Revija-Misteriji-109_avgust-2002

LETNIK 10. - [T. 109 - AVGUST 2002 - 660 SIT, 42,5 HRT

POZOR! BRANJE TE REVIJE LAHKO VPLIVA NA VA[E @IVLJENJE

ISSN 1318-1777

Eskimi pri{li iz zemlje?

Damanhur v Sloveniji Biblijske prevare:

Neznana Marija Pri~evanje potopljenih mest

NOJ^KI DVAKRAT TE@JI

Informirani lon~ek Informirani lon~ek dopolnjuje program informiranih izdelkov.

Ima enake lastnosti kot modri kozarec; fizikalno vpliva na razdru‘evanje molekul v teko~inah in jih tako omeh~a. Zato imajo ~aji, ki jih pripravljamo v lon~ku bolj{i okus, o‘ivljena voda potegne iz rastlin ve~ u~inkovin.

Na informiranih lon~kih so odtisnjeni posebni simboli “magic life” v ~akrinih barvah, ki ugodno delujejo na zdravje.

Lon~ki imajo razli~no obarvane robove, da si lahko izberete svojega. Informirane lon~ke lahko pomivate v stroju, primerni so za vse vrste vro~ih napitkov, tudi za juhe.

Cena:

3.300 SIT

Prodajajo vse trgovine, ki so poobla{~ene za prodajo informiranih kozarcev. Veleprodaja: AUREA, BTC Hala A, tel.: 01/541-17-60, 041/616 955.

ARA zalo`ba d.o.o. [martinska 10, 1000 Ljubljana; tel.: 01/431-20-25

Misteriji LETNIK 10. - [T. 109

avgust 2002

7

21

Plin z dvema obrazoma

Damanhur v Sloveniji

Ogljikov monoksid seje smrt, morda pa lahko tudi re{uje ‘ivljenje

9 Molitev pomaga Raziskave na Univerzi Duke potrjujejo u~inkovitost molitve

Damanhurjanci bodo v Ljubljani pripravili delavnico in rastlinski koncert

29 S kozarcem po svetu Modri kozarec u~inkovit pripomo~ek tudi na eksoti~nih potovanjih

31 Ve~ja te‘a, ni~ driske

Mars nam ne da miru

Informirana voda zelo ugodno deluje tudi na nojeve mladi~e

Rde~i planet za sedaj {e ne namerava razkriti svojih skrivnosti

35

11

Pri~evanje potopljenih mest

18 Skozi ~as in nazaj Ali se je mogo~e sre~ati s preteklostjo in prihodnostjo

Mi{ljenje, da je naselitvena kultura stara 10.000 let, ne vzdr‘i ve~

40 Neznana Marija

19 Mit o Hiperboreji Ali so pri{li Eskimi iz notranj{~ine Zemlje?

Nova zaveza ni vsa resnica o izvorih kr{~anstva Fotografija na naslovnici: Jo`e Vetrovec

Misteriji 3

P ISMA Ilustrirana mese~na revija

Misteriji Naslov uredni{tva: Revija Misteriji, [martinska 10, 1000 Ljubljana Tel.: 01/231-93-60 fax: 01/230-16-27 Elektronska po{ta: ara@zalozba-ara.si Izdaja: ARA Zalo`ba d.o.o., Cigaletova 5, Ljubljana Odgovorni urednik: Jo`e Vetrovec Tel.: 01/231-93-60 Redaktor: Andrej Kikelj Tehni~no urejanje: Luka Zlatnar Tel.: 01/431-43-83 Tajni{tvo in naro~nine: Lilijana Knez Tel.: 01/231-93-60 Oglasno tr`enje: Tel.: 01/431-20-25 Prodaja po po{ti: Vanda Klop~i~ Tel.: 01/431-20-25

[MARTINSKA 10, 1000 L JUBLJANA

Atlantidski prstan

N

ajprej Vas prav lepo pozdravljam. Sem »dobitnica« Va{ega izdelka Atlantidskega prstana. Dobila sem ga pred dvema letoma in od takrat ga redno nosim. V tem ~asu so se pokazale {tevilne spremembe: vidno je zmanj{an moj seneni nahod, druge alergije, prehladi in glavoboli. Moti me le to, da se mi pod prstanom vedno vname ko‘a, v~asih do krvi (~ez ~as je spet vse v redu), kar je zelo neprijetno! Zanima me, kaj to pomeni? Prstan redno perem v vodi in izpostavljam soncu, kakor mi je bilo naro~eno v navodilih, ko sem ga prejela. Za kakr{nekoli informacije v zvezi s tem se Vam ‘e vnaprej najlep{e zahvaljujem in Vas lepo pozdravljam.

Mateja

Vneta ko‘a pod prstanom je reakcija na dolo~eno stanje oziroma problem, ki ga je prstan prevzel nase. Prstan preprosto snemimo in ga za nekaj ~asa nataknimo na drug prst, pri sebi pa razmislimo, kaj bi lahko spremenili v svojem ‘ivljenju.

P

red leti sem preko revije Misteriji kupila Atlantidski srebrn prstan. V tistem ~asu mi je bil {e kar prav, zadnje ~ase pa mi je prevelik, ker so se mi prsti malo stanj{ali (malo sem shuj{ala). Zanima me, ~e bi se ta prstan lahko zmanj{al (imam pa ga ‘e {tiri leta in je tako prakti~no napolnjen z vso mojo energijo)?

Mojca Prstana naj ne bi popravljali. Lahko ga nataknete na drug prst, ali pa ga obesite

ALI

ara@zalozba-ara.si

okoli vratu na vrvico, da je prstan v vi{ini son~nega plete`a. V resnici je tako u~inek {e ve~ji.

Vegetarijanstvo

gla{am se na pismo bralke Anemarije, ki O je bilo objavljeno v aprilski reviji Misteriji. Vegetarijanka sem 22 let, rada pa bi povedala in hkrati opozorila na tole: nobeno dru{tvo, nobeno prepri~evanje, dokazovanje ali celo siljenje ne more doprinesti k razvoju vegetarijanstva! Za ta korak se odlo~i vsak posameznik intimno in sam zase in zaradi razli~nih svetovnonazorskih prepri~anj.

Pri bralki pa sem imela zelo neprijeten ob~utek, da se je pri ogledu filma in pri popisovanju podrobnosti ‘ivalskih muk kar precej na(Nadaljuje se na 6. strani.)

NARO^ITE MISTERIJE IN POJDITE NA MORJE Med novimi naro~niki, ki se bodo naro~ili na Misterije v mesecu avgustu, bomo iz‘rebali naro~nika oziroma naro~nico za desetdnevne po~itnice (preno~evanje z zajtrkom in najemom kuhinje) v Lovi{tu, na polotoku Pelje{cu v ju‘ni Dalmaciji.

Na po~itnice bo lahko popeljal/a {e svojega gosta. O vsem se bo pomenil/a z gostitelji, poklical/a v Lovi{te gospo Zdravko in se domenil / a, kdaj lahko pride v ribi{ko dru‘ino. (Tel.: 00 385 20 -718-023)

Odprema po{iljk po po{ti: Franci Hemler Tel.: 01/529-42-44 Fotoliti: Grafi~ni studio K, Ljubljana Tisk: Tiskarna Ljubljana d.d., Ljubljana Naklada: 6000 izvodov Cena izvoda v maloprodaji 660 SIT. Prodaja v kolporta`i: Prodaja, Dunajska 5, Ljubljana, tel.: 01/473-88-41. V naro~nini, ki se pla~uje {tirimese~no (2.376 SIT), 10 % popusta. Poslovni ra~un: 02083-0011412222.

Devizni ra~un: 50100-620-133-900-579602.

4

Revijo naro~ite po telefonu 01/231-93-60. V juliju je `reb naklonil po~itnice v Lovi{tu Slavku Primcu, Strmec 6, 5274 ^rni vrh nad Idrijo.

ZANIMIVOSTI

TOPLEJ[E VREME POVE^UJE LED

V

vodah okrog Antarktike se kopi~i nov led. Jay Zwally iz centra NASE v Marylandu pojasnjuje, zakaj se je v zadnjih dvajsetih letih, ko ugotavljamo, da je vse topleje in da se ledene gmote topijo vse hitreje, pove~alo obmo~je domovanja ledenih gmot za ve~ kot dvesto tiso~ kvadratnih kilometrov: »Ledu zaradi vse toplej{ega vremena ne bo manj; napovedi, da bo v naslednjem stoletju na Antarktiki izginilo vsaj pol

MUZIKALNE RIBE

R

ibe prepoznajo razliko med klasi~no glasbo in bluzom.

Tako poro~a Ava Chase z znanstvenega in{tituta v Cambridgeu, ki je v akvarij potopil zvo~nike in krapom predvajal raznovrstno glasbo. Ribe je za pravilne odgovore nagrajeval s hrano. Za~el je z glasbo Johna Leeja Hookerja in Bachovim koncertom za oboo. Ko so vsi trije krapi nedvoumno pokazali, da glasbo razlo~ujejo, jim je za~el predvajati neznano glasbo in ugotovil, da ribe razlikujejo med na primer Beethovnovimi sonatami in bluzom. Dognanja je opisal v reviji Animal Learning & Behavior in poudaril, da so njegova spoznanja pomembna za razumevanje vpliva razli~nih skupin zvokov na ribe. D

ledene mase, se ne bodo uresni~ile. Zgodilo se bo ravno nasprotno: v naslednjih desetih letih bo antarkti~nega ledu vse ve~. Toplej{e vreme pove~uje ledene gmote zato, ker je ob vi{jih temperaturah ve~ padavin. Satelitski posnetki v zadnjih dvajsetih letih bele‘ijo vedno ve~ sne‘enja, ki je posledica nara{~ajo~e vla‘nosti ob vse ve~jem izparevanju morja.« Pove~evanje ledenih gmot ni povsem nepri~akovano. Leta 1992 je Suki Manabe s princetonske univerze napovedal, da bo led na Antarktiki zaradi toplej{ega vremena nara{~al hitreje kot ga bo toplej{e vreme moglo staliti.

Na Arktiki in Aljaski pa so spremembe druga~ne in jih pripisujejo ne le toplej{emu vremenu, temve~ tudi spremenjeni atmosferski cirkulaciji.

D

SMRT V MORJU

P

odatki ka‘ejo, da v morje izlita nafta pomori iz leta v leto ve~ ‘ivali, ki ‘ivijo v morju ali ob njem. V morja se vsako leto izlije skoraj 500.000 ton nafte, pri ~emer je presenetljivo, da iz tankerjev in naftovodov izte~e le 150.000 ton; preostanek pripisujejo zemeljskim razpokam in predvsem plovilom, ki jih uporabljamo za rekreacijo.

D

BODO @ELVE IZUMRLE? Za ‘elve je Jacques Cousteau leta 1970 rekel, da ni upanja za njihovo pre‘ivetje, ~e{ da so prelahek plen za njihove ~love{ke ubijalce in da bosta svoje opravila znamenita ‘elvja juha in onesna‘evanje morij.

Njegova napoved se ni uresni~ila, ampak biolog Osha Gray Davidson v novi knjigi Ogenj v ‘elvji hi{i (Fire in the Turtle House) pi{e, da jim sedaj grozi izumrtje zaradi oku‘be z fibropapilomatozo. Ta bolezen povzro~a razra{~anje tumorjev v oku‘enih zelenih morskih ‘elvah in je za ‘ivali, ki so naseljevale Zemljo {e pred dinozavri, usodna. Tragi~no je, da z zelenih ‘elv prehaja na vse morske ‘elve.

D

Misteriji 5

PISMA (Nadaljevanje s 4. strani.) slajala (kljub temu, da je na posamezne trenutke zami‘ala, pa si je film le ogledala)! ^udno, kot vegetarijanka naj bi dobro vedela, skozi kak{no torturo gredo ‘ivali pred smrtjo, pa je »… vseeno hotela videti, kako pravzaprav ravnajo z ‘ivalmi pred dokon~no usmrtitvijo.« Sama sem dovolj osve{~ena in vem, zakaj sem se odlo~ila postati vegetarijanka, da mi tovrstni prizori niso potrebni! Komu pa ni jasno, da je vsak zakol, ki vklju~uje mu~enje ‘ivine, nepotreben in v dana{njih civilizacijskih razmerah odve~?

Tistim, ki kljub ~asu niso dovolj civilizirani in jih globoko vsajena nagonska ‘elja, opazovati kri, premaga! Ljudi, posebno mladih, ne bomo prepri~ali z gledanjem tovrstnih filmov.

Ne bi ‘elela niti, da moji 10-letni h~eri pride pod roko pismo ge. Anemarije! Pa bo kdo porekel, da je to beg pred realnostjo. Osve{~enost ljudi lahko poteka kve~jemu z akcijami in agitacijami, ki jih, v~asih kot v boju z mlini na veter, vztrajno in kljubovalno vodi gospa E. L. Müller in {e nekaj posameznikov oziroma dru{tev v Sloveniji.

In predvsem osve{~enost star{ev, vzgojiteljev in u~iteljev, ki bi morali otrokom ‘e od malega vcepljati v glavo, da so vsa ‘iva bitja na svetu enakovredna in enakopravna. Da ‘ivali zaslu‘ijo mirno in dostojanstveno smrt, tudi ~e so namenjene prehrani ljudi.

Zanimivo je, da imajo skoraj vsi otroci ‘e od najzgodnej{ih let dalje izredno radi ‘ivali. Vpra{ajmo pa se, kam in zakaj izgine ta naklonje-

6

^ASOVNI STROJ Za film »^asovni stroj«, o katerem pi{emo na 18. strani Misterijev, smo iz‘rebali deset na{ih naro~nikov.

Brezpla~ne vstopnice, darilo Ljubljanskih kinematografov, so prejeli: Janez [u{tar iz [martna, Peter Bajec iz ^rnu~, Danica Mrzlikar iz Dragomerja, Slavka Miklavec iz Ljubljane, Darko Mavsar iz Komende, Janez Mehle iz Litije, Jo‘e Bagar iz Vrhnike, Bo‘idar Dobravc iz Dom‘al, Marija Anton~i~ iz Ivan~ne Gorice in Nenad Lazi} iz Rade~.

nost z leti odra{~anja in v odrasli dobi?

Morda nosi odgovornost za to tudi prikazovanje krvavih filmov. Pa najsi gre za nasilje na TV, v kinu ali v »vzgojnem« filmu, kjer lahko vidimo, kako »… ji mesar z elektri~no ‘ago najprej odre‘e sprednje okon~ine, nato pa se loti trupa …« Koliko jih je spregledalo na projekciji omenjenega filma in »torej za vedno prekinilo z mesom,« pa najbr‘ ve samo omenjena gospa, ki po celih enajstih letih {e vedno potrebuje dodatni adrenalin, da ostaja vegetarijanka!

Pa lep pozdrav, Marta iz Ljubljane P. S. [e tole: dokler bo moji h~eri najljub{a malica Poli salama, mi {e na misel ne pride, da bi jo silila z vegetarijansko prehrano. A dobro ve, da salama nastane tako, da se mora zanjo ubiti koko{ko.

Do ‘ivali ima dovolj spo{tljiv odnos, da menim tole: njen ~as prihaja po~asi in v skladu z njenim razvojem. Ko bo pri{el, bo VEDELA. Za to pa ni potrebno, da jo peljem v klavnico!

Sporo~ila iz onstranstva

V

108. {tevilki Misterijev je pisec N. K. objavil ~lanek z naslovom SPORO^ILA IZ ONSTRANSTVA? z nadnaslovom »V ‘itnih krogih zlahka zaznajo zapleten razpored energijskih ~rt«.

Ker je bilo podobnih razmi{ljanj o tem, kaj pomenijo ti krogi oziroma risbe, ‘e veliko tudi v drugih medijih, se ~udim, zakaj se doslej {e nih~e (kolikor je meni znano) ni vpra{al, kaj je skupni imenovalec vseh ter ~ude‘no lepih risb. @e ob prvih ~asopisnih objavah pred mnogimi leti sem bil presene~en nad lepoto teh tvorb. Pozneje, ko sem tu in tam v ~asopisih in revijah videl {e druge ‘itne risbe, sem v vsaki od njih odkrival osnovno sporo~ilo, poziv, zadnje ~ase ‘e kar usodno opozorilni klic: »HARMONIJA!« Menim, da nas duhovna bitja, neke vrste na{i angeli varuhi, opozarjajo, da moramo kot »visoko« razvita civilizacija nujno in nemudoma ustvariti harmoni~en odnos do vsega, kar nas obdaja: do se-

be, do so~loveka, do ‘ivali, rastlin, kamnin … do zemlje, vode, zraka, ognja in do Boga v sebi. @itni krogi oziroma risbe ~loveka opominjajo, da je harmonizacija eksisten~na nujnost. ^e nam to ne uspe, bomo s svojo disharmonijo uni~ili sebe in ‘ivljenje na planetu Zemlja.

Pomembno je to, da nastajajo risbe v ‘itu. (Lahko bi tudi v pesku ali na travnikih …) @ito je na{ kruh, simboli~no torej poleg govedi (krav) najvi{ja oblika dobrote velike Narave do ~loveka. Krave, ki nam ‘e tiso~letja po‘rtvovalno slu‘ijo in dajejo vse (mleko, meso, ko‘o in gnoj …) smo s svojo disharmonijo (pohlepom, ignoranco, protinaravnostjo …) izmali~ili; ~e to storimo zdaj {e z ‘itom, se bo na{ vsakdanji kruh spremenil v Ne-kruh, torej v strup.

Pozivam tiste, ki se poklicno ukvarjajo s fenomenom ‘itnih krogov, da razmi{ljajo tudi v tej smeri. Zame osebno so ‘itni krogi opozorilna pisma ~love{tvu, ~lovekovi zavesti in podzavesti, hkrati pa morda tudi veselo razodetje in naznanilo neke nove znanosti; tak{ne, ki bo usklajena s temeljnimi zakoni vidnega in nevidnega sveta in ki bo priznavala obstoj vsega tistega, ~esar ({e) ni mo‘no empiri~no dokazati.

Zanimiv bi bil poizkus, kaj bi se zgodilo z ljudmi, ~e bi vse televizije sveta namesto nasilnih reklam posredovale barvne slike teh krogov! Seveda se to ne bo zgodilo. Predvajanje mandal, teh ~ude‘no skladnih podob kozmi~nih du{, bi bilo dejanje Modrosti. Trenutno pa vlada svetu Norost v mnogih svojih pojavnih oblikah.

M. T.

Ogljikov monoksid seje smrt, morda pa lahko tudi re{uje ‘ivljenje

Plin z dvema obrazoma P

reliminarni poskusi ka‘ejo, da bi bilo mogo~e z odmerki ogljikovega monoksida dose~i sprostitev ‘il in zmanj{ati njihovo nagnjenost k ponovni zadebelitvi, s ~imer se zmanj{a tudi nevarnost sr~nega infarkta.

Osupljiva misel: ogljikov monoksid morda koristi zdravju.

Ta smrtonosni plin vsako leto pomori veliko ljudi, a nekateri znanstveniki so kljub temu prepri~ani, da lahko tudi re{uje ‘ivljenja. Pravijo, da bi lahko izbolj{al mo‘nosti za pre‘ivetje bolnikov po presaditvah organov in celo olaj{al dihanje astmatikom.

Ogljikov monoksid si v novej{em ~asu hitro pridobiva ugled kot zdravilna snov. Lani je skupina medicinskih raziskovalcev dokazala, da je mogo~e z vdihanjem majhne koli~ine tega plina prepre~iti zavrnitveno reakcijo pri podganah, ki so jim presadili mi{je srce.

Druga skupina je poro~ala, da ogljikov monoksid prepre~uje umiranje mi{i po operaciji, podobni presaditvi ~love{kih plju~. Nekateri izsledki celo ka‘ejo, da lahko prepre~i sr~ni infarkt. @e skoraj 40 let vemo, da telo naravno tvori malo ogljikovega monoksida, kadar poseben encim - hemska oksigenaza 1 (HO-1) - razgradi hem, barvilo rde~ih krvni~k, ki vsebuje ‘elezo. HO-1 je dobro znan sestavni del telesne obrambe pred po{kodbami in oku‘bami.

Nastopi takrat, kadar je tkivo po{kodovano zaradi toksinov, ultravijoli~nega sevanja, hormonov, prevelike ali premajhne koncentracije kisika ter nekaterih zdravil. Naloga HO-1 je, da odstrani toksi~ne molekule hema, spro{~ene iz po{kodovanih rde~ih krvnih celic. Toda vsi so domnevali, da je ogljikov monoksid, ki nastane med tem dogajanjem, zgolj nepomemben stranski produkt.

Ogljikov monoksid bi lahko izbolj{al mo‘nosti za pre‘ivetje bolnikov po presaditvah organov in celo olaj{al dihanje ljudem z astmo.

Leta 1993 pa je Solomon Snyder z univerze Johns Hopkins v Baltimoru izrazil domnevo, da ima ogljikov monoksid pomembnej{o vlogo. Njegova raziskovalna skupina je tedaj raziskovala drug plin, du{ikov oksid, ki je ena od signalnih molekul v telesu. Zaslutili so, da du{ikov oksid ni osamljen primer in da bi lahko imeli podobno nalogo tudi drugi plini. Eden od Snyderjevih {tudentov je omenil, da je enako preprost plin, kot je du{ikov oksid, tudi ogljikov monoksid - zakaj torej tudi ta ne bi mogel biti biolo{ki posrednik?

PODGANE OSTALE PRI @IVLJENJU Snyder in drugi raziskovalci so odtlej zbrali dokaze, da ogljikov monoksid v telesu pomaga du{ikovemu oksidu uravnavati nekatere »gospodinjske« naloge, npr. kr~enje ~revesja, praznjenje ‘elodca in erekcijo spolnega uda. Kljub prizadevanjem pa se je ugotavljanje natan~ne vloge ogljikovega monoksida v telesu izkazalo za te‘avno nalogo.

Morda bo dilemo mo~no razjasnila nova raziskava. Lani je raziskovalna skupina pod vodstvom Augustine Choi, profesorice na medicinski fakulteti univerze Yale, in Fritza Bacha, profesorja kirurgije na harvardski medicinski fakulteti, objavila poro~ilo o mo‘nosti, da bi z majhnimi odmerki ogljikovega monoksida la‘je prepre~evali zavra~anje presajenih organov. Skupina je presadila mi{je srce podganam, ki so dobivale kositrov protoporfirin - snov, ki blokira

Misteriji 7

P LIN

Z DVEMA OBRAZOMA

HO-1. Pri poskusnih ‘ivalih je v tednu dni pri{lo do zavrnitve. Presadki pa so se prijeli, ~e je bilo v ‘ivljenjskem ozra~ju podgan od 250 do 500 milijonink (ppm) ogljikovega monoksida. Vse je kazalo, da je ogljikov monoksid klju~en element biokemi~nega mehanizma, ki ohranja podgane pri ‘ivljenju.

Skupina je potem ugotovila, da lahko isti u~inek dose‘ejo, ~e srce za presaditev med prenosom od mi{i v podgano izpostavijo temu plinu. »Ta plin je res presenetljiv,« pravi Bach.

Dognanje je postalo odmevno, ko je ~ez nekaj ~asa znanstvenik David Pinsky z univerze Columbia v New Yorku odkril, da majhna koli~ina ogljikovega monoksida pomaga tudi pri presaditvah plju~. Pinsky je poskusne mi{i genetsko spremenil tako, da niso imele gena za HO-1. Potem je na njih opravil operacijo, s katero je posnemal nekatere posledice presaditve plju~: za eno uro je prekinil dotok krvi v njihovo levo plju~no krilo, potem pa je prekrvitev spet sprostil. To operacijo je pre‘ivelo devetdeset odstotkov normalnih mi{i, vse genetsko spremenjene mi{i pa so poginile; podlegle so zaradi krvnih strdkov v plju~ih.

Ko pa je Pinsky genetsko spremenjenim mi{im dal nekaj vdihov ogljikovega monoksida – vsega 500 do 1000 ppm, jih je pribli‘no polovica pre‘ivela. [e ve~: tudi med normalnimi mi{mi je uporaba ogljikovega monoksida pove~ala dele‘ pre‘ivetja pri opisanem posegu.

Morda bi ogljikov monoksid lahko izbolj{al tudi uspeh presaditve plju~ pri ljudeh? Na svetu sicer vsako leto opravijo na tiso~e presaditev plju~, vendar je ta operacija veliko bolj tvegana kot presaditve drugih organov; izjalovi se troje od desetih. Za primerjavo: pri presaditvah ledvic je dele‘ neuspe{nih operacij pribli‘no ena od desetih.

OBETAVEN PLIN Christoph Thiemermann, profesor farmakologije na raziskovalnem in{titutu Williama Harveya v Londonu, pravi, da ogljikov monoksid »veliko obe-

8

ta« kot zdravilo za prepre~evanje okvare plju~ po presaditvi. »U~inki ogljikovega monoksida so v primerjavi s pe{~ico drugih zdravil, ki jih imamo na voljo, presenetljivi,« dodaja.

Seveda vse to ne pomeni, da bomo enkrat v bli‘nji prihodnosti v ambulantah za prvo pomo~ videli jeklenke s tem plinom. Po besedah Choijeve je glavna ovira slab sloves ogljikovega monoksida. Ta na svetu vsako leto povzro~i od 5 do 6 tiso~ smrti, najpogosteje zaradi pomanjkljivih pe~i in avtomobilskih izpuhov. Ogljikov monoksid ubija, ker se mo~no ve‘e na hemoglobin v rde~ih krvnih celicah; nastane karboksihemoglobin, ki po telesu ne more prena{ati kisika. »Ljudje vedo, da je lahko smrten,« pravi Choijeva. »Toda v majhni koncentraciji lahko koristi. Lahko bi rekli, da je to plin z dvema obrazoma.«

KDAJ ZDRAVI, KDAJ UBIJA? Druga te‘ava je zelo ozka meja varnosti med zdravilnim in smrtonosnim odmerkom ogljikovega monoksida. Koristi ogljikovega monoksida ni videti, dokler se v karboksihemoglobin ne spremeni 25 odstotkov hemoglobina. @e pri 20 odstotkih se pojavijo slabost, bruhanje in omotica, ko pa je spremenjenega 40 odstotkov hemoglobina, ~lovek umre.

Poleg tega so raziskave Pinskega pokazale, da je mogo~e enake za{~itne u~inke kot s 500 do 1000 ppm ogljikovega monoksida dose~i z vsega 65 ppm du{ikovega oksida. Du{ikov oksid pa je neprimerno manj strupen kot njegov ogljikov sorodnik. »^e obstaja alternativa, ki je potencialno manj strupena, je to vedno bolj{a alternativa,« pravi Thiemermann.

Bach pa opozarja, da medicinska srenja ne bi smela tako hitro zavrniti zdravilnega potenciala ogljikovega monoksida. »Du{ikov oksid je kemi~no bolj reaktivna snov kot ogljikov monoksid, zato utegne biti pri predolgi prisotnosti {kodljiv.« Dodaja {e, da se {tevilni lju-

dje zavestno izpostavljajo nadnormalni koncentraciji ogljikovega monoksida: »Veliko kadilcev ima v krvi okrog 15 odstotkov karboksihemoglobina, nekadilci v mestih z onesna‘enim zrakom pa ga imajo okoli 8 odstotkov.« Redno vdihavanje majhne koncentracije ogljikovega monoksida bi lahko bilo sprejemljivo tveganje. In ~e ta plin prina{a vsaj majhno korist, bi lahko izbolj{al ‘ivljenje milijonov bolnikov s presajenimi organi, ki morajo do konca dni jemati draga imunosupresivna zdravila. Pinsky pravi, da bi bilo lahko zdravljenje z ogljikovim monoksidom najbolj dobrodo{lo v nujnih primerih, npr. pri terapiji hudo bolnih pacientov s sindromom dihalne stiske, ki se pojavi kmalu po infekcijah.

ZMANJ[ANA NEVARNOST INFARKTA? Alternativna mo‘nost bi bila uporaba genskega zdravljenja, ki bi zagotovilo HO-1 (in s tem nastajanje ogljikovega monoksida) na ‘elenem ciljnem mestu.

Choijeva je dokazala, da lahko gensko zdravljenje z uporabo HO-1 obvaruje plju~a pred okvaro zaradi prevelike koncentracije kisika. V novej{em ~asu so raziskovalci vstavili gen za HO-1 v pra{i~je arterije, po{kodovane z angioplastiko. Terapija je sprostila ‘ile in zmanj{ala njihovo nagnjenost k ponovni zadebelitvi, s ~imer se je zmanj{ala tudi nevarnost sr~nega infarkta. Preliminarni poskusi ka‘ejo, da bi bilo mogo~e z odmerki ogljikovega monoksida dose~i enak u~inek.

A tudi ~e se ogljikov monoksid ne bo uveljavil kot zdravilo, so vsa ta spoznanja bolje osvetlila njegovo delovanje v telesu in pokazala, da je nelo~ljiv del telesne obrambe proti nekaterim {kodljivostim. Pinsky je dognal, da ogljikov monoksid aktivira topno gvanilat-ciklazo - isti encim kot du{ikov oksid - ta pa izklju~i nastajanje beljakovine fibrina, ki je klju~en za nastanek krvnih strdkov.

Ko se pretok krvi skozi plju~a med presaditvijo ustavi, se v njih nakopi~i fibrin in zama{i drobne ‘ile. Ko se krvni pre-

PLIN

Z DVEMA OBRAZOMA

tok obnovi, se kri vlije v zama{ene ‘ile in tlak v njih se pove~a, kakor v gumijasti vodni cevi, na katero nekdo stopi.

Posledica je huda okvara. Ne‘eleni fibrin pomeni te‘avo tudi v primeru mo‘ganske kapi in sr~nega infarkta, zato bi ogljikov monoksid morda lahko koristil tudi tukaj.

Skupina Choijeve in Bacha pa meni, da ogljikov monoksid zavira odzivanje telesa z vnetjem, saj aktivira protivnetne molekule in zavre vnetne dejavnike. »Ogljikov monoksid natan~no ve, kako ravnati z imunskim sistemom,« pravi Bach. Choijeva, ki je zdaj profesorica na medicinski fakulteti univerze v Pittsburghu, trenutno prou~uje, kako bi lahko majhni odmerki ogljikovega monoksida pomagali obvladovati vnetne plju~ne bolezni, kot so astma, emfizem in cisti~na fibroza.

Pinsky je prepri~an, da je mo‘en le en sklep: nastajanje ogljikovega monoksida s pomo~jo HO-1 je sestavni del telesnega biokemi~nega arzenala. Vendar se s tak{nim stali{~em ne strinjajo vsi in kar nekaj vpra{anj ostaja odprtih.

Tako je naprimer vpra{ljivo, ali lahko telo pridela dovolj tega plina, da bi bil pomembno varovalo. Nejasno je tudi, ali je mogo~e HO-1 po ‘elji vklapljati in izklapljati ter tako zagotoviti potrebno raven nadzora. »Precej je {e nedore~enega,« komentira Michael Marletta, encimolog z univerze California v Berkeleyu. »Mislim, da pravi eksperimenti {e niso bili opravljeni.« Zanimajo ga predvsem neposredne meritve ravni plina v tkivih. Toda raziskovalci trenutno nimajo na voljo potrebnih orodij.

Znanstvenikom {e ni uspelo razre{iti polemik, ali so varovalni u~inki ogljikovega monoksida del odli~ne zasnove na{ega telesa ali pa so zgolj biolo{ki artefakti. A nemara je to drugotnega pomena. »Ljub{e bi mi bilo, ~e bi {lo za fiziolo{ko dogajanje,« pravi Bach. »Toda ~e pomaga bolnikom, se mi njegova narava pravzaprav ne zdi pomembna.« Ja. La.

D

Raziskave na Univerzi Duke potrjujejo u~inkovitost molitve

Molitev pomaga N

ovej{a {tudija raziskovalcev na Univerzi Duke ka‘e, da molitev za bolne paciente o~itno pospe{i njihovo okrevanje.

Molitve v tej raziskavi niso potekale osebno pred bolniki. Osebni stik z duhovno osebo ponavadi zdravilno vpliva na bolnike, saj jo lahko vidijo in se pri tem tudi sami poduhovijo. Raziskovalci so se zato odlo~ili za pripro{nje molitve zunaj bolni{nice, ki jih je opravljalo sedem molilnih skupin, pripadajo~ih razli~nim veroizpovedim s celega sveta: budisti, katoliki, protestantska lo~ina moravcev, judje, fundamentalisti~ni kristjani, baptisti in unitaristi. Ne bolniki ne molivci niso vedeli, za koga kdo moli. Raziskovalka Suzanne Crater je povedala: »Vsem molilnim skupinam smo poslali podatke z imeni, starostjo in boleznimi vseh pacientov, ki so bili vklju~eni v molilno terapijo. Za njihovo ozdravitev in okrevanje so se torej molili pripro{njiki s celega sveta.« Preiskovanci so bili sr~ni bolniki, ki imajo v koronarnih ‘ilah vstavljene cevke, da prepre~ujejo ma{enje ‘il.

To fotografijo bolni{nice v Nem~iji je posnel mo‘ pacientke s hudim rakom, ki ji je veliko ljudi po{iljalo zdravilno energjio. Jasno je vidna zdravilna lu~, ki vstopa skozi okno njene sobe. Bolnica je ozdravela.

[e bolj presenetljivo od pozitivnih izidov zdravljenja je bilo spoznanje, da je bila molitev u~inkovitej{a od drugih tehnik, uporabljenih med okrevanjem: vodeno meditacijo, spro{~anjem od stresa in polaganjem rok. Te terapije so pomagale manj kot molitev, a so vendar dale bolj{e rezultate kot obi~ajno zdravljenje brez terapij. »Raziskovalci si niso povsem na jasnem, zakaj se je molitev izkazala za najuspe{nej{o od vseh uporabljenih metod,« je razlo‘ila Tracy Koepke iz Zdravstvenega centra Univerze Duke. »Vemo le, da so bili rezultati zdravljenja pri bolnikih, za katere so drugi molili, bolj{i kot pri tistih, ki jim niso posve~ali molitev, ker je bilo pri prvih manj poslab{anj kot pri slednjih.« Raziskovalci pravijo, da lahko le ugibajo, zakaj so molitvene intervencije pomagale.

Predpostavljajo, da so bolnike umirile ter tako pripomogle k okrevanju.

Rezultati pa so bili tako spodbudni, da so se odlo~ili nadaljevati raziskavo {e na osmih lokacijah, kot so New York, Washington, Minnesota, Kalifornija, Pensilvanija in Florida. »Ta raziskava je imenitna,« pravi Jamie Kosik, vodja kardiovaskularnih raziskav v okviru organizacije Florida Cardiovascular Research, kjer nadaljujejo z raziskavami. »Ta na~in je tako preprost in ~e deluje, je bolj{i od vseh zdravil … zanimivo bi bilo videti, kako ga lahko uporabimo tudi na drugih podro~jih medicine. To so stari zdravilni prijemi, kjer igrata dobronamernost in pripravljenost pomagati pomembno vlogo. Mi zdravniki pa moramo stremeti predvsem k dobremu po~utju pacientov. Zakaj bi uporabljali tablete, ~e to lahko dose‘emo z molitvijo?

Ja. La.

D

Misteriji 9

Obisk Dalaj Lame je bil duhovni blagoslov za Slovenijo

S so~utjem do miru D

alaj Lama, Nobelov nagrajenec za mir, ki je julija obiskal Slovenijo, je buril duhove na politi~nem podro~ju, ~eprav je prvenstveno pri{el zaradi duhovnega poslanstva. S svojim univerzalnim sporo~ilom nenasilja, strpnosti, miru in so~utja je med Slovenci zbral precej{nje {tevilo privr‘encev in simpatizerjev.

Ob prihodu Dalaj Lame v Ljubljani je lilo kot iz {kafa. ^lani Dru{tva za podporo Tibetu so menili, da je bilo neurje v resnici blagoslov. Ta o~i{~ujo~i de‘ naj bi namre~ omogo~il, da bi energija Dalaj Lame la‘je dosegla ljudi in naravo v na{i de‘eli.

Dalaj Lama je med drugim obiskal Etnografski muzej v Ljubljani, kjer so budisti~ni menihi njemu na ~ast izdelali pe{~eno mandalo in maslene skulpture. Mandale so geometrijski vzorci, ki iz‘arevajo duhovne blagoslove, a so, skupaj z maslenimi skulpturami, tudi del tibetanske umetnosti. Zanimiv je dogodek v zvezi s pe{~eno mandalo, ki so jo izdelali lani v Splitu. Na mestu, kjer je bila v preddverju Hrva{kega narodnega gledali{~a mandala avalokite{vare, ki predstavlja bo‘ansko sliko sveta, se je na tleh pojavil temen obris. »Mandalino senco« so ~istilke posku{ale o~istiti s temeljitim ribanjem tal, vendar zaman.

Mnogi, ki so si senco ogledali, menijo, da tu ~utijo mo~ne energije.

Zadnji dan obiska v Sloveniji je Dalaj Lama spregovoril na temo so~utja v Tivolskem parku, kjer se je zbrala ve~tiso~glava mno‘ica. V predavanju je povedal, da je so~utje tudi pot do notranjega miru: »Nek raziskovalec na podro~ju medicine je pred kratkim ugotovil, da je pri ljudeh, ki pogosto uporabljajo besede »jaz«, »mene« in »moje«, ve~ja mo‘nost sr~ne kapi. ^e vedno mislimo le nase in na lastne interese, je na{e gledanje zelo ozko, zaradi ~esar se nam ‘e majhen

10

»Koristneje se je zavedati ene lastne pomanjkljivosti kot tiso~ pomanjkljivosti nekoga drugega. Kajti ~e gre za na{o napako, jo lahko tudi popravimo.«

problem zdi zelo velik. ^e pa bolj skrbimo za druge, se na{ pogled raz{iri in takrat nas tudi resna te‘ava preve~ ne prizadene in jo lahko razre{imo.« Aplavz je po‘el Dalaj Lama z izjavo, da je koncept »prijateljev« in »sovra‘nikov« danes ‘e pre‘ivel. V starih ~asih, ko so bile ~love{ke skupnosti bolj ali manj samozadostne, je pleme z zmago nad drugim plemenom re{ilo te‘avo. ^e pa se danes, ko je ves svet postal zelo medsebojno odvisen, okori{~amo na ra~un sosednjega ~loveka ali dr‘ave, smo sami na izgubi. In kadar gre dobro

Ko se rodimo, nimamo nobene religije, kar dokazuje, da lahko ‘ivimo tudi brez vere. Ne moremo pa ‘iveti brez ljubezni in so~utja; potrebujemo ju ‘e od samega rojstva.

na{emu sosedu, uspevamo tudi mi. ^e pa nas drugi ho~ejo izkori{~ati, nam Dalaj Lama svetuje: »Strpnost pomeni, da ne gojimo negativnih ob~utkov do drugih, tudi ~e niso po{teni do tebe in te posku{ajo izkoristiti. V tem primeru imamo pravico, da jih zaustavimo, vendar moramo vseeno ohraniti pristno spo{tovanje do njih, saj so tudi oni ljudje, ki ‘elijo biti sre~ni.« O pomenu so~utja in religije je Dalaj Lama dejal: »Temeljne ~love{ke vrednote so pomembne ne glede na veroizpoved. Nekateri ljudje imajo vtis, da so odpu{~anje, so~utje in samodisciplina samo za verne ljudi. Ker se sami ne zanimajo za religijo, pozabijo na te vrednote. Res je sicer, da vse veroizpovedi poudarjajo te vrednote, vendar menim, da so to temeljne ~love{ke odlike ‘e od rojstva. Ko se rodimo, nimamo nobene religije, kar dokazuje, da lahko ‘ivimo tudi brez vere. Ne moremo pa ‘iveti brez ljubezni in so~utja; potrebujemo ju ‘e od samega rojstva.« Jeza, sovra{tvo, ljubosumje in egoizem povzro~ajo te‘ave, zato potrebujemo zdravilo. Nekaterim ljudem najbolj pomaga vera v vsemogo~nega in neskon~no ljube~ega Stvarnika, nekatere pa bolj potola‘i razmi{ljanje o karmi~nih posledicah, kot je to v budizmu. Kakor v medicini obstajajo razli~ne metode za razli~ne ljudi, je podobno tudi v religiji.

Zato je potreben verski pluralizem.

Nesmiselno je, da obstajajo konflikti v imenu vere, in zelo ‘alostno, ~e vera podeli ~love{tvo ali skupnost.

Na vpra{anje, kaj {e svetuje nam Slovencem, je Dalaj Lama malo pomislil in odgovoril: »Ne vem. Buda je dejal, da je vsak sam sebi u~itelj; poi{~ite odgovor pri sebi!« Andrej Kikelj

D

Rde~i planet za sedaj {e ne namerava razkriti svojih skrivnosti

Mars nam ne da miru K

o se je umirilo zanimanje za Luno, ki jo je ~love{ka noga ‘e »pohodila«, se je kolektivna zavest usmerila na Rde~i planet. Zemljin dvoj~ek Mars buri duhove in izziva domi{ljijo ‘e od prej{njega stoletja. Vse bolj o~itno postaja, da nam »planet vojne« kljub {tevilnim ruskim in ameri{kim misijam za sedaj {e ne namerava razkriti svojih skrivnosti.

Prvo raziskovanje Marsa sega ‘e kar dale~ v preteklost, natan~neje v leto 1965, ko se je ameri{ka sonda Mariner 4 prebila do razdalje 9600 km od povr{ine planeta. Za razliko od atmosferske vesoljske

Ameri{ki sondi Viking 1 in 2 nista zaznali in z Marsove povr{ine postrgali prav ni~ ‘ivega za svoj zbiralnik, v katerega naj bi natovorili morebitne viruse in bakterije Rde~ega planeta. ladje Zond 2, ki so jo izstrelili pribli‘no v istem ~asu, a je imela nepopravljivo okvaro, je Mariner uspel posneti kar 21 fotografij rde~ega planeta.

Leta 1969 sta pri{la na vrsto Mariner 6 in 7, ki sta posnela okoli tri tiso~ kvadratnih kilometrov Marsove povr{ine.

Leta 1971 so izkoristili trenutek najmanj{e razdalje med Marsom in Zemljo ter izstre-

Orson Welles je ‘e leta 1938 z radijsko potegav{~ino pokazal, kaj bi se zgodilo, ~e bi nekega dne z neba …

lili Marinerja 8 in 9. Istega leta so v igro stopili tudi Rusi s sondama Mars 1 in 2. Na ‘alost so se naprave na sondah pokvarile in so na Zemljo poslale le nekaj nepomembnih podatkov. Po neuspehu misij Mars 4–7 so Rusi prekinili z dragimi programi.

Poleti leta 1976 sta na povr{ju planeta pristali ameri{ki sondi Viking 1 in 2, prva na lokaciji Cryse in druga na lokaciji Utopia Planitia. Obe sta nosili majhen, a dodelan zbiralnik vzorcev, imenovan Biology Instrument, s katerim so ‘eleli z Marsove povr{ine postrgati morebitne viruse ali bakterije. @al niso na{li nobenih, zato pa so na ravnini Cydonia fotografirali nekaj podobnega ~love{kemu obrazu, vrsto piramid in trdnjavo!

Ta odkritja so spro‘ila razprave, ki so se vlekle naslednjih dvajset let. Prekinili jih niso niti posnetki, ki jih je na Zemljo poslala ena od sond, iz katerih je razvidno, da je

{lo pri omenjenih »odkritjih« le za igro svetlobe. Nov val polemik se je razplamtel kmalu po pristanku Roverja Sojourner v okviru misije Mars Pathfinder 4. julija 1997. V afero je bil vpleten celo eden od astronomov iz vatikanske zvezdarne.

Nekdo naj bi namre~ »po-

Misteriji 11

M ARS

NAM NE DA MIRU

pravil« nekatere od {tevilnih fotografij, ki jih je sonda poslala na Zemljo, in sicer tako, da so se na njih zna{le tri kupole, ki so bile ‘e na prvi pogled ponarejene. O~itno je nekdo ‘elel dokazati, da Mars ni pust in neobljuden planet.

PREBIVALCI MARSA Zanimanje za Rde~i planet, okoli katerega so se pletle legende in najbolj nora predvidevanja, je torej {e zmeraj zelo ‘ivo. NASA namerava do leta 2005 izvesti tri misije Surveyor. Evropa bo sodelovala z misijo Intermarsnet.

Prva izstrelitev v okviru le te je na~rtovana za leto 2003.

Marsovci v romanu Potovanje na Mars (A Trip to Mars) avtorja Fentona Asha iz leta 1907.

Uradna znanost pri na~rtovanju misij o~itno izhaja iz sprejetega dejstva, da na Mar-

Stefania Genovese je prva Italijanka, ki je na Milanski univerzi uspe{no opravila doktorat na temo neznanih lete~ih predmetov. Naslov njene disertacije je bil »Kako je nastal ufolo{ki mit«. O mitologiji v zvezi z Rde~im planetom je avtorica dejala naslednje: »Marsovski mit se je izoblikoval predvsem zahvaljujo~ Flammarionovemu opusu. Ker je Schiapparelli uporabljal izraz kanali, so ljudje predpostavljali, da gre za umetne konstrukcije na Marsu, ~eprav je imel v mislih naravno erozijo. Za preklic pa je bilo prepozno, saj je bil mit o Marsu kot obljudenem planetu ‘e rojen. Schiapparellijeva ugibanja so spro‘ila ob{irno produkcijo znanstvenofantasti~ne literature, ki je prebivalce Rde~ega planeta spremenila v pojem »napadalnih« Nezemljanov.

Leta 1910 je astronom Antoniadi naredil konec tem nesmiselnim spekulacijam, vendar je Mars v naslednjih desetletjih ohranil osrednjo vlogo v znanstveno-fantasti~ni literaturi, {e ve~, postal je mit sodobnega ~asa in celo neke vrste alternativna religija.

Romanopisec Ray Bradbury je v svojih delih iz 50-ih let predstavil Marsovce kot ‘e izginulo civilizacijo,

12

su ni ‘ivljenja. Vedno pa ni bilo tako.

Leta 1938 je Orson Welles poslal v eter znano potegav{~ino o invaziji Marsovcev, ki so ji ljudje z lahkoto nasedli.

Res pa je, da so nekateri predstavniki mejnih znanosti burno razpravljali o Marsu ‘e precej prej. Na koncu devetnajstega in na za~etku dvajsetega stoletja je ameri{ki okultist Leyson trdil, da je v transu »po zelo neudobnem kozmi~nem preletu« obiskal Mars.

Tam je videl prostrane ravnine, globoke doline in zelo visoke gore, ki so jih naseljevali kosmati velikani, {tirikrat ve~ji od ljudi, ter ~udne ‘ivali z o~mi ob straneh glave. Teozofinja in jasnovidka

ki je prisotna le {e duhovno, zemeljski astronavti pa pri sre~evanju z njimi posku{ajo ponovno odkriti izgubljene moralne vrednote ameri{ke dru‘be. Te ideje so v tistih letih vplivale na mnoge ljudi, ki so verjeli v prisotnost Nezemlja-

George Adamski s svojimi opti~nimi in{trumenti. Razvpiti ameri{ki kontakter je svoja pri~evanja o sre~anjih s prebivalci Venere posredoval tako prizadevno, da je mo~no pripomogel k raz{irjenosti »marsovskega mita« v drugi polovici 20. stoletja.

Helena Petrovna Blavatska je »videla« kraje s tako zdravilnim zrakom, »da njihovi prebivalci niso poznali bolezni in so umirali {ele takrat, ko so se za to sami odlo~ili«. Trdila je tudi, da je bil Mars pogosto v vojni z Luno, saj so njeni prebivalci Marsovcem zavidali bogate vodne vire. Marsovci naj bi bili podobni nam, vladal pa jim je diktator, ki je uvedel zakon, da za dru‘inske skupnosti (bili so poligamni) skrbi dr‘ava. Leta 1896 je Mars opisala tudi [vicarka Helen Smith, ki je slovela po medialnih sposobnostih. Smithova je planet opisala na osnovi sporo~il, ki jih je prejemala preko avtomatskega zapisovanja. V tran-

nov na Zemlji. Najbolj zaslu‘na za razmah mita o Marsovcih (pa tudi pri{lekih z Venere) sta bila ameri{ka »kontakterja« George Adamski in George Hunt Williamson, ki sta menila, da so Nezemljani ‘e med nami. K vzdr‘evanju mita pa so prispevali tudi nekateri novinarji, na primer Frank Scully, ki se je razpisal o domnevnem trku ve~ NLP-jev v kraju Aztec v Novi Mehiki.

Kljub temu, da se je zadeva pozneje izkazala za prevaro, se v paraufolo{kih krogih o njej {e danes razpravlja. V devetdesetih letih je o tem celo iz{la knjiga, v kateri je zgodba prikazana kot resni~na.

Tudi semiolog R. Barthes se strinja, da se je mit z minevanjem let spremenil. V ~asu hladne vojne so Marsovci predstavljali Ruse, saj se je komunisti~ni svet zdel povpre~nemu Ameri~anu prav tako tuj, kot da bi bil na drugem planetu. Po koncu hladne vojne so tudi te predstave do‘ivele nekatere spremembe. Nezemljan ni ve~ povezan z mitom o vojskovanju, temve~ ga vse pogosteje povezujejo z mitom o sojenju: Nezemljan, {e posebno Marsovec, sestopi z neba, da bi opazoval in sodil«.

M ARS

NAM NE DA MIRU

MARSOVSKI PEJSA@ Z JEZERI Na Marsovi povr{ini so bila neko~ {tevilna jezera. Pomembno odkritje sta objavila ameri{ka astrofizika Michael Malin in Kenneth Edgett iz privatnega observatorija Malin Space Science Systems v San Diegu v Kaliforniji. ^lanek, posve~en temu odkritju, je iz{el tudi v reviji Science.

Znanstvenika sta do tega sklepa pri{la na podlagi analiz zadnjih posnetkov Marsove povr{ine, ki jih je na Zemljo poslala sonda Mars Global Surveyor. Na posnetkih so namre~ na ve~ predelih Marsove povr{ine vidne vzpetine z zna~ilnimi plastmi iz nanesenega drobirja, ki so postavljene povsem vodoravno druga nad drugo in so skoraj identi~ne nekaterim formacijam na Zemlji. Te pa so nastale v postopnem nalaganju sedimentacijskega materiala, in omenjeni pojav je zna~ilen za predele s {tevilnimi povr{inskimi jezeri. [vicarka Helen Smith z medialno sposobnostjo je preko avtomatskega zapisovanja prejela zgornje pismenke; po njenih trditvah je to abeceda marsovskega jezika.

su naj bi celo govorila marsovski jezik.

IN KAJ PRAVIJO ZNANSTVENIKI? Leta 1873 je ameri{ki geolog de Parville trdil, da je znotraj ‘eleznatega meteorita, ki je padel na Zemljo na podro~ju Arizone, naletel na truplo majhnega Marsovca (nedavna polemika glede sledov bakterij, najdenih v drobcu meteorita, torej obuja veliko starej{i mit). ^eprav je v resnici {lo le za nenavadno oblikovano notranjost kamna, je geolog trdil, da gre za neizpodbiten dokaz o naseljenosti Marsa. Na ‘alost se je »kronski dokaz« izgubil ob velikem potresu v San Franciscu. Na za~etku dvajsetega stoletja so v Parizu razpisali Guzmanovo nagrado: za tedanji ~as fantasti~no vsoto 100.000 frankov bi dobil tisti, ki bi prvi vzpostavil stik z Nezemljani.

Organizatorji pa so v razpisnih pogojih izklju~ili planet Mars, saj se jim je vzpostavitev stika z Marsom zdela prelahka naloga!

Aprila 1909 je nekaj radiotelegrafistov iz Mount Wilsona v Kaliforniji trdilo, da so prejeli kodirane signale z Marsa. To se je ponovilo 21. avgusta 1924, ko je bil Mars najbli‘je Zemlji. ^uda{ki izumitelj Francis Jenkins je izdelal aparat, s katerim je po njegovih besedah lahko »prestrezal marsovske televizijske programe«. Film, ki je iz tega nastal, je kazal nerazre{ljivo zaporedje pik in ~rt ter nekaj znakov, ki so jih z obilo domi{ljije interpretirali kot ~love{ke profile. Prav tako v dvajsetih letih je nem{ki astronom Desiderius Papp opisal ‘ivljenje na Marsu v knjigi »Kdo ‘ivi na zvezdah?« Leta 1942 se je podobnega podviga lotil nevropatolog Giuseppe Calligaris, ki je z lahnimi udarci s kladivom po dolo~enih delih telesa dosegal »paranormalno« videnje Marsovcev. Leta 1939 je nekaj astronomov »opazilo« vegetacijo na obmo~ju Throth (kasneje so bavarski in japonski astronomi celo zatrjevali, da so na Marsu zaznali atomske eksplozije). Oktobra leta 1955

Na teh slikah, ki jih je naredil Mars Global Surveyor, so vidni ostanki starodavnega jezera na Marsovi povr{ini.

Sedimentacijske formacije tega tipa bi lahko nastale tudi kot posledica delovanja vetra oziroma vulkanske aktivnosti. Astrofizika pa sta prepri~ana, da marsovske formacije nedvomno ka‘ejo na delovanje vode ter segajo nazaj v obdobje pred 3,5 - 4,3 milijarde let. Na posnetkih namre~ jasno vidimo »na stotine plasti enake debeline, ki jih lahko oblikuje le delovanje vode.« Danes so si znanstveniki v glavnem edini, da je v daljni preteklosti na Marsu bila voda. Skoraj vsi tudi delijo mnenje, da se voda na za~etku ni tvorila v atmosferi planeta, temve~ v njegovi notranjosti, potem pa pronicala skozi skalovje in se nabirala v kraterjih. Novo odkritje osvetljuje pomembne plati zgodovine Rde~ega planeta. Malin in Edgett menita, da bi ob natan~nej{i prou~itvi predelov, ki so jih neko~ prekrivala jezera, morda odkrili prisotnost zelo starih oblik ‘ivljenja na planetu.

Misteriji 13

M ARS

NAM NE DA MIRU

je ameri{ki izumitelj izdelal planetarno uro, ki je so~asno kazala marsovski in zemeljski ~as, saj je predvideval, da bomo kmalu hodili tja na po~itnice »v udobnih raketah-spalnikih«. Prav tako v 60-ih letih je sovjetski akademik Balaba{ov trdil, da so »prebivalci na Marsu pre‘iveli staranje svojega planeta, saj so se v neskon~nih tiso~letjih prilagajali novim, spremenjenim pogojem na Rde~em planetu.« To pomeni, da so bili Marsovci vseskozi prisotni, a jih nismo mogli videti. Pred ~asom je ameri{ki planetolog celo postavil hipotezo, da v notranjosti Marsa ‘ivijo ~rvi; po mnenju astrofizika Gerarda Kuiperja pa naj bi tam ‘ivele ‘u‘elke.

TRDO@IVI MIT O @IVLJENJU Vse te {tevilne hipoteze izhajajo iz nesporazuma, povezanega z astronomom Giovannijem Schiaparellijem Ta je leta 1877 objavil vest, da je na Marsovi povr{ini opazil umetne kanale. ^eprav je astronom svoja opa‘anja izrazil zelo previdno, najbr‘ v veri, da je kanale ustvarila naravna erozija, so nekateri tuji astronomi njegove zapise narobe prevedli oziroma jih napa~no interpretirali. Naj omenimo le premo‘nega Percivala Lowella, ki si je dal zgraditi teleskop, da bi opazoval umetne kanale, ter Camilla Flammariona in Earla Slipherja, oba gore~a zagovornika naseljenosti Rde~ega planeta.

Skoraj sto let pozneje je mit ponovno o‘ivel. Sondi Viking 1 in 2 sta dosegli Marsovo povr{ino 20. julija in 4.

14

Fotografija »marsovske sfinge«, ki jo je leta 1976 posnela sonda Viking.

Levo: Struktura naj bi bila po mnenju nekaterih delo inteligentnih bitij in torej dokaz, da je na Marsu resni~no ‘ivljenje. Desno: Poznej{i posnetki z vi{jo lo~ljivostjo, ki jih je posnela sonda Mars Global Surveyor aprila 1998, so pokazali, da je to ~isto navadna vzpetina.

septembra 1976 ter na Zemljo poslali prve podobe Rde~ega planeta z visoko lo~ljivostjo. Na podro~ju Cydonia na Acidalijski ravnini je bilo med skalami opaziti razvaline: mestece, utrdbo, {est piramid s {tirimi in petimi stranicami in obraz sfinge! »Ne moremo izklju~iti mo‘nosti, da je pred 500.000 leti nekdo na Marsu v bli‘ini piramid zgradil observatorij, v katerem je sfinga ozna~evala pot vzhajajo~ega sonca,« je izjavil Richard Hoagland, naravoslovec in nekdanji sodelavec NASE. Leta 1980 sta dva ra~unalni{ka strokovnjaka, Vincent di Pietro in Gregory Molenaar odkrila {e eno fotografijo, posneto iz drugega kota in z druga~no osvetlitvijo, ki je »neizpodbitno dokazovala, da sfingin obraz ni bil le opti~ni u~inek, ampak monumentalna in simetri~na struktura, ki ni bila delo narave.« Najbolj gore~i privr‘enci ‘ivljenja na Marsu so postali {e bolj razgreti. Svetovni tisk je objavljal najbolj neverjetne novice. Dunajski pisatelj Walter Hain je izjavil da je sfinga v Cydoniji natan~na replika obraza na torinskem prtu. Pi-

satelju tudi ni u{la foneti~na podobnost med besedama »sindone« (tako Italijani pravijo torinskemu prtu) in Cydonia. Prepri~an je bil, da na sfinginem ~elu vidi rane, ki jih je na Kristusovem ~elu pustila trnova krona. Drugi navdu{enci so v sfinginem obrazu prepoznali poteze Kennedyja in Elvisa Presleya. Sam Hoagland je {el tako dale~, da si je izmislil kompleksno in zavito marsovsko »tetraedrsko geometrijo«, na podlagi katere je izra~unaval matemati~ne konstante in orientacije (19,5 in 60 stopinj) posebnega pomena. Spet drugi so odkrili skale, ki so tvorile ~rke in {tevilke, na Marsovem ju‘nem te~aju pa celo domnevne kiklopske razvaline, podobne razvalinam mest v nekdanji Inkovski dr‘avi.

Komentar NASE na vse te interpretacije je bil, da so to bedarije.

@IVLJENJE NA RDE^EM PLANETU ^e na Marsu ni ‘ivljenja, nam ni~ ne prepoveduje, da ‘ivljenje tja uvozimo. Japon-

ci ‘e razmi{ljajo o kolonijah na tem planetu. Ruska biologa Mark Nusinov in Sergej Li{enko sta leta 1994 izjavila, da se ukvarjata s projektom kontaminacije Rde~ega planeta z zemeljskimi bakterijami, ki bi se v odsotnosti zraka hranile z minerali in ledom.

S pomo~jo teh bakterij bi lahko nerodovitne marsovske pu{~ave spremenili v okolje, primerno za ‘ivljenje, saj bi ustvarili atmosfero (podobno kot v filmu Rde~i planet).

Ameri{ki fiziolog Sanford Siegel je zgradil simulator marsovske atmosfere in vanj zaprl ‘ivali in rastline. Rezultati so bili presenetljivi: rastline so vzbrstele. »Na Marsu se rastline najverjetneje razmno‘ujejo druga~e, saj so se prilagodile okolju,« je komentiral profesor, ki je opazil, da je v takem okolju ve~ina ‘u‘elk (ose, ~ebele in tarantele) pre‘ivela. Presene~enje pa je sledilo, ko je znanstvenik v simulator postavil ‘elve. ^im so se zna{le v marsovski atmosferi, se je pri teh ‘ivalih zmanj{ala koli~ina krvi v telesu. »V teh razmerah je bilo kro‘enje krvi po telesu nemogo~e, vendar so se te ‘ivali normalno premikale, kot da jih ni~ ne moti. Kako je bilo to mogo~e, je {e vedno uganka,« je komentiral profesor.

Julija 1988 je kanadski biolog Robert Haynes oznanil, da pri NASI izvajajo genetsko manipulacijo mikrobov in rastlin, s ~imer nameravajo na Marsu izzvati niz evolucijskih principov, ki bi podobno kot na Zemlji pripeljali do razvoja ‘ivljenja na Marsu in pozneje do njegove kolonizacije.

R. P.

D

Razse‘nost {kode, ki jo povzro~ajo cigarete, {e danes ni povsem jasna

Znanost po~ila mehur~ek ^

eprav so si ljudje ‘e ve~ stoletij postavljali vpra{anja o {kodljivosti cigaret, so {ele nacisti leta 1941 ugotovili povezavo med kajenjem in plju~nim rakom.

Na za~etku 17. stoletja je kralj Jakob I. opozoril, da je pri obdukcijah kadilcev mogo~e videti »oljnate saje« znotraj njihovih plju~. Leta 1665 je Samuel Pepys v svojem slavnem Dnevniku opisal poskus, ki so ga opravili ~lani Kraljeve dru‘be in v katerem so dali ma~ki popiti kapljo destiliranega toba~nega olja. Ma~ka je kaj kmalu poginila.

V 19. stoletju so ‘e govorili o {kodljivosti pasivnega kajenja. Leta 1868 sprejet zakon o ‘elezni{kem prometu

raziskovanje nevarnosti tobaka v mestu, ki je po vojni pripadlo Vzhodni Nem~iji. Astell je bil prvi znanstvenik, ki

Prav nacisti so bili tisti, ki so pred {estdesetimi leti odkrili dokaze o vzro~ni povezavi med kajenjem in plju~nim rakom. je dolo~al, da morajo imeti britanski vlaki tudi vagone za nekadilce, da bi le-te za{~itili pred nevarnostjo pasivnega kajenja.

Esesovski oficir dr. Karl Astell je delal na In{titutu za

Zdrava plju~a (levo) in kadil~eva plju~a (desno) z usedlinami katrana.

je dokazal povezavo med tobakom in rakom. Hitler, ki je sovra‘il kajenje, je v denarni sklad omenjenega in{tituta prispeval 100.000 rajhovskih mark svojega denarja. Astellove raziskave ‘al niso bile

Sir Richard Doll je kot prvi javno opozoril na povezavo med kajenjem in plju~nim rakom.

Doll je {e danes aktiven na tem podro~ju.

nikoli objavljene v mednarodni znanstveni srenji. V zadnjih tednih vojne so vse njegove papirje odnesli v klet in{tituta.

Nekaj let pozneje je mladi epidemiolog Richard Doll, ki je delal raziskave v povojnem Londonu, naredil dotlej najve~ji preboj. Njegove raziskave iz leta 1947 so neizpodbitno pokazale, da kajenje povzro~a plju~nega raka. Lahko bi rekli, da je bila z objavo njegove raziskave leta 1950 izstreljena prva salva v dolgi protitoba~ni vojni. V reviji British Medical Journal so Dolla predstavili kot »najvidnej{ega britanskega zdravnika«. Leta 1950 je o vzro~ni povezavi med rakom in ka-

Misteriji 15

Z NANOST

PO ~ ILA MEHUR ~ EK

REZULTATI

DOBRODEJNOST TOBAKA

Paul Newhouse s College of Medicine univerze v Vermontu je preizkusil nikotin na pacientih s Parkinsonovo boleznijo. Dajal jim ga je z injekcijami in v obliki obli‘ev. »Manj{e izbolj{anje je bilo vidno takoj, pozneje pa so bili rezultati {e bolj opazni,« pravi Newhouse. »Izbolj{alo se je celo stanje pacientov, ki so bili optimalno oskrbljeni z razpolo‘ljivimi zdravili za Parkinsonovo bolezen.« Nikotin naj bi ugodno vplival tudi na paciente z Alzheimerjevo boleznijo in na otroke s Tourettovim sindromom (nevrolo{ka motnja z nehotenimi telesnimi gibi).

Nekateri zdravniki trdijo, da ima tobak tudi pozitivne stranske u~inke. Na Nizozemskem so deset let spremljali skupino 8.000 odraslih, starih nad 55 let, in ugotovili, da je v tej skupini pri kadilcih 50 odstotkov manj obolevnosti za Parkinsonovo boleznijo kot pri nekadilcih. Tisti, ki so kadili najve~, so najmanjkrat obolevali. jenjem spregovoril tudi Ameri~an Ernst Wynder. Od 605-ih obolelih za plju~nim rakom v njegovi raziskavi je bilo 97 odstotkov kadilcev. Wynder je pozneje dokazal, da so s tobakom povezani tudi rak ustne votline, grla, po‘iralnika in mehurja. Kon~no sta leta 1962 angle{ki Royal College of Physicists in vlada ZDA priznala, da kajenje povzro~a plju~nega raka in tudi druge, pogostej{e bolezni, kot so koronarna sr~na obolenja.

RESNA OGRO@ENOST ZDRAVJA Po teh za~etnih {tudijah je bilo opravljenih {e ne{teto raziskav. Poro~ila o novih izsledkih se redno pojavljajo {e danes, saj znanstveniki {e vedno odkrivajo nova dejstva o posledicah kajenja. Ekipa na US National Center for Environmental Health v Atlanti je pred kratkim odkrila, da ima pasivno kajenje dolgotrajne posledice na dihalnem sistemu otrok.

16

Z genetskim spreminjanjem bi rastlina tobaka lahko proizvajala zdravilne snovi, vse od agensa interleukina-2 za zdravljenje raka pa do encima, ki ga uporabljajo za zdravljenje sr~nih obolenj. V tobaku ‘e vzgajajo ~love{ki encim za zdravljenje Gaucherjeve bolezni (redke genetske motnje). Znanstveniki menijo, da bi iz tobaka lahko pridobivali kemikalije za uporabo v ~istilnih sredstvih, pa tudi snovi za ohranjanje sve‘ine rezanega cvetja, za razvijanje di{av in za bogatenje okusa hrane.

Znanstveniki sedaj vedo, da na~in kajenja lahko pospe{i proces zasvojenosti. Od trenutka izdiha cigaretnega dima do nastopa ob~utka ugodja mine le sedem sekund, kar je manj kot pri alkoholu in prepovedanih drogah. In ko kadilec inhalira, se njegova plju~a ovijejo v nikotin, ogljikov monoksid in peklenski zvarek 4.000 rakotvornih snovi.

Nikotin prav gotovo ni lahka droga. ^e ga vbrizgamo intravenozno, ga troje od {tirih zasvojencev zamenja za kokain.

V nekaj sekundah pride kri iz plju~ v mo‘gane in jih preplavi s strupenim nikotinom, ki ga vsrkajo nikotinski receptorji. Skupek teh celic, imenovan »locus cereleus«, nadzira ~lovekovo pozornost, vzburjenost in stres. Drugi skupek je dopaminski sistem, ki nadzira ob~ut-

ke ugodja. Nikotin so~asno omami receptorje vzburjenosti in ugodja in kadilca spodbudi, da vnovi~ potegne.

Nikotin prav gotovo ni lahka droga.

Po mnenju mnogih znanstvenikov je ena izmed substanc, ki ~loveka najla‘je zasvojijo. ^e ga vbrizgamo intravenozno, ga troje od {tirih zasvojencev zamenja za kokain. [tudije ka‘ejo, da 5 do 10 odstotkov pivcev postane alkoholikov, med tistimi pa, ki poskusijo heroin, postane v kratkem ~asu odvisnih 30 odstotkov. Raziskava v Veliki Britaniji pa je pokazala, da postane odvisnih od tobaka kar 70 odstotkov od tistih, ki iz radovednosti pri‘gejo cigareto.

Znanstveniki danes vedo, da pribli‘no 90 odstotkov cigarete sestavlja tobak, ostalih 10 odstotkov pa tajna me{anica aditivov, ki nadzirajo hitrost gorenja ter izbolj{ujejo okus, aromo in vla‘nost. Mnoge aditive dodajo, da bi pospe{ili zasvajanje.

Pri izdelavi cigaret imajo proizvajalci na voljo ni~ ve~ in ni~ manj kot 600

Z NANOST

aditivov. Izvle~ke fi‘ola tonka in vrste ameri{kega encijana dodajajo zaradi vsebnosti naravnega kumarina, zmesi z bogato orehovo aromo. Za okus dodajajo kokos in mentol. Mentol je anestetik osve‘ujo~e hladnega okusa, ki ga vsebuje rastlina poprove mete. Okus cigaret izbolj{ujejo tudi z izvle~ki orehov, jabolk, rozin, fig, melase, regratove korenine, sliv, popkov ~rnega ribeza,

Pri izdelavi cigaret imajo proizvajalci na voljo ni~ ve~ in ni~ manj kot 600 aditivov. mu{katovega ore{~ka, vanilije in kisa.

Da se cigarete ne bi drobile, jim proizvajalci dodajajo vodo, vla‘nost tobaka pa ohranjajo z dodajanjem glicerina.

Propilen glikol slu‘i kot »nosilec okusa«. Da bi bile cigarete {e vabljivej{e, pri ~emer imajo proizvajalci v mislih predvsem mladino, jih obogatijo s sladkorjem in ~okolado.

Proizvajalci cigaret v Veliki Britaniji

trdijo, da je 90 odstotkov cigaret, prodanih v tej dr‘avi, brez aditivov. Raziskave v ZDA pa ka‘ejo, da veliko znamk cigaret vsebuje amoniak. Zakaj cigaretam dodajajo to snov, je razkril eden od zaposlenih v industriji tobaka, ki se je odlo~il, da bo skrivnosti proizvajalcev cigaret razkril javnosti. Amoniak naj bi pospe{eval absorpcijo nikotina v telesu.

VPRA[ANJA, KI TERJAJO ODGOVORE Tudi nekateri drugi dodatki naj bi imeli {kodljive u~inke. Ko kakav gori v cigareti, se spro{~a bromidov plin, ki raz{iri dihalne poti v plju~ih in tako pove~a absorbiranje nikotina. Mentol v cigaretah omrtvi~i grlo, kar olaj{a inhaliranje dima. Z dodajanjem kemikalij, kot sta acetaldehid in piridin, pa pove~ujejo u~inek nikotina na mo‘gane in osrednji ‘iv~ni sistem. »Proizvajalci aditivov ne dodajajo le zato, da bi spremenili okus cigaret,« pravi predstavnik dobrodelne ustanove

PO ~ ILA MEHUR ~ EK

Action on Smoking and Health (ASH).

Ko so v Massachussetsu sku{ali dose~i, da bi toba~ne firme javno razkrile, katere aditive dajejo v cigarete, so se te firme odzvale s to‘bami. »Raziskave ka‘ejo, da je glavni razlog za dodajanje aditivov

Raziskave ka‘ejo, da je glavni razlog za dodajanje aditivov v cigarete pove~anje njihovega u~inka in s tem pospe{evanje zasvajanja. v cigarete prav pove~anje njihovega u~inka in s tem pospe{evanje zasvajanja«, so prepri~ani pri ASH. »Najbolj neverjetna plat cele zadeve pa je, da so pristojne oblasti proizvajalcem cigaret dovolile dodajanje teh snovi tobaku, ne da bi jih sploh vpra{ale, zakaj je to potrebno.« Ra. Pu.

D

Misteriji 17

Ali se je mogo~e sre~ati s preteklostjo in prihodnostjo

Skozi ~as in nazaj A

meri{ki film ^asovni stroj, ki so ga julija pri~eli prikazovati v slovenskih kinematografih, govori o mo‘nosti ~lovekovega preseganja ujetosti v okove ~asa ter njegovega neposrednega soo~anja s preteklostjo in prihodnostjo. ^asovni stroj je posnet po istoimenskem romanu Herberta Georga Wellsa iz leta 1895. To je bilo prvo v vrsti njegovih proznih del, ki so utemeljila znanstveno fantastiko, kakr{no poznamo danes.

Prva ekranizacija ^asovnega stroja je iz leta 1960 (re‘ija George Pal), tej je leta 1978 sledila {e televizijska verzija (re‘ija Henning Schellerup), leto{nja kinematografska ina~ica, ki si jo pravkar lahko ogledamo na platnih na{ih kinodvoran, pa je nastala pod re‘isersko taktirko Simona Wellsa, prapravnuka H. G. Wellsa. Sicer soliden film se je od predloge oddaljil bolj kot Palov.

Ker na tem mestu ne moremo na{teti vseh knji‘nih del o potovanju skozi ~as, ki so iz{la v desetletjih po Wellsovem romanu, naj omenim le eno mojih najljub{ih na to temo: Skozi ~as in nazaj (Time and Again) Clifforda D. Simaca iz leta 1951.

Od filmov na to temo Pregon za Razpara~em (1979, re‘iser Nicholas Meyer) govori o Jacku Razpara~u, ki ga skozi ~as zasleduje kar sam H. G. Wells.

V japonskem ^asovnem skoku (1981, re‘ija Kosei Saito) odred sodobnih japonskih vojakov ~asovni katapult vr‘e v 16. stoletje. V ameri{kem Jezdecu skozi ~as (1983, re‘ija William Dear) se glavni junak iz na{ega ~asa prestavi v obdobje Divjega zahoda; podoben motiv se ponovi tudi v filmu Vrnitev v prihodnost 3 (1990), zadnjem delu zelo uspe{ne

18

^ASOVNE ZANKE

Jeremy Irons v novem ^asovnem stroju

trilogije Roberta Zemeckisa, ki je vsa v znamenju potovanja skozi ~as. Tej temi so posve~eni tudi Razbojniki za vse ~ase (1981) Terryja Gilliama.

Omenimo {e Planet opic (1968, re‘ija Franklin J. Schaffner) s {tirimi nadaljevanji, dvema TV serijama in nedavnim »remakom« Tima Burtona, Terminatorja (1984) Jamesa Camerona in njegovo nadaljevanje iz leta 1991 (~akamo {e na tretji del), ter kon~ajmo z romanti~no komedijo Kate in Leopold, ki {e vedno kro‘i po na{ih kinodvoranah in nas prepri~uje, da ljubezen lahko premaga tudi ~asovne pregrade.

[e bolj kot domi{ljijske stvaritve iz sveta knji‘evnosti in filmske umetnosti so seveda zanimiva pri~evanja tistih, ki trdijo, da dejansko zmorejo pogledati skozi kopreno ~asa. Izmed resnih parapsiholo{kih {tudij pojavov retrognicije in prekognicije omenimo le knjigo Through the Time Barrier iz leta 1982, v kateri je Danah Zohar zelo poznavalsko obdelala gradivo, ki ga je na to temo zbrala slovita The Society for Psychical Research.

In kaj pravi sodobna fizikalna teorija o mo‘nostih dejanskega potovanja skozi ~as? Slavni fizik Stephen Hawking si v svoji knjigi Vesolje v orehovi lupini (letos spomladi je iz{la pri zalo‘bi U~ila) odkrito zastavlja vpra{anja o mo‘nosti potovanja skozi ~as. Pri tem izhaja iz razmi{ljanj svojega kolega Kipa Thorna.

Hawking zapi{e, da bi bil eden od na~inov izvedbe tak{nih ~asovnih preskokov uporaba t. i. »~rvin«, cevi v prostor-~asu, ki povezujejo njegova razli~na obmo~ja; svojo vesoljsko ladjo naj bi usmerili v eno od ustij ~rvine, nato pa ob drugem ustju izstopili v drugem prostoru in ob drugem ~asu. Tak{ne poti imenuje »~asovne zanke«. Po njegovem je obstoj »~asovnih zank« na mikroskopski ravni (osnovni delci) potrjen ‘e z dosedanjimi poskusi. Na makroskopski ravni, npr. na ravni ~love{kega telesa, pa naj fizikalni zakoni ne bi dovoljevali ~asovnega potovanja.

Navdu{encem nad znanstveno fantastiko tako zaenkrat preostane Kip Thorn, ki se mu - v nasprotju s Hawkingom - tudi ta mo‘nost {e vedno zdi vredna preu~evanja.

Igor Kernel

D

Ali so pri{li Eskimi iz notranj{~ine Zemlje?

Mit o Hiperboreji P

latonova zgodba o Atlantidi je eden najvztrajnej{ih mitov o izgubljenih de‘elah. Manj znana legenda pa je povezana s starodavnim otokom ali kontinentom po imenu Hiperboreja, tropskem raju, ki naj bi obstajal blizu polarnega podro~ja.

Starodavne legende pripovedujejo, da je bila Hiperboreja toplo podro~je, obkro‘eno z visokimi planinami. Gr{ki in babilonski mornarji so trdili, da so obiskali Hiperborejo. Domov so se vrnili z zgodbami o rasi prosojnih ljudi, ki so ‘iveli sredi bujne vegetacije, toplih rek in prijetnega vremena, ki je trajalo skozi vse leto. Hiperborejke so

^e vpra{ate Eskime, od kod izvorno prihajajo, vsi brez izjeme poka‘ejo proti severu, ~eprav ne vedo to~no, kaj to pomeni. opisali kot izjemno lepe ‘enske in jasnovidke, ki so lahko to~no napovedale prihodnost.

Po starih zgodbah je Hiperboreja naposled postala neprimerna za bivanje, morda zaradi zni‘anja temperature.

Glede na nekatera stara poro~ila naj bi se Hiperborejci umaknili na jug in poselili severno Evropo in Ameriko. Germanska legenda opisuje, da so ti nenavadni ljudje zapustili svojo domovino skozi tunel, ki se je kon~al v pruskih gozdovih.

Ali pa je mogo~e, da so Hiperborejci ostali blizu arkti~nega kroga in postali predniki dana{njih Eskimov? Eskimi so velika skrivnost ‘e odkar so prvi raziskovalci pri{li v poledenelo severno de‘elo. Doslej ni {e nih~e odgovoril na

Arheolo{ke najdbe pri~ajo, da ‘ivijo Eskimi v surovem okolju skrajnega severa ‘e od prazgodovinskih ~asov. Zakaj se niso preselili na jug, je {e vedno uganka.

vpra{anje, zakaj so se Eskimi odlo~ili ostati v okolici Arkti~nega kroga. Pod obi~ajnimi pogoji bi pri~akovali, da se bodo ta plemena premaknila na jug, saj bi v toplej{em podnebju la‘je pri{la do hrane in drugih ‘ivljenjskih potreb.

OD KOD SO ESKIMI? O Eskimih vemo zelo malo, o njihovem izvoru pa prav ni~. Vendar so morali od nekod priti v njihovo sedanje bivalno okolje. Raziskovalec Fridtjof Nansen je v knjigi Severne meglice (Northern Mists) zapisal, da je svet Eskimov morje, led in mraz, ~esar narava ni namenila ljudem. S tem je hotel re~i, da arkti~na podro~ja niso izvorno domovanje te rase, vendar sam priznava, da je zbegan – kakor drugi raziskovalci, od

katerih si niti dva nista slo‘na – glede izvora eskimske rase: »Prava sredi{~na to~ka njihove kulture je lov na tjulnje, zlasti s harpuno, v~asih v kajakih na odprtem morju in v~asih z ledu. Ni verjetno, da so lov na tjulnje, posebno s kajakom, razvili v osrednjem delu podro~ij, ki jih naseljujejo sedaj; v teh preostrih pogojih se ne bi mogli obdr‘ati, dokler njihova kultura lova na tjulnje ne bi ‘e dosegla dolo~ene ravni.« Dr. Nansen nato omenja razna obalna podro~ja z milej{o klimo, kjer bi Eskimi lahko razvili ve{~ini lova na tjulnje in plovbe, vendar v pomanjkanju zadovoljivega zaklju~ka pravi, da to vpra{anje ostaja odprto.

Velike koli~ine eskimskega kamenega oro‘ja in orodja za lov na kite in tjulnje,

Misteriji 19

M IT

O

HIPERBOREJI

ki so jih na{li v globokih usedlinah na severu Grenlandije, dokazujejo, da so Eskimi tam ‘iveli ‘e dale~ nazaj v prazgodovini. In v teh prazgodovinskih ~asih so Eskimi ‘iveli bolj severno kakor danes. Isto velja tudi za Eskime, ki ‘ivijo na arkti~nih otokih na ameri{ki strani. Nansen je zapisal: »O~itno so se s severa postopoma pomikali proti jugu, saj prebivajo le na severni ameri{ki obali in na otokih severno od nje, od Beringovega preliva do vzhodne obale Grenlandije, kjer se njihovo ozemlje kon~a. ^e so se res preseljevali iz bolj ju‘nih krajev, kot ugibajo razni znanstveniki, zakaj se potem ob poti mnogi od njih niso ustavili na za ‘ivljenje ugodnih podro~jih? Zakaj se niso pome{ali z drugimi plemeni na poti in jih modificirali, s ~imer bi pustili sledi, ki bi jih antropolog lahko videl in raziskal?«

DE@ELA VE^NEGA SONCA NA SEVERU Marshall B. Gardner, znanstvenik z za~etka prej{njega stoletja, je menil, da so Eskimi pri{li iz notranjosti Zemlje in naselili svoje sedanje domovanje na obodu domnevne polarne odprtine. Zagovarjal je teorijo, da obale polarnega ustja z notranje strani Zemlje vsebujejo idealne pogoje za najzgodnej{e prebivali{~e eskimske rase.

Da so izvorno pri{li iz de‘ele ve~nega sonca, iz de‘ele dale~ onkraj severne ledene pregrade, je izro~ilo samih Eskimov. To izro~ilo moramo resno upo{tevati, saj ni moglo nastati brez dobrega vzroka.

20

^e vpra{ate Eskime, od kod izvorno prihajajo, vsi brez izjeme poka‘ejo proti severu, ~eprav ne vedo to~no, kaj to pomeni.

Eskimi verjamejo v ‘ivljenje po smrti. Du{a sestopi pod Zemljo v razli~na podro~ja, od katerih prvo spominja na vice. Vendar dobri duhovi, ki gredo skozi to podro~je, ugotovijo, da so naslednja bivali{~a vedno bolj{a, dokler zelo globoko ne dose‘ejo obmo~ja popolne bla‘enosti, kjer sonce nikoli ne zaide. Ob velikih jezerih, ki nikoli ne zamrznejo, se v velikih ~redah pase divjad, v vodah pa je vedno dovolj tjulnjev in mro‘ev.

To rajsko podro~je bi lahko bil skoraj dobeseden opis pokrajine v notranjosti Zemlje.

Za~etno podro~je, ki spominja na vice, pa je morda spomin, ki se je pri Eskimih prena{al iz roda v rod, o velikih te‘avah na potovanju preko ledene pregrade, preden so dosegli ta ~udoviti dom na severni strani velike naravne ovire.

Izro~ilo Eskimov s Point Barrowa na skrajni severni to~ki Aljaske pravi, da je ju‘ni

Sredi{~na to~ka kulture Eskimov je lov na tjulnje. Eskimski Inuit na sliki name{~a past za tjulnje pod ledom.

veter odnesel na sever nekaj ~lanov njihovega plemena, ki so se zna{li na prelomljeni ledeni plo{~i. Po mnogih no~eh so prispeli v hribovito de‘elo, obljudeno z njim podobnimi prebivalci, ki so govorili eskimski jezik in so jih lepo sprejeli. Po dolgih letih so se neke pomladi, ko se led ni premikal, sre~no vrnili v rodno de‘elo in poro~ali o svojih pustolov{~inah.

Vendar Eskimi najbr‘ niso bili edini, ki so od{li v to rajsko podro~je. Moltke Moe Walter Mapes iz druge polovice 12. stoletja v svoji »Zbir-

Eskim opazuje luknjo v ledu, ki jo tjulnji uporabljajo, da pridejo do zraka.

ki zanimivih zgodb« (De Nugis Curialium) omenja predzgodovinskega britanskega kralja Herla, ki so ga Eskimi popeljali pod Zemljo. Seveda je zgodba, ki jo omenja ta Wale{~an iz 12. stoletja, napisana zgolj kot pravljica, a tudi pravljice praviloma izhajajo iz resni~nih dogodkov.

Presenetljivo veliko zgodnjih legend govori o ljudeh, ki gredo pod Zemljo. Zgodnja irska legenda pripoveduje o de‘eli dale~ onkraj morja, kjer sonce vedno sije in je vedno poletje. Nekaj njihovih junakov naj bi celo {lo tja in se vrnilo, a niso bili nikoli ve~ zares sre~ni v svoji lastni de‘eli. Zdi se, da so bili tam tudi severnjaki oziroma Vikingi.

Po eskimski legendi naj bi tja od{la cela kolonija severnjakov, ki so v srednjem veku prebivali na Grenlandiji, in se nikoli niso vrnili. To sploh ni presenetljivo, ~e se je zgodilo, kar je prav mogo~e: da so na{li Hiperborejo, de‘elo, kjer te~eta med in mleko, v samem sredi{~u polarnega ledu.

A. K.

Predstavitev ezoteri~nega na~ina ‘ivljenja in rastlinski koncert

Damanhur v Ljubljani N

a povabilo revije Misteriji in v organizaciji agencije Quo Vadis bodo 6. septembra pri{li v Ljubljano predstavniki damanhurske skupnosti. @e popoldan bo informativna delavnica, na kateri bodo predstavili svoje domovanje in delo, naslednji dan in v nedeljo 8. septembra pa bodo udele‘ence delavnic popeljali v raziskovanje lastne notranjosti, iskanje osebnosti in njene harmonizacije, tisti bolj zahtevni se bodo lahko odpravili na astralno potovanje. Vi{ek vsega bo nedvomno nedeljski »zeleni ve~er«, ko bodo govorili o svojih odkritjih pri komunikaciji z rastlinskim svetom, ~emur bo sledil pravi pravcati koncert, na katerem bodo edini virtuozi prav zelene prijateljice, o ~emer smo poro~ali v julijskih Misterijih v prispevku pod naslovom Zvoki rastlinskih ~ustev.

O ‘ivljenju in delu damanhurske skupnosti smo v na{i reviji ‘e veliko pisali.

Spoznali bomo ljudi, ki i{~ejo model `ivljenja dru`be tretjega tiso~letja.

Predstavili smo njihov odnos do narave (vsak izmed ve~ kot 400 ~lanov skupnosti ima eno rastlinsko in eno ‘ivalsko ime, njihove hi{e so poslikane s podobami iz ‘ivalskega in rastlinskega sveta), pisali smo o njihovem odnosu do narave in o sodelovanju z naravo, o njihovem sonaravnem kmetijstvu in tudi o napravah, s katerimi je mogo~e potovati v preteklost in se umestiti v zgodovino ter priti nazaj. Naj spomnimo, da imajo svoj denar kredito, da imajo v hribu skopanih ter z resni~nimi umetninami in navadnim zemljanom skoraj nerazumljivimi napravami opremljenih sedem med seboj povezanih templjev, od katerih vsak slu‘i drugemu ezoteri~nemu namenu, pisali smo ‘e o njihovih

delavnicah, kjer izdelujejo umetni{ke in skrivnostne tehni~ne predmete … In ne nazadnje smo jih ve~ kot desetkrat obiskali in tja popeljali veliko {tevilo slovenskih poznavalcev ezoterike, radiestezije in drugih vse bolj popularnih ve{~in, o katerih poro~amo v reviji Misteriji. V Damanhurju je v znak sodelovanja med na{o revijo in pogostimi obiski Slovencev v tem edinstvenem svetu izobe{ena slovenska zastava. [tevilni Slovenci so se ‘e zanimali, kako bi nekaj tednov ostali pri Damanhurjancih in se udele‘ili njihovih delavnic, da bi se nau~ili umskih in telesnih spretnosti za la‘je izvajanje nekaterih

Misteriji 21

DAMANHUR

V

SLOVENIJI Pe{~ice tistih, ki so se iztrgali iz vsakodnevnega ritma avtomatov in borznih indeksov, je {e nedavno dru‘ba gledala postrani, jih hotela o~rniti in zmanj{ati njihov ugled. Verjetno zaradi tihe zavisti, da nekdo ho~e in zmore biti ~lovek, ki ne ‘ivi samo za lastne fizi~ne potrebe, temve~ posku{a svoje obstajanje na tem planetu osmisliti tudi s sobivanjem z naravo in celotnim stvarstvom. ^asi blatenja takih ljudi so hvala

Voda je tudi v Damanhurju va`en del naravnega okolja.

novih ‘ivljenjskih praks. Del vsega tega bo sedaj na voljo v Ljubljani, kjer bo mogo~e spoznati na~ela in ve{~ine njihovega bivanja po ezoteri~nih principih.

Na{im stikom s to edinstveno skupnostjo na svetu je botroval slovenski pisatelj, na{ sodelavec in mo‘ {irokih pogledov Ivan Mohori~, ki njihovo delo zelo dobro pozna in pravi: »V vedno hitrej{em svetu ~lovek vse prepogosto pozablja nase, na tiste »malenkosti«, ki ga pravzaprav lo~ijo od strojev.

✃

Delavnica z Damanhursko skupnostjo bo 6. in 7. septembra 2002 v M hotelu (nekdanji hotel Ilirija) v Ljubljani v [i{ki, na Der~evi ulici 4.

Prijavnica (po{ljite na QUO VADIS d.o.o., Vodnikova 130, Ljubljana)

Prijavljam se za :

»DELAVNICO Z DAMANHURSKO SKUPNOSTJO« Ime in priimek ...................................................................................................................

To~en naslov .......................................................................................................................

Telefon .......................................................................................................................................

Datum rojstva .....................................................................................................................

Udele‘ba na programih: 1 2 3 4 (ustrezno obkro‘i) @elim kosilo: a) sobota b) nedelja (ustrezno obkro‘i) Kotizacijo v znesku SIT sem pla~al na TRR {t. 020850012945888, sklic za {tevilko: 00 104-02 za QUO VADIS d.o.o., Vodnikova 130, Ljubljana.

Kraj in datum ............................................. Podpis .........................................................

22

Umetni{ko delo je smoter `ivljenja v ezoteri~ni skupnosti.

V soboto, 6. septembra od 9. do 13. ure bo delavnica NOTRANJE RAZISKAVE, v soboto 6. septembra od 15. do 19. ure bo delavnica HARMONIZIRANJE NOTRANJOSTI, v nedeljo 7. septembra od 9. ure do 13. ure bo delavnica ASTRALNO POTOVANJE, v nedeljo 7. septembra od 15. do 17 ure pa bo KONCERT RASTLIN. Cene: udele‘ba na eni delavnici je 11.000 SIT, na dveh 20.000 SIT, na treh 25.000 SIT. Udele‘ba na koncertu rastlin je 11.000 SIT, brezpla~na pa je za tiste, ki se udele‘ijo vseh treh delavnic. V cenah je vra~unano: vsi stro{ki predavateljev, najem dvorane z opremo, sok ali kava med predavanji in stro{ki organizacije.

Oba dneva bo med opoldanskim odmorom mo‘no obedovati v hotelski restavraciji. Cena kosila je 1.700 SIT in ga vsak pla~a na kraju samem, potrebno pa se je predhodno prijaviti z na tej strani natisnjeno prijavnico.

Organizacijo dogajanja v hotelu M je ob reviji Misteriji prevzela potovalna agencija Quo vadis, ki vam je za vse informacije in prijave na voljo na telefonski {tevilki (01) 507-18-03 ali po elektronski po{ti quo.vadis@siol.net, obi{~ete pa lahko tudi njihovo spletno stran www.quovadis.si.

D AMANHUR

V

S LOVENIJI

lep{ih stvari, kot je denar, jim sicer pritrdim, a hkrati pripomnim, da denar potrebujem, ~e ho~em te »lep{e stvari« povabiti na ve~erjo.

Damanhurjanci pa so se stvari lotili druga~e. Prav ni~ se ne izmikajo obveznostim, ki so danost sodobnega sveta, z lastnimi rokami in glavami si slu‘ijo vsakdanji kruh, hkrati

Stroj je namenjen poskusnemu zdravljenju »neozdravljivih bolezni«.

bogu mimo in zavist prera{~a v ~edalje glasnej{e ob~udovanje ter hotenje, da bi se od teh pionirjev ~imve~ nau~ili, da bi od njih posku{ali dobiti kak{en napotek za izbolj{anje vsakdana, resnico morda, do katere so se ti ljudje dokopali v dolgoletnem iskanju.

V Evropi bi te‘ko na{li skupino ljudi, ki je na podro~ju polnega ‘ivljenja naredila ve~, kot so storili ~lani skupnosti Damanhur, ki obstaja in deluje v severozahodni Italiji.

Obi~ajno se tisti, ki »jim je vsega dovolj«, povsem izlo~ijo iz vsakodnevnega ‘ivljenja in se posvetijo iskanju filozofskih resnic, kar je seveda hvale vredno, a se najve~krat zgodi, da izgubijo stik z realnostjo. Ne glede na vrednoto njihovih spoznanj se ~lovek, vpet v povsem razumljive obveznosti do dru‘ine in dru‘be, od njih ne more kaj prida nau~iti, saj ga obi~ajno pou~ujejo o nujnosti odrekanja materialnim dobrinam v smislu Jezusovega stavka: »Pustite vse in hodite za menoj!« Ko mi taki ljudje razlagajo, da je na svetu veliko

Slovenski strokovnjaki, ki se ukvarjajo z mo~jo vibracij in informacij, so pogosti obiskovalci podzemeljskih templjev.

Pravi duh tempeljskim prostorom dajejo umetni{ka dela ~lanov skupnosti.

pa svojo duhovnost vodijo po prostranih poljanah davnih izro~il, novih spoznanj in prepletanja vsega tega. ^eprav star pregovor pravi, da nih~e ni prerok v svoji domovini, to zanje ne dr‘i. Najbli‘ja okolica jih spo{tuje in posnema, pa ~eprav ‘ivijo v okolju, ki je po eni strani vpeto v ra~unalni{ki svet industrijskega mesta Ivrea, po drugi plati pa v trdo ‘ivljenje »neukega« hribovskega kmeta. Najlep{i dokaz za to trditev je dejstvo, da je njihov kandidat gladko zmagal na ‘upanskih volitvah, in o njegovem delu sli{ite od doma~inov same pohvale. Kar precej{nja umetnost je najti tako uspe{no kombinacijo in ~lovek kar verjame njihovi trditvi, da i{~ejo model ‘ivljenja dru‘be tretjega tiso~letja. Kot vse ka‘e, so na zelo dobri poti.«

Ivan Mohori~ (v sredini) je prava slovenska legenda med vodilnimi ~lani skupnosti Damanhurija, ki dobro ve, kako te~e njihovo `ivljenje.

Misteriji 23

Kraj{i raziskovalni programi Earthwatcha v Angliji

Kitovci in dinozavri P

es kitovec (Cetorhinus maximus) je druga najve~ja morska riba, ki v vodah Velike Britanije zraste od 4 do 6 metrov.

Ti krotki orjaki, ki jih ‘e od nekdaj lovijo zaradi njihovega olja in plavuti, skozi svoja metrska usta precejajo velike koli~ine planktona. Zadnja tri leta v vodah Ju‘nega Devona in Cornwalla poteka akcija »Seaquest Basking Shark Project«, v kateri podrobno raziskujejo {tevil~nost in porazdeljenost teh morskih psov.

Zdaj se lahko pridru‘imo projektu, ki ga vodi pomorski znanstvenik Colin Speedie. V sedanji fazi projekta, ki poteka na ladji, Speedie opravlja bolj lokalizirano {tudijo populacij orja{kih kitovcev v ve~ podro~jih blizu Cornwalske obale. Z raziskavo ‘eli ugotoviti morebitno ogro‘enost v teh klju~nih podro~jih (mre‘e, po{kodbe od ladij, motenje in nadlegovanje) ter zabele‘iti in posneti obna{anje morskih psov, da bi ugotovili, ~e so to glavna mesta njihovega razmno‘evanja.

Avgusta 2002 se bo projekt preselil v Irsko morje, v fjord Firth of Clyde na zahodu [kotske in na oto~je Hebridi, kjer boste pomagali identificirati glavna bivali{~a orja{kih kitovcev in za~eti foto-identifikacijske raziskave.

Bivali boste na 12-metrski jahti v kabinah za eno ali dve osebi in z lo~eno kopalnico.

24

Znanstvenikoma dr. Martinu Whytu and dr. Miku Romanu boste pomagali iskati, prou~evati in zavarovati odtise stopinj dinozavrov na spektakularni morski obali ter v celinskih pu{~ah s ~udovito okolico, polno naravnih, arheolo{kih, zgodovinskih in literarnih zanimivosti.

Bivali boste v eno- ali dvoposteljnih sobah majhnega in

Pes kitovec je druga najve~ja morska riba, ki v vodah Velike Britanije zraste od 4 do 6 metrov. Ti krotki orjaki, ki jih ‘e od nekdaj lovijo zaradi njihovega olja in plavuti, skozi svoja metrska usta precejajo velike koli~ine planktona.

Oprhati se je mogo~e v ve~ini pristani{~. Pomagali boste tudi pri pripravi obrokov, ki bodo ve~inoma na ladji.

Dva termina sta od 3. do 8. avgusta in od 17. do 22. avgusta.

STOPINJE DINOZAVROV Prvi dinozavri so se poja-

vili pred 220 milijoni let in so ‘iveli okrog 160 milijonov let.

Njihovo preu~evanje je {e vedno na za~etku. Pridru‘ite se angle{kima paleontologoma, ki prou~ujeta odtise stopinj dinozavrov, in pomagajte odkriti, kateri dinozavri so se potikali po yorkshirski obali in po vresi{~ih na celini pred 170 milijoni leti.

V Misterijih v vsaki {tevilki predstavljamo programe, pri katerih lahko sodelujete tudi vi. Za sodelovanje ni potrebna posebna izobrazba ali poznavanje ve{~in; strokovnjaki na terenu udele‘ence nau~ijo vsega, kar je potrebno.

Programi Earthwatcha zajemajo tri glavne smeri: raziskovanje, ohranjanje in izobra‘evanje.

Stro{ke bivanja vsak poravna sam. Evropski naslov organizacije, ki se ji lahko pridru‘ite: Earthwatch Europe/57 Woodstock Rd./Oxford OX2 6 HJ.UK. Telefon: ++44(0)1865-311-600. e-mail:vp@earthwatch.org.uk.

Pridru‘ite se angle{kima paleontologoma, ki prou~ujeta odtise stopinj dinozavrov, in pomagajte odkriti, kateri dinozavri so se potikali po yorkshirski obali in po vresi{~ih na celini pred 170 milijoni leti.

udobnega hotela Albemarle blizu mesta Scarborough. V hotelu boste imeli zajtrk in ve~erjo, od tam pa boste vsak dan vzeli tudi ‘e pripravljeno kosilo. Dva termina sta od 13. do 18. septembra in od 18. do 22. septembra.

D

ZALO@BA ARA

VO NO

VODNIK PRAKTI^NE AROMOTERAPIJE

ZDRAVA SREDOZEMSKA PREHRANA

PRIKRITA ZGODOVINA ^LOVE[KE RASE

ZATON PROMETEJEVE DOBE

^ESEN, ^UDE@NO HRANILO

!

USODA DU[

Davno izro~ilo in najnovej{e terapevtske informacije o rastlinskih eteri~nih oljih, ki jih lahko kupimo v vsaki bolje zalo‘eni trgovini z naravno kozmetiko. Enostavni napotki za odpravljanje stresa, zdravljenje bolezni, obogatitev ~utov, masa‘o in kopeli.

To, kar znanost spoznava za resni~no zdravo hrano, jedo ljudje ob Sredozemskem morju ‘e od nekdaj: zelenjavo, pusto meso, ribe, za~inijo z olj~nim oljem in ~esnom ter vrsto imenitnih za~imb. Ve~ kot 100 receptov.

Knjiga opisuje nenavadne izkopanine, predmete, ki jih v muzejih skrivajo v depojih; strokovnjaki ne znajo razlo‘iti njihovega porekla.

Knjiga seznanja s predmeti, katerih starost ocenjujejo na milijone let, ~eprav je ~love{ka rasa uradno stara {ele 100.000 let.

Soodvisnost `ivih bitij je nelo~ljiva in vseobsegajo~a. ^lovek je sam po sebi `ivi dokaz kozmi~ne inteligence, ki dokazuje, da je celota skrita v vsakem od njegovih delov in katere zavest je sestavni del univerzuma. Knjiga vse to pojasnjuje na razumljiv na~in.

Najsodobnej{a znanstvena spoznanja iz 2000 raziskav o neverjetni zdravilni mo~i te ‘e tiso~letja znane rastline in njenem vplivu na resnej{e bolezni sodobnega ~asa...

Cena: 2.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Cena: 3.900 SIT

Cena: 3.900 SIT

Cena: 1.900 SIT

Ameri{ki mojster hipnoterapije Michael D. Newton je na podlagi {tevilnih seans pri{el do novih odkritij o usodi du{ in to popisal v ve~ kot 500 strani debeli knjigi, ki v obliki intervjujev odstira pogled v skrivnost zasmrtja. Knjiga je ameri{ka uspe{nica.

KOZMOBIOLOŠKI KOLEDAR

Cena: 5.500 SIT

ZDRAVILNA ENERGIJA DREVES Vonjajte in oku{ajte popke in drevesni sok, prislanjajte u{esa in poslu{ajte notranji {epet debel.

Spoznajte na~ine in vaje za zajemanje zdravilne energije dreves v gozdu, go{~avi ali na vrtu, ne glede na to, kje ‘ivite.

Cena: 4.900 SIT

KOZMOBIOLO[KI KOLEDAR Preglednica Luninih men od leta 1965 do leta 1980, s katerimi je mogo~e dolo~iti Lunino meno ob rojstvu in s tem kozmobiolo{ko ovulacijo, nespremenljiv plodni ~as vsake ‘enske, pa tudi spol otroka.

Cena: 1.900 SIT

^ESNOVE JEDI S ~esnom je mogo~e prepre~iti sr~ne in ‘ilne bolezni, ~esen krepi imunost, premaguje klice... Vsakdanje u‘ivanje je najmanj, kar lahko storimo za svoje zdravje. V knjigi ^esnove jedi je ve~ kot 100 receptov.

Cena: 2.900 SIT

ZDRAVILNI ^AJI IN NASVETI

Zdravnik internist F. Batmanghelidj dokazuje, da si lahko zdravje mo~no izbolj{amo s pitjem navadne vodovodne vode. Medicinsko utemeljeno.

^ajne me{anice za vse vrste tegob in {e nasvete, s katerimi se jih da olaj{ati, je zbral v svoji knjigi starosta slovenskih zeli{~arjev Jo`e Toma`in~i~. V knjigi je ve~ kot 100 izbranih receptov in na stotine nasvetov.

Cena: bro{irane 2.900 SIT trdo vezane knjige 3.900 SIT

KAKO VIDIMO, BEREMO IN IZBOLJ[AMO AVRO

KAKO ODKRIJETE VA[A PREJ[NJA @IVLJENJA

KAKO SE NAU^IMO AVTOMATSKEGA PISANJA

KAKO POVE^AMO SAMOZDRAVILNE SPSOBNOSTI

Priro~nik za spoznavanje avre in razlage, kako se jo nau~imo gledati in spoznavati njen pomen; kako nam avra ka‘e na podlagi bioenergijskih zevov du{evno in telesno stanje.

Priro~nik korak za korakom vodi do znanja, kako se sami, brez terapevta, spustimo v prej{nja ‘ivljenja in odkrijemo vzroke morebitnih bolezni, preganjavic, stisk, ki izvirajo iz davnine.

Priro~nik, ki vas pou~i, kako prek avtomatskega pisanja vzpostavite stik z Vi{jim jazom, ki vas vodi in vam svetuje, komunicirate z drugimi bitji, ki vam posredujejo razli~ne informacije, dobite odgovore...

Sami lahko veliko storimo za svoje zdravje. Prisluhnimo naravi.

Napotki za klistiranje, post, telesno vadbo in savnanje. Kako, koliko in kdaj naj bi jedli, da bi spremenili svoj svet zdavja.

Cena: 1.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Cena: 1.900 SIT

Priro~nik z razlagami, kako olj~no olje varuje pred artritisom, sr~no‘ilnimi boleznimi in rakom na dojki. Ameri{ka uspe{nica na podlagi rezultatov {tevilnih raziskav vodi v svet zdrave in okusne prehrane, ki varuje zdravje.

Cena: 1.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

VO NO

PRIPORO^AMO: • Sanjska knjiga (1.900 SIT ), • Napovedovanje usode z igralnimi kartami (2.900 SIT), • Radiestezija (1.900 SIT), • Bioenergija (1.900 SIT), • Ugankarski slovar I+II (4.980 SIT), • Zdrava nose~nica (1.700 SIT), • Varujmo srce (1.700 SIT), • Huj{ajmo (knjiga in kaseta 1.900 SIT), • Ri` na 100 na~inov (1.900 SIT), • Recepti za biohrano (1.600 SIT), • Bio kruh in pecivo (1.600 SIT), • Kuhinja Zlatega polja (1.900 SIT) • Kuhinja Zlatega polja - Ka{e (2.900 SIT), • Kuhinja Zlatega polja - Od polente do kuskusa (2.900 SIT)

^UDE@ OLJ^NEGA OLJA

TELO KLI^E PO VODI

!

KAKO VPLIVAJO OSEBNA [TEVILA S pomo~jo {tevil, vsako ima svoj pomen, lahko bolje spoznamo sebe in ljudi, ki nas obkro‘ajo. [tevila nam lahko pomagajo ustvariti lep{e ‘ivljenje, z njimi lahko pokukakmo v preteklost, razumemo sedanjost in na~rtujemo prihodnost.

Cena: 2.900 SIT.

POTOVANJE DU[ V knjigi najdemo odgovore na ve~na vpra{anja, kaj se dogaja z du{o, ko ~lovek umre, bodisi naravne bodisi nasilne smrti. Kdaj in kako se du{a odlo~i, da pride v ~lovekovo telo? Kaj se dogaja z du{o med dvema ‘ivljenjema?

Cena: 3.300 SIT

Knjige naro~ite z naro~ilnico, natisnjeno na naslednji strani.

Vse knjige prodajajo tudi v trgovini AUREA - BTC, hala A, tel.: 01/541-17-60.

Misteriji 25

PRODAJA PO PO[TI

INFORMIRANI KOZARCI Njihova posebnost je, da izbolj{ajo vsakdanjo vodo; v njih voda spremeni svoje fizikalnokemi~ne lastnosti, informacije v kozarcu vzpodbudijo njene samoo~i{~evalne lastnosti.

Voda iz informiranih kozarcev je za vsa ‘iva bitja primernej{a pija~a, kar je dokazano z vrsto poskusov, ki te~ejo iz meseca v mesec. Tako na primer genotoksi~en test dokazuje, da kozarec pobolj{a vodo za kakih 40 odstotkov.

3.100 SIT Ker razli~ne barve razli~no delujejo na ljudi, smo glede na ezoteri~na izro~ila kozarce opremili s simboli razli~nih barv, pri ~emer je v vseh kozarcih osnovna informacija enaka, zeleni in rde~i pa imata {e dodatne informacije. Vsakemu originalnemu kozarcu je prilo‘en certifikat, zelenemu pa tudi knji‘ica z napotki za huj{anje in kaseta s programom za la‘je huj{anje.

Za dobro zdravje je priporo~ljivo, da na dan popijemo kakih osem kozarcev vode.

Tehnologija Hydronic, po kateri so narejeni kozarci, je bila z zlatim odli~jem nagrajena na sejmih inovacij v Nürenbergu, Pittsburgu in na mednarodnem sejmu v Celju ter je prejela v Pittsburgu posebno nagrado za uspe{en naravovarstveni izdelek, kristalni globus.

4.100 SIT Kozarci imajo svoj pomen tudi v barvni terapiji. Iz knjige Aura Soma povzemamo, kako barve delujejo na ~loveka: Modra: Deluje na grleno ~akro, vzpodbuja toleranco do sebe in drugih, vero v notranje vodstvo, okrepi odpornost, fizi~no in ~ustveno, zmanj{uje trpljenje...

Zelena: Deluje na sr~no ~akro, podpira nas pri sprejemanju odlo~itev, vzpodbuja nov pogled na stvari, prina{a mo~an stik z naravo...

Rde~a: Spodbuja delovanje hormonskega sistema, pomaga premagati agresivna ~ustva, obnavlja energijo, uravnove{a delovanje prve ~akre, pomaga pri stresu, pri razli~nih strahovih.

Opozorilo: Kozarcev ne smemo pomivati v pomivalnem stroju, uporabljati agresivnih pomi4.100 SIT valnih sredstev ali vanje to~iti vro~o vodo.

SOLNA LU^ Solna lu~ izredno ugodno deluje na po~utje in zdravje, saj seva negativne ione in oddaja v prostor ‘ivljenjsko pomembno desnosu~no bioenergijo, s katero se, ~e je potrebno, napolni vsako telo. Njeno blagodejno delovanje je priporo~ljivo predvsem ob televizorjih, ra~unalni{kih ekranih, mobilnih telefonih, patogenih sevanjih... V prodaji po po{ti so naprodaj te`ke: a) 3 - 4 kg 10.900 SIT b) 4 - 5 kg 11.815 SIT in c) 5 - 6 kg 13.900 SIT

26

KROGLA ZA HLADILNIK S kroglo za hladilnik lahko dose‘emo, da hrana v hladilniku ostane dalj ~asa sve‘a in se njena uporabnost podalj{a vsaj za ~etrtino. Storiti ni treba prav ni~ drugega kot kroglo za hladilnik, ro~no narejeno iz kristalina jantarjeve barve, postaviti v hladilnik. In ‘e deluje.

7.900 SIT

KRISTALINSKA KROGLA Krogla zagotavlja, da se energija okrog nje su~e desno (preverite z nihalom). V radioni~ni delavnici so ji vsevane informacije, ki razen dobre volje vzbujajo v ljudeh tudi odpornost proti {tevilnim boleznim. Osem centimetrov velika krogla deluje v premeru treh metrov. Poznavalci jih postavijo na ra~unalnik, na delovno mizo, predvsem pa na no~no omarico.

7.900 SIT

MAGIC LIFE Plasti~na plo{~ica posebnih oblik zaradi svoje oblike zajema energijo iz okolja in jo oddaja v neposredno bli‘ino. Plo{~ica je kodirana z orgonskimi sevalniki in nam pove~a energijo in {~iti pred sevanji, ~e jo nosimo na vrvici okoli vratu ali v prsnem ‘epu.

1.070 SIT

TESLOVA PURPURNA PLO[^A Deluje s svojim indukcijskim magnetnim poljem biostimulativno na celi~ne procese, pove~uje izmenjavo plinov, krepi regenerativne procese in mikro cirkulacijo v obolelem tkivu. Uporabljamo jo zjutraj in zve~er po dvajset minut, tako da jo postavimo na obolela mesta in jo pritrdimo z obli‘em. Uporabljamo lahko tudi dve plo{~i, postavljeni drugo proti drugi. Pomaga tudi proti nespe~nosti in drugim te`avam; prilo‘ena so natan~na navodila.

4.900 SIT

PRODAJA PO PO[TI

INFORMIRANI LON^EK

FILTER IN TRANSFORMER

Informirani lon~ek dopolnjuje program informiranih izdelkov. Ima enake lastnosti kot modri kozarec; fizikalno vpliva na razdru‘evanje molekul v teko~inah in jih tako omeh~a.

Zato imajo ~aji, ki jih pripravljamo v lon~ku bolj{i okus, o‘ivljena voda potegne iz rastlin ve~ u~inkovin.

Na informiranih lon~kih so odtisnjeni posebni simboli “magic life” v ~akrinih barvah, ki ugodno delujejo na zdravje.

Lon~ki imajo razli~no obarvane robove, da si lahko izberete svojega. Informirane lon~ke lahko pomivate v stroju, primerni so za vse vrste vro~ih napitkov, tudi za juhe.

3.300 SIT

TELEFONSKA ZA[^ITA NORAD Telefonska za{~ita Norad je samolepilna bakrena plo{~ica s premerom 12 milimetrov. Nalepimo jo na mobilni telefon v bli‘ini antene ali znotraj na baterijo. Z informacijami, ki jih oddaja, zmanj{uje negativni vpliv sevanja mobilnih telefonov za ve~ kot sedemdeset odstotkov. Tako ob~utno zmanj{uje tveganje okvar kromosomov, ki jih povzro~a sevanje. Doma in v tujini nagrajena za{~ita Norad je preverjena z biolo{kim testom in z merjenjem u~inkov na ~lovekovo biopolje.

2.975 SIT

ATLANTIDSKI PRSTAN IN PLO[^ICA Sta srebrna, oblikovana tako, da posebni liki sprejemajo in oddajajo kozmi~no energijo in s tem {~itijo pred negativnimi sevanji. Ugodno delujejo na zdravje in dobro po~utje, prepre~ujejo nesre~e. Oblika prstana izhaja iz davnine, saj so u~inki likov, ki so skrbno vdelani v celjski srebrni nakit, znani ‘e iz ~asov faraonov. Velikosti prstana: od 16 do 26 mm notranjega premera. prstan 7.800 SIT plo{~ica 7.800 SIT

^AKRINA MAJICA ^akrine majice iz Avstralije telesu dovajajo bioenergijo s pomo~jo mo~nih nihanj nenavadno ‘ivih barv (njihove intenzivnosti se na papir ne da natisniti) in tako polnijo avro in bolj{ajo zdravje. Velikosti S, M, L, XL, XXL. 14.900 SIT

V krajih, kjer je mogo~e pri~akovati onesna‘eno vodo, pa tudi na potovanju, kjer ne vemo, kaj prite~e iz pip, o~istimo vodo s filtrom in dodatno {e s Transformerjem (narejen po tehnologi Hydronic), ki zmanj{a genotoksi~nost vode za 35%. Informirani kozarec {e dodatno zni‘a genotoksi~nost.

Cene: filter 5.200 SIT, transformer 14.900 SIT, ogljena kartu{a za 300 litrov 4.000 SIT.

BAKRENE ZAPESTNICE Zmanj{uje ali odpravlja bole~ine, ki jih povzro~ajo revma, artritis, i{ijas, lumbago, igranje tenisa, golfa, ko{arke...

Mnogi, ki nosijo zapestnico, zmanj{ajo ali pa celo opustijo jemanje protibole~inskih zdravil in tako veliko naredijo za svoje zdravje. Velikosti zapestnic: od 15 do 19 cm premera.

Naprodaj so tudi posrebrene ali pozla~ene. a) navadna (informirana) 4.990 b) posrebrena 5.700 c) pozla~ena 9.600 in d) pozla~ena z gravuro 12.500 SIT

AJDOV VZGLAVNIK Ajdov vzglavnik je napolnjen s 3,3 kilogrami lu{~in biolo{ko pridelane ajde, velik 70 x 50 cm. Lahko ga poljubno oblikujete in si sami dolo~ite najprimernej{o vi{ino. Se ne greje in je zelo zra~en. Primeren je za vse ljudi, predvsem pa za tiste, ki imajo bole~ine v vratu, glavi, hrbtenici...

9.800 SIT

Naro~ilnica Misteriji Naro~am izdelke:

pla~al bom po povzetju s kartico EU LB {t. kartice: veljavnost do:

koli~ina

cena

{t. ~lanske kartice: AMEX podpis:

ime in priimek: ulica in hi{na {tevilka: po{tna {tevilka, po{ta: kraj, datum, podpis: Naro~ilnico po{ljite na naslov: Ara, [martinska 10, 1000 Ljubljana tel.: 01/431-20-25, faks: 01/230-16-27, e-mail: ara @zalozba-ara.si Vsi izdelki so naprodaj tudi v trgovini AUREA BTC, hala A Ljubljana, tel. 01/541-17-60.

Misteriji 27

PRODAJA PO PO[TI

RADIESTEZIJSKA NIHALA Karnak (a) (nova oblika), Izis (b) - 6 in Izis (c) - 4 (oba novej{a oblika) so med najbolj znanimi radiestezijskimi nihali. Nihali Izis sta poimenovani po egiptovski boginji Izidi, primerke tako oblikovanih nihal so na{li v izkopanih egiptovskih sarkofagih. Uporabljamo jih za preiskavo {kodljivih sevanj, iskanje vode, izbiranje primerne prehrane, doziranje, pa tudi za diagnosticiranje.

Cena posameznega nihala: 4.200 SIT

KAK[NA VODA TE^E Kraj, kjer je bil odvzet vzorec pitne vode

a

b

c

AKORDI @IVLJENJA Deset pesmi, ki jih vedno radi sli{imo (The way we are, Feelings, The love of woman, Love me tender, Memory, Ave Maria, My way...) je zapela Nata{a Loborec Perov{ek in izdala zgo{~enko, ki prijetno spro{~a.

2.900 SIT

ANGELSKE KARTE Med {tiriin{estdesetimi kartami izvle~ete eno in z nje preberete duhovno sporo~ilo, ki vas spremlja ves dan. Angelske karte niso karte za prerokovanje; so zbirka sporo~il, dobrih misli, ki vam prinesejo mir, zadovoljstvo, uteho in radost.

2.550 SIT

RADIESTEZIJSKI PRIBOR

Plastificirana rozeta in nihalo z vre~ko sestavljata komplet za radiestezijsko delo. Na rozeti je {est razli~nih skal za ugotavljanje energetske frekvence prostora, predmetov in oseb, za ugotavljanje radiestezijskega potenciala, vitalnih energij, primernosti hrane, pija~, ~ajev, zdravil, zemeljskih sevanj in vibracij... Na hrbtni strani rozete so natisnjena natan~na navodila.

4.900 SIT

28

IZ PIP?

% genotoksi~nosti vodovodne vode

Ajdov{~ina, Gori{ka c. 29 Bled, Ljubljanska c. 15 Bo{tanj pri Sevnici, Bo{tanj 60a Bre`ice, Milan~eva 40 Celje, Celov{ka 10 ^rnomelj, Ko~evje 22 b Dom‘ale, Ljubljanska cesta Dravograd, Koro{ka c. 49 Ilirska Bistrica, Vilharjeva 31 a Jesenice, Cesta Mar{ala Tita 19 Izola, Bencinski servis Ko~evje, Ljubljanska 69 a Koper, Bencinski servis Kranj, Britof 184 Kr{ko, Kr{kih `rtev 136a Lendava, Kolodvorska 4 Ljubljana, Pov{etova ulica Maribor, Pri Treh ribnikih Metlika, c. 15. brigade 34 Murska Sobota, Cankarjeva 4 Nova Gorica, Sedejeva ulica 2 Novo mesto, Ljubljanska c. 10 Postojna, Re{ka c. 5 Ptuj, Pre{ernova 10 Ravne na Koro{kem, Koro{ka c. 4a Slovenj Gradec, Ronkova ulica 2 Slovenska Bistrica, Ob Potoku 33 Slovenske Konjice, Liptovska ul. 4 [kofja Loka, Vinoteka - Ka{~a Tolmin, Trg M. Tita 18 Trbovlje, Trg revolucije 27 Velenje, Celjska cesta 2 Vrhnika, Ljubljanska c. 4 Idrija, Izvir Podroteja Kri`, Kri` 53 (ob~ina Komenda) nadaljujemo z raziskavami

16,00 14,28 16,16 14,70 18,75 14,28 12,19 16,27 14,81 19,23 17,14 17,74 16,16 17,39 19,67 23,80 15,53 12,71 17,54 22,22 17,07 18,44 16,21 19,81 16,66 16,21 9,52 10,00 16,17 11,36 16,00 21,92 13,95 17,64 8,06

% genotoksi~nosti informirane vode

9,67 8,69 11,11 9,43 11,76 8,77 7,01 10,16 8,82 12,50 10,90 11,90 10,05 9,32 13,51 16,66 10,76 8,03 12,40 16,03 11,11 10,00 10,71 10,16 10,25 9,67 5,94 6,06 9,30 6,89 9,37 14,96 9,09 11,57 4,82

Vsak mesec z genotoksi~nimi testi (Protokol 8. - mednarodno priznani genotoksi~ni test) preverimo kakovost enega izmed mestnih vodovodov. Genotoksi~nost je izra‘ena v % in ka‘e odstotek celic, katerim voda oziroma snovi v njej po{kodujejo kromosome (po{kodbe opazujemo v ~ebulnih metafaznih celicah). Med testom pregledamo kakih 300 metafaznih celic, to je v skupnem {tevilu le 1 odstotek vseh pregledanih celic. Genotoksi~nost se izra‘a z razmerjem med celicami s po{kodovanimi kromosomi in vsemi metafaznimi celicami. V drugi koloni gornje preglednice je na enak na~in ugotovljena genotoksi~nost iste vode, ki jo nato~imo v informirani kozarec. Ta je praviloma za kakih 40 % manj{a, torej informirani kozarec mo~no popravi kakovost pitne vode.

Modri kozarec u~inkovit pripomo~ek tudi na eksoti~nih potovanjih

S kozarcem po svetu O

»

vodi sem ‘e kar precej vedela, pa sem se hitro odlo~ila za modrega, saj zelenega za huj{anje in rde~ega proti stresu ne potrebujem,« je dejala Maja Tomkiewicz-Vouk, diplomirana in‘enirka kemijske tehnologije, ki ima z informiranim kozarcem pestre izku{nje. V posebni leseni {katli je njo in njeno h~i spremljal na dolgih poteh po zemeljski obli in ji dobro slu‘il; prepre~il ji je vse infekcije, ki so v de‘elah, kjer je potovala, vsakdanji pojav, znan vsem turistom.

Maja Vouk ve veliko o vodi tudi zato, ker je prevedla znamenito knjigo Skrivnostni svet rastlin, ki jo je pred leti izdala celjska zalo‘ba Mavrica. V knjigi Petra Tompkinsa in Christopherja Birda je vse polno nenavadnih dognanj o ‘ivljenju rastlin in njihovem

Majo Tomkiewicz-Vouk, diplomirano in‘enirko kemijske tehnologije, vedno spremljata stekleni~ka in predvsem modri kozarec.

da voda prevzema informacije iz okolja. V knjigi je opisano, kako voda na cvetli~nem travniku prevzame informacijo

Ker sem se v knjigi natanko pou~ila o mo‘nostih informiranja vode, sploh nisem pomi{ljala, da ne bi kupila modrega kozarca; v meni ni bilo prav nobenega dvoma o njegovem delovanju. odzivanju na okolje. Med drugim sta opisala ~ustveno odzivanje rastlin, njihov strah, prepoznavanje ljudi in njihovih misli. Seveda pa avtorja nista mogla mimo {e ne povsem razlo‘ljivega, a ugotovljenega delovanja vode. Natanko sta predstavila vedenje o tem,

cvetlic, kako je mogo~e pridobiti informacije z razli~nih travnikov, kako poznavalci to po~enjajo in si pripravljajo informirano vodo, ki zelo ugodno u~inkuje na ljudi in ‘ivali.

Le kdo bi jim pred mnogimi leti verjel, da gre za informirano vodo, ki v sebi nosi zdra-

vje travni{kih cvetlic … »Ko sem prevajala to knjigo, prevedla sem {e dve drugi knjigi za isto zalo‘bo, sem {la tudi na tibetanske vaje in se tam spoznala s tako imenovano labodjo vodo. S seboj vedno nosim stekleni~ko vode.

Prej sem imela v njej navadno vodo iz vodovoda, potlej pa sem ji dodajala labodjo vodo; povedali so mi, naj je vedno nekaj pustim v stekleni~ki in dodam vodovodno, pa se bo vodovodna spremenila v labodjo …« Potem pa je in‘enirka kemije, ki je vse ‘ivljenje delala na novih razvojnih projektih, sli{ala za modri kozarec: »Ker sem se v knjigi natan-

ko pou~ila o mo‘nostih informiranja vode, sploh nisem pomi{ljala, da ne bi kupila modrega kozarca; v meni ni bilo prav nobenega dvoma o njegovem delovanju. Rekla sem si, da je to verjetno nekaj podobnega kot ~aj, pri katerem se rastlinske informacije prenesejo na vodo. Malce sem {e {tudirala in prebirala literaturo. Sama sem takoj ugotovila, da ima voda iz informiranega kozarca manj{o povr{insko napetost. Potemtakem je seveda logi~no, da v na{em organizmu deluje bolj{e kot druga, tr{a voda.« Odkar se je kozarec zna{el pri Maji in tudi pri njenih dobrih prijateljih, saj jim je z veseljem namenila izvirno in predvsem koristno darilo, jo spremlja prav vsak dan, povsod, tudi na potepanjih po daljnih de‘elah: »Kozarec imam vedno s seboj, tako je bil z menoj tudi v Singapurju. Pa tudi na potovanju po Maleziji. H~i je delala pet mesecev kot strokovnjakinja za genetiko v Singapurju in na koncu sem jo {la obiskat za tri tedne. Tudi ona je imela kozar~ek s seboj, pa {e gospe, pri kateri je stanovala, ga je nesla za darilo.

Ko pa sva {li po Maleziji, sem jaz svojega imela s seboj, v posebni {katlici. Tudi umivala sem se z vodo iz modrega kozarca. S seboj pa sem imela tudi radiestezijsko rozeto in sem tako vse sadje in zelenja-

Misteriji 29

S

KOZARCEM PO SVETU

INFORMIRANA SKODELICA Po dveh letih prizadevanj so nastale tudi glinene informirane skodelice, ki so naprodaj v istih trgovinah kot informirani kozarci in vr~i. Skodelica u~inkuje na vodo in druge pija~e enako kot modri kozarec, prednost pa je v tem, da je mogo~e v skodelico nato~iti tudi vro~o vodo oziroma ~aj in da jo je mogo~e o~istiti v pomivalnem stroju, ne da bi se po{kodovala. Na ‘eljo {tevilnih kupcev informiranih kozarcev se informirane skodelice med seboj razlikujejo po barvi roba (na sliki je moder), mogo~e pa je izbrati med barvami, ki so usklajene z barvami ~aker. Istih barv so tudi simboli magic life, ki so posejani po obodu skodelice in usklajujejo osnovne informacije, vtisnjene v keramiko z orgonskimi sevalniki.

vo, vso najino hrano, preverila z nihalom. Seveda sem preverjala tudi vodo. Vedno pa sem jo dala v kozarec in tudi tista z najbolj zoprnim okusom, o~itno obdelana z mo~nimi kemikalijami, je ~ez pol ure postala primerna za pitje.

S seboj pa sem imela {e posebno modro plasti~no stekleni~ko, ki sem jo dobila pri dru‘ini Poznik v Celju …« Stekleni~ka, ki spremlja popotnico vsepovsod, tudi doma, kadar gre na izlet ali pa le na potep, je stekleni~ka za vodo Alcona Aqua, v kateri je v Sloveniji najbolj ~ista voda. Za razliko od ostalih uplasteni~enih voda le-te ne nato~ijo iz vodovoda brez obdelave, temve~ jo najprej o~istijo z reverzibilno ozmozo in nato o‘ivijo s hydronicom. Posebnost plasti~ne stekleni~ke pa je v tem, da ima v dnu vtisnjen magic life, ki o‘ivljajo~e deluje na vodo v njej.

Magic life, ki je tudi na dnu

30

informiranih kozarcev, informiranih vr~ev in informiranih skodelic, je nekak zgo{~evalec kozmi~ne energije. »Vodo iz modrega kozarca sem preizkusila s kromatografskim papirjem in opazovala, kako hitro potujeta navadna in aktivirana voda.

Razlika je. In meni ta razlika v fizikalnih spremembah povsem zadostuje,« pravi Maja Vouk in dodaja, da je posegla {e po dodatni literaturi: »V roke sem vzela nem{ki priro~nik o kemiji in na{tudirala, kako so molekule vode med seboj povezane z vodikovimi vezmi. Predstavljala

sem si, da pod vplivom informacij iz kozarca pride do razli~nih povezav in da so zdru‘be molekul zaradi tega razli~ne in razli~no delujejo; zgodi se podobno, kot ~e v vodo da{ kak{no rastlino in ta s svojimi snovmi vpliva na vodo. V roke sem vzela {e neko drugo knjigo, knjigo o izvoru ‘ivljenja, v kateri avtor natan~no razlo‘i, da je vsaka celica oscilator in da je DNK v bistvu oscilacijski krogec, ki deluje …« Zdaj je in‘enirka kemi~ne tehnologije Maja Tomkiewicz -Vouk v pokoju. Pomaga drugim: »Pomagam z mislimi deklici, ki je malo prizadeta, ob rojstvu je bila predolgo brez kisika. Lani so me prosili, da sem bila teden dni ob njej; bila je le v sobi in mi je uspelo, da sem jo spravila ven.

Sedaj ji posve~am veliko misli, sicer pa rada pomagam vsakomur, ki mi pride na pot in potrebuje pomo~.

Sedaj se pripravlja evropska zakonodaja, po kateri naj bi bilo vse sterilno.

Treba se je boriti proti temu, z argumenti, saj so mikroorganizmi potrebni. Varujejo nas in nam pomagajo ‘iveti, sterilna hrana pa nas bo ubila, kakor nas ubija homogenizirano mleko …« Njena h~i Katja sedaj dela v Pekingu na in{titutu, kjer razvijajo cepivo za aids. S seboj ima modri kozarec in vso vodo pije iz njega: »Niti enkrat ni zbolela, sijajno deluje, po telefonu mi je pravkar sporo~ila, kako prav ji pride kozarec v Pekingu,« je povedala in opisala tudi svojo nenavadno izku{njo s sardelami: »V ribarnici sem kupila sardele, za katere mi je prodajalka zagotavljala, da so sve‘e.

Meni se niso zdele, a sem jih vseeno kupila. Ko sem jih doma hotela spe~i na ‘aru, sem ugotovila, da slab{ih sardel v ‘ivljenju {e nisem kupila. Bile so povsem mehke, ko‘a je kar odstopala in sem jih hotela zavre~i. O~i so se mi ustavile na modrem kozarcu z vodo, in odlo~ila sem se, da jih bom poskusila vitalizirati z vodo. Ribe sem o~istila in jih prelila z vodo iz kozarca. Nekaj ~asa sem jih pustila v vodi, nakar sem jo odlila, ribe nasolila in jih dala na ‘ar. Bile so odli~ne. Voda jih je o~itno vitalizirala, tako kot zelenjavo, s katero imam kar nekaj izku{enj. Ko sem zadnjikrat na taborjenje vzela zelenjavo z vrta, je po dveh dneh vro~ine seveda ovenela, ko pa sem jo dala v vitalizirano vodo, je dobila videz, kot da sem jo pravkar prinesla z vrta …« J. V.

Informirana voda zelo ugodno deluje tudi na nojeve mladi~e

Ve~ja te‘a, ni~ driske T

udi nojem tako kot konjem, kravam, pi{~ancem, puranom, pra{i~em … s hydronicom informirana voda dobro dene. Tako ka‘e nojevska dru{~ina na najve~ji slovenski farmi v Mo{njah pri Podvinu na Gorenjskem. Tu se v podjetju Misti lastnika Brane Kozinc in Rajko Podgornik ukvarjata z vzrejo velikih ptic, ki te~ejo najhitreje med vsemi pti~i in katerih meso je vse pogosteje tudi na slovenskih kro‘nikih ljudi, ki skrbijo za zdravje in tistih, ki znajo u‘ivati v hrani.

Brane Kozinc je pred enajstimi leti iz Ju‘ne Afrike pripeljal na Gorenjsko prve noje.

Seveda so doma~ini in vsi drugi med opazovanjem teh velikih ptic, ki po lai~nem prepri~anju sodijo nekam v eksoti~ne de‘ele, zmajevali z glavami, ~e{ da je v Sloveniji, posebno pa {e na Gorenjskem, premrzlo, da bi noji pre‘iveli.

Resnica je druga~na. Nojem je bilo v leto{njih vro~ih junijskih dneh, ko je dnevna temperatura segala tja do 35 stopinj Celzija, hudo vro~e.

Vro~ina jim o~itno ni pogodu in jih veliko bolj prizadene kot mraz in tudi sneg, ko s svojimi glavami kot s periskopi kukajo iz zametov in ne ka‘ejo, da bi jim gorenjska zimska idila kaj {kodovala, zelo vro~e dneve pa prena{ajo vsaj tako te‘ko kot ljudje.

Slovenskim strokovnjakom za prehrano je uspelo izdelati me{anico, da noj ‘e v devetih mesecih dose‘e komercialno te‘o devetdesetih kilogramov.

Brez posebne me{anice, ki je malo podobna hrani za kure in malo hrani za konje, bi sto kilogramov dosegli {ele v poldrugem letu. V petih letih ‘ivali dose‘ejo 150 kilogramov, a tedaj imajo ‘e kar nekaj kilogramov ma{~obe. Ker iztrebke pu{~ajo na pa{nikih, se ti razgradijo in ne smrdijo; reja nojev je ekolo{ko najbolj sprejemljiva reja in je mogo~a tudi dokaj blizu turisti~nih krajev. Na hektarju se lahko pase 12 ‘ivali za mati~no rejo in 50 pitancev.

Nekajletno zavzeto spremljanje in prou~evanje ‘ivljenjskih navad tudi do 150 kilogramov te‘kih ptic, ki z udarcem noge z velikim krempljem lahko pokon~ajo tudi ~loveka, je pokazalo, da bi bila komercialna reja v Sloveniji in tudi na Gorenjskem smiselna. Tako sta se pred petimi leti Brane Kozinc in Rajko Podgornik odlo~ila za vzrejo in ustanovila Misti, podjetje za rejo nojev in prodajo nojevega mesa: »Vsega sva se morala nau~iti in se {e vedno u~iva. Saj o nojih pri nas ni nih~e ni~ vedel, ni bilo nobene zakonodaje o njihovi vzreji, veterinarji ne vedo ni~, pa tudi hrano smo morali s pomo~jo doma~ih strokovnjakov zasnovati povsem po svoje in jo {e vedno razvijamo, spreminjamo v podrobnostih,« pravi Brane Kozinc, ki skrbi predvsem za valjenje in vzrejo mladi~ev prve tri mesece, ko je najbolj kriti~no obdobje reje teh nenavadno ob~utljivih mladi~ev. Valilnica in »nojev vrtec« je v Hra{ah pri Lescah, potem pa jih preselijo v Mo{nje pri Podvinu, kjer je mogo~e njihovo ‘ivljenje na prostem videti s ceste, ki pelje na Gorenjsko.

V najbolj ob~utljivem obdobju - od dneva, ko se izle‘ejo, in {e kar nekaj mesecev po tem - na razvoj oziroma pre‘ivetje vpliva zelo veliko dejavnikov. Leglo se razlikuje

Misteriji 31

V E~JA

TE ‘ A , NI ~ DRISKE

od legla, vplivi so tako razli~ni, da gre kar za cel splet soodvisnih dejavnikov, ki zahtevajo sprotno prilagajanje in usklajevanje pogojev, da bi se ~im ve~ nojev ohranilo pri ‘ivljenju, da bi bili krepki in da bi dosegli ~im ve~jo te‘o.

O~itno ima med mnogoterimi vplivi poleg pravilno izbrane hrane odlo~ilno vlogo tudi voda: »Ko sem kupil prve noje v Ju‘ni Afriki, so mi tam povedali, da je za njihovo vzrejo kakovost vode zelo pomembna.

Menil sem, da imamo na Gorenjskem tako dobro vodo, da je tudi za noje najbolj{a. [ele ko sem letos vgradil v sistem za napajanje mladi~ev hydronic, pa sem spoznal, kaj je dobra voda,« pravi strokovnjak za nojerejo in razlaga: »Doslej v prvih {tirih, predvsem pa v prvih dveh mesecih nismo dosegli ‘elene te‘e. Kot sedaj ka‘e, odkar je montiran hydronic, pa bodo mladi~i to te‘o ne le dosegli, temve~ tudi znatno presegli. V tem ~asu smo izbolj{ali tudi

Brane Kozinc je v svetu priznan in upo{tevan strokovnjak za vzrejo nojevih mladi~ev. Temu delu se je povsem posvetil in vsega se je moral iz literature in s poskusi nau~iti sam, saj o nojih pri nas na fakultetah ne vedo kaj dosti. Z valjenjem se ukvarja neprestano, saj v valilnico vsak teden nasadi nova jajca, ki so tako velika, da gre v eno kakih trideset kurjih. Cena nojevega jajca je 2.500 tolarjev.

^EMU NOJEVO MESO?

100 gramov mesa vsebuje: Vrsta mesa Beljakovine Nojevo stegno 21,1 g

Ma{~obe 0,8 g

Kalorije 140 kcal

@elezo 3,2 mg

Holesterol 68,2 mg

Pi{~an~je prsi

21,5 g

2,5 g

190 kcal

1,2 mg

85,8 mg

Goveji file

19,0 g

5,9 g

211 kcal

3,0 mg

87,0 mg

Svinjski file

19,5 g

4,5 g

212 kcal

1,1 mg

98,6 mg

32

Nojevo meso ima kar nekaj odlik. V ~em je njegova odli~nost v primerjavi z drugimi vrstami mesa, je razvidno iz spodnje preglednice, sicer pa je meso cenjeno ne le zaradi majhne vsebnosti ma{~ob, temve~ tudi zaradi manj holesterola. Zaradi velike vsebnosti ‘eleza ga priporo~ajo nose~nicam. Jedci dobre hrane ga cenijo, ker je mehko, so~no in okusno. Nima prav ni~ skupnega s perutninskim mesom; je rde~e kot goveje meso in {e najbolj podobno plju~nemu mesu mlade govedine. Tudi njegova priprava je hitra in enostavna kot pri govedini. Na sliki je nojev karpa~o, kakr{nega pripravijo v najbolj znani nojevski gostilni v Kr~mi pr’ Vidmar v Lescah, blizu nojevih pa{nikov. Tu imajo najbr‘ najve~ji izbor nojevih jedi v Sloveniji in zato pogoste ljubiteljske in strokovne degustatorje od vsepovsod, da poskusijo meso ‘ivali, ki zrastejo v prosti reji in jedo zgolj rastlinsko hrano brez dodatkov in ne nazadnje sedaj pijejo tudi mnogo bolj{o vodo od marsikaterega ~loveka.

VE ~JA

TE ‘ A , NI ~ DRISKE

hrano, vendar je vpliv vode nedvomen, o~iten ‘e pri zmanj{anju pogina.« Voda na ‘ivljenje mladih nojev vpliva tako dobro, da je v vsej seriji poginil en sam, ki se je ‘e zvalil tak, da je bilo o~itno, da ne bo pre‘ivel. Torej pogina prakti~no sploh ni bilo, ~eprav po vsaki izvalitvi noji valijo od 40 do 45 dni, v povpre~ju 42 dni pogine dvajset odstotkov mladi~ev: »Nova hrana in nova voda sta zagotovo zelo uspe{na kombinacija. To se vidi v razliki med noji, ki jih gojimo doma in med onimi, ki smo jih dali v rejo drugam. Hrano imajo enako, hydronic pa je vgrajen le na na{i farmi. Mladi~i na farmi, ki nima obdelane vode, so zaostali v rasti v primerjavi z ‘ivalmi na na{i farmi, ~eprav je treba upo{tevati {e druge dejavnike, ki vplivajo na nojeve mladi~e. Pa tudi na na{i farmi pred vgradnjo hydronica nikoli nismo dosegli tak{nih rezultatov,« razlaga Brane Nojevi mladi~i so zelo ob~utljivi ne glede na to, iz katere od treh vrst izhajajo. Stresno se odzivajo na vse, kar ni povsem enako kot v njihovem prvobitnem okolju. Zato tudi ni natan~nih splo{nih navodil za vzgojo mladi~ev, probleme je treba re{evati sproti in se prilagajati posebnostim kraja, kjer ‘ivijo.

Misteriji 33

V E~JA

TE ‘ A , NI ~ DRISKE

Kozinc in svoje prepri~anje podpre s {tevilkami: »Prave rezultate bomo videli po {tirih mesecih, ko se kon~a kriti~no obdobje. Tudi zadnja faza, pri koncu ~etrtega meseca, je {e kriti~na. Ampak bistvena razlika je opazna ‘e sedaj. Rezultati so bolj{i vsaj za osemdeset odstotkov: pred hydronicom so imeli prakti~no vsi drisko, nakar smo to do neke mere popravili s spremenjeno hrano, a smo morali obvezno dodajati farmatan ali pa aktivno oglje.

Odkar imamo novo vodo, ne dodajamo ni~esar, pa tudi vsi tisti, ki so za~eli piti novo vodo, so se v enem tednu stabilizirali. Kar se tega ti~e, je vse na najbolj{em nivoju.« Nojevi mladi~i so ob pitju informirane vode pojedli dvakrat ve~ kot prej: »Prej smo v prvem mesecu reje le izjemoma dosegli prirast {tiri kilograme, v prvi seriji nojev, ki je ‘e imela spremenjeno vodo, pa vse ‘ivali tehtajo med pet in se-

Vili Poznik je za noje pripravil poseben informacijski program: »Ko sem ugotavljal, kak{ne informacije bi jim najbolj koristile, sem imel kar nekaj te‘av. Nimajo ni~ skupnega s pi{~anci niti z drugimi farmskimi ‘ivalmi. Ugotovil sem, da so te ‘ivali zelo pla{ne in da je v njih nekak{en prastrah. Na{el sem informacijo, s katero je mogo~e zmanj{ati ta strah. Noji ‘ivijo na odprtem, se svobodno gibljejo, a so zelo ob~utljivi in se stresno odzivajo na vse, kar ni povsem naravno. Za noje je bilo potrebno najti veliko svojstvenih informacij …«

dem kilogramov. To je prva serija, ki je pila spremenjeno vodo ‘e od vsega za~etka.« Velikim pticam, od katerih je uporabno skoraj vse, v Sloveniji me{ajo posebej zanje pripravljeno hrano, katere osnova je lucerna, ki ji

Hydronic je naprava, ki vodo, ki ste~e skozenj, napolni z ustreznimi, najve~krat posebno izbranimi informacijami, ki tistemu bitju ali rastlini, ki tako informirano vodo pije, posreduje informacije, ki jih potrebuje. Tako so ob splo{nih hydronicih za o‘ivljanje pitne vode za ljudi nastali ‘e tudi hydronici za pi{~ance, pra{i~e, krave, konje in noje.

Prvi hydronici za izbolj{anje jezerske vode pa so ‘e vgrajeni v rezidenci enega izmed saudijskih princev. (informacije po tel.: 041 727 899)

34

dodajajo ‘ita, koruzo …: »Hrana mora biti zelena.

Zelo je pomembno, kako zelena je. ^e ima drug odtenek, je pojedo manj,« iz izku{enj pripoveduje navdu{eni rejec, ki upa, da bo tudi zanimanje za perje in usnje kmalu tak{no, kot je za meso: »Na leto vzredimo kakih petsto stokilogramskih ‘ivali, ki jih prodamo po pribli‘no dvesto petdeset tiso~ tolarjev.

Kilogram mesa, tega ima puran le v hrbtu in stegnih, prsi sploh nima, po Evropi in pri nas dosega maloprodajno ceno pribli‘no dvajset evrov.

Zmrznjeno, ki prihaja iz Afrike, je pol cenej{e, vendar po njem ni velikega povpra{evanja, sve‘ega pa ni dovolj nikjer v Evropi. Midva oskrbujeva le nekaj gostiln in {i{enski Mercatorjev center, kjer je mogo~e kupiti sve‘e vakuumsko pakirane zrezke.

Tr‘i{~e je odprto in ga ne {iri-

va, saj ne {iriva farme. ^e bo pove~ano zanimanje rejcev, bova oddajala mlade noje v rejo h kooperantom, podobno kot delajo s pi{~anci. Vendar reja ni enostavna in zahteva veliko znanja in pozornosti, dr‘ava pa ne ka‘e prav nobenega zanimanja. Na Nizozemskem in v Belgiji so rejcem, ki so se preusmerili na rejo nojev, dajali tudi po en ali dva milijona mark subvencij. Portugalska in [panija sta vabili rejce iz Evropske skupnosti in jim dali kolikor ‘ivali in zemlje so ‘eleli, le da so se dela lotili resno. Tja so od{li najini prijatelji iz Avstrije in tudi Nizozemske. Midva sva hotela svoje znanje in ‘ivali prodati v Brazilijo, pa na{a veterinarska uprava v letu dni ni znala napisati izvoznega certifikata, ki so ga Brazilci pri~akovali. In posel je {el po zlu. Trenutno je veliko zanimanje v Srbiji, pa v Bosni, kjer je zemlje za pa{o nojev na pretek.« Odrasel noj ima nekaj kilogramov perja in kar nekaj ko‘e: »Ni {e pravega zanimanja ne za perje ne za usnje. Kak{na okrasna peresa ‘e {e najdejo kupca, perje, s katerim bi lahko polnili posteljnino, pa ostaja neuporabljeno. Ko‘e ‘e strojimo, usnje je veliko bolj trpe‘no kot goveje, ampak pri nas {e ni pravega zanimanja za njegovo uporabo. Denarnice in podobne galanterijske izdelke je ‘e mogo~e dobiti, a po svetu poznajo tudi ~evlje in obla~ila. Morda bo kdo le na{el dovolj poguma in se lotil usnjenih izdelkov. ^evlji, ki jih imam, so imenitni. Lepi, mehki in trpe‘ni.« Jo‘e Vetrovec

Mi{ljenje, da je naselitvena kultura stara 10.000 let, ne vzdr‘i ve~

Pri~evanje potopljenih mest Z

godovinski viri indijskih Ved in Velike arheolo{ke najdbe drugih spisov omenjajo stara mesta, ki jih je pogoltnilo morprej{njih dveh stoletij je, in novej{a, »popotopna« mesta z so res prinesle »lu~ enakim imenom. Mogo~e je sklepati, da so pre‘iveli ljudje po hudih katav temo«, a so bile kajpak strofah, posledicah ledene dobe, zaodvisne tudi od stopnje vestno ‘eleli obnoviti izgubljeno civilizacijo svojih prednikov. Vede, ki so razvoja drugih znanosti nekaj tiso~ let stari zapisi {e dosti svojega ~asa. starej{ega ustnega izro~ila, vsebujejo navedbe o dogodkih, ki segajo v nek drug ~as in druge razmere in so jih pripoveduje ‘e naslov: Potopljena krazgodovinarji obravnavali kot izmi{- ljestva ledene dobe (Underworld Floodljotine. Vsaka nova arheolo{ka najdba ed Kingdoms of the Ice Age). pa take zgodbe osvetli iz popolnoma nove plati.

OMAJANE DOKTRINE Britanski pisatelj Graham Hancock je Pisatelj ni edini, ki ga uradne znanljubiteljem zgodovine znan po zanimi- stvene trditve o razvoju homo sapienvih delih, ki jih je napisal sam ali s soav- sa, predvsem pa o nastanku in razvoju torji: Znak in pe~at, Bo‘ji odtisi, Ogleda- njegove kulture, ne zadovoljujejo ve~. lo neba, Skrivnost Marsa, ^uvar izvora Velike arheolo{ke najdbe prej{njih dveh idr. Zna~ilno zanj je natan~no prou~e- stoletij so res prinesle »lu~ v temo«, a so vanje znanih arheolo{kih, zgodovinskih, geografskih, sociolo{kih in drugih podrobnosti uradne znanosti in drzni zaklju~ki odprtega, neobremenjenega razuma. ^eprav ga znanstveniki obravnavajo kot amaterja, mu priznavajo dejstvo, da je navdu{il za prou~evanje preteklosti veliko ve~ ljudi kot vrhunske razprave in suhoparni u~beniki. Pred nekaj meseci je iz{la njegova najnovej{a knjiga.

Na 700 straneh je povsem na novo opisana prastara tema - ~love{ka zgodovina. Bistvo vsebine Tak{en bi lahko bil videz predpotopnega obalnega mesta.

bile kajpak odvisne tudi od stopnje razvoja drugih znanosti svojega ~asa. Kar lahko danes pove satelitski posnetek ali kemi~na analiza oziroma razkrijejo globinska vrtanja, bi pred sto leti ne bilo mogo~e spoznati; da ne omenjamo ra~unalnika, ki je postal nepogre{ljiv pripomo~ek v vseh panogah. [tudije starih tekstov (sumerskih, asirsko-babilonskih, egip~anskih, kitajskih, japonskih, tibetanskih in drugih) iz zornega kota novih znanj vzbujajo nova vpra{anja in ponujajo nove odgovore.

Mi{ljenje, da je ~love{ka naselitvena kultura v obliki mest z razvojem vseh oblik civilizacije, ki od tod izvirajo, stara pribli‘no 10.000 let (radodarna zaokro‘itev navzgor) enostavno ne vzdr‘i ve~. Spomnimo se podobnih zanesenjakov, kot so Michael A. Cremo in Richard L. Thompson (Prikrita zgodovina ~love{ke rase, knjiga je prevedena v sloven{~ino) in drugih, ki prav tako z dokazi posku{ajo ovre~i stare dogme.

ZADNJA LEDENA DOBA Geologi menijo, da je na{ planet do‘ivljal ve~ ledenih dob oziroma da je to cikli~ni pojav. Zadnja, ki se pravzaprav {e zaklju~uje, naj bi se za~ela pred nekako 2,6 milijona let in napredovala do svojega vi{ka kakih 21.000 let nazaj. Po tem ~asu se je za~elo postopno ogrevanje in taljenje ledu, ki je bilo med 17.000 in

Misteriji 35

P RI ~EVANJE

POTOPLJENIH MEST

7.000 let nazaj dokaj hitro in katastrofalno. Po obdobju pribli‘no 7.000 let nazaj pa je zemeljska povr{ina dobila ve~ ali manj sedanjo podobo.

Za zunanji videz na{ega planeta je bilo najbolj usodnih tisto desettiso~letje med 17.000 in 7.000 let nazaj. Kako in zakaj je pri{lo do pospe{enega taljenja ledu, ‘e presega okvire na{e teme, dejstvo pa je, da je ta pojav spro‘il vrsto silovitih naravnih aktivnosti: • ledeniki so potovali z veliko hitrostjo, orali Zemljino povr{ino in pu{~ali za seboj ogromne nanose materiala; • spro{~ene ledeni{ke reke in jezera so predirali naravne pregrade na poti do oceanov; • gladina morij, ki se je prej zaradi kopi~enja ledu na suhi zemlji zni‘ala za pribli‘no 165 metrov, je spet narasla zaradi vrnjenih koli~in vode; • zemeljska povr{ina, spro{~ena ledenih ute‘i, se je izravnavala, morsko dno pa je zaradi vodnih gmot do‘ivelo druga~ne pritiske; • zaradi takih sprememb se je poru{ilo Zemljino notranje ravnote‘je, opisanim pojavom pa so se pridru‘ili izbruhi ognjenikov.

Seveda so bile razmere na razli~nih koncih Zemlje tudi v najhladnej{em obdobju na vi{ku ledene dobe, kot tudi v desettiso~letju ogrevanja, razli~ne. Primerne so bile tudi za bivanje na{ih prednikov, saj antropolo{ke najdbe datirajo ve~ deset tiso~ let nazaj.

Razen v Afriki, ki jo je zadnja ledena doba najmanj prizadela, je logi~no sklepati, da so bili ‘ivljenjski pogoji primerni in celo ugodni v zavarovanih dolinah, re~nih deltah in na nekaterih morskih obalah. Prav ta podro~ja pa so v desettiso~letju najve~je aktivnosti naravnih sil do‘ivela najve~ sprememb, zlasti ozemlja ob morskih obalah, saj se je gladina morja dvignila za 150 in ve~ metrov.

Torej je povsem logi~no, da je bil potopljen dobr{en del takratnih ~love{kih naselitvenih podro~ij in da je takratna kultura marsikje izginila brez sledu. Izgi-

36

Indijska podcelina pred 22.000 leti in danes.

nila je tudi kultura na drugih podro~jih, ki so jih prekrili ve~ sto ali tiso~ metrov debeli sloji nanosov, vendar se je britanski pisatelj Graham Hancock v svojem delu osredoto~il na potopljena mesta.

ZGODBE IN MITI Skoraj vse religije oziroma stari miti vseh kontinentov vsebujejo tak{no ali druga~no zgodbo o vesoljnem potopu.

Zgodba ima poleg moralnih okraskov osnovno sporo~ilo, da je ~love{tvo (redki posamezniki) pre‘ivelo katastrofo neslutenih razse‘nosti. Ta je bila sicer napovedana vnaprej, da je imel prao~e Noe - oziroma prao~etje drugih imen in iz drugih krajev - ~as pripraviti re{ilni ~oln ali drug na~in pre‘ivetja. Razlage, da je take bajke temeljijo na pogostnosti lokalnih poplav, ne vzdr‘ijo. Preveliko naklju~je bi bilo, da bi bili lokalni praspomini tako enotni.

Poleg Noetove zgodbe je ~love{ka zgodovina (ustno izro~ilo in zapisi) polna pripovedk o potopljenih mestih. Atlantida je le ena od njih, morda nam najbli‘ja. Take zgodbe pa najdemo tako v staroindijskih Vedah kot tudi v sporo~ilih azte{ke, majevske in inkovske kulture. Zahodnjakom manj znane, a prav tako pou~ne, so tudi kitajske, japonske in druge daljnjovzhodne zgodbe.

Na podlagi teh zgodb in novej{ih pripovedi ribi~ev in potaplja~ev marsikje odkrivajo lokacije podvodnih struktur, ki bi jih lahko pripisali ~love{ki roki.

POTOPLJENA MESTA Po oceni geologov je zaradi taljenja ledu in nara{~anja morske globine izginilo v morje pribli‘no 25 milijonov kvadratnih kilometrov ali 5 odstotkov kopnega. To je nekaj ve~ kot dana{nja Kitajska z Evropo vred ali kot trikratna velikost Kanade. ^e pa {e pomislimo, da sta bila v tistem ~asu severni del Evrope in velik del Severne Amerike pod ledom, tako da sta bili ti dve veliki podro~ji za ‘ivljenje neprimerni, je omenjenih 5 odstotkov kopnega pomenilo izginotje veliko ve~jega dela naseljenega ozemlja.

Kako si lahko predstavljamo verodostojno zgodovino ~love{tva brez raziskovanja tako pomembnega dela habitata, ki je izginil v morje?

Dosedaj znani zgodovinski podatki so v veliki ve~ini plod arheolo{kih izkopavanj zadnjih dveh stoletij. Podvodna raziskovanja so bila omejena na dosegljive globine in predvsem na iskanje potopljenih ladij in zakladov, pa {e tu je ljubiteljstvo prevladovalo pred stroko.

Nove mo‘nosti na tem podro~ju so prinesli razvoj potaplja{ke tehnike, podvodno iskanje nafte in prou~evanje oceanov iz ekolo{kih razlogov.

PODVODNE NAJDBE V INDIJI Graham Hancock je v svoji knjigi posvetil dobr{en del zgodovini in kul-

P RI ~ EVANJE turi Indijske podceline, za kar je najbr‘ ve~ vzrokov. Indija je bila, kot biv{a britanska kolonija, relativno dobro raziskana, ~eprav zaklju~ki takratnih raziskav danes ne dr‘ijo ve~ v celoti. Poleg tega je bila obala Indijske podceline s podro~ji izlivov rek tudi v najostrej{ih tiso~letjih ledene dobe ugodno bivali{~e za ~loveka. Prvo zanimanje za podvodno arheologijo je Hancocku vzbudila najdba v Bengalskem zalivu ‘e leta 1992, ko so indijski oceanografi opazili 5 kilometrov od obale v globini 23 metrov kamnito formacijo podkvaste oblike, za katero so bili prepri~ani, da ne more biti delo narave. @al zaradi pomanjkanja sredstev najdbe niso podrobno raziskali. Zato pa so ve~ presene~enj prinesle raziskave, ki {e potekajo v Cambayskem zalivu v severozahodni Indiji.

Najdi{~e, ki so ga za~eli raziskovati lani spomladi, le‘i 40 km od obale, v globini med 25 in 40 metri. Kamnite formacije se dvigajo z morskega dna do treh metrov visoko, kar pa so verjetno le vrhovi v blato potopljenih zgradb.

Zaradi mo~nih morskih tokov je potapljanje ote‘eno in zaenkrat so raziskovalci na najdi{~u vzeli le nekaj vzorcev morskega mulja. In proti pri~akovanju urad-

Najdbe iz Cambayskega zaliva.

POTOPLJENIH MEST

Podvodni megaliti blizu japonskega otoka Yonaguni.

nih skeptikov je vsebina vzorcev spektakularna. V enem samem kupu blata so na{li ve~ kot 2000 artefaktov: kamnita orodja, lon~evino, kipce, nakit, ~love{ke zobe. To pa so ‘e najdbe, ki jim s karbonsko metodo lahko ocenijo starost.

V za~etku leto{njega leta, ko je {la Hancockova knjiga ‘e v tisk, je Indijsko

ministrstvo za znanost in tehnologijo objavilo rezultate karbonskih testov: najdbe naj bi bile stare okrog 9.500 let, torej precej ve~, kot je uradno priznana starost najstarej{ih mest na indijski podcelini (mest kot urbanih naselij, ki izpri~ujejo visoko kulturo).

Zgodovinski viri indijskih Ved in drugih spisov omenjajo stara mesta, ki jih je pogoltnilo morje, in novej{a, »popotopna« mesta z enakim imenom. Mogo~e je sklepati, da so pre‘iveli ljudje po hudih katastrofah, posledicah ledene dobe, zavestno ‘eleli obnoviti izgubljeno civilizacijo svojih prednikov. Vede, ki so nekaj tiso~ let stari zapisi {e dosti starej{ega ustnega izro~ila, vsebujejo navedbe o dogodkih, ki segajo v nek drug ~as in druge razmere in so jih zgodovinarji obravnavali kot izmi{ljotine. Vsaka nova arheolo{ka najdba pa take zgodbe osvetli iz popolnoma nove plati. To velja tudi za izro~ilo iz drugih koncev sveta.

Zato bodo tudi najdbe v globinah morja prispevale k mozaiku ne le zgodovine ~loveka kot biolo{kega bitja, temve~ predvsem njegove prastare civilizacije …

Al. Ju.

D

Misteriji 37

Osnovne poteze son~evih koledarjev

Je koledar natan~en?

V

sak koledar sloni na treh naravnih pojavih: menjavanju dneva in no~i, spreminjanju Luninih men in menjavanju letnih ~asov. Ti opredelijo tri osnovne ~asovne enote, ki so temelj poljubnega koledarja: son~ev dan, lunin (sinodski) mesec in son~evo leto.

V zgodovini ~love{tva so vrednosti teh treh ~asovnih enot vse bolj precizirali. Zdaj poznamo njihove natan~ne vrednosti.

SREDNJI SON^EV DAN ^as med dvema zaporednima prihodoma Sonca na jug se imenuje pravi son~ev dan. Ta ~as med letom ni stalen, ker se Zemlja pri potovanju okoli Sonca giblje neenakomerno po elipsi. ^e pa si predstavljamo nami{ljeno srednje sonce, ki v enem letu zaklju~i en poln navidezni obhod okoli Zemlje kakor pravo Sonce in se ne premika neenakomerno po ekliptiki, temve~ enakomerno po nebesnem ekvatorju, je ~asovni presledek med dvema zaporednima prihodoma srednjega sonca na jug konstanten in mu re~emo srednji son~ev dan. Ta se deli na 24 ur, vsaka ura na 60 minut in vsaka minuta na 60 sekund srednjega son~evega ~asa.

Srednji son~ev dan je ena osnovnih ~asovnih enot, na katerem temelji dana{nji koledar.

Srednji son~ev dan je ena osnovnih ~asovnih enot, na kateri temelji dana{nji koledar.

TROPSKO LETO V preteklosti je bilo posebno pomembno postopno preciziranje trajanja son~evega leta. V prvih koledarjih je leto trajalo 360 dni. Pred okoli 5000 leti so stari Egip~ani in Kitajci dolo~ili dol‘ino son~evega leta na 365 dni. Toda nekaj stoletij pred na{im {tetjem so tako v Egiptu kot na Kitajskem za trajanje leta ‘e ugotovili 365 1/4 dneva. Za temelj dana{njega son~evega koledarja pa so vzeli tako imenovano tropsko leto. To je ~as-

ovni presledek med dvema zaporednima prehodoma sredi{~a son~evega diska ~ez pomladi{~e (to~ko gama ali to~ko spomladanskega enakono~ja) oziroma ~as med dvema zaporednima spomladanskima enakono~jema.

Spreminjanje tropskega leta Leto Trajanje tropskega leta 0 (ni~) 365,242316 dneva 1900 365,242199 dneva 4000 365,242070 dneva Zgornja preglednica ka‘e, da se vrednost tropskega leta po~asi spreminja. Za koledarski namen zadostuje tale vrednost tropskega leta: 365,2422 dneva.

Tak{na vrednost da v koledarju napako enega dne v 100.000 letih. Zato je

SINODSKI MESEC Sinodski mesec je osnova za lunine koledarje. Sinodski mesec je ~asovni presledek med dvema zaporednima enakima luninima menama (npr. zaporednima prvima krajcema), ko se torej zvrstijo vse mene. Ta mesec traja okoli 29,5 dneva.

38

Egip~anski sve~eniki opazujejo prvi vzhod najsvetlej{e zvezde Sirij v ‘arkih jutranjega poletnega Sonca. Zvezda Sirij je odigrala pomembno vlogo pri sestavljanju egip~anskega koledarja.

JE meljijo na navideznem gibanju Sonca, kjer so ‘eleli dose~i ujemanje dneva in leta; lunine (lunarne), ki temeljijo na gibanju Lune, kjer so hoteli dose~i ujemanje dneva in meseca; in lunino-son~eve (lunarno-solarne), kjer so posku{ali dose~i ujemanje vseh treh ~asovnih enot.

Dandanes skoraj ves svet uporablja son~ev koledar. Zato nekaj njegovih zna~ilnosti.

KOLEDAR NATAN~ EN?

in dobimo razli~ne pribli‘ke za koledar: 1) 365 1/4 = 365,25000 srednjih son~evih dni 2) 365 7/29 = 365,24138 srednjih son~evih dni 3) 365 8/33 = 365,24242 srednjih son~evih dni 4) 365 31/128 = 365,24219 srednjih son~evih dni 5) 365 132/545 = 365,24220 srednjih son~evih dni

SON^EVI KOLEDARJI Kamniti rimski koledar.

povsem dobra, celo predobra, kot osnova za vse vrste koledarjev.

Niti sinodski mesec niti tropsko leto ne vsebujeta celega {tevila srednjih son~evih dni. To pomeni, da ni mogo~e preprosto izraziti eno teh koli~in z drugo, da ni mogo~e odbrati neko celo {tevilo son~evih let, ki bi vsebovalo natanko celo {tevilo sinodskih mesecev in celo {tevilo srednjih son~evih dni. To pojasnjuje vso zamotanost koledarskih problemov.

Tako torej ni mogo~e narediti idealnega koledarja, ampak le bolj{e ali slab{e pribli‘ke. Po tem, kako dose‘emo ~im bolj{e ujemanje koledarskega leta s tropskim, pa so lahko koledarji razli~ni.

TRI VRSTE KOLEDARJEV Te‘nja, da bi vsaj pribli‘no uskladili dan, mesec in leto, je pripeljala do tega, da so v razli~nih obdobjih sestavljali tri vrste koledarjev: son~eve (solarne), ki te-

Koledarsko leto mora imeti celo {tevilo dni: ali 365 ali 366. Zato je za ujemanje koledarskega leta s tropskim neogibno, da ~ez dolo~eno {tevilo navadnih let (365 dni) uvedemo prestopno leto (366 dni).

Za dol‘ino tropskega leta je privzeto 365,24220 srednjih son~evih dni. Navadno leto je tako kraj{e od tropskega za 0,2422 dneva. To decimalno {tevilo lahko preoblikujemo v razli~ne ulomke

Pribli‘ki se zelo hitro stekajo k vrednosti 0,24220.

PREGLEDNICA NATAN^NOSTI SON^EVIH KOLEDARJEV Ime son~evega koledarja

Letna napaka (v srednjih son~evih dnevih)

^as, v katerem napaka dose‘e en cel dan

staroegip~anski

-0,24220 dneva

4 leta

julijanski

+0,00780

128 let

gregorijanski (na{)

+0,00030

3280 let

O. Hajamov

+0,00022

4500 let

-0,00001dneva

100.000 let

I. G. Maedlerjev

Navdu{eno proslavljanje uvedbe gregorijanskega koledarja v Franciji.

Misteriji 39

JE

KOLEDAR NATAN ~ EN ?

1) Prvi pribli‘ek 365 1/4 dneva upo{teva julijanski koledar s 365 dnevi ter vsakim ~etrtim prestopnim letom s 366 dnevi.

2) Koledar s tem pribli‘kom je bil uporabljen.

3) Ta koledar je predlagal v 11. stoletju Perzijec Omar Hajam, a ni bil sprejet.

4) To je bil koledarski projekt Nemca I. G. Maedlerja, kar tudi ni bilo uvedeno.

5) Peta mo‘nost se v zgodovini koledarja ni nikoli obravnavala, saj gre za tako veliko natan~nost, ki ‘e ni ve~ potrebna.

GREGORIJANSKI KOLEDAR V na{em dana{njem son~evem, t. i. gregorijanskem koledarju, ki so ga pri nas uvedli v 16. stoletju, je vzet pribli‘ek 365,2425 dneva. Ta se razlikuje od natan~ne vrednosti za tropsko leto za 0,0003 dneva. Napaka za en dan se v tem koledarju nabere v okoli 3300 letih. Na{ koledar je torej tako natan~en, da bolj{ega ne potrebujemo. Seveda so bili in so {e drugi poskusi, kako izbolj{ati koledar. Vendar sami lahko uvidite, da je gregorijanski koledar za nas najprimernej{i.

Kot zanimivost naj povemo, da je prvo natan~nej{o vrednost tropskega leta dolo~il ‘e starogr{ki astronom Hiparh v 2. stol. pr. n. {. Izmeril je 365,24671 dneva. ^e bi tedaj upo{tevali njegov pribli‘ek za tropsko leto, bi bil ta koledar vsekakor natan~nej{i od julijanskega, ki so ga uvedli za ~asa Julija Cezarja v prvem stoletju pr. n. {.

Marijan Prosen - Majo

D

40

Nova zaveza ni vsa resnica o izvorih kr{~anstva

Neznana Marija T

isto, kar je o Mariji/Mariamne zabele‘eno v sprejetih kr{~anskih spisih, pove prav malo o ‘enski, ki jo Cerkev imenuje »mati bo‘ja«. Evangeliji o njej govorijo le redko. V resnici je najstarej{a razli~ica Markovega evangelija v prvih biblijah ne omenja po imenu. Prav tako ni omenjena v najstarej{i verziji Janezovega evangelija. Bralec evangelijev je presene~en, ko v njih najde o Mariji tako malo.

To presenetljivo dejstvo so precej prou~evali. Vsekakor je res, da Markov in Janezov evangelij predstavita Jezusa kot odraslega. Marija igra pomembno vlogo v svetopisemskih tekstih samo v domi{ljijskih pripovedih; ~e ne upo{tevamo teh, pa je le kratko omenjena na treh mestih.

Tudi cerkveni o~etje so bili glede Marije mol~e~i. V obdobju ve~ kot {tiristo let po ~asu, v katerem naj bi ‘ivela, o njej ni bilo niti enega zapisa. O njenih prednikih in izvoru je mogo~e najti kaj le v apokrifnih dokumentih.

Najzgodnej{o dokumentirano navedbo o Mariji je mogo~e najti v Markovem evangeliju Sinajske biblije (Marko 3:32), vendar ne pove o njej ni~ drugega kot to, da je bila zemeljska mati ve~ sinov in h~era.

^e se opremo na Ohranjeni zvitek, je nose~a Stadeja, to je Mariamne Herod oziroma Marija, na skrivaj od{la v eno od esenskih skupnosti, kjer je rodila dvoj~ka.

Navedek govori o skupini ljudi, ki so se obrnili na Jezusa, reko~: »Glej, tvoja mati, tvoji bratje in tvoje sestre so zunaj in te ‘elijo.« Tu ti~i globoka resnica. V sodobnih prevodih so bile besede »in tvoje sestre« odstranjene ali

Mariamne zapu{~a Herodov sodni stol, John William Waterhouse, 1887.

navedene le v opombi. Od tu naprej Marija skoraj izgine iz cerkvenih besedil in - razen nejasnega kon~nega sklica nanjo v Apostolskih delih (1:14) - je v Novi zavezi ne sre~amo ve~.

Toda ko so ime »Marija« v evangelijih zamenjali z izvirnim hebrejskim »Mariamne«, se je pokazala zgodovinska perspektiva. S povezavo razpolo‘ljivih dokazov se izka‘e, da so Marija, Jezusova mati po evangelijih, Stadeja iz judovskih spisov in Mariamne iz Herodove hi{e ena in ista oseba.

V ~asu nastanka evangelijev je bila Mariamne mlaj{a Herodijina sestra in deklici sta bili del ob{irne »Herodove dru‘ine«. Kralj (Nadaljuje se na 45. strani)

Ljudje pogosto za~utijo, da vnovi~ do‘ivljajo iste dogodke

Prekognicija P

aranormalne fenomene, tudi tisti, ki so navidezno dokaj prepro sti, je mogo~e razli~no interpretirati. Zato je zelo pomembno, da pri poro~anju o paranormalnem do‘ivetju posvetimo kar najve~jo skrb detajlom.

Odnos javnosti do te problematike se je ‘e toliko spremenil, da ljudi, ki pripovedujejo o paranormalnih do‘ivetjih oziroma o dogodkih z domnevno nadnaravnimi zna~ilnostmi, ne ozna~ujejo ve~ za la‘nivce in fanatike.

Rezultat tega je, da prihaja v uredni{tvo precej takega gradiva, vendar so poro~ila na ‘alost pogosto nepopolna.

Kljub temu, da so nekatera napisana zelo na dolgo, v njih manjkajo podrobnosti, ki se morda zdijo nepomembne, vendar so nepogre{ljive, saj je z njihovo pomo~jo mogo~e ugotoviti strukturo fenomena in ga umestiti v {irok diapazon izrazov parapsiholo{ke fenomenologije.

Pred nami je eno od pisem, ki je primer preprostega in natan~nega poro~anja o paranormalnem dogodku.

Zaradi jasnega opisa smo lahko dogodek natan~no opredelili.

Gospod G. V. nam pi{e: »V pismu bi vam rad opisal dogodek, ki se mi je pripetil pred mnogimi leti in se ga {e danes ‘ivo spominjam. Naj povem, da v sanjah dokaj pogosto do‘ivljam videnja, v katerih sam nastopam in se jih pozneje zelo podrobno spominjam. Dogodki, ki jih vidim v sanjah, se po dolo~enem ~asu, lahko tudi po mnogih letih, resni~no zgodijo, uresni~ijo pa se tudi vse z njimi povezane podrobnoLjudje pogosto za~utijo, v budnem stanju ali v sanjah, da vnovi~ do‘ivljajo iste dogodke ter da so na krajih, ki jih obi{~ejo, ‘e bili neko~ prej.

Prekognicija vsekakor sodi med najbolj vznemirljive pojave, saj je dejstvo, da se naznanjeni dogodki dejansko tudi uresni~ijo, dokaz njenega obstoja.

sti. Ko sem neko~ imel videnje Prage, {e nisem poznal tega mesta oziroma do takrat {e nikdar nisem bil tam in nikoli nisem na~rtoval, da bi obiskal (takratno) ^e{koslova{ko.

Od teh sanj je preteklo kar nekaj let, ko sem se res zna{el v Pragi. Z ‘eno sva se s tramvajem peljala na grad, ki kraljuje nad mestom. Ko sva hodila po ovinkasti poti, ki pelje do gradu, se nama je na koncu zadnjega, ravnega dela poti prikazal grad v vsej svoji lepoti. V tistem trenutku sem se spomnil, da sem ta prizor videl v sanjah pred mnogimi leti.

Neverjetno jasno sem se spominjal rde~e barve tramvaja ter ljudi, ki so sedeli poleg naju in ob~udovali razgled. Spomnil sem se celo modre uniforme voznika tramvaja.

V va{i reviji preberem vse ~lanke o paranormalnih fenomenih. Lepo vas prosim za mnenje o opisanem dogodku, ki si ga sam po tolikih letih ne znam racionalno pojasniti. Zahvaljujem se vam in vas pozdravljam.« Pisma, v katerih nam bralci izpri~ujejo dolgoletno zvestobo, so nam {e posebno dobrodo{la, saj dokazujejo pravilno usmeritev na{ega dela in prizadevanj.

Predstavljeni primer lahko interpretiramo na ve~ na~inov. Na prvi, povr{en pogled bi lahko stvar ozna~ili za potovalno jasnovidnost, to je pojav, pri katerem ima ~lovek tako ‘iv ob~utek, da potuje in obiskuje oddaljene kraje, kot da je tam zares telesno prisoten. Ta pojav je sicer podoben bilokaciji, a se od nje razlikuje po tem, da gre tukaj za zelo mo~no in natan~no jasnovidnost z mnogimi detajli, ne pa za dejansko lo~itev dvojnika od fizi~nega telesa. Na{ bralec je morda do‘ivel ta fenomen v stanju spremenjenega stanja zavesti, v katerem

Misteriji 41

P REKOGNICIJA je bil med spanjem, a ga je zaznal na ravni zavesti, kot sanje. Druga mo‘na interpretacija je, da gre za deja vu oziroma paramnezijo (para = blizu in mnesis = spomin; torej spomin, ki se razvije ob robu resni~nega spomina, kot odsev). Ta paranormalen pojav je pravzaprav zelo raz{irjen. ^lovek ima vtis, da je ‘e obiskal kraj, v katerem {e zagotovo ni bil, oziroma da je ‘e neko~ prej videl prizor ali predmet, pred katerim je nedvomno prvi~ v ‘ivljenju. Poznamo ve~ stopenj paramnezije, od meglenih vtisov pa do zaznav, ki se ujemajo v najmanj{ih podrobnostih. Znan je primer ~loveka, ki se je prvi~ zna{el v nekem prostoru in je za~util, da ta prostor pozna; {e ve~, {e preden je vstopil vanj, je do potankosti opisal sosednje prostore v zgradbi.

Opisani fenomen so posku{ali pojasniti s celo vrsto hipotez. Najbolj sugestivna je prav gotovo torija o reinkarnaciji. Ko naletimo na okolje ali predmete, ki smo jih poznali v enem izmed prej{njih ‘ivljenj, v na{em nezavednem spominu (v katerem naj bi bili shranjeni spominski ostanki iz prej{njih ‘ivljenj) priplavajo na povr{je spomini, povezani z doti~nim okoljem ali predmetom. Ta teorija seveda vzdr‘i le na osnovi fideisti~ne predpostavke. S psihodinami~nega gledi{~a je lahko interpretacij ve~. ^e so ob~utki megleni in nedolo~ni, lahko sklepamo na delovanje nezavednega spomina. Takrat priplavajo na povr{je podobe dogodkov, ki smo jih resni~no do‘iveli, a smo jih zaradi naklju~nih in neugotovljivih psihi~nih razlogov pozabili oziroma potla~ili.

Naslednja mo‘na hipoteza, s katero si prizadevajo razlo‘iti ta fenomen, so nezavedni telepatski procesi. V tem primeru telepatsko zaznavamo podobe, misli in tudi spomine ljudi v na{i bli‘ini ter si jih prisvojimo na zavednem nivoju.

Naslednja interpretacijska hipoteza se navezuje na katatimusni proces. Beseda katatimusen izhaja iz gr{kih besed kata (najni‘ji, najgloblji) in thymos (ti-

42

Sredi{~e Prage. Na{ bralec je te ulice poznal, ~eprav ni bil {e nikoli tam.

mus, pri‘eljc) in ozna~uje vpliv te ‘leze na psihi~no sfero. »Katatimusno« je torej timusno delovanje v globokem nezavednem. Gre za psiholo{ki proces, ki z vplivanjem na najgloblje psihi~ne plasti lahko izzove dolo~ene u~inke, vklju~no z neobi~ajnimi psihi~nimi in paranormalnimi fenomeni. Pri slednjih bi lahko vzroke za ta pojav pripisali sinesteziji ali soob~utju.

Sinestezijo (syn = skupaj in aisthesis = ob~utek, tj. so~asni ob~utek) v nevropatologiji razlagajo kot »do‘ivljanje predstav kakega ~utnega podro~ja z zaznavami drugih ~utnih podro~ij«.

Primer je akusti~ni dra‘ljaj, ki povzro~i hkratno akusti~no zaznavo (zaznavo zvoka) in vizuelno zaznavo (zaznavo barve), ali pa tipalna zaznava (na primer zaznava toplote), ki so~asno stimulira akusti~no zaznavo. Rezultat sta dve zaznavi: prva je »resni~na«, druga pa »la‘na«. V~asih ena zaznava prevlada nad drugo, ki jo ~lovek potla~i. ^e prevlada la‘na zaznava, ima sinestezija veliko te‘o, saj takrat sprejmemo spomin na zavedni ravni kot realno dogajanje.

Poznamo primere ljudi, ki jim je nenadna in mo~na svetloba so~asno spodbudila vid in sluh, oni pa so v spomin privzeli »krik« in ne zaslepljujo~e svetlobe, ki so ji dejansko prisostvovali.

Lahko se torej zgodi, da dve razli~ni okolji z enim samim podobnim detajlom izzoveta enake ob~utke. Predstavljajmo si, da smo v dolo~enem ambientu, na primer v umetnostni galeriji. Medtem ko se razgledujemo naokrog, na subli-

minalni ravni zasli{imo glasbo, ki prihaja od zunaj. Izku{njo »shranimo« v nezavedni spomin. Ko ~ez nekaj mesecev ali celo let zaidemo v podoben ambient in po nekem sicer redkem, a ne nemogo~em naklju~ju zasli{imo zvok iste glasbe, lahko pride do sinestezijskega prekritja vizualne slike z akusti~no - glasbo poistovetimo z ambientom in mislimo, da smo ga prepoznali. V resnici pa gre za emocionalno projekcijo, ki jo spodbudi anomalen spomin.

Izku{njo na{ega bralca bi lahko nenazadnje opredelili kot ~isto prekognicijo, zunaj~utno zaznavo, ki izzove vizualizacijo prihodnjih dogodkov. Prekognicija vsekakor sodi med najbolj vznemirljive pojave, saj je dejstvo, da se naznanjeni dogodki dejansko tudi uresni~ijo, dokaz njenega obstoja.

Hipotez torej zlepa ne zmanjka. Po zaslugi nadvse jasne in preproste pripovedi na{ega bralca pa lahko njegovo izku{njo s precej{njo gotovostjo opredelimo kot prekognicijo. K temu je zlasti pripomogel droben, navidezno nepomemben detajl v pismu. Bralec je napisal, da se je v Pragi spomnil vseh podrobnosti in celo prepoznal ljudi, ki so sedeli poleg njega v tramvaju. Na podlagi tega detajla lahko izklju~imo vse ostale hipoteze. Tudi jasnovidnost ne pride v po{tev, saj v sanjah ne bi mogel uzreti podob {e ne obstoje~e resni~nosti.

Nemogo~e je namre~, da bi se zna{li isti ljudje na istem tramvaju tako v bral~evih sanjah kot na njegovem obisku ^e{ke.

Isto velja tudi za potovalno jasnovidnost in za paramnezijo v vsej njenih vidikih.

Fenomen pa brez te‘av umestimo med prekognitivna do‘ivetja in ima zaradi jasnosti sanjanih prizorov {e posebno vrednost.

Bralcu se zahvaljujemo za pismo, ki nam je omogo~ilo, da spregovorimo o temah, ki nedvomno zanimajo tudi druge. V pismu omenja, da je imel {e druge podobne izku{nje, zato ga vabimo, da se nam {e kaj oglasi. Vabilo pa seveda velja tudi za vse druge na{e zveste bralce.

P. R.

D

Prsti razodevajo ~lovekove sposobnosti in pomanjkljivosti

Govorica rok K

er je ve~ina rok me{anega tipa, kot smo navedli `e v prej{nji {tevilki Misterijev, moramo prste obravnavati vsakega posebej.

Prsti so orodja mo‘ganov, medsebojno povezani s finimi informacijskimi kanali, ‘ivci. Vsak prst razodeva posamezne sposobnosti oziroma pomanjkljivosti. Njegove osnovne lastnosti pa se lahko spremenijo glede na velikost, obliko, strukturo in proporcionalnost. »Dober« prst je raven in proporcionalen s celo roko; dobro je tudi, da raste iz

Ker je vede‘evanje iz dlani izvorno povezano z astrologijo, so prsti dobili ime po planetih, ki so bili v davnih ~asih poimenovani po rimskih bogovih. sredinec ali saturnov prst; tretji prstanec je apolonov ali son~ev prst, ~etrti in zadnji pa je mezinec ali Merkurjev prst.

Ta imena so veljavi ‘e zelo dolgo. Ker je vede‘evanje iz dlani izvorno povezano z astrologijo, so vsi {tirje prsti dobili ime po planetih, ki so bili v davnih ~asih poimenovani po rimskih bogovih.

Zaradi prikladnosti smo zadr‘ali tradicionalna imena prstov, ~eprav jih nikakor ne povezujemo s poenostavlje-

slika 1

dlani v isti vi{ini kot drugi prsti, razen palca seveda. Nizko vzno‘je zmanj{uje dobre lastnosti posameznega prsta. ^e so prsti zelo blizu drug drugega, ozna~ujejo nezaupljivega, pikolovskega in togega ~loveka. Veliki razmiki med prsti pa razkrivajo iskren zna~aj ter te‘njo k svobodoljubnosti in brezbri‘nosti.

V kiromanciji obravnavamo skupaj le {tiri prste (slika 1); palec igra tako va‘no vlogo, da je v posebni kategoriji. Prvi prst je kazalec ali jupitrov prst, drugi je

slika 2

(2)

nim in praznovernim gledanjem na astrologijo.

DOLGI IN KRATKI PRSTI Pri prou~evanju prstov sta pomembni dve stvari: ali so prsti v celoti gledano

slika 3

dolgi (slika 2) ali kratki (slika 3), in ali je na roki kak{en prst dominanten (eden ali dva). Dol‘ine prstov ne moremo dolo~iti zgolj po relativni velikosti prstov in dlani, saj ima lahko kak{na roka zelo dolgo dlan in normalno dolge prste; v tem primeru prsti veljajo za kratke.

Kadar je dlan pribli‘no enako dolga kot {iroka in so prsti tako dolgi, da ~e roko popolnoma zapremo, skoraj dose‘ejo zapestje, tedaj so prsti normalno dolgi. Prsti so dolgi, kadar so dalj{i od dlani, in kratki, ~e so od nje kraj{i. Stiskanje prstov v pest tega vedno ne poka‘e, ker je roka lahko bolj toga ali debela kot obi~ajno. Zato je bolje, da roko ovrednotimo na oko, ali {e bolje, da jo dejansko izmerimo.

Pri popolnem ravnovesju je palec enako dolg kot mezinec, kazalec pa kot prstanec. Seveda je razmerje le redko-

Misteriji 43

G OVORICA

ROK

nost. Slednja slabost je posebno poudarjena, ~e so prsti hkrati togi in kratki. Pro‘nost {e poudarja izrazite lastnosti gri~a in prsta. Ljudje s pro‘nimi prsti so prilagodljivi, taktni, pametni in uspe{ni v dru‘bi, ~eprav ni nujno, da je ljudem njihovo ravnanje po volji.

UKRIVLJENI PRSTI

slika 4

kdaj idealno. Izjemna mo~ nekaterih potez daje genije in voditelje, pa tudi neuspe{ne‘e in kriminalce. Dolgi prsti obi~ajno ka‘ejo potrpe‘ljivost, ‘eljo po natan~nosti, sistemu in redu. Kratke prste pa imajo spontani, aktivni in okretni ljudje.

[IRINA IN OBRIS PRSTOV Debeli prsti so prakti~ni in materialni. Ljudje z zelo debelimi prsti so nagnjeni k razko{ju in samozadovoljstvu. Tanki prsti pa lahko razodevajo druga~no slabost, namre~ razdra‘ljivost in nemir, kajti ljudje s tankimi prsti so zahtevni in ‘iv~ni. Pomenljive so tudi konture prstov: enakomerne (~e ~lenki ne izstopajo) ozna~ujejo odprt zna~aj, odkritega, dru‘abnega, veselega, komunikativnega, pa tudi malce povr{nega ~loveka.

Vozlasti ~lenki pa so zna~ilni za resne, razmi{ljajo~e in intelektualne ljudi.

UPOGLJIVOST Zelo pomembna postavka je, ali so prsti upogljivi ali togi. ^vrsti prsti ka‘ejo strasten, silovit in pretiran zna~aj ~loveka, ki lahko kot posameznik ali voditelj dose‘e velike stvari, te‘ko pa sodeluje z drugimi ali dela v podrejenem polo‘aju. Slabe strani teh prstov so nepopustljivost, trma, trdovratnost in netakt-

44

Ukrivljeni prsti (slika 4) ozna~ujejo izkrivljanje ali zlorabo lastnosti, ki spremljajo slabo oblikovan prst; ne smemo pa zvite ali ukrivljene oblike zamenjati z vozlasto ali ko{~eno globoko roko. Ukrivljen prst ima tudi druga~ne lastnosti od prsta z rahlo vzboklino ob strani. Ob strani ukrivljeni prsti (slika 5) vedno poudarjajo ostroumnost; ta pojav moramo prou~evati v povezavi z drugimi lastnostmi tako ukrivljenih prstov. Ukrivljenost prsta na osi pa poudarja moralne ali fizi~ne pomanjkljivosti tega prsta.

DOMINANTNI PRSTI Ljudje imamo ve~inoma zelo razli~ne prste glede na dol‘ino, enakost njihove oblike, debelino itd. Va‘no je torej ne samo, da dolo~imo prevladujo~e lastnosti roke kot celote, temve~ da jih pove‘emo tudi z zna~ilnostmi vsakega posameznega prsta. Seveda pri tem naletimo na protislovja. V nekaterih primerih ta protislovja ozna~ujejo dejanske konflikte znotraj osebnosti, saj so ljudje na splo{no zelo kompleksna bitja, v katerih slika 5

slika 6

se sre~ujejo nasprotujo~e si te‘nje in stremljenja. V drugih primerih pa lahko dominantna poteza popolnoma izbri{e znake protislovne lastnosti.

Zato je zelo pomembno, da ‘e na za~etku analize opredelimo dominantne zna~ilnosti. Velikost in dol‘ina, pa tudi debelina in splo{ni obrisi roke nam povedo, kateri prst je dominanten. Prst izstopajo~ih dimenzij oziroma prst, proti kateremu se nagibajo ostali prsti, je ponavadi dominanten na tej roki.

PRSTNI ^LENKI Preden se posvetimo posameznim prstom, si oglejmo {e njihovo razdelitev na tri gibljive dele ali ~lenke. Pri branju iz dlani se ~lenek z nohtom vedno {teje kot prvi (slika 6); srednji ~lenek je drugi, tretji pa je ~lenek, ki je dlani najbli‘ji. ^lenke lahko razdelimo v tri kategorije: ~lenki iz prve (A) kategorije razkrivajo umske lastnosti, ~lenki iz druge (B) kategorije ka‘ejo prakti~ne lastnosti pri poslih, tretja skupina ~lenkov (C) pa razodeva telesne lastnosti.

Osebe z dolgimi prvimi ~lenki izpri~ujejo veliko intelektualno aktivnost.

Ljudje, pri katerih je najdalj{i in najdebelej{i drugi ~lenek, imajo najve~ smisla za poslovnost in prakti~ne dejavnosti. Dominanten tretji ~lenek pa poudarja telesno plat ‘ivljenja.

D

NEZNANA MARIJA (Nadaljevanje s 40. strani.)

Herod ju je imel zelo rad in je »skrbel zanju z veliko predanostjo«. Njuna mati Berenica se je pozneje znova poro~ila in se je z najstni{kima h~erama preselila v Rim, kjer si je med drugim pridobila prijateljstvo cesarja Avgusta.

Mariamne in Herodija Herod sta bili plemenitega rodu po kralju Herodu in njegovi ‘eni Mariamne I. O~e Mariamne Herod je bil Aristobulus, sin Heroda Velikega, njena mati Berenica pa je bila h~i Herodove sestre Salome. Mariamne je imela tudi dva brata, Heroda II, kralja Halkisa, in Agripo, ki je postal Agripa I. Sam kralj Herod je bil potomec plemi{ke in kraljevske dru‘ine po svoji nabatejski materi, Cipri iz Petre.

Nabatejci so bili semitsko ljudstvo in zgodnji viri so jih obravnavali kot Arabce. Danes jih ponavadi imenujejo nabatejski Arabci. Zaradi varne lege so nabatejski kralji za svojo prestolnico izbrali Petro. Leta 106 je bila vklju~ena v rimsko cesarstvo. Nabatejski Arabci so izginili iz zgodovine s prihodom islama.

Herodovo hi{o je utemeljila poroka Cipre iz Petre z Antipatrom Idumejcem.

Cipra je mo‘u rodila {tiri sinove; eden od njih je bil Herod. Ime »Herod« je potem postalo naziv sedmih vladarjev, ki jih omenjata Nova zaveza in rimska zgodovina.

Rimljani so kralja Heroda poznali kot »Velikega«, a v o~eh svojih podanikov je bil vedno le »Brezbo‘ni«, ~eprav je velik del svojega bogastva namenil obnovi jeruzalemskega templja. Herod je bil rimski dr‘avljan, upravitelj Galileje do leta 47 pr. n. {t. in potem kralj Judeje od leta 37 do 4 pr. n. {t. Bil je ena pomembnih politi~nih osebnosti Palestine v zgodnjih letih rimskega cesarstva. Leta 7 pr. n. {t. je do smrti zadavil svoja sinova Aristobulusa in Aleksandra, s ~imer je izzval besede rimskega cesarja Avgusta (27 pr. n. {t. do 14 n. {t.), da je varneje biti Herodov pra{i~ kot njegov sin. Pozneje se je Herodu rodil {e en sin, a za otrokovo varnost je mati mal~ka oddala v rejo dru‘ini v Ariminum, mes-

to blizu dana{nje italijanske Ravene. To je bil princ Jo‘ef - evangeliji ga imenujejo Jo‘ef iz Arimateje - ki je pozneje postal siva eminenca za o~etovim prestolom.

Prednikom Mariamne Herod je mogo~e slediti po babi~ini strani do hasmonejskih »duhovnikov-kraljev« in »dednih duhovnikov« iz Benjaminovega plemena. Ona, njena sestra in njeni bratje so bili potomci zakonite hasmonejske dinastije in po njihovih ‘ilah se je »pretakala hasmonejska kri«. V njih pa je bila tudi kri nabatejskih Arabcev in to v nemajhni meri. Slednje potrjuje dejstvo, da se je kralj Aretas IV - potem ko ga je cesar Avgust ustoli~il za kralja Nabatejcev - lo~il od ‘ene in se je za ohranitev nabatejske krvi ‘elel poro~iti s Herodijo, ki pa ga je zavrnila. Herodija je v evangelijih vpletena v zgodbo o obglavljenju Janeza Krstnika, zaradi ~esar je postala zelo razvpita in prezirana.

Dosegljivi zapisi tako odkrivajo zapleteno mre‘o porok, navzkri‘nih porok in lo~itev med Herodi in Rimljani.

Kot npr. pripoveduje evangelij po Marku (6:17), se je Herodija pozneje poro~ila s svojim stricem Herodom Filipom I., s katerim je imela h~er Salome. Ta je dobila ime po svoji hasmodejski prednici Salome Aleksandri, ki je bila »duhovnica-kraljica«. Pozneje se je v Herodijo o~itno zaljubil Herod Antipas (»brez zemlje«) in jo je zasnubil. Vide~, da se njegovo bogastvo pove~uje hitreje kot premo‘enje njenega mo‘a, je Herodija snubitev sprejela. V ‘elji po bogastvu in mo~i je zapustila mo‘a in se podala v ne~istni{ko zvezo s Herodom Antipasom, ki je bil prav tako njen stric. Z njim pa se ni poro~ila tedaj, ampak {ele veliko pozneje.

Ko je Herodija videla, kako dobro je {lo njenemu bratu Agripi I v Rimu, od koder se je vrnil kot kralj, je spodbujala Heroda Antipasa, naj gre tudi on k cesarju in si pridobi kraljevski venec.

Prepri~ana je namre~ bila, da je do njega veliko bolj upravi~en kakor njen brat.

Antipas ni bil kralj, temve~ le tetrarh Galileje. Kljub temu, da sam ni bil na-

klonjen Herodijinemu predlogu, se je odpravil, a je od slov kmalu izvedel, da ga je Agripa I pred cesarjem Kaligulo obto‘il zarote proti Rimljanom. Cesar je Heroda Antipasa pregnal v galsko naselbino Lyon. Herodiji je sicer dovolil, da ostane v Rimu, vendar se je odlo~ila, da gre skupaj z mo‘em v izgnanstvo.

Zapisano je, da so obrezovanje potomcev Herodove hi{e uvedli med vladanjem Janeza Hirakanusa, Hasmonejca iz zgodnjega makabejskega obdobja.

Takrat je torej Herodova dru‘ina sprejela judovsko vero. Versko gibanje esenov je bilo s hasmonejsko krvno linijo povezano tudi prek visokega duhovna Matatiasa, o~eta voja{kega kralja Jude Makabejca.

Vemo, da je bil Herod Veliki naklonjen esenom, morda zato, ker je bila ena temeljnih postavk esenov uklanjanje oblasti. Judovski zgodovinar Filo je zapisal, da se do ~asa njegovega ‘ivljenja (sredi prvega stoletja) nikdar niso spopadli z nobenim palestinskim vladarjem, naj je bil {e tako tiranski. Ta pasivni odnos je zagotovo ustrezal kralju Herodu; podobno kot farizeje je zato tudi esene oprostil obvezne prisege zvestobe njemu samemu. ^e obnovimo zgodbo in se opremo na Ohranjeni zvitek, je nose~a Stadeja (Mariamne Herod oz. Marija) na skrivaj od{la v eno od esenskih skupnosti, kjer je rodila dvoj~ka. Obstajalo je veliko esenskih skupnosti, kajti »v celoti so bili zelo {tevilna lo~ina«, tako v mestih kot na pode‘elju. Po porodu se je preselila v pala~o cesarja Avgusta, kjer je ‘ivela, dokler sinova nista bila dovolj stara za {olanje. Esenska vzajemnost in dru‘inske povezave so mladi Mariamne Herod omogo~ili, da so njena nezakonska dvoj~ka vzgojili eseni. Vodilni eseni so bili njeni krvni sorodniki in so u~ili podobna na~ela in izro~ilo kot herodska filozofija. Po nekaterih virih so svojo lo~ino obnavljali s posvojitvami otrok; bili so predvsem vzgojitelji za vi{je sloje, njihov pouk pa je bil raznolik in bogat.

J. L.

D

Misteriji 45

Kozmobiolo{ki koledar avgust - september 2002 10.07. ob 12:26

sre.

10.7.

10.07. ob 12:26

08.08. ob 21:15

~et.

11.7.

pet.

12.7.

sob.

13.7.

ned.

14.7.

pon.

15.7.

tor.

16.7.

sre.

17.7.

~et.

18.7.

pet.

19.7.

sob.

20.7.

ned.

21.7.

pon.

22.7.

tor.

23.7.

sre.

24.7.

~et.

25.7.

pet.

26.7.

sob.

27.7.

ned.

28.7.

pon.

29.7.

tor.

30.7.

sre.

31.7.

~et.

1.8.

pet.

2.8.

sob.

3.8.

ned.

4.8.

pon.

5.8.

05.08. ob 14:02

tor.

6.8.

04.09. ob 04:36

07.08. ob18:27

sre.

7.8.

06.09. ob06:16

~et.

8.8.

11.07. ob 09:08 13.07. ob 11:41 13.07. ob 22:05

15.07. ob 13:39

17.07. ob 06:47 17.07. ob 16:13 19.07. ob 20:02 20.07. ob 18:35 22.07. ob 01:26 24.07. ob 08:40 24.07. ob 11:07

26.07. ob 18:04 28.07. ob 09:44 29.07. ob 05:38 31.07. ob 18:17 01.08. ob 12:22 03.08. ob 05:46

05.08. ob 09:55

08.08. ob 21:15

09.08. ob 20:03 11.08.. ob 2038 13.07. ob 22:05

15.08. ob 12:12 16.08. ob 01:25 18.08. ob 07:15

20.07. ob 18:35

19.08. ob 03:24 20.08. ob 15:16

24.07. ob 11:07

28.07. ob 09:44

10.8.

ned.

11.8.

pon.

12.8.

tor.

13.8.

sre.

14.8.

~et.

15.8.

pet.

16.8.

sob.

17.8.

ned.

18.8.

pon.

19.8.

tor.

20.8.

sre.

21.8.

22.8.

23.08. ob 01:11

sob.

24.8.

25.08. ob 12:47

ned.

25.8.

pon.

26.8.

tor.

27.8.

sre.

28.8.

27.08. ob 02:21

30.08. ob 13:45

03.09. ob 21:58

07.09. ob 05:10

08.08. ob 21:15

12.08. ob 03:26

23.8.

01.09. ob 23:14

08.08. ob 21:15

sob.

pet.

30.08. ob 13:45

05.08. ob 09:55

9.8.

~et.

23.08. ob 00:29

28.08.ob 01:31

01.08. ob 12:22

8.8.

pet.

12.08. ob 03:26

13.08. ob 22:00

17.07. ob 06:47

~et.

~et.

29.8.

pet.

30.8.

sob.

31.8.

ned.

1.9.

pon.

2.9.

tor.

3.9.

sre.

4.9.

~et.

5.9.

pet.

6.9.

sob.

7.9.

15.08. ob 12:12

19.08. ob 03:24

23.08. ob 00:29

27.08. ob 02:21

30.08. ob 13:45

03.09. ob 21:58

07.09. ob 05:10

Osnovnipodatkizanaravnona~rtovanjerojstevsozbranivknjigiKozmobiolo{kikoledarinvrevijiNaravaZdravjeavgust1999.

46

Sveta magija Abra-Melina maga Avtor: Abraham Ben Simeon Prevedla: Jasmina Hercog Uredil: Robert Pokorny Izdala: Stella, zalo‘ni{tvo in prevajanje Obseg: 220 strani Format: 14 x 20 cm Bro{irano Cena: 5.890 SIT Magijski priro~nik je verjetno prvo tak{no delo v sloven{~ini.

Ljudem, ki jih zanima okultni svet, je nenadomestljiv vir informacij in napotkov; lahko jih bo hrabril pri njihovem po~etju ali pa vsaj pomagal razlikovati med resni~nimi in la‘nimi magijskimi sistemi. Knjiga je pravi zbornik navodil za izvajanje magi~nih dejanj, za katere avtor trdi, da jih je vse uspe{no uresni~il.

Sveta magija Abra-Melina maga je razdeljena na tri knjige.

Tega dela ni mogo~e brati na preskok, saj gre za smiselno in

urejeno sosledje ugotovitev in dejstev, torej znanja in razumevanja, ki ga je treba osvojiti po stopnjah.

V magijskem priro~niku je natanko razlo‘eno, na kaj moramo biti pozorni pred za~etkom operacije, kot v knjigi pravijo magi~nemu obredu ali dejanju, kako se nanjo pripravimo in kako jo izvedemo. Z magijo je mogo~e po trditvah avtorja spoznati pretekle in prihodnje dogodke, povzro~iti prikaz poljubnega duha v kateri koli obliki, povzro~ati nevihte, leteti po zraku, zdraviti razli~ne bolezni, hoditi po vodi …

Na ovitku knjige je zapisano, da poznavalci te zvrsti literature menijo, da je knjiga Sveta magija Abra-Melina maga najbolj{a in obenem najnevarnej{a knjiga, ki je bila kdaj napisana.

[tirivrsti~nice Avtor: Omar Hajam Prevedla iz angle{~ine: Ana Marija Mayerhold Prevedel iz perzij{~ine v angle{~ino: Sayyed Youssof Alenabi Uredila: Ana Marija Mayerhold Samozalo‘ba anan Obseg: 80 strani Format: 12,5 x 22 cm Cena: 4.000 SIT Knjiga je zbirka 235 {tirivrsti~nic z epigramati~no vsebino davnega perzijskega avtorja Omarja Hajama. Velikega misleca so za ‘ivljenja zelo spo{tovali kot astronoma in ga niso ~astili zaradi {tirivrsti~nih pripovedi, v perzij{~ini imenovanih rubaijat.

Gre za umne poante, iz katerih

sije globoka ~love{kost, zaradi katere so se ohranile, nekatere celo ponarodele, do dana{njih dni in po skoraj tiso~ letih na{le svoj izraz tudi v sloven{~ini.

K razumevanju pomena povednih ugotovitev, izra‘enih v {tirivrsti~nih stihih, ki so vsak zase celota in niso del niza kitic, nas popelje del uvoda, namenjen ~asu in de‘eli, v kateri je ustvarjal svobodni mislec, matematik, astronom in pesnik.

Vjekoslav Kukuljan je v spremni besedi med drugim zapisal: »Velika vrednost prevoda Ane Marije Mayerhold v slovenski jezik je, da ji je bil vir Omar Hajam - pesnik, prost vseh norm/ normativov in omejitev, celo omejitev rimanja in metruma - in da sta dandana{nji te toliko potrebne ‘ivosti in ‘ivljenjskosti jezika in pomena ter filozofije rubaijat skupaj s prevajalcem nekaterih {tirivrsti~nic neposredno iz perzij{~ine »ujela« v sloven{~ino.

Najbolj iskane knjige v trgovimi Aurea v BTC, hala A v Ljubljani

Novi knjigi 1.

Kako vidimo, beremo in izbolj{amo avro, dr. Tom J. Chalko

2.

Astronumerologija, Zorica Cvetkovi}

3.

Zdravilni ~aji in nasveti, Jo`e Toma`in~i~

4.

Jabol~ni kis, T. in A. Angerer

5.

Telo kli~e po vodi, dr. F. Batmanghelidj

6.

Usoda du{, dr. Michael Newton

7.

Vrelec mladosti 2

8.

Zdrava sredozemska prehrana, J. Barilla

9.

Prikrita zgodovina ~love{ke rase, Cremo in Thompson

10.

Alkimist, P. Coelho

Misteriji 47

Nenavadna do`ivetja Profil umrlega na steni V znanem slovenskem vinorodnem kraju je ‘ivel na{ daljni sorodnik, ~igar ime je znano v gostinstvu in ponudbi vin. Vse ‘ivljenje je posvetil vinarstvu, iskal na~ine za pridelavo ~imbolj kvalitetnih vin in si prizadeval, da ostane kvaliteta teh vin vrhunska in pristna. @ivljenje celotne raz{irjene dru‘ine se je prepletalo z vinogradni{tvom in ~isto samoumevno je bilo, da smo hodili vsako leto k sorodnikom pomagat pri trgatvi in nadaljnji predelavi grozdja. Gospodar je trdo delal od jutra do no~i in ni opazil, da mu zdravje pe{a, zato nas je toliko bolj pretresla vest o njegovi nenadni smrti. Tiste dni se je najbolj vsiljevala misel - kako naprej? Njegova otroka sta uspe{no zgradila ‘ivljenjsko in poklicno pot v drugih krajih, kjer sta veljala za vrhunska strokovnjaka na svojih podro~jih. Doma je sredi vinogradov ostala samo gospodarjeva pridna in delovna ‘ena, ki pa ji ni bilo ve~ dvajset let in bo gotovo potrebovala mo{ko pomo~ pri obdelovanju tolik{nega posestva.

Na dan pogreba so se zbrali {tevilni sorodniki, sosedje in mnogi, ki jih je gospodar za ‘ivljenja bogato gostil. Pripravili so res vzorno slovo in vsem, kot je to prej po~el gospodar, ponudili vse, kar so najbolj{ega premogli. Ne samo iz navade, ampak iz resni~nega spo{tovanja do gospodarja so de‘evale same pohvale na njegov ra~un in vsak je glasno izrazil skrb, kako bo {lo naprej. Vsakdo je te‘ko pomislil, da bosta visoko izobra‘ena gospodarjeva otroka na pomembnih in uglednih slu‘benih mestih pustila mestno ‘ivljenje in se posvetila vinarstvu. KDO, KDO? je bilo ~utiti vpra{anje z vseh obrazov.

Sin je opazil, da zmanjkuje

48

vina na mizah, zato je vzel pletenko in se namenil v klet med sode po novo vino. Odprl je vrata v vinsko klet, od koder je od sodov udaril znani vla‘no kiselkasti vonj. Namenil se je k enemu od sodov in za~el to~iti vino. Hudo mu je bilo ob nenadni smrti o~eta, ~util je vse mamine skrbi in s solznim pogledom je ob{el steno za sodom. Takrat je za~util nenaden hlad, ki je zavel ~ez klet.

Vrata so bila zaprta - ni bil prepih. Mrzlo ga je spreletelo: »Kaj je to?« Pogledal je naokoli. Ni~ se ni zganilo. Nenadoma se je

zazrl v steno, kjer se je zidna plesen Vabilo k pisanju za~ela spreminjati Mnogim med nami se je ‘e pripetilo kaj nenavadnega. prav pred njegoviOpi{ite va{ resni~ni nenavaden dogodek, sre~anje, va{e sanje, ob~utke, jasnovidne utrinke, strah ... in napisano mi o~mi. Iz jaj~aste po{ljite na naslov: Uredni{tvo Misterijev, [martinska 10, oblike je po~asi do1000 Ljubljana. Najbolj{e prispevke bomo objavili. bivala obliko obraHonorar za objavljen prispevek je 10.000 SIT. za iz profila. Sin si je pomencal o~i in {e enkrat dobro pogledal. Izri- dati?« je v mislih vpra{al. Ni sal se je natan~en profil obra- dvomil v to, da je na tak na~in za njegovega o~eta z vsemi po- o~e hotel vzpostaviti stik z njim, drobnostmi! Ko{ati lasje, po- ~eprav je bil do tistega trenut~esani nazaj na ~elo, {e bolj ka zaprise‘en ateist in ga »bo‘ko{ati zna~ilni brki, za katere- je marnje« niso nikoli zanimale.

Ni sli{al odgovora, ~util ga ga so ga vnuki radi vlekli! Zbral se je. S prsti je sledil potezam. je. O~e ga je milo zaprosil, naj »O~e, kaj mi ho~e{ pove- nadaljuje z vinogradni{tvom na posestvu. V tistem trenutku se je sin odlo~il: kmetija ne sme propasti!

Iz kleti je pri{el mehak, zamaknjen, da so ga pogrebci spra{evali, ali se nemara slabo po~uti. Povabil jih je, naj si ogledajo risbo na steni v kleti.

Obris risbe s profilom starega gospodarja je na tisti steni {e danes. Sin pa se je hitro odlo~il za korenito spremembo ‘ivljenja. Zapustil je varno direktorsko slu‘bo, prodal stanovanje, se preselil nazaj na doma~ijo in veliko vlo‘il v modernizacijo kmetije. Dokupil je nekaj opu{~enih posestev in o~etovo dejavnost {e raz{iril.

Izobrazba mu je omogo~ala, da je bogato znanje o vinarstvu {e strokovno poglobil in kmalu postal vrhunski in priznan strokovnjak na tem podro~ju.

Tako mu je nekaj poglobljenih trenutkov ob o~etovi smrti popolnoma spremenilo ‘ivljenje in seveda tudi njegovi dru‘ini, ki mu zvesto pomaga.

Prepri~ana sem, da ste ‘e mnogi, ki berete te vrstice, bili gostje na njegovi vzorni kmetiji in bili dele‘ni tistega pristnega gostoljubja, ki vam ga ne more ponuditi nobena moderna mestna restavracija.

Ne~akinja

Izidi ‘rebanja za nagradno kri‘anko {t. 89

Mali oglasi 10 % POPUST V TRGOVINI AUREA v BTC v Ljubljani, hala A, tel: 01/ 541 17 60 s kartico Kluba za zdravo ‘ivljenje, ki jo imajo vsi naro~niki revije Misteriji in Zdravje. Velika izbira naravne kozmetike, ki ni testirana na ‘ivalih in ne vsebuje ‘ivalskih ma{~ob, darilni izdelki, knjige za zdravo telo in du{o, izdelki iz prodaje po po{ti revije Misteriji.

PRVA NAGRADA (20.000 SIT): Milan Golja, Grmi~eva 27, 4000 Kranj.

Aurea press d.o.o., Ljubljana

VEDE@EVANJE - SERENA, tel.: 090-41-16, 250 SIT/min.

DRUGA NAGRADA ({tirimese~na naro~nina na revijo Misteriji):

ARURU VEDE@EVANJE s.p., Grosuplje

Izvirna darila, s katerimi poka‘ete topel odnos do obdarovanca.

Razen preko prodaje po po{ti (tel.: 01/431 20 25) lahko zajam~eno neponarejene izdelke kupite tudi v naslednjih trgovinah: Ajdov{~ina: Trgovina MEDIGO; Bled: Cvetli~arna - galerija TRG Bled in trgovina FONTANA; Bre‘ice: Trgovina in galerija DARILA DON; Dom‘ale: Prod.

Galerija GINKGO; Izola: Trgovina REVITA (hotel Delfin) ;Koper: Trgovina MIA (tr‘nica Koper); Kranj: Trgovina LU^KA; Ljubljana: Trgovina AUREA v BTC, hala A, Knjigarna ^OPOVA, MAXIMARKET: odd. Steklo v 2. nd., Zdravilna zeli{~a v pasa‘i; Maribor: Trgovina DARVEL, TC City; Medvode: Butik DARIL, BC Loka Mercator; Moravske Toplice: Trgovina za moje ‘ivali (veterinarski in‘. Nabergoj); Nova Gorica: Manufaktura Trg. NARODNA UMETNOST; Trg. MEDIGO; Radovljica: Trg. META - zdravo ‘ivljenje; Roga{ka Slatina: Industrijska trgovina steklarske {ole; Trgovina MEDIGO; Slovenske Konjice: Trgovina VIVA SANA; Slovenska Bistrica: Trgovina VIVA SANA; Velenje: Trgovina NITKA; Zagreb: Trgovina ORHIDEA - Importane Centar; INDEPENDENCE, je poobla{~eni mre‘ni prodajalec.

Mali oglasi v Misterijih CENA besede je 300 SIT, (najmanj 4500 SIT za 15 besed ali manj).

10 % popust za tri, 15 % popust za ve~ kot tri zaporedna naro~ila. [tejejo vse besede in {tevilke. 20 % DDV ni v{tet v ceno.

ROK za sprejem je do vklju~no 15. v mesecu za naslednji mesec. Pla~ilo vnaprej na posl. ra~un {t.: 02083-11412222. Informacije po tel.: 01/ 431-20-25.

SPREJEM oglasa le pisno: s pismom (s prilo‘eno kopijo vpla~ila) ali po faksu 01/230-16-27.

Storitev razli~nih ponudnikov, objavljenih na tej strani, ne preverjamo in zanje ne odgovarjamo. Bralke in bralce prosimo, da nam o kakovosti ponujenih storitev sporo~ijo svoje mnenje.

Vlado Ran~igaj, Vransko 52, 3305 @alec.

3 TRETJE NAGRADE (knjiga zalo`be ARA): Breda Jur~ec, Pre‘ihova 36, 3000 Celje, Dragi{a Iskrenovi}, Po{tna ul.

7b, 1360 Vrhnika, Olga Habjan, Ljubljanska 56, 3000 Celje.

Nagrade bomo poslali po po{ti.

Re{itev nagradne kri‘anke {t. 86: VODORAVNO: karibu, Oliver, plavilo, Lima, T[, ~ebulni, Trsat, Ank, izostritev, Rice, gastritis, diluvij, Rila, Matt, ozare, Amin, akov, zib, Car, Neca, Avogadro, le, Ekart, Ede, Ibsen, jajce, na , konici, ro, Krilov, Gris, Dravidi, ognojek, anus, sedmina, Art NAGRADNI POJMI: ^EBULNI TEST VODE, JAJCE NA KONICI

Prosimo, da re{itev po{ljete do 15. avgusta 2002 v ovojnici s pripisom KRI@ANKA 90 na naslov: Misteriji, [martinska 10, 1000 Ljubljana.

Iz‘rebali bomo pet nagrajencev, ki bodo prejeli: 1. nagrada: 20.000 SIT 2. nagrada: {tirimese~na naro~nina na revijo Misteriji 3.-5. nagrada: knjiga zalo`be ARA

Misteriji 49

Nagradna kri`anka (90) Ime in priimek: Po{tna {t.: [t.: `iro ra~una:

50

Stalno bivali{~e: Dav~na {t.:

Dav~na izpostava: Pri banki:

Operativna {t. banke:

Nova knjiga zalo`be ARA

Kako vplivajo osebna {tevila umerologija je ena najstarej{ih znanosti. Opira se na razlaganje simboli~nih znamenj, ki jih pripisujemo {tevilom. S stali{~a simbola ima vsako {tevilo posebne lastnosti.

Poznavanje in dobro razlaganje teh simbolov lahko privede do spoznanj o trenutnem in bodo~em v ~loveku in okrog njega.

Ta knjiga nam pomaga, da bolje spoznamo sebe in ljudi, ki nas obkro‘ajo. Pomaga nam ustvariti lep{e ‘ivljenje, z njo lahko pokukamo v preteklost, razumemo sedanjost in na~rtujemo prihodnost.

Knjiga ima 208 strani in stane 2.900 SIT.

N

k i n ~ o r i r p Naro~ila po telefonu 01/431-20-25 ara@zalozba-ara.si Naprodaj tudi v vseh knjigarnah.

ARA zalo`ba d.o.o. [martinska 10, 1000 Ljubljana; tel.: 01/431-20-25

Vr~ za dobro vodo Zmanj{uje Vr~ zmanj{uje genotoksi~nost vode. gentoksi~nost vode.

V kombinaciji z modrim, zelenim ali rde~im kozarcem je izbolj{anje vode {e ve~je.

Naprodaj v vseh trgovinah, ki prodajajo informirane kozarce. Delovanje je testirano z biolo{kim testom Allium test.

Cena: 11.500 SIT* * Za naro~nike revije Zdravje in Misteriji stane vr~ za dobro vodo v trgovini Aurea v BTC v Ljubljani 9.000 SIT. ARA zalo`ba d.o.o. [martinska 10, 1000 Ljubljana; tel.: 01/431-20-25