Revija-Misteriji-108_julij-2002

LETNIK 9. - [T. 108 - JULIJ 2002 - 660 SIT, 42,5 HRT

POZOR! BRANJE TE REVIJE LAHKO VPLIVA NA VA[E @IVLJENJE ISSN 1318-1777

Kako poi{~emo energijo

Medicina iz pragozda Sporo~ila iz onstranstva?

^ustvovanje rastlin Govorica rok

ELOPTI^NA PALICA

Nova knjiga zalo`be ARA

Nova knjiga Michaela Duffa Newtna, ameri{kega duhovnega regresionista, hipnoterapevta, specializiranega za ‘ivljenje po smrti, Usoda du{ je natisnjena v formatu 12 x 19 cm, ima ve~ kot 540 strani in jo je mogo~e kupiti v vseh knjigarnah po 5.500 SIT. ARA zalo`ba d.o.o. [martinska 10, 1000 Ljubljana; tel.: 01/431-20-25

Misteriji LETNIK 9. - [T. 108

julij 2002

7

21

Sporo~ila iz onstranstva?

Arkti~ne anomalije

V ‘itnih krogih zlahka zaznajo zapleten razpored energijskih ~rt

Nerazlo‘ljivi pojavi blizu severnega te~aja podpirajo teorijo o votli Zemlji

10

29

Zadnje faze umiranja

Zvoki rastlinskih ~ustev

[est preobrazbenih faz v procesu umiranja (6)

Na koncertu ljudje lahko sli{ijo razpolo‘enje zelenih rastlin

13 Kako poi{~emo energijo To~ke mo~i za sre~o niso omejene le na dolo~ene in znane kraje

17

31 Elopti~na palica S kozmi~no energijo se ve~a kakovost in koli~ina pridelkov

33

Elevzinski misteriji

Vzpodbuda bujnosti

Nekateri intelektualci ‘elijo obnoviti starodavna misterijska do‘ivetja

Elopti~na energija pomaga okrevati v neurju po{kodovanim drevesom

19

41

Simbolizem {tevila 108

Medicina iz pragozda

Misti~no {tevilo skriva v sebi mo~no energijo in potenciale

V de‘evnih gozdovih ju‘noameri{kih dr‘av je doma »d‘ungelska medicina«

Misteriji 3

P ISMA Ilustrirana mese~na revija

Misteriji Naslov uredni{tva: Revija Misteriji, [martinska 10, 1000 Ljubljana Tel.: 01/231-93-60 fax: 01/230-16-27 Elektronska po{ta: ara@zalozba-ara.si Izdaja: ARA Zalo`ba d.o.o., Cigaletova 5, Ljubljana Direktor zalo`be: Jo‘e Vetrovec Tel.: 01/231-93-60 Odgovorni urednik: Jo`e Vetrovec Tel.: 01/231-93-60 Oblikovanje: J&V Ra~unalni{ki prelom: Luka Zlatnar Tel.: 01/431-43-83 Redaktor: Andrej Kikelj Tajni{tvo in naro~nine: Lilijana Knez Tel.: 01/231-93-60 Oglasno tr`enje: Tel.: 01/431-20-25 Prodaja po po{ti: Vanda Klop~i~ Tel.: 01/431-20-25

[MARTINSKA 10, 1000 L JUBLJANA

Kristalinska krogla pomaga mal~ku elim vas obvestiti o pozitivnih vplivih Krista@ linske krogle na mojega sina An‘eta (4 leta). Kroglo sedaj uporabljamo pribli‘no eno leto in je postavljena na no~no omarico poleg njegove postelje.

An‘e je dve leti nazaj mo~no bolehal, posebej v zimskem ~asu. Sicer verjetno ni~ ve~ kot njegovi vrstniki, vendar je bil skoraj vsak mesec po nekaj dni odsoten iz vrtca zaradi razli~nih prehladov, grip in podobnih obolenj, kar niti ni presenetljivo za vrtec. Pribli‘no leto dni nazaj smo dobili v dar Kristalinsko kroglo.

Priznati moram, da na za~etku nisem preve~ verjel v njeno delovanje, niti nisem poznal pozitivnih izku{enj drugih. Prepri~an pa sem bil, da krogla

ne more {kodovati. Torej postavili smo jo na omarico poleg njegove postelje. Na za~etku z ‘eno niti nisva bila pozorna na njeno delovanje, {ele to zimo sva opazila, da An‘e ni ve~ bolan.

Pri~akovala sva, da bo enako izostajal iz vrtca kot pretekli dve leti, a se leto{njo zimo to ni dogajalo. Opazila sva tudi, da mirno spi. Prej je pono~i stalno prihajal spat k nama, sedaj pa mirno spi v svoji postelji, kve~jemu {e zjutraj se pride pocrkljat.

Pa {e to - poleg njegove postelje na polici zelo lepo uspeva rastlina Maranta, za katero sem izvedel, da posebno dobro uspeva na mestih z mo~nej{im negativnim sevanjem. Tega negativnega sevanja sicer nisva preverjala, a prepri~an sem, da krogla nevtralizira morebitno sevanje.

Upam, da so vas na{e

ALI

ara@zalozba-ara.si

izku{nje zanimale in vas vljudno pozdravljam, Alja‘ Podlogar

Eseni

rav rada prebiram Va{o revijo in moram re~i, P da mi je zelo v{e~. V o~i (in du{o) mi je padel ~lanek o Esenih. Zanimam se za te~aj PSIHOKIBERNETIKA ESENOV, vendar bi rada vedela, ali obstaja tak{en te~aj tudi v Sloveniji. Vem, da je v Umagu, vendar je dale~, pa tudi stro{ki so zato ve~ji. Prosim Vas ali koga izmed bralcev, da mi poveste ime in priimek (~e seveda obstaja) osebe, ki bi tak{en te~aj vodila v Sloveniji. Lepa hvala in prisr~no pozdravljeni!

Melita iz Ljubljane V Sloveniji take osebe ne poznamo. Za informacije lahko pokli~ete gospo Gordano Kudrikovo po telefonu: 00385 91 2962 815.

(Nadaljuje se na 6. strani.)

NARO^ITE MISTERIJE IN POJDITE NA MORJE Med novimi naro~niki, ki se bodo naro~ili na Misterije v mesecu juliju, bomo iz‘rebali naro~nika oziroma naro~nico za desetdnevne po~itnice (preno~evanje z zajtrkom in najemom kuhinje) v Lovi{te, na polotoku Pelje{cu v ju‘ni Dalmaciji.

Na po~itnice bo lahko popeljal/- a {e svojega gosta. O vsem se bo pomenil/- a z gostitelji, poklical/- a v Lovi{te gospo Zdravko in se domenil / a, kdaj lahko pride v ribi{ko dru‘ino. (Tel.: 00 385 20 718 023)

Odprema po{iljk po po{ti: Franci Hemler Tel.: 01/529-42-44 Fotoliti: Grafi~ni studio K, Ljubljana Tisk: Tiskarna Ljubljana d.d., Ljubljana Naklada: 6600 izvodov Cena izvoda v maloprodaji 660 SIT. Prodaja v kolporta`i: Prodaja, Dunajska 5, Ljubljana, tel.: 01/473-88-41. V naro~nini, ki se pla~uje {tirimese~no (2.376 SIT), 10 % popusta. Poslovni ra~un: 02083-0011412222.

Devizni ra~un: 50100-620-133-900-579602.

4

Revijo naro~ite po telefonu 01/231-93-60. V juniju je `reb naklonil po~itnice v Lovi{tu Juditi Prosenik, Raka 40, 8274 Raka.

ZANIMIVOSTI

MAGNETNA ZME[NJAVA

D

r‘ite se svojega kompasa - zemeljska pola se lahko zamenjata. Tako vsaj pravijo raziskovalci, ki so odkrili nenavadne anomalije v zemeljskem magnetnem polju.

Magnetno polje je posledica toka raztopljenega ‘eleza v notranjosti Zemlje. Na potek tega kro‘enja vpliva vrtenje planeta, zato je polje praviloma uravnano z zemeljsko osjo; tako nastaneta severni in ju‘ni magnetni pol.

Razporeditev mineralov v kamninah pa nam odkriva, da magnetni dipol na{ega planeta v~asih popolnoma

izgine. V tak{nem primeru se razvije veliko bolj zapleteno polje, ki ima {tevilne pole po vsem planetu. Ko se dipol znova pojavi, se lahko zgodi, da se severni in ju‘ni pol zamenjata. Zadnji tak{en obrat se je zgodil pred 780.000 leti in je trajal nekaj tiso~ let.

Gauthier Hulot in njegovi sodelavci z In{tituta za geolo{ke znanosti v Parizu zdaj pravijo, da so odkrili nekaj zgodnjih znakov ponovnega obrata. Za prou~evanje nenavadnih sprememb zemeljskega magnetnega polja so uporabili podatke satelita Oersted. Zlasti dolo~eno obse‘no obmo~je pod Ju‘no Afriko ka‘e v nasprotni smeri od preostalega magnetnega polja Zemlje. To obmo~je se ‘e stoletja {iri. Anomalije so celotno mo~ zemeljskega magnetnega polja ‘e zmanj{ale za pribli‘no 10 odstotkov. ^e se bo dogajanje nadaljevalo z enako hitrostjo, bo Zemljin dipol v naslednjih dveh tiso~letjih izginil.

D

RIBE KA@EJO NA OTOPLITEV MORJA

T

ako poro~a Journal of the Marine Biological Association v Angliji in navaja, da so se v angle{kih priobalnih vodah naselile nove vrste rib.

Kot mrzlokrvne ‘ivali se selijo tja, kjer je zanje primerno okolje, torej voda s pravo temperaturo; ribe so biolo{ki pokazatelj klimatskih sprememb. D

SO HOMERJEVO DELO NAREDILI DRUGI?

H

omer, davni gr{ki pesnik, ki je opisoval obleganje Troje, je imel ve~ kot eno identiteto. Tradicionalno mu pripisujejo stvaritev epov Iliade in Odiseje, toda u~enjaki o resni~nem avtorju teh pesnitev razpravljajo ‘e ve~ kot 2000 let.

Nova statisti~na analiza silla je analiziral Homerjevi mo~no nakazuje, da je Iliada pesnitvi ter dve drugi gr{ki delo enega avtorja, Odiseja deli in {tiri latinske stvaritve. pa ve~. Raziskave so se znan- Najprej je dolge zloge nadostveniki lotili s postopkom, mestil z 0, kratke z 1 in preki se sicer uporablja za iz- more z 2. Potem je izra~unal biranje delcev genske snovi {tevilo {tevk med razli~nimi DNK. Polemike o avtorstvu kombinacijami {tevil in izali o~etovstvu obeh epov so delal vrsto diagramov, da je zapletene, ker tudi o samem Homerju vemo le prav malo.

Pesnitvi sta nastali pred 2800 leti, zapisali pa so ju nekako v ~asu, ko so v Gr~iji za~eli uporabljati pisavo. Izvorno sta se iz roda v rod prena{ali z recitiranjem, zato nih~e ne ve, koliko zapisani obliki odstopata od izvirnika.

Obe imata enako temeljno zgradbo: njuni stihi so napisani v heksametru ali {estercu. To je ritem iz {estih delov, ki jih imenujemo »stopice«. Vsaka stopica ima dva ali tri zloge: enega dolgega in enega ali dva kratka. Nastali zvok daje vtis korakanja in njegov vzorec lahko zapi{emo kot: daa da da, daa da lahko prou~il razli~ne vzorda, daa da da, daa da da, daa ce. Na splo{no se oba anti~na da da, daa da. epa dr‘ita osnovnega vzorTa trdna, nespremenljiva ca, ampak odstopanje od prazgradba je ljudem pomagala, vil je v Odiseji veliko poda so si zapomnili neverjet- gostej{e kot v Iliadi. »Zelo no dolgi pesnitvi. Iliada ima te‘ko je verjeti, da gre za deskoraj 16.000 vrstic. Vendar lo enega in istega ~loveka,« se epa pravilu ne podrejata pravi Mansilla. brez izjeme. V~asih na primer Dejansko so vzorci v Odidva kratka zloga nadomesti seji tak{ni, kot jih sre~ujemo en dolg, v~asih pa besedo na- veliko pozneje pri starorimdomesti premor. ^e bi bil av- skih pesnikih: ti so se namre~ tor en sam, bi imelo odmika- lahko brez te‘av odmikali od nje od osnovnega vzorca do- pravil zgradbe, saj so bile njilo~ene zna~ilne poteze. hove pesmi zapisane in se Matematik Ricardo Man- niso prena{ale govorno. D

Misteriji 5

PISMA (Nadaljevanje s 4. strani.)

Teslova plo{~ica e kar nekaj ~asa prebiram va{o revijo in moram vam @ povedati, da je »cool«. Kar tako naprej! No, sedaj pa k pismu!

Pred tremi tedni sem z nekaj pomisleki vendar kupil Teslovo purpurno plo{~ico. In kaj sem dobil? ^isto navadno vijoli~no plo{~ico. Pa ni bilo res, saj ni bila ~isto navadna…

Tako je naneslo, da sva prav v tistem ~asu z ‘eno v gozdu pripravljala drva za zimo in glej ga zlomka - na nogo se mi je zvalil kar precej debel hlod in mi po{kodoval palec na nogi. Palec je otekel, pomodrel, podplutba se je iz ~rne prelivala v modrorumeno, bolelo me je in zelo te‘ko sem hodil. Ko sem se za nasvet obrnil na sosedo, ki je medicinska sestra, mi je napovedala najmanj {tirinajstdnevno mobilizacijo z mavcem. Ampak ker v slu‘bi sedim, sem se odlo~il, da le~e~ega zdravnika ne bom obiskal, ker bi me preve~ stalo (bolni{ki dopust je pla~an 70%) in sem veselo hodil na delo. Vendar sem imel s seboj plo{~ico, doma pa sem si jo polagal na obolelo in oteklo mesto! PO SAMO TREH DNEH JE OTEKLINA SPLAHNELA IN POTPLUTBA IZGINILA! In po osmih dneh je bole~ina skoraj izginila.

Naj opi{em {e en primer.

Moj o~e ima okvarjene ‘ivce v levi roki in hladno nogo od kolena navzdol. Doktorji sumijo na Parkinsonovo bolezen, ampak samo sumijo; to~ne diagnoze po 14-dnevni hospitalizaciji v Klini~nem centru {e vedno ni. In tam je

6

dobil zdravila, ki bi ubila vola, tako da mu je stalno slabo.

S polaganjem plo{~ice na trebuh je slabost povsem izginila, s polaganjem na nogo se je prekrvitev izbolj{ala, noga je za~ela dobivati barvo, zdaj je topla in ne ve~ hladna! Ker pa o~e tudi slabo spi in jemlje tablete, si je plo{~ico pred spanjem polo‘il na ~elo in se zjutraj z njo na ~elu tudi zbudil. Naj k temu povem, da je v {tirih dneh, odkar uporablja plo{~ico, zmanj{al dozo uspavalnih tablet za 50%. ^udno, mar ne? Tudi jaz sem si jo dal pod vzglavnik in spim kot ‘e dolgo ne! Ko sem na sebi in na o~etu videl u~inke oziroma mo~i te plo{~ice, sem se odlo~il, da si kupim {e eno: eno bo imel o~e, eno pa jaz!

Menim, da je plo{~ica tudi zelo mo~na antena za delo in zdravljenje z bioenergijo oziroma prano (seminar pri g.

Doman~i~u) in v tej kombinaciji daje lepe rezultate.

Teslovo purpurno plo{~ico imam ‘e 14 dni in jo {e testiram. Za vse nejeverne Toma‘e, ki mislijo, da je plo{~ica larifari, pa tole: »Zdravega tudi uradna medicina ne more pozdraviti!« Panta rhei!

Dare iz ^rnomlja PS: ^e imate morda {e kak{en nasvet, kako je mogo~e uporabiti plo{~ico, mi ga prosim posredujte!

Predlagamo na{im bralcem, da posredujejo svoje izku{nje s Teslovo plo{~o.

Bela golobica

em zvest bralec revije Misteriji. Tudi meni se je S zgodil ~ude‘. V bolni{nici sem bil dva meseca in ko sem

bil ‘e na invalidskem vozi~ku, mi je priletela na roko golobica in mi za~ela jesti kruh iz roke. Takrat sem to~no vedel, da bom kmalu ozdravel, in res sem ‘e dva tedna po tem za~el hoditi. V bolni{ki postelji sem premi{ljeval, da ima vsak ~lovek angela varuha, ki ga varuje v ‘ivljenju. Golobico sem {e ve~krat videl skozi okno. Bila je bela kot sneg. [e zdaj grem ve~krat okrog bolni{nice in ji prinesem kak{en ko{~ek kruha. Videl sem jo tudi v sanjah in sem vedel, da je sre~a. Zelo sem vesel, da sem pre‘ivel to izku{njo, ki se v ‘ivljenju ponavadi ne kon~a tako sre~no.

Ampak kdor trdno upa, da bo ozdravel, se mu bodo ‘elje uresni~ile.

Lepo vas pozdravlja Marjan iz Ilirske Bistrice

Ljudje, zvezda pada!

aprila 2002 sem se okoli pol devetih zve14. ~er vra~al iz mesta domov. Ko sem pri{el pred hi{na vrata in stopil s kolesa, se je v meni pojavil ob~utek, kakor da nekaj lebdi nad mojo glavo. Ozrl sem se proti nebu in zagledal lete~i kro‘nik. V sosednjem dvori{~u je stala skupina najstnikov, ki so se ravnokar glasno zasmejali neki svoji domislici. Naglo sem odlo‘il kolo na ograjo, stekel proti njim in zavpil, naj pogledajo v nebo, pokazujo~ z roko proti plovilu na nebu, ki se je gibalo v smeri vzhoda in proti mestu.

Letelo je s hitrostjo na{ega helikopterja na vi{ini kakih 3000 metrov. Mislim, da me mladi niso sli{ali, je pa neko dekle v njihovi sredi opazilo, da ka‘em v nebo. Dvignila je pogled in glasno vzkliknila:

»Ljudje, zvezda pada!« Vsi so se obrnili proti lete~emu predmetu mo~ne svetlobe in za~eli vpiti: »Zvezda pada!« Medtem sem se jim pribli‘al in glasno rekel: »To ni zvezda.« Iz ve~ grl se je zasli{alo vpra{anje: »Kaj pa je?« Plovilo se je oddaljevalo proti vzhodnemu horizontu, jaz pa sem vstopil v hi{no ve‘o. Sli{al sem mlade na ulici, kako so se pogovarjali o zvezdi. Videnega niso razumeli, ker so imeli prvo izku{njo lete~ega kro‘nika. Pomislili so, da je zvezda, ker nezemeljska plovila letijo nesli{no in imajo mo~nej{o svetlobo od zemeljskih letal in helikopterjev. Zdelo se je, da sijajni disk pada, ker je letel proti obzorju. Veliko ljudi je pred tem videlo isto »zvezdo«, ampak niso vedeli, kaj vidijo. Njihovo opa‘anje je ostalo nepojasnjeno. Naj bo ta moj zapis nasvet ljudem, naj se ne zadovoljijo s prvim vtisom videnega. Plovilo, ki so ga videli otroci, je bilo podobno zvezdi, a ni bila zvezda.

Njegov sijaj je bil mo~nej{i od zvezdnega, zato je kazal na plovilo, ne na zvezdo. Sam sem se nau~il prepoznavati lete~e predmete, lete~e kro‘nike nezemljanov pa sem videl posami~no in v skupinah vsaj stokrat. Lete~e kro‘nike danes le redko vidimo, ker so ve~inoma ‘e zapustili Zemljo.

Najla‘je jih je bilo videti od 1975 do 1985, ko so pri nas bivali njihovi znanstveniki. Ostala je le njihova logistika, ki je pri{la k nam pred drugo svetovno vojno, da pripravi teren njihovim znanstvenikom. Ti pa nas bodo prav tako zapustili do konca leta 2003. prof. Franjo Friedl

V ‘itnih krogih zlahka zaznajo zapleten razpored energijskih ~rt

Sporo~ila iz onstranstva?

P

hova semena pogosto rastejo zelo hitro recej je dokazov, da se ‘itni kroNa ‘itnih poljih se je v gi pojavljajo ‘e vso zemeljsko in v~asih iz njih vzniknejo bilke povsem zgodovino. Omenja jih Noetova zadnjih dveh desetletjih druga~nega videza. Marsikdaj se zdi, knjiga iz mrtvomorskih zvitkov ter ve~ kot da bi vrtin~asta energija polegla ‘ito pojavilo ve~ kot deset del srednjeve{kega slovstva. Nanje in s »splo{~enjem« ustvarila vzorec. spominja tudi precej gradbenih stvaritiso~ skrivnostnih oblik. Kakr{na koli ‘e je ta energija, pravilotev, vklju~no s slavnim Stonehengem. ne ovira rasti. Rastline ohranijo norNas vodijo v prihodnost? ma malen fototropi~en odziv na son~no @itni krogi se pojavljajo povsod po svetu. V zadnjih 20 letih so iz razli~nih Znanstveniki so pregledali {tevilne svetlobo in se v nekaj dneh po nastanku dr‘av poro~ali o ve~ kot 10.000 tak{nih vzorce ‘ita in dosledno ugotavljajo ob- krogov vzravnajo. »risbah«. Najlep{e in najbolj zapletene ~utne spremembe na celi~ni ravni rastBajali~arji v krogih in okoli njih zlahpa so odkrivali v Angliji. lin v krogih. Te rastline imajo podolgo- ka zaznajo zapleten razpored energijVzorci, skrbno polo‘eni v polja, so vate celice in izbokle rastne vozli~e. Nji- skih ~rt. Prav zanimivo je videti, kako bajalice naenkrat in dosledno zaniv~asih ve~ji od nogometnega igri{~a hajo ob robovih in v sredi{~u podob. in imajo nadvse zapleteno obliko in Izpri~ano je, da je v nekaterih prisestavo. Drugi so manj{i in premerih silna energija iztrgala bajaliprostej{i. ^eprav jim pravimo »‘itni co iz rok tistih, ki so ‘eleli ugotoviti krogi«, niso vedno okrogli; nekateri energijski zapis sredi{~a. so podolgovate abstraktne oblike, pe{~ica jih spominja na ‘u‘elke in Michael Chorost z univerze Dudruge znane oblike, tretji so skupki ke je v vrhnji zemeljski plasti neka~rt, krogov in drugih likov, sestavterih tak{nih formacij odkril radioljenih v zamotane vzorce. Ve~ina jih izotope s kratkim razpolovnim ~anastane ~ez no~, ~eprav naj bi bilo som. V zemlji teh tvorb so laboratonekaj tudi tak{nih, ki so vzniknili v rijske analize pokazale tudi zmanjnekaj urah sredi belega dne. {ano vsebnost du{ika in vode ter manj{e {tevilo ~rvov. Raziskovalci Obstajajo posamezniki, ki trdijo, so dognali {e druge anomalije, npr. da sami ustvarjajo ‘itne kroge. Toda nenavadno vlo‘ene magnetne delce te‘ko si je predstavljati, kako bi lain zoglenelo tkivo ovr{nih listov hko ~lovek naredil te veli~astne rastlin. tvorbe v kratkem ~asu, v katerem se pojavijo. In kako bi lahko to napraZanesljive pri~e opisujejo nenavil, ne da bi zapustil kakr{nih koli vadne lu~i in neprepoznavne zvoke, sledi? ki so jih videli oziroma sli{ali med zgodnjimi jutranjimi sprehodi v preRaziskovalci so porabili veliko delih, na katerih so se pozneje tiste~asa za prou~evanje raznih vidikov ga dne pojavili krogi. V ve~ primepri ‘itnih krogih. Sku{ali so odkriti rih so na nebu nad ‘itnimi krogi sledove ~love{ke vpletenosti v njivideli ~udno ‘arenje ali temnej{i hov nastanek, iskali so geofizikalne oris. In ve~ kot enkrat je v majhnih anomalije v predelu njihovih le‘i{~ letalih, ki so preletela kroge, nenater analizirali vzorce ‘ita iz krogov Vzorci, skrbno polo‘eni v polja, so v~asih ve~ji od in zunaj njih, da bi na{li kak{no raz- nogometnega igri{~a in imajo nadvse zapleteno obliko doma odpovedala vsa elektri~na napeljava. liko. in sestavo.

Misteriji 7

SPORO ~ ILA

IZ ONSTRANSTVA ?

Fizikalne in kemi~ne anomalije jasno ka‘ejo, da ‘itni krogi niso normalne tvorbe nemara {e prepri~ljivej{i od vseh drugih dokazov pa je u~inek, ki ga imajo na ljudi.

Lucy Pringle z angle{kega Centra za raziskovanje ‘itnih krogov je zbrala zajetno {tudijsko zbirko z opisi telesnih, ~ustvenih, du{evnih in duhovnih do‘ivetij ve~ kot 500 ljudi z izjemnimi pripetljaji v krogih ali ob njih. Med temi dogodki so nenadna obolenja, ozdravitve, nad~utna duhovna in du{evna stanja, trenutna izguba zavesti, paranormalni in preobrazbeni ~ustveni dogodki in druga nenavadna do`ivetja.

^eprav energije vzorcev po vsem sode~ ne {kodujejo ‘ivalim, celo ‘u‘elkam ne, se jim divja bitja praviloma izogibajo. Opisujejo, da se jate ptic pogosto razdelijo in obletijo kroge po obodu, ne naravnost.

DUHOVNI STROJI

Morda so ‘itni krogi prikrit na~in vrhunskega in‘enirstva, ki naj ~love{tvo polagoma privede do naslednje stopnje v njegovi evoluciji.

V nekaterih primerih je silna energija iztrgala bajalico iz rok tistih, ki so ‘eleli ugotoviti energijski zapis sredi{~a.

^E ODKRIJETE @ITNI KROG...

• Ravnajte s krogom, kot da je posve~eno mesto! Ne hodite po njem in ga tudi druga~e ne spreminjajte. Bodite previdni, skrbni in natan~ni. Po polju hodite po sledeh traktorjev ali drugih utrtih smereh, nikoli ne tako, da bi gazili ‘ito!

• Posve~ena do‘ivetja niso tako poceni, kot si morda mislite. Lahko da boste morali poravnati tudi »notranje pla~ilo« - npr. soo~enje z lastnim strahom pred neznanim.

• Poskrbite, da bodo va{ih izsledkov dele‘ni tudi drugi. Krog izmerite, fotografirajte, do‘ivite. Napi{ite o njem poro~ilo in ga po{ljite na uredni{tvo Misterijev.

• Pove‘ite se s kmeti in piloti na svojem koncu in bodite pripravljeni na pojav novih krogov.

8

Le kaj bi utegnil biti namen teh presenetljivih oblik?

Nedvomno gre za ~udovita umetni{ka dela, ki nas lahko »uro~ijo« v nov na~in videnja stvari. To bi lahko bil njihov cilj, ~eprav se zdi malo ver-

Najlep{e ‘itne kroge odkrivajo v Angliji.

Nekateri trdijo, da sami ustvarjajo ‘itne kroge, toda te‘ko si je predstavljati, kako bi lahko ~lovek naredil te veli~astne tvorbe v kratkem ~asu, v katerem se pojavijo.

jetno, da so stvari tako preproste. @itni krogi spremenijo ljudi, ki se jih dotaknejo.

Vendar lahko vplivajo tudi na tiste, ki jih nikoli niso videli ali pri{li z njimi v stik.

Kmetje po‘anjejo ‘ito iz krogov skupaj s preostalim ‘itom na istem polju. Povsem mogo~e je, da zrnje iz krogov, za katero vemo, da je celi~no spremenjeno, vpliva na nas, ~e ga zau‘ijemo v kruhu ali drugih ‘itnih ‘ivilih.

Ena mo‘nost je, da so ‘itni krogi prikrit na~in vrhunskega in‘enirstva, ki naj ~love{tvo polagoma privede do naslednje stopnje v njegovi evoluciji. To bi pomenilo, da so nekak{en kulturni medikament, morda namenjen temu,

SPORO ~ILA da nam prihrani radikalnej{e kirur{ke posege ali katastrofe, ki jih toliko vidcev napoveduje v bli‘njem ~asu.

O~ividci pripovedujejo, da so na poljih ob krogih videli ~udovite majhne svetlobne krogle, podobne nekak{nim vilam, pa majhne srebrne plo{~e, ki so letele nad ‘itom, ter ve~je NLP-je v bli‘nji okolici. Ob tem jih je navdajal Kakor vzgojne igra~e za otroka, ki jih po tleh ob~utek ne~esa nepopisno velikega in razpostavijo preudarni star{i, nas krogi spodbu- modrega, ki jih opazuje. Leto za letom jajo, naj se zbudimo ter poglobimo vanje in vase. nastaja ve~ velikih formacij, stotine in

IZ ONSTRANSTVA ?

stotine po vsem svetu. Dogajanje je tako o~itno, da se sama vsiljuje misel: nekdo nam posku{a nekaj povedati.

Kakor vzgojne igra~e za otroka, ki jih po tleh razpostavijo preudarni star{i, nas krogi spodbujajo, naj se zbudimo ter poglobimo vanje in vase. In kdo drug bi nam lahko ponujal tako dragoceno darilo, ~e ne velika bitja, ki se zavedajo, da potrebujemo opozorilo o na{em pravem domu in resni~ni naravi.

N. K.

[tevilni znanstveniki so prepri~ani, da je na Marsu voda v teko~i obliki

Rde~i planet primernej{i za klice kot za rastline e upate, da je na Marsu ‘ivljenje, imamo za vas dobre in slabe novice. Prou~evanje kamnin z Marsa tukaj na Zemlji je pokazalo, da bi imeli mikrobi na Rde~em planetu bogato oskrbo z energijo. Toda obetavno poro~ilo o sledovih rastlinskega ‘ivljenja na Marsu je bilo uvod v razo~aranje.

Upanje za ‘ivljenje na Marsu se skriva pod povr{jem; {tevilni znanstveniki so prepri~ani, da se tam {e vedno nahaja voda v teko~i obliki. Na Zemlji nekateri mikrobi, ki ‘ivijo globoko v skalah, ~rpajo energijo iz vodika, ki nastaja, ko voda reagira z ‘elezom v kamninah.

Sodelavec vesoljske agencije NASA Friedmann Freund pravi, da ga je sporadi~na narava tak{nega nastajanja vodika globoko pod povr{jem vedno begala, ker ga je mogo~e najti samo na sve‘e razpokanih povr{inah. »Kolonije mikrobov ne bi pre‘ivele milijonov let, ~e bi se morale zana{ati na tako pi~lo oskrbo z vodikom,« meni.

Med ukvarjanjem s tem vpra{anjem je Freund odkril na~in za tvorbo vodika brez vode in skalnih razpok. »Ko se kamnine globoko pod povr{jem Zemlje hladijo,« pojasnjuje, »se hidroksilni ioni lo~ijo od kamninskih kristalov in tvorijo plinasti vodik, ki se ujame v kamnu.« Mo‘nost tak{ne reakcije je ‘e dokazal.

Njegova raziskovalna skupina je nato

^

zdrobila razli~ne kamnine, ki ne vsebujejo vode, npr. granit, in dognala, da res spro{~ajo vodik. »To pomeni, da bi imeli mikrobi na Marsu skoraj neiz~rpen vir energije,« pravi Freund. »Zanimivo je, koliko na~inov za nastajanje vodika obstaja pod povr{jem,« komentira Todd Stevens, prou~evalec bakterij, ki se hranijo z vodikom. Spra{uje pa se, ali bi dogajanje, katerega opisuje Freund, lahko dalo dovolj plina za ‘ivljenje klic.

Je Mars rajski vrt? Najbr‘ ne.

Freund meni, da bi bil dotok plinastega vodika zadosten in zanesljiv, saj so njegovi sodelavci v poskusu ugotovili, da je vzorec kamna ves teden enakomerno spro{~al vodik. Hkrati pojasnjuje, da bi mikrobno presnavljanje plina povzro~ilo njegovo nadaljnje spro{~anje. »To je tako, kot da vam banka vsak dan po{lje en ~ek,« pravi. »^etudi bi bil znesek majhen, bi vseeno zadostoval za dobro ‘ivljenje.« Morda pa tudi mo‘nosti za ‘ivljenje rastlin na Marsu niso tako borne, kot se je zdelo nekaj ~asa. Tako vsaj pravi sodelavka NASE Carol Stoker. Njena delovna skupina je analizirala posnetke, ki jih je posredovala kamera na vesoljskem plovilu Pathfinder; iskali so sledi klorofila, rastlinskega barvila, ki son~no svetlobo izrablja za pridobivanje energije. ^eprav nekateri raziskovalci niso na{li znakov navzo~nosti klorofila, Stokerjeva v nedavnem poro~ilu navaja »dva zanimiva primera lis na majhnih predelih blizu plovila«.

Vendar so pri NASI sporo~ili, da je analiza, ki so jo opravili po objavi poro~ila, ovrgla domnevo Stokerjeve. Lise naj ne bi bile dokaz za fotosintezo na Marsu, temve~ preprosti tehni~ni efekti. Dokon~en dokaz o preteklem ali sedanjem ‘ivljenju na Marsu se torej - vsaj za zdaj - {e vedno izmika.

D

Misteriji 9

[est preobrazbenih faz v procesu umiranja (6)

Zadnje faze umiranja V

zadnji fazi umiranja materialno telo ob~utno shuj{a, energijsko polje pa naraste. Ta faza je povezana z elementom zraka. Zrak pomeni lahkotnost in gibanje navzgor.

Le izjemoma v tej fazi umiranja sli{imo verbalna sporo~ila. ^e pa z umirajo~im stopimo v kontakt preko osebe medija, izvemo, da je pripravljen oditi, da ob~uti notranji mir in do‘ivlja mo~ne svetlobne vtise.

V tej fazi se vse telesne funkcije umirijo, zadnji udarec srca in zadnji sli{ni dih napovedujeta finale procesa umiranja. Potreba po komunikaciji z na{o bivanjsko ravnijo polagoma usahne. ^uti umirajo~ega so zdaj usmerjeni v breztelesno dimenzijo. Njegove osvoboditve od fizi~nega telesa spremljevalci praviloma jasnovidno ne zaznavajo, toda ve~ina poro~a, da jo ~utijo in spontano pogledajo navzgor, ~e govorijo z umrlim. Umirajo~i niha kot jojo ven iz telesa in spet nazaj vanj. Zvi{ana energija v sobi umirajo~ega dopu{~a medialne zaznave pri spremljevalcu, ki zdaj ob~uti mnoga stanja zavesti, ki jih poprej do‘ivi umirajo~i.

Za terapevta je pomembno, da z enim o~esom pazi na spremljevalca, ali to situacijo obvlada ali ne, ali se pri njem javlja strah ali histerija. Za umrlega je tudi v zunanjem polju pomemben mir, zato moramo, ~e je potrebno, biti ob spremljevalcu v njegovi bole~ini. ^e umiranje poteka za umirajo~ega in spremljevalca po naravnem redu, potem ~etrto fazo ozna~ujeta harmonija in mir. Spremljevalec umrlega tako reko~ na mavrici spremi na »drugo stran« in se poslovi. Umrli vstopi v nov svet in pusti »stari pla{~« za sabo. Za kratek ~as kot spremljevalci slutimo, da je smrt najve~ja preobrazba, ki jo lahko

10

umirajo~i raste v novo, netelesno dimenzijo, se vse fizi~ne funkcije zadr‘ujejo znotraj. Vse se dobesedno umiri, toda zrak je najbolj gibljiv, brezmejen element. Kaj se giblje?

Na fizi~ni ravni do‘ivljamo zadnje vzdihljaje z jasnim poudarkom na izdihu in dalj{im premorom pred vdihom.

Mo‘no je tudi plitvo sopenje, ki pa naj nas ne vznemirja. To fazo bi najla‘e poimenovali kot »prepustiti ~loveka modri naravi«. Spremljevalec zdaj stopi v ozadje. Na emocionalni ravni vlada bistveno ve~ miru, pa tudi naravna

Umirajo~i niha kot jojo ven iz telesa in spet nazaj vanj.

Slika »Na angelskih krilih«, Wilhelm List 1864 - 1918, Umetnostni in zgodovinski arhiv v Berlinu.

do‘ivimo in da je bolj vzvi{ena kot vsa na{a bole~ina ob izgubi ljubljene osebe.

Ta faza umiranja nastopi, ko »ogenj preide v zrak«. Njena dinamika se za~ne v smeri urinega kazalca, potem preostaneta samo {e zrak in eter. Ozna~uje jo mir po nevihti. Zavest ‘ivega bitja se je zdaj dokon~no odlo~ila za smrt. Zanjo Tibetanci izberejo zeleno barvo, ki kot je znano pomeni popolno harmonijo. Ko

izmu~enost kot pri rojstvu. Gibljivost zra~nega elementa nevajeno oko te‘ko prepozna, kajti tu ne gre za dejanski zrak, ampak za vibrirajo~o energijo elektromagnetnega polja. Za zunanjega opazovalca je naravnost fizi~no zaznavna in jo potrjujejo vsi, ki spremljajo umirajo~e ljudi ali ‘ivali. Manjka nam {e primerno besedi{~e za poimenovanje teh procesov, lahko pa jih opi{emo. Ustvari se vtis nara{~ajo~ega raztezanja in intenzivnosti energijskega polja. Hkrati postane fizis umirajo~ega nepomemben; zmanj{a se in nekako skr~i. Oskrba z vodo je pri kraju in ma{~obe so razgrajene, pred sabo imamo shuj{anega ~loveka. Namesto da se zadr‘ujemo pri njegovem zunanjem videzu, ~utila raje usmerimo k nevidnim procesom, kajti tam se dogaja zelo veliko stvari, ki se jih lahko nau~imo od umirajo~ega. Ko za~utimo povi{ano energijo v prostoru in nekontinuirane, raztezajo~e se energije, je najpomembnej{e, da tega vtisa ne zavr‘emo kot domi{ljijo, ampak se vanj

ZADNJE

FAZE UMIRANJA

lo~itev fizisa in energijskih teles oziroma zavesti.

To je razumljivo samo, ~e priznavamo obstoj eteri~nega polja, dvojnika fizisa, v katerem potekajo vsi meridiani. Ko fizi~ni obtok preneha, se energijski tok v meridianih {e naprej ohranja. Najprej usahTempera na lesu »Angel in hudi~ se borita za du{o«, Paolo Uccello, ne energija v jang 1465/69, Umetnostni in zgodovinski arhiv v Berlinu. V 14. in 15. stoletju meridianih, ustje bilo ljudem samo po sebi razumljivo, da obstajata za du{o umrlega reznikih votlih orsamo dve mo‘nosti: ali bo {la v nebesa ali v pekel. Na gro‘nji z vicami in peklom za gre{nike in nevernike je cerkev zgradila svojo mo~ nad ganov, kot so ‘elodec, tanko in deljudmi. Inkvizicija je likvidirala kritike in tiste, ki so mislili po svoje. belo ~revo ter mepoglobimo. V zra~ni fazi bo spremlje- hur. Potem se umiri energijski tok v jin meridianih, energijskih ustreznikih ‘ivvalec nujno za trenutek sam s seboj. ljenjsko pomembnih organov, kot so srce, ledvica in plju~a. Toda imamo {e PETA FAZA osem prameridianov, zadnjih energijUMIRANJA skih rezerv. Tibetanci razumejo z notraDihanje in srce sta ‘e prenehala de- njim dihanjem prav ta proces, ki se lovati. Nastalo pa je veliko energijsko odvije v peti fazi umiranja. polje, ki slikovito predstavlja, da je zaPrimerjajmo to z inkarniranjem v na{ vest umirajo~ega oziroma pravkar umr- svet: ko otrok ‘e zapusti materino telo, lega na tem, da preide v veliko zavest je prek popkovnice {e vedno povezan z narave. ^etrta in peta faza umiranja se materjo. Pri naravnih ljudstvih popkovve~inoma prepletata. Ni ve~ na zunaj nice ne prere‘ejo na silo, temve~ po~avidnih znakov ‘ivljenja, aparati pa lah- kajo, da otrok samostojno zadiha. Takrat ko {e izmerijo delta mo‘ganske valove. se popkovnica naravno zo‘i in se sama V tej fazi imajo spremljevalci umrlega od sebe pretrga ali pa jo pretrgajo z pogosto medialne zaznave, vidijo barv- majhnim urezom. Temu sledi {e posteno tan~ico oblakov ali umrlega kot ose- ljica, in {ele potem je proces rojstva bo v prostoru. kon~an. Enako velja tudi za proces umiPeta faza umiranja se imenuje »zrak ranja, torej za ekskarnirajo~e rojstvo. Za preide v eter« in jasno ka‘e, da se je popkovnico je zadnja energijska povezamaterialno bivanje kon~alo. Celo ~e vse va med fizisom in eteri~nim poljem prepoteka po pravilnem redu, je klini~na ko prameridianov. Ob rojstvu se izlo~i smrt ve~inoma ugotovljena ‘e v ~etrti posteljica, ob umiranju pa temu odgofazi, to je s prenehanjem dihanja in utri- varja impulzivna osvoboditev zavesti panja srca. Tibetanci natan~no opisuje- od njenega dosedanjega materialnega jo, kaj se dogaja, medtem ko se telesne bivanja. funkcije umirjajo. Ko zunanje dihanje ‘e »Zrak preide v eter«. Zdaj obstaja le preneha, je potrebno {e nekaj ~asa, da {e eter, ki ni lo~ena »substanca«; Indijci se umiri tudi »notranje dihanje«. S tem temu re~ejo »prana«, Kitajci pa »~i«, torej je mi{ljeno celi~no dihanje ter popolna ‘ivljenjska energija, ki pre‘ema vse ele-

mente. Eter je kvintesenca tako v aristotelovskem kot v tibetanskem nauku o elementih, tako da peta faza umiranja razkriva naravni zakon, po katerem lo~itvi spet sledi zdru‘itev. Lo~itev med fizisom in energijskim poljem se je izvr{ila. Kam pa »gre« energijsko polje«?

Kam izgine ‘ivljenjska energija pri ekskarnaciji? Seveda preide v celoto.

Vesolje ne izgubi ni~esar. Mali val = ~lovek preide spet v veliki val = kozmos.

Toda mali individualni val ima zavest.

Nima ve~ telesa, pa~ pa izku{njo bivanja v telesu.

Tibetanci in drugi Azijci, ki ‘ivljenje in smrt razumejo cikli~no, nimajo te‘av niti z razlago naslednjega koraka, ko zavest po ekskarnaciji spet preide v inkarnacijo. V novem telesu do‘ivlja nova izkustva.

Lesorez »Du{a umrlega se dviguje v nebo« Jvrg Nadler, Augsburg, 1520, Umetnostni in zgodovinski arhiv v Berlinu.

V srednjem veku so verjeli, da du{a ube‘i skozi usta umrlega. Zato so mrtvemu zaprli o~i in usta. O~i iz strahu pred hudobnim pogledom umrlega, usta pa zato, da se du{a ne bi mogla vrniti nazaj v telo. To je bilo treba na vsak na~in prepre~iti, kajti du{a umrlega, ki bi se vrnila, bi lahko s sabo odpeljala ‘ive.

Ta ritual ka‘e, kako zelo je ljudi ob misli na smrt obsedal strah.

Misteriji 11

ZADNJE

Olje na platnu, Gustav Theodor Wallen, 1892, Umetnostni in zgodovinski arhiv v Berlinu.

Bedenje ob umrlem otroku. Danes bedijo ob umrlem skoraj samo {e na vasi. Na kmetih sodi smrt k ‘ivljenju, v mestih je dru‘ba usmerjena v prosti ~as in zabavo.

[ESTA PREOBRAZBENA FAZA »Svobodna odlo~itev za inkarnacijo« Umiranje je v Tibetanski knjigi mrtvih ozna~eno kot proces odstopanja zavesti od materialnega telesa. To se zgodi v petih valovitih fazah. Toda za~uda Tibetanci fizi~ni smrti priklju~ijo {e 49 dni, v katerih izku{eni ‘ive~i spremljajo du{o umrlega na njeni novi poti. Na {tevilo 49 moramo seveda gledati simboli~no, vendar spo{tovanje stanja po smrti pri Tibetancih dale~ presega to, ~emur zahodnjaki pravimo »bedenje pri umrlem«, ki traja najve~ tri ali {tiri dni, ~e sploh! Tibetancem je jasno, da v breztelesnem bivanju ni ve~ ne prostorske ne ~asovne omejitve. Zato je za spremljevalce umirajo~ih pomemben intuitiven, medialen pogled na proces umiranja. Ob tak{nem pogledu lahko razumemo, da izku{en spremljevalec umirajo~ih ob~asno po{ilja mentalna sporo~ila umrlemu, katerega le-te utrdijo v prepri~anju: • da je resni~no mrtev, • da se pribli‘a tistemu, kar je pri-

12

merno za nadaljnji razvoj zavesti, • da se lahko v pravem trenutku odlo~i za inkarnacijo.

Razen tega naj bi bedenje ob umrlem najmanj teden dni (!) zagotovilo umirajo~emu energijsko spremstvo, za{~ito, da bi vse potekalo optimalno. Naposled naj bi se svojci v primernem ~asu ~ustveno poslovili.

V {estih nadaljevanjih smo opisali idealno umiranje, saj pri tej tabuirani tematiki potrebujemo ideal, za katerim lahko te‘imo. Za vsakega terapevta in svojca je veliko olaj{anje, ~e misterij umiranja bolje razume in v njem najde svoje mesto. Razumljivo je, da ~utimo ‘alost in bole~ino. Toda preden se odlo~imo za evtanazijo tudi pri ~loveku in sprejmemo paliativno (bla‘ilno) medicino kot najbolj{i pristop k umiranju, moramo poprej zavestno zaznati faze umiranja. »Na to«, pravi avtorica zapisa o umiranju, »gledam kot na dol‘nost vsakega zdravilca. Nikjer se lastna bole~ina in lasten strah tako popolno ne projicirata na drugega ~loveka kot v procesu umiranja. [ele ko smo lahko brez stresa in strahu soudele‘eni

FAZE UMIRANJA

v veliki preobrazbi, ~lovekovi ekskarnaciji, postane jasno, katere olaj{ujo~e ukrepe umirajo~i zares potrebuje.« Narava je u~iteljica za ‘ivljenje in umiranje. ^emu bi nas ravno pri tem, ko postajamo svetloba, kaznovala z bole~inami na vseh ravneh?! Nikogar ni zares strah pred smrtjo, ampak pred tem, kako bo umrl. To je razumljivo, in tu so paliativni, torej bla‘ilni ukrepi zelo pomembni, saj komaj {e kak{en moderen ~lovek vzdr‘i bole~ine. Vse ‘ivljenje smo vajeni, da bole~ino, kakor hitro se pojavi, potla~imo in jo imamo za sovra‘nika. Kako naj bi torej ~lovek v kon~nem stadiju te‘ke bolezni vzdr‘al bole~ine? S tega stali{~a je nov razvoj paliativne medicine gotovo svetla to~ka.

Toda samo to ne zado{~a. Ne osvobodi nas dol‘nosti, da si proces umiranja ogledamo brez stresa in predsodkov. To nam daje najve~jo mo‘nost, da spremenimo lastno zavest in zvi{amo sposobnost zaznavanja. »Raziskave na tem podro~ju so {ele za~etek. Spoznanja Tibetancev so potrdili mnogi primeri,« ugotavlja avtorica zapisa in pojasnjuje: »Ta spoznanja so mi pomagala, da bolje razumem mentalne procese pri »negovore~ih« pacientih. Zlasti prva faza umiranja je prisotna pri vseh te‘kih boleznih. To je zelo prepri~ljivo, saj ob pe{anju fizi~ne ‘ivljenjske mo~i nara{~a energijsko polje in ne traja dolgo, ko se pacient kljub trpljenju po~uti lahkotnega in svobodnega.« Tibetanci pravijo »^e ho~e{ razumeti ‘ivljenje, si poglej umiranje« in mislijo s tem upo~asnitev ‘ivljenjskih funkcij, ki navidez te~ejo nazaj, dokler se vse skupaj ne umirijo. Angle‘i so 3000 let pozneje rekli: »Kdor se ‘eli otresti strahu pred smrtjo, naj se iz{ola v medialnosti; kdor medialno zaznava, se dvigne nad iluzijo tostranskosti in onostranskosti.« Tudi danes je najprijetnej{a naloga resnega medija ta, da odstrani pregrado med fizi~nim in energijskim svetom.

Ir. Ro.

To~ke mo~i za sre~o niso omejene le na dolo~ene in znane kraje

Kako poi{~emo energijo V

odzovemo na prikrita znamenja v okosako leto se povsod po svetu na Ve~ina sodobnih virov lju. Da bi nam intuicija lahko zanesljivo tiso~e ljudi odpravi na romapovedala, kje so to~ke mo~i, jih moranje v znane kraje mo~i. Naj priporo~a intuicijo kot mo najprej znati prepoznati. Kje za~eti? omenimo le Stonehenge, goro Shasta izredno u~inkovito orodje, Naju~inkovitej{e je, ~e zdru‘imo tri tehin sfingo, ki nas od dale~ privabljajo z nike: intuicijo, zavest o klju~nih znaobljubami mo~nih, nadvse po‘ivljajos katerim si lahko menjih v okolju in iskanje z bajalico. ~ih energij. Na teh krajih lahko po‘ivimo fizi~no telo, pove~amo ustvarjal- pomagamo pri odkrivanju Preden za~nemo, moramo poznati nost in spodbudimo psihikalne spovrste energij na svetih mestih, kak{na je energijskih to~k. njihova najgloblja narava in kako delujesobnosti. Na ‘alost pa je za obisk teh jo. Obstajata dve glavoddaljenih krajev poni energiji, ki ju ponatrebno veliko ~asa in vadi imenujemo modenarja, kar pomeni, {ka (jang) in ‘enska da jih navadni smrt(jin). Energiji sta razniki, ~e imajo sre~o, li~ne narave in delujeobi{~ejo le enkrat v ta razli~no. ‘ivljenju.

To~ke mo~i za sreKakor ~lovek je tu~o niso omejene le na di na{ planet entiteta, dolo~ene lokacije. Idenki ‘ivi in diha. Ima telo ti~ne energije, ki jih s sistemoma, ki odgonajdemo v znanih svevarjata na{emu ‘iv~tih krajih, lahko poi{nemu sistemu in siste~emo tudi v kraju, kjer mu krvnih obto~il. Zem‘ivimo in celo na naljin ‘iv~ni sistem tvori {em lastnem dvori{~u. matrika podzemnih liKo se nau~imo preponij mo~i. Te ravne liniznati te to~ke, jih lahje oblikujejo natan~ne ko redno uporabljamo geometri~ne vzorce, ki in si tako izbolj{ujemo tvorijo prevodni sis‘ivljenje. tem za mo{ko energijo. Zemljin krvni obtok Ve~ina sodobnih vipa sestavljajo podzemrov priporo~a intuicine vodne ‘ile, ki prejo kot izredno u~invajajo ‘ensko energijo. kovito orodje, s katerim si lahko pomagamo pri odkrivanju ta@ENSKA kih to~k. Po drugi straENERGIJA ni pa so psiholo{ke {tu@enska energija se dije pokazale, da inpremika s po~asnim, tuicija najbolje deluje v ne‘no valujo~im ritprimeru, ko ‘e imamo mom.

Po naravi je padolo~eno znanje in to- Levo od tega drevesa je podzemna vodna ‘ila. To je razvidno iz nagnjenosti drevesa sivna in receptivna rej sposobnost, da se v to smer in iz gr~ na spodnji veji neposredno nad vodo.

Misteriji 13

KAKO

POI {~EMO ENERGIJO

(sprejemajo~a). Povezujemo jo s krogi, like. Deblo obi~ajno raste pokon~no, raObstajata dve glavni jamami, votlinami in zemeljskimi usadi zen v primerih, ko na drevo deluje ter na splo{no s temnimi in globokimi energiji, ki ju ponavadi zunanja sila. Bodimo torej pozorni na prostori. Ta energija je sanja{ka in domidrevesna debla, ki so v rasti izoblikova{ljijska, dovzetna in senzitivna. Je intu- imenujemo mo{ka (jang) la rahlo spiralasto obliko. itivna in psihikalna. @enska energija je [e en pokazatelj so gr~e. Gr~a je vein ‘enska (jin). Energiji navadno tesno povezana z vodo. To je lik lesen izrastek ali izboklina bolj ali sta razli~ne narave in lahko voda, ki je vidna, ali podtalne manj okrogle oblike na drevesnem lubvodne ‘ile, ki segajo globoko v osr~je ju, ki nastane zaradi prepletene rasti delujeta razli~no. zemlje. poganjkov. Gr~e so videti kot tumorji na Drug pomemben pokazatelj pod- deblu ali na spodnji strani vej in obi~ajno Podzemno vodo ‘e od nekdaj odkrivajo s pomo~jo bajalice. Tudi brez zemne vode je drevo, katerega deblo je ka‘ejo na prisotnost vode neposredno uporabe bajalice pa lahko v okolici od- spiralaste ali kako druga~e zasukane ob- pod drevesom. krijemo pomenljiva znamenja. Dolo~ena oblika MO^ KROGOV rasti dreves lahko ka‘e Kro‘ne formacije in na prisotnost podzemne naravni zemeljski usadi vode in z njo povezane izdajajo prisotnost ener‘enske energije. gije jin. V gorskih predeDo spremenjene oblilih bodimo pozorni na ke rasti pride zato, ker skupine skal, ki oblikuvoda deluje z mo~no prijejo naravne kroge. @envla~nostjo na rastline. ska energija, prisotna v Drevesa, ki rastejo na krogu, na podro~ju, kjer re~nem bregu, se ne‘no zaradi visokih dreves in pripogibajo k vodi, kot gorskih vrhov prevladubi se njihovi vrhovi ne je mo{ka energija jang, mogli upreti njeni pripripomore k tvorbi ~uvla~ni sili. dovito uravnote‘enega Podobno se dogaja v energijskega polja izjemprisotnosti podzemnih ne mo~i. vodnih ‘il. ^eprav voda Prav tako u~inkovit ni vidna, oblika dreveje drevesni krog, ki se v sa izdaja njeno prisotnaravi pojavlja pogostenost. Zato bodimo poje, kot si mislimo. Starejzorni na ve~ dreves v {e drevo okoli sebe ustvrsti, ki ne rastejo navvari krog svojih potompi~no, ampak se vsa pricev. Drevesa rastejo in pogibajo v isto smer. Pri se starajo in ko naposled tem velja pripomniti, da osrednje drevo odmre, upognjenost pri dreveostane drevesni krog, ki sih ni vedno pokazateje v sredi prazen. ^eljica vode. prav je ob robu kroga Drevesa na vrhu izvisokih ravnih dreves postavljenih gri~ev so navadno prisotna enerna primer upognjena zagija mo{kega spola, je radi stalnega delovanja sredi{~e kroga ‘ensko. vetra. Vzrok za upogVzajemno delovanje teh njenost so lahko tudi dveh energij ustvari izraznovrstni pretresi ali redno uravnote‘eno mepo{kodbe drevesa med sto mo~i. Podobno velja rastjo.

Rahlo zasukana in nagnjena drevesa izdajajo prisotnost podzemne vode.

14

K AKO

POI {~EMO ENERGIJO

jin se tudi la‘je sprostitudi za kroge pokon~mo. Ta mesta so kot nanih skal, ki so lahko nala{~ za meditacijo in noravni ali umetno ustvartranjo refleksijo ter spodjeni. bujajo domi{ljijo in psiVisoke skale oddajahikalne sposobnosti. Tejo mo{ko energijo, osr~je lo se na njih umiri. Na kroga pa ‘ensko. Oseba teh mestih so pogosto v sredi{~u kroga sprejeprisotne mo~ne zdravilma obe vrsti energije. ne energije. Toda paziti Pripadniki nekdamoramo, da ne ostanenjih ljudstev so uporabmo predolgo na mestu ljali umetno izdelane z mo~no ‘ensko jin enerkroge za krepitev in cegijo, saj lahko postanelo za ustvarjanje mest mo letargi~ni; za~ne nam mo~i. Mednje sodijo taprimanjkovati energije ko imenovana zdravilin motivacije. Prav zato na kolesa ameri{kih Inso bila najmo~nej{a enerdijancev, npr. Bighorn gijska mesta od nekdaj Medicine Wheel v Wynamenjena izklju~no riomingu. tualom in obredom, zaMed najbolj znanimi to se ljudje tam niso zamonolitnimi krogi je prav dr‘evali dlje, kot je pogotovo Stonehenge. Najtrebno. u~inkovitej{i krogi nastanejo takrat, ko umetMO[KA no ustvarjene arhitekENERGIJA turne oblike izvabljajo in oja~ujejo energijo na JANG naravnih mestih mo~i.

Mo{ka energija je aktivna, samozavestna, izZelo u~inkoviti so larazna in usmerjena nahko tudi za~asni krogi. vzven. Je vitalna, motiTak krog se na primer virajo~a in silovita. Pod ustvari na pe{~eni pla‘i, vplivom te energije smo ko si valovi utirajo pot usmerjeni na cilj in odskozi pesek vzdol‘ ozlo~ni. Fizi~na mo~ se pokega kanal~ka, ki se nato raz{iri v ve~ji usad Po {tevilnih gr~ah na deblu in vejah lahko sklepamo, da je to~no pod drevesom ve~a in tudi duh postane pronicljivej{i. Mo{ka okroglaste oblike. Mo~ podzemna vodna ‘ila. energija se premika v v sredi{~u tega kroga je izjemna. [koda le, da so podobni pojavi vzroke, zaradi katerih ‘ivali izbirajo ravni ~rti in se zadr‘uje v krajih z visokinepredvidljivi in da je odvisno od sre~e dolo~ena mesta. Doma~a ma~ka si na mi vrhovi, strmimi gorami, visokimi, primer rada izbere zavetrn in son~en pokon~nimi drevesi in pokon~nimi skalain naklju~ja, ~e naletimo nanje.

Dodatne informacije nam posreduje- koti~ek, od koder ima dober pogled na mi. ^e se predolgo zadr‘imo na mestu jo ‘ivali, divje in doma~e, saj jih mesta okolico. ^e pa te kriterije izpolnjuje ve~ z mo~no mo{ko energijo, lahko postamo~i privla~ijo in se za razliko od ljudi mest v na{i okolici, smo lahko precej nemo ‘iv~ni, pretirano razburjeni, napelahko dlje zadr‘ujejo na njih. Ko torej gotovi, da so jih ‘ivali izbrale zaradi ti in nemirni. Lahko pride tudi do fizi~i{~emo mesta z mo~no energijo jin, bodi- energijskih in prakti~nih razlogov. ^e se nih reakcij, npr. glavobola in slabosti.

Energija jang te~e po planetu po mo pozorni na koti~ke, kjer se ‘ivali va{ pes nenehno zadr‘uje na dolo~eni rade ule‘ejo in zaspijo, ali {e bolje, ka- to~ki na dvori{~u, preverite, ali to me- vnaprej dolo~enem vzorcu, {iroki matriki medsebojno povezanih geometri~nih mor se zate~e po{kodovana ali bolna sto iz‘areva energijo. oblik. Ti enakomerno razporejeni poV prisotnosti mo~nega vira energije ‘ival. [e prej pa moramo izlo~iti druge

Misteriji 15

K AKO

POI {~ EMO ENERGIJO

liedri tvorijo ‘iv~ni sistem na{ega planeta in so mogo~en vir energije za vse ‘ivljenje na Zemlji.

Na to~kah, kjer se ~rte teh oblik sre~ujejo in kri‘ajo, so mesta strahovite mo~i. Razli~ni raziskovalci, kot so Bethe Hagens, William Becker in Bruce Cathie, so predpostavljali obstoj raznih mre‘nih sistemov.

Mre‘e tvorijo veliki poliedri, ki se delijo v manj{e, pri ~emer imajo ~rte manj{ih poliedrov manj{o mo~ od ve~jih. V ~love{ki zgodovini so na teh ~rtah gradili najpomembnej{a civilizacijska sredi{~a, velike templje, kraje ~a{~enja itd.

Mo~ni energijski tokovi te~ejo tudi vzdol‘ poravnavnih linij starodavnih objektov. Te ravne linije imajo jasno dolo~ene za~etke in konce, povezujejo mesta mo~i in so po naravi elektromagnetne. Poravnavne linije in energijske mre‘e, ki so jih poznali ‘e v pradavnini, danes ponovno dobivajo priznanje, ki si ga zaslu‘ijo. Doslej so bile izdelane mape lokacij po vsem svetu, vklju~no z dobr{nim delom Velike Britanije, Nem~ije in Kitajske. Mesto Seattle v dr‘avi Washington je bilo prvo, ki je osnovalo celosten projekt v~rtavanja poravnavnih linij v karto. Leta 1987 so v Seattlu ustanovili projekt Geo Group, v okviru katerega so locirali poravnavne linije ter na klju~na energijska mesta postavili vrsto umetnin z okoljevarstveno tematiko, s katerimi so ‘eleli zaznamovati in pove~ati energijo.

Jang energijo pogosto najdemo nad podzemnimi mineralnimi ‘ilami, {e posebej nad ‘ilami kremenovih kristalov. Poi{~imo jo na skalnih grebenih, na masivnih skalnih formacijah, na vrhovih gora ter na podro~jih, kjer rastejo visoka ravna drevesa.

16

Energiji jang in jin lahko zanesljivo ugotavljamo z bajalico.

BAJALI[TVO S PRSTOM Iskanje z bajalico je star na~in iskanja vode, mineralov in elektromagnetnih energij z uporabo preproste naprave, ki je lahko nihalo ali palica, s katero oja~imo naravne receptivne sposobnosti ~love{kega telesa. Naprava deluje kot antena in z njeno pomo~jo la‘je zaznamo edinstven odziv energij znotraj na{ega telesa. ^eprav ni na{ namen, da bi vas nau~ili uporabljati bajalico, vam lahko vseeno svetujemo preprost na~in »bajali{tva s prstom«, ki ga lahko uporabite v vsaki situaciji, kjer bi vam bajalica pri{la prav.

Tehnika je preprosta. Najla‘e je, ~e si zamislimo, da smo v prijetnem okolju ali da jemo svojo najljub{o hrano. Nato zdru‘imo konici palca in kazalca na levi roki, da tvorita krog. Palec in kazalec desne roke stisnemo skupaj in ju vtak-

nemo v krog, ki ga tvorita prsta na levi roki. Prste dr‘imo ~vrsto skupaj, da se krog ne odpre. Sedaj mo~no potisnimo palec in kazalec desne roke skozi krog in ga poskusimo razpreti. ^e nas navdaja mo~no pozitivno ~ustvo ob misli na prijetno okolje ali najljub{o hrano, bomo krog zelo te‘ko razbili. Sedaj si pa zamislimo nekaj zelo negativnega - ob~utek strahu, hrano, ki je ne maramo ipd.

Krog ne bo zdr‘al in se bo zlahka razprl.

Isti postopek uporabimo za ugotavljanje prisotnosti zemeljskih energij. Najprej jasno izrazimo svoj namen, reko~, da ‘elimo uporabiti prste kot bajalico za iskanje mest mo~i. Bodimo natan~ni. Kaj i{~emo? Kakr{nokoli energijo? Samo jin energijo? Podzemne vodne ‘ile? Ko bomo med iskanjem pri{li na mesto, kjer obstajajo te energije, bomo zelo te‘ko odprli krog - mo~nej{a kot je energija, mo~nej{i je krog. ^e pa na dolo~enem mestu ne bo energije, krog z lahkoto razpremo.

Ra. Pu.

Nekateri intelektualci ‘elijo obnoviti starodavna misterijska do‘ivetja

Elevzinski misteriji N

a podro~jih jugozahodne Azije, Male Azije, severne Afrike in celotnega Sredozemlja so najmanj dve tiso~letji pred na{im {tetjem obstajale religije, ki so v svoje obrede vklju~evale tako imenovane misterije. Znani so bili misteriji Izide in Ozirisa, Orfeja, Sabacija, Mitra, Dioniza itd.

Misteriji, ki so morda najbolj raziskani in so navdahnili najve~je gr{ke mislece Aristofana, Aristotla, Herodota, Homerja, Platona, Plutarha, Sofokleja in druge, so elevzinski misteriji.

O njih je rimski zgodovinar Cicero izjavil: »Atene so nam dale mnoge ~udovite stvari, vendar niso ustvarile ni~esar tako vzvi{enega kot so ti ~udoviti misteriji, ki so nas oplemenitili; iz barbarov smo postali civilizirani ljudje, ki ‘ivimo bolj sre~no, pa tudi umremo z upanjem.« Posve~encem na vsakoletnem obredu, ki so ga prirejali skoraj dva tiso~ let v gr{kem mestu Elevzina, je bilo torej olaj{ano ‘ivljenje na Zemlji in zagotovljena bla‘enost na drugem svetu. Ni~ novega za marsikatero religijo.

Kaj je bilo torej tisto, kar je postavilo elevzinske misterije na tako vzvi{eno mesto in jih je tako dolgo ohranilo pri ‘ivljenju?

Posve~encem, ki so se udele‘evali rituala v gr{kem mestu Elevzina, je bilo olaj{ano ‘ivljenje na Zemlji in zagotovljena bla‘enost na drugem svetu. bil bog podzemlja Had, Zevsov brat.

Nesre~na mati je zapustila Olimp in iskala h~er po svetu. V Elevzini jo je kraljeva dru‘ina lepo sprejela in so~ustvovala z njo. Hvale‘na boginja jih je nau~ila koristnih umetnij (poljedelstva) in jim naro~ila, da v Elevzini zgradijo tempelj njej na ~ast. Zaradi velike ma-

IZVOR MISTERIJEV Zgodba je v gr{ki mitologiji dobro znana. Boginja Demetra je imela h~erko Perzefono, ki jo je ugra-

Demetra in Perzefona z gobami (halucinogenimi?)

terinske ‘alosti pa je na Zemlji zavladala pu{~oba, rastlinje ni ve~ raslo in ljudje so bili v nevarnosti. Kon~no je posredoval Zevs in Perzefona je dobila dovoljenje, da del leta pre‘ivi z materjo, drugi del pa z mo‘em. Sre~na Demetra je nato spet o‘ivila naravo.

Preprosto menjavanje letnih ~asov, ~as cvetenja, zorenja in ~as smrti oziroma po~itka so tako dobili globlji pomen, saj so iz rastlinstva preneseni na ~love{ko ‘ivljenje. Bistvo vsega je torej nauk, da smrti ni, da je vse le ve~en ‘ivljenjski krog.

Nauk kot tak torej spet zveni kar znano, vendar je o~itno {lo pri misterijih za nekaj ve~ kot le besedni poduk. Kaj se je torej dogajalo dolga stoletja vsake jeseni v Elevzini?

SKRIVNOST MISTERIJEV Kot pri mnogih obredih v religijah in raznih skupnostih je bila posebna dra‘ v tajinstvenosti.

Pri misterijih je bilo z gro‘njo hude, celo smrtne kazni prepovedano raz{irjati skrivnosti, udele‘enci pa so lahko prena{ali drugim del svojih do‘ivetij in spoznanj. Zato je o samem ritualu kar precej fragmentarnih zapisov, bistvo pa je le te‘ko izlu{~iti.

Celoten postopek vsakoletnih misterijev je trajal kar sedem mesecev.

Sedem mesecev je pravzaprav trajala priprava na devetdnevni obred. V

Misteriji 17

ELEVZINSKI

MISTERIJI

in vstopili, spremljevalci so tem ~asu so lahko aspiranjih zalo‘ili z »bo‘jo hrano te dobro prou~ili in nepriin pija~o«. Stari pisci opisumerne tudi izlo~ili, Negrke jejo vrhunec misterija s trevpeljali v religijo, spokorili nutkom, ko so se posve~egre{nike itd. Tako dolga in nim razodeli bogovi v raztemeljita priprava ka‘e na li~nih oblikah, kot bliski, to, da Demetrini misteriji svetloba in razni drugi pojaniso bili nekak{en festival vi. Porfirij poro~a, da so ‘etve in rodovitnosti, kot stopili pred sve~enika, ki so jim pozneje posku{ali jih je ponovno posvaril, da zmanj{ati pomen v kr{~anstskrivnosti ne smejo izdati, vu. Zadnjih devet dni pred lahko pa poro~ajo o ob~utprireditvijo so imeli izbrakih sre~e in globoke notrani kandidati kar strog red. nje harmonije, ki jih obhaja To je bil ~as temeljitega po obredu. Videli so nebeo~i{~enja du{e in telesa z {ke poljane, sli{ali zbore obrednimi kopelmi, strobla‘enih. Vse njihovo do‘igim postom in podobnim. vljanje je bilo ~isto, nedol‘Med potjo od Aten do Elevno, polno harmonije. Videzine so se ustavili tudi v nje smrti je bilo videnje blatempljih drugih bogov in ‘enosti in ponovnega vstajim darovali. Pono~i so kanjenja. Ti ob~utki so posvedidati in njihovi spremlje- Perzefona in Had z ‘itom in sirijsko rutico (Peganum harmala) ~encem ostali tudi po konvalci plesali obredne plese skozi stebrovje templjev, kot da pona- je skrbno ~uvana skrivnost. Kandidati ~ani ceremoniji in jim, kot so mnogi prizarjajo Demetrino iskanje h~ere. so v spremstvu pomo~nikov in rado- segali, popolnoma spremenili ‘ivljenje.

Dogajanje na zadnjo no~ prireditve vedne‘ev pri{li do templja Telesterion (Nadaljuje se na 47. strani.)

Upodobitve volkodlakov so stare kot ~love{tvo

Pol ~lovek, pol volk

S

like miti~nih ‘ivalsko~love{kih me{ancev spadajo med najstarej{a znana umetni{ka dela. Nova raziskava ka‘e, da so minotavri, satiri in volkodlaki - priljubljeni v hollywoodskih filmih - in celo egip~anski bogovi z ‘ivalskimi glavami pri{li na prizori{~e veliko pozneje kot tako imenovani teriantropi: slednje so davni umetniki vrezovali v kosti in slikali na kamnu. »Ta bitja segajo v najzgodnej{e ~ase ~love{tva, do prvih ljudi,« zatrjuje Paul Tacon, strokovnjak za slike na kamnu iz Avstralskega muzeja v Sydneyu. Ugotovil je, da je na

18

ve~ kot 10.000 let starih skalnih slikarijah in rezbarijah v Avstraliji in Ju‘ni Afriki na desetine ljudi z ‘ivalskimi glavami. Nekatera dela so nemara {e starej{a. Najstarej{i naj bi bil hermafroditski kipec z ma~jo glavo, ki so ga na{li v Nem~iji in mu prisojajo 32.000 let.

Tacon je skupaj s Christopherjem Chippindalom z univerze v Cambridgeu kot prvi natan~no raziskal predzgodovinske teriantropne podobe z vsega sveta. Pregledala sta skoraj 5000 primerkov del na kamnu, ve~inoma iz severne Avstralije, Evrope in Ju‘ne Afrike. Zabele‘ila sta pogost-

nost in vrste upodobljenih teriantropov in dolo~ila njihovo starost. Ker starost {tevilnih del ni bila ugotovljena s postopkom radioaktivnega ogljika, sta se pri dolo~anju opirala tudi na umetni{ki slog in vsebino - npr. prikaz ‘e izumrlih ‘ivali - in analizirala, ali so motivi narisani eden vrh drugega.

Kot ugotavljata, je bilo prepri~anje o obstoju teriantropov v daljni preteklosti pogosto. ^eprav sta vklju~ila samo kak{en odstotek prou~enih del, sta upodobitve teh bitij odkrila na vseh koncih sveta.

To ka‘e, da dana{nje zani-

manje za hibride, kakr{ni so volkodlaki, ni novo. Zgodne ljudi so enako privla~ila nadnaravna »sestavljena« bitja, ki so se ume{~ala med vsakdanji svet in svet duhov.

Sven Ouzman iz Ju‘noafri{kega narodnega muzeja v Bloemfonteinu pravi, da je datiranje slik na skalah priznano te‘avno. Zato je zadr‘an do trditve, da so bili teriantropi prva bitja, ki so jih ljudje sploh upodobili. »Nedvomno pa delo Tacona in Chippindala predstavlja jasno hipotezo, ki jo bo mogo~e v prihodnje podrobno preveriti,« pravi.

D

Misti~no {tevilo skriva v sebi mo~no energijo in potenciale

Simbolizem {tevila 108 [

tevilka Misterijev, ki jo berete, je stoosma {tevilka. To {tevilo pa ima v ezoteriki poseben pomen, saj predstavlja temeljno povezavo ~loveka z zemljo in nebom ter je zastopano v vseh svetovnih civilizacijah; ljudje, ki raziskujejo simbolizem {tevil, vedno ve~ pi{ejo o misti~nem {tevilu 108.

To v sebi skriva mo~no energijo in potenciale, ki jih lahko s pridom izkoristimo. Pri {tevilu 108, kakor pri drugih {tevilih, ne moremo govoriti o vzhodnja{ki ali zahodnja{ki simboliki. Energija, ki jo predstavlja, vsebuje univerzalni simbolizem, vendar ni ukalupljena v samo eni obliki ali kulturi.

Udejanji in izoblikuje se v toliko kulturnih formah, kolikor je kultur, ki prepoznavajo njeno resni~nost.

Znana uporaba {tevila 108 so na primer ultrakratki radijski valovi, katerih frekvence so porazdeljene med 88 in 108 MHz. V astronomiji je znano, da

Zvonovi v budisti~nih templjih tik pred prihodom novega leta 108-krat zazvonijo: vsak udarec gonga naj bi pregnal eno od 108-ih posvetnih strasti, ki mu~ijo ljudi. vsaka zodia{ka doba Zemljinega cikla traja 2160 oziroma 20 x 108 let. Prestopno leto ima 366 dni, zmno‘ek 3 x 6 x 6 pa je 108. Tudi premer Zemlje je pribli‘no 108-krat manj{i od premera Sonca.

Kot med dvema prile‘nima stranicama peterokotnika je 108 stopinj, in peterokotnik ljudje ‘e od nekdaj uporabljajo kot mo~no za{~ito zoper zlo. Sploh so stare civilizacije polne primerov {tevila 108 ter izpeljank z deljenjem ali mno‘enjem tega {tevila.

mrku Luna to~no pokrije cel obod Son~evega diska. Pojasnjuje pa tudi, zakaj ima ro‘ni venec v mnogih tradicijah 108 jagod: to simboli~no ponazarja ~lovekovo pot z zemlje v nebo.

MISTI^NE MO^I Hindujci naj bi prvi v zgodovini razvili ro‘ni venec, ki mu pravijo »mala«.

Njihove Vede priporo~ajo razne vrste molkov in od vseh veljajo tisti s 108-imi kroglicami za najizvrstnej{e. Toda kroglice so bile v starih ~asih narejene iz koral, biserov in kristalov, tako da si revnej{i niso mogli privo{~iti cele male.

Zato so imeli manj{e molke, ki so jih izpeljali z deljenjem {tevila 108: 6, 9, 12, 18, 36 ali 54 jagod. Pravzaprav ima mala 109 jagod, vendar pri {tetju molitev ali manter izvzamejo izhodi{~no, najve~jo kroglico. Ta namre~ predstavlja Bo‘anstvo.

POT Z ZEMLJE V NEBO

Katoliki imajo ro‘ni venec iz 54-ih jagod (108 deljeno z dve), ~e izvzamemo 55-to, izhodi{~no kroglico.

Avtorji knjige Iskanje zibelke civilizacije (In Search of the Cradle of Civilization) pi{ejo: »De{ifriranje kod v Rig Vedi je pokazalo, da so vedski pesnikimatematiki poznali astronomski pomen {tevila 108. [tevilo skupin himen v Rig Vedi je namre~ 216 ali 2 x 108, povpre~na razdalja med Soncem in Zemljo ter med Luno in Zemljo pa je 108 Son~evih oziroma 108 Luninih premerov.

Te vrednosti lahko preprosto izmerimo tudi s prostim o~esom. ^e na primer gledamo 1 meter visoko palico, ki je od nas oddaljena 108 metrov, je tangens na{ega zornega kota na vrh palice enak kot tangens Zemlje glede na Sonce ali Luno! To pojasnjuje, zakaj ob son~evem

Hindujci naj bi prvi v zgodovini razvili ro‘ni venec, ki mu pravijo »mala«. Njihove Vede priporo~ajo razne vrste molkov in od vseh veljajo tisti s 108-imi kroglicami za najizvrstnej{e.

Misteriji 19

SIMBOLIZEM { TEVILA 108 Tudi {tevke v {tevilu 108 razlagajo simboli~no: enka je eden in edini Bog; ni~la pomeni, da recitiranje Bo‘jih imen na mali izni~i vse grehe; osmica pa se nana{a na osmero misti~nih mo~i, ki jih razvijemo ob »mantranju« na molku. [e nekaj primerov {tevila 108 iz hinduizma: Obstaja 108 Upani{ad, glavnih filozofskih spisov v Vedah. Po ezoteri~nem nauku 108 Upani{ad pooseblja 108 velikih modrecev, ki so se ob Kri{novem prihodu pred 5.000 in nekaj leti inkarnirali kot 108 njegovih najzaupnej{ih spremljevalk. @e omenjena Rig Veda ima 10800 kitic. Hindujski ‘rtveni oltar ima praviloma 10800 opek. Ob velikih festivalih pa tempeljski kuharji pripravijo 108 razli~nih jedi in jih darujejo tempeljskim Bo‘anstvom.

BUDA, VELIK 108 PRSTOV [tevilo 108 je prav tako pogosto v budizmu, saj je ta religija vzniknila na indijskem podkontinentu. Tudi budisti imajo ro‘ne vence razli~nih velikosti, ampak veliki molki, ki jih uporabljajo menihi, imajo 108 kroglic. Te ustrezajo 108-im posvetnim ‘eljam, ki jih mora u~enec premagati. Dve polovici celega

Kot med dvema prile‘nima stranicama peterokotnika je 108 stopinj, in peterokotnik ljudje ‘e od nekdaj uporabljajo kot mo~no za{~ito zoper zlo.

20

kroga pa predstavljata 54 stopenj do stanja bodisatve ali razsvetljenja.

108 se pojavlja tudi v budisti~nem kanonu o fizi~nih proporcih Velikega Bitja.

Ta spis o standardih budisti~ne umetnosti navaja zahtevane dimenzije za upodabljanje Bude, ki odgovarjajo idealnim proporcem fizi~nega telesa. Osnovna mera je pedenj, ki je razda- Budova podoba je velika 9 pednjev ali 108 debelin prsta, kar lja od vrha sredinca odgovarja dimenzijam makro-mikro-kozmi~ne skladnosti. do vrha palca razprte dlani. Vsak pedenj meri dvanajst debe- danes pa lahko v Pekingu ob~udujemo lin prsta, cela Budova podoba pa je veli- 108 stebrov, ki obdajajo belo pagodo. ka za 108 debelin prsta oziroma 9 pedZvonovi v budisti~nih templjih tik njev, kar odgovarja dimenzijam makro- pred prihodom novega leta 108-krat mikro-kozmi~ne skladnosti. zazvonijo: vsak udarec gonga naj bi pregnal eno od 108-ih posvetnih strasti, [tevilo 108 v sebi skriva ki mu~ijo ljudi. Ob japonskem prazniku bonku, ki poteka od 13. do 15. julija mo~no energijo in na ~ast umrlim, pa na obali pri‘gejo 108 potenciale, ki jih lahko s pozdravnih ognjev.

Katoliki imajo ro‘ni venec iz 54-ih pridom izkoristimo. jagod (108 deljeno z dve), ~e seveda tudi tukaj izvzamemo 55-to, izhodi{~no kroBuda naj bi imel 108 glavnih pridig, glico. in izro~ilo pravi, da je bilo ob njegovem V kr{~anski tradiciji {tevilo 108 sicer rojstvu na ceremoniji podelitve imena nima tako vidnega mesta, ima pa velipovabljenih 108 brahmanov. ko prikritih izto~nic. Tako na primer 108.

Tibetanski budisti imajo 108 svetih verz Stare zaveze razodeva najvi{ji blaknjig. Dalaj Lama, njihov duhovni in goslov, ko govori o stvarjenju mo{kega politi~ni vodja, ima v~asih okoli leve in ‘enske: »Ustvaril ju je mo{kega in roke malo iz 108 oran‘nih kroglic. Ta ‘ensko, ju blagoslovil in ju imenoval »zapestnica« je tako velika, da si jo mora ~loveka, na dan, ko ju je ustvaril. (Genve~krat oviti okoli zapestja. eza 5,2) V Novi zavezi, v Matejevem evanS [TEVILOM 108 geliju, pa 108. verz vsebuje glavno poanDO MODROSTI to o dovr{enosti in popolni izpolnitvi Po kitajski tradiciji je potrebno pre- svetih knjig: »Resni~no, povem vam: hoditi 108.000 li-jev, da bi dosegli mod- Dokler ne preideta nebo in zemlja, ne rost. Za informacijo: li zna{a 576 metrov, bo pre{la niti ena ~rka ali ena ~rtica posttorej je 108.000 lijev 62.208 km! 108 je na ave, dokler se vse ne zgodi.« (Matej Kitajskem tudi tradicionalno {tevilo 5,18). udarcev za kaznovanje hudodelcev. [e Andrej Kikelj

Nerazlo‘ljivi pojavi blizu severnega te~aja podpirajo teorijo o votli Zemlji

Arkti~ne anomalije V

zhodna Arktika je najbr‘ geografsko podro~je na Zemlji z najve~ nerazlo‘ljivimi videnji.

Arkti~ni raziskovalci so zelo na lahko vzeli videnja kopenskih podro~ij, kjer jih ne bi smelo biti, ter sikajo~ih lu~i na nebu skrajnega severa. Vse to so zapisovali v svoje bele‘nice z ravnodu{nostjo, ki se ji danes lahko samo ~udimo.

Devetnajsto stoletje je bilo pa~ doba razuma. Znanost je v presenetljivo kratkem ~asu navidez uspela pojasniti skrivnosti, ki obstajajo ‘e od za~etka civilizacije. Galileo, Kepler, Newton in drugi renesan~ni znanstveniki so se ozirali navzgor in navzven v nebo, opisovali elipti~ne poti planetov, ali pa so zrli navznoter in oblikovali nove matemati~ne metode in fizikalne zakone. Velikani devetnajstega stoletja pa so preusmerili pozornost na samo Zemljo, da bi nam pojasnili ~ude‘e pred na{im nosom.

So aurore ‘arki notranjega sonca, ki ob~asno posvetijo skozi odprtine, pri ~emer jih v~asih zastrejo oblaki in megla, v~asih pa ne?

V tak{nem ozra~ju skokovitega znanstvenega napredka nas ne sme presenetiti, da so obiskovalci arkti~nih podro~ij tako zlahka sprejeli vse, na kar so tam naleteli. Klju~ je bila dioptrika: prou~evanje refrakcije ali loma svetlobe.

Vsak raziskovalec, ki se je odpravil na podro~je arkti~nega ledu, je ‘e poznal osupljive na~ine, na katere tople zra~ne plasti in delci ledu v zraku krivijo svetlobo ter ustvarjajo neskon~no raznolikost prividov in iluzij, fantomskih gorskih verig ter lu~i na nebu. Raziskovalci so

‘e vnaprej vedeli: ~e bodo videli v zraku vise~o ladjo, je to samo lom svetlobe oziroma slika kitolovke, skrite za obzorjem. In tudi ~e ni videti kot kitolovka, je to zaradi popa~enja slike, ki je lahko stla~ena, obrnjena na glavo ali kako druga~e spremenjena. Videnja drugih oblik, ki lebdijo nad ledenimi vodami, pa so zgolj popa~ene slike gorskih vrhov ali ledenih gora, ki se prav tako skrivajo za obzorjem.

Vsekakor je dejstvo, da se zaradi loma svetlobe slike lomijo v zra~nih plasteh. Ampak te‘ava z znanostjo o dioptriki je bila, da so z njo hoteli pojasniti prav vse, namesto da bi na vsakem primeru posebej dokazovali pravilnost svoje razlage. ^e bi raziskovalci iz devetnajstega stoletja zagledali bombnik B-52, ki nizko preletava nad arkti~nim ledom, bi najbr‘ mirno zapisali svoje opa‘anje kot {e en zanimiv pojav »refrakcije svetlobe«.

Fatamorgana je privid, pri katerem je predmet na obzorju, na primer ladja ali gora, obrnjen na glavo nad obzorjem. Mnogi arkti~ni raziskovalci so videli obse‘na kopna, gorske verige in ~udne otoke, ki pa so skrivnostno izginili, ko je pri{la mimo naslednja odprava. Zato so jih pojasnili kot fatamorgano.

Misteriji 21

A RKTI ~NE

ANOMALIJE

Videnja raziskovalcev skrajnega severa lahko podelimo v dve glavni skupini. V prvo sodijo »fantomske geografske posebnosti«, ki bi jim danes rekli fatamorgana.

FATAMORGANA V to kategorijo sodijo obse‘na kopna, gorske verige in ~udni otoki, ki so jih videli in nanje prisegali izku{eni raziskovalci, ki pa so skrivnostno izginili, ko je pri{la mimo naslednja odprava. Slavni John Ross je videl svoje »Crockerjevo gorovje«. Leta 1909 je Robert Peary na poti proti severnemu te~aju zagledal »Crockerjevo gorovje« severno od otoka Ellesmere. Zatrjeval je, da gre za gorat otok: »To je zelo velik otok, ki zapolnjuje obzorje z jasno razvidnimi ledenimi vrhovi, ki se dvigajo proti severnemu nebu.« Ampak ko je leta 1913 tja pri{la naslednja odprava, ni bilo o Pearyjevem otoku ne duha ne sluha. Progla{ena so bila odkritja Predsednikove zemlje, Petermannove zemlje, Keenanove zemlje in Zemlje kralja Oscarja, ki pa jih poznej{e odprave pri najbolj{i volji niso mogle ve~ najti. Ali so to res bila le svetlobna slepila?

Stvar morda vendar ni tako preprosta. ^lani nekaterih odprav, ki naj bi preverile novoodkrita kopna, so namre~ v~asih videli enako fatamorgano. Privid, ki ga druga odprava vidi ve~ let za prvo, pa~ ni ~isto skladen z znano definicijo fatamorgane.

Progla{ena so bila odkritja Predsednikove zemlje, Petermannove zemlje, Keenanove zemlje in Zemlje kralja Oscarja, ki pa jih poznej{e odprave pri najbolj{i volji niso mogle ve~ najti.

Naenkrat spremeni obliko … in postane velik klavir … in komaj ga poimenujem, je ‘e nakovalo … ki se podvoji v par ogromnih telovadnih ro~k. @e naslednji hip pa je spet ~rna krogla!« Charles Francis Hall je imel zanimivo opa‘anje, ko je plul v Baffinovem zalivu, kjer je iskal ostanke Franklinove ekspedicije: »V smeri vetra sem zagledal vrh oddaljene ledene gore, nakar sem v oblakih neposredno nad ledeno

ZRA^NI POJAVI V drugo kategorijo nenavadnih arkti~nih pojavov sodijo tako imenovani »zra~ni pojavi«, ki jih lahko podelimo na svetlobne in nesvetlobne. Nesvetlobni pojavi lahko privzamejo fantasti~ne oblike, ki pogosto menjajo obliko pred o~mi analiti~nega opazovalca. Dr. Kane je na primer leta 1850 imel presenetljivo videnje, ko je odplul z grenlandske obale.

Zapisal je: »Vidim ~rno kroglo, ki lebdi v zraku okoli 3 stopinje severno od sonca … Ali je ptica ali zrakoplov? …

22

Polarni sij se pogosto pojavlja kot valovita svetlobna zavesa bledozelene ali ro‘nate barve. To~no v sredini slike je Hale-Boppov komet, v kombinaciji s spektakularnim modrozelenim polarnim sijem v Aljaski.

goro nenadoma uzrl sne‘nobelo pego, ne ve~jo od bucikine glave. V nekaj sekundah se je pove~ala v obrnjeno egip~ansko piramido … ta ble{~e~e bela piramida je navidez sestopila in se dotaknila morja, pa se spet dvignila na svoj nebe{ki prestol.«

POLARNI SIJ Zelo zanimiva so tudi opa‘anja nenavadnih svetlobnih pojavov, o katerih poro~ajo prvi raziskovalci v de‘eli polno~nega sonca. Pa tudi pri tem se raziskovalci niso dosti vznemirjali. To ni ni~ ~udnega; ~e so z lomom svetlobe lahko pojasnili poskakujo~e piramide in lebde~e ladje, je vsak popotnik na sever tudi izvedel, da utegne tam videti ~udne lu~i na nebu; navsezadnje je bila to de‘ela aurore borealis ali polarnega sija!

Polarni sij se pogosto pojavlja kot valovita svetlobna zavesa bledozelene ali ro‘nate barve, ki je spodaj v~asih {krlatno obrobljena. ^e smo to~no pod njim, je polarni sij lahko videti tanek in podoben ka~i. Pojav je redko ni‘je kot 100 milj v zemeljski atmosferi. Kakor lom svetlobe je tudi polarni sij nedvomno stvaren pojav; celo Kanad~ani v vi{jih podnebnih pasovih lahko vidijo nakodrane svetlobne zavese na severnem obzorju. V~asih pa polarna svetloba se‘e {e ju‘neje od polarnih obmo~ij. Tako je leta 1938 opazovala polarni sij polovica Evrope, in leta 1950 so ga nad Karavankami videli tudi Slovenci. Te‘ava je v tem, da se polarni sij razodeva v tako razli~nih oblikah in barvah, da jih je mogo~e uporabiti tudi kot priro~no razlago za videnja, ki so v resnici nekaj drugega.

K zamenjevanju polarnega sija z drugimi nenavadnimi pojavi prispeva tudi dejstvo, da polarni sij (oziroma aktivnost son~nih peg, ki ga povzro~a) moti radijski sprejem, povzro~a motnje v elektronski navigacijski opremi in celo inducira tok v elektrovodih. Pod njegovim vplivom v~asih pride tudi do napa~nega nihanja kompasov.

Neki Inuit iz devetnajstega stoletja je

ARKTI ~ NE

ANOMALIJE

je trajalo kakih deset minut, nakar se je pojav nenadoma dvignil v zrak in izginil. Danes bi takemu videnju seveda rekli lete~i kro‘nik.

NOTRANJI SVET

Znanstveno je ugotovljeno, da je polarni sij povezan z aktivnostjo son~nih peg. Marshall Gardner je bil prvi, ki je polarni sij povezal z notranjim svetom. Menil je, da so to ‘arki notranjega sonca, ki ob~asno posvetijo skozi polarne odprtine.

raziskovalcem povedal, da nebesni sij spremlja razlo~en sikajo~ zvok, podoben plapolanju jader v vetru. Aurora borealis pa~ ne daje nobenega zvoka. [e bolj nenavadna je Inuitova trditev, da je sij, ki so ga videli, pri{el bli‘e, ~e so mu po‘vi‘gali. Aurora borealis seveda ne po~ne niti tega.

Polarni sij oziroma aktivnost son~nih peg, ki ga povzro~a, moti radijski sprejem, povzro~a motnje v elektronski navigacijski opremi in celo inducira tok v elektrovodih.

Opis sikajo~ega zvoka je {e bolj zanimiv, ~e ga primerjamo z opa‘anjem odprave Thomasa Simpsona, ki je bila leta 1839 na rti~u Cape Alexander. ^lan odprave je opazoval polelipti~en lik zelo blizu zemlje, ki se je hitro premikal in je bil rde~e, {krlatno in zeleno obarvan.

Polelipsa se je pred njegovimi o~mi spu{~ala in dvigovala, spremljal pa jo je sli{en zvok, podoben {u{tenju svile. To

Marshall B. Gardner je bil prvi, ki je aurore povezal z notranjim svetom.

Menil je, da so to ‘arki notranjega sonca, ki ob~asno posvetijo skozi odprtine, pri ~emer jih v~asih zastrejo oblaki in megla, v~asih pa ne. Gardner sicer {e ni znal to~no znanstveno definirati tega pojava, zdi pa se, da je razmi{ljal v pravi smeri. Model polarnega sija pa je izdelal Joseph H. Cater v knjigi »The Ultimate Reality«.

Andrej Kikelj

Michael Baigent Richard Leigh Henry Lincoln

Mesijanska zapu{~ina D 500 strani D format 15,5 x 23,5 cm D trda vezava 6.490 SIT 4.900 SIT * *je cena za naro~nike na revijo Misteriji

^e ‘elite knjigo (ali revijo Misteriji) prejeti na dom, pokli~ite:

01/431 20 25 Misteriji 23

Program ogro‘eni ekosistemi: Trud za za{~ito edinstvenih naravnih in gospodarskih virov

Jezera Tektonskega jarka K

enijski naravovarstveniki ugotavljajo, da bi se utegnila lepota in bogastvo jezera Naivasha - drugega najve~jega sladkovodnega jezera v Keniji in mednarodno priznanega obmo~ja izjemne biolo{ke pestrosti - ‘e v bli‘nji prihodnosti skvariti do neprepoznavnosti.

To pomembno sredi{~e ribarjenja in cvetli~arstva ter njegovo ~udovito ‘ivalstvo, ki med drugim obsega povodne konje, vodne ptice in najve~jo naselbino afri{kih ribjih orlov na vsej celini, pla~ujeta ceno za svojo ekonomsko in turisti~no privla~nost. Vi{je navzgor po tektonskem jarku Rift Valley, ob nerazvitem jezeru Bogoria, pa poteka druga~na drama: izumiranje malih flamingov.

Ali ekosistemi jarka razpadajo? Udele‘enci pomagajo pri udejanjanju lokalnih na~rtov, s katerimi ‘elijo ustaviti propadanje okolja.

Dr. David Harper (z univerze v Leicestru) in njegova skupina ‘e ve~ kot deset let vodijo prostovoljce Earthwatcha k jezeru Naivasha, kjer z njimi sodelujejo pri ocenjevanju vplivov ~lovekovih ravnanj na jezero. Zdaj svoj na~rt {irijo {e na jezeri Bogoria in Baringo, {e dva dragulja afri{ke naravne pestrosti. Tudi tam prou~ujejo vplive ~loveka in trenutno ekologijo. Podatki o vegeta-

24

Kenijska jezera pla~ujejo ceno za ekonomsko in turisti~no privla~nost. ciji, pticah, ribah, kakovosti vode, hidrologiji in drugem, zbrani s pomo~jo udele‘encev, pomagajo oceniti ekolo{ke meje teh edinstvenih jezerskih ekosistemov.

Udele‘enci delajo na vodi, v mo~virjih in suhih tleh, da bi ~im celoviteje ovrednotili pestrost jezerskih ekosistemov. Razdelijo se v ve~ manj{ih skupin, ki si na {tiri dni izmenjujejo naloge. Tako npr. posamezna skupina nekaj dni prebije v plitvih ~olnih na vesla, love~ prebivalce jezerskega dna, kot so louisianski raki, ki ru{ijo zapleteno vodno prehranjevalno verigo v Naivashi. Ali pa jemlje vzorce vode iz jezerskih globin in v njih meri vsebnost kisika, ki je nujen za zdravje in ‘ivljenje rib in nevreten~arjev. Ob drugih dneh v okoli{ki savani

Ob kenijskem jezeru Naivasha ‘ivi naj{tevil~nej{a naselbina ribjih orlov na afri{ki celini. Toda kje so meje okoljskega in ekolo{kega nazadovanja, ki ogro‘a neverjetno biolo{ko pestrost jezer v Tektonskem jarku?

sledi pticam roparicam z radijskim oddajnikom okoli vratu, nabira rastline ali pregleduje pasti za ‘u‘elke. Vsak korak skrbnega in marljivega

V Misterijih v vsaki {tevilki predstavljamo programe, pri katerih lahko sodelujete tudi vi. Za sodelovanje ni potrebna posebna izobrazba ali poznavanje ve{~in; strokovnjaki na terenu udele‘ence nau~ijo vsega, kar je potrebno.

Programi Earthwatcha zajemajo tri glavne smeri: raziskovanje, ohranjanje in izobra‘evanje.

Stro{ke bivanja vsak poravna sam. Evropski naslov organizacije, ki se ji lahko pridru‘ite: Earthwatch Europe/57 Woodstock Rd./Oxford OX2 6 HJ.UK. Telefon: ++44(0)1865-311-600. e-mail:vp@earthwatch.org.uk.

dela pomaga razumeti in re{evati biolo{ko pestrost jezer v sicer pusti de‘eli.

TERENSKI POGOJI Udele‘enci stanujejo v udobnih ko~ah ali v safarijskem taboru ob jezerih, kjer u‘ivajo v dru‘bi najrazli~nej{ih vrst ptic. Zve~er se sprostijo pri doma~em obroku, ki ga pripravi kuhar, sledijo pa bodisi u~enje svahilija, posvetom ali ogledu videoposnetkov. Prosta dneva lahko izkoristijo za ogled divjadi v bli‘njih narodnih parkih.

D

ZALO@BA ARA

VO NO

VODNIK PRAKTI^NE AROMOTERAPIJE

ZDRAVA SREDOZEMSKA PREHRANA

PRIKRITA ZGODOVINA ^LOVE[KE RASE

ZATON PROMETEJEVE DOBE

^ESEN, ^UDE@NO HRANILO

!

USODA DU[

Davno izro~ilo in najnovej{e terapevtske informacije o rastlinskih eteri~nih oljih, ki jih lahko kupimo v vsaki bolje zalo‘eni trgovini z naravno kozmetiko. Enostavni napotki za odpravljanje stresa, zdravljenje bolezni, obogatitev ~utov, masa‘o in kopeli.

To, kar znanost spoznava za resni~no zdravo hrano, jedo ljudje ob Sredozemskem morju ‘e od nekdaj: zelenjavo, pusto meso, ribe, za~inijo z olj~nim oljem in ~esnom ter vrsto imenitnih za~imb. Ve~ kot 100 receptov.

Knjiga opisuje nenavadne izkopanine, predmete, ki jih v muzejih skrivajo v depojih; strokovnjaki ne znajo razlo‘iti njihovega porekla.

Knjiga seznanja s predmeti, katerih starost ocenjujejo na milijone let, ~eprav je ~love{ka rasa uradno stara {ele 100.000 let.

Soodvisnost `ivih bitij je nelo~ljiva in vseobsegajo~a. ^lovek je sam po sebi `ivi dokaz kozmi~ne inteligence, ki dokazuje, da je celota skrita v vsakem od njegovih delov in katere zavest je sestavni del univerzuma. Knjiga vse to pojasnjuje na razumljiv na~in.

Najsodobnej{a znanstvena spoznanja iz 2000 raziskav o neverjetni zdravilni mo~i te ‘e tiso~letja znane rastline in njenem vplivu na resnej{e bolezni sodobnega ~asa...

Cena: 2.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Cena: 3.900 SIT

Cena: 3.900 SIT

Cena: 1.900 SIT

Ameri{ki mojster hipnoterapije Michael D. Newton je na podlagi {tevilnih seans pri{el do novih odkritij o usodi du{ in to popisal v ve~ kot 500 strani debeli knjigi, ki v obliki intervjujev odstira pogled v skrivnost zasmrtja. Knjiga je ameri{ka uspe{nica.

KOZMOBIOLOŠKI KOLEDAR

Cena: 5.500 SIT

ZDRAVILNA ENERGIJA DREVES Vonjajte in oku{ajte popke in drevesni sok, prislanjajte u{esa in poslu{ajte notranji {epet debel.

Spoznajte na~ine in vaje za zajemanje zdravilne energije dreves v gozdu, go{~avi ali na vrtu, ne glede na to, kje ‘ivite.

Cena: 4.900 SIT

KOZMOBIOLO[KI KOLEDAR Preglednica Luninih men od leta 1965 do leta 1980, s katerimi je mogo~e dolo~iti Lunino meno ob rojstvu in s tem kozmobiolo{ko ovulacijo, nespremenljiv plodni ~as vsake ‘enske, pa tudi spol otroka.

Cena: 1.900 SIT

^ESNOVE JEDI S ~esnom je mogo~e prepre~iti sr~ne in ‘ilne bolezni, ~esen krepi imunost, premaguje klice... Vsakdanje u‘ivanje je najmanj, kar lahko storimo za svoje zdravje. V knjigi ^esnove jedi je ve~ kot 100 receptov.

Cena: 2.900 SIT

ZDRAVILNI ^AJI IN NASVETI

Zdravnik internist F. Batmanghelidj dokazuje, da si lahko zdravje mo~no izbolj{amo s pitjem navadne vodovodne vode. Medicinsko utemeljeno.

^ajne me{anice za vse vrste tegob in {e nasvete, s katerimi se jih da olaj{ati, je zbral v svoji knjigi starosta slovenskih zeli{~arjev Jo`e Toma`in~i~. V knjigi je ve~ kot 100 izbranih receptov in na stotine nasvetov.

Cena: bro{irane 2.900 SIT trdo vezane knjige 3.900 SIT

KAKO VIDIMO, BEREMO IN IZBOLJ[AMO AVRO

KAKO ODKRIJETE VA[A PREJ[NJA @IVLJENJA

KAKO SE NAU^IMO AVTOMATSKEGA PISANJA

KAKO POVE^AMO SAMOZDRAVILNE SPSOBNOSTI

Priro~nik za spoznavanje avre in razlage, kako se jo nau~imo gledati in spoznavati njen pomen; kako nam avra ka‘e na podlagi bioenergijskih zevov du{evno in telesno stanje.

Priro~nik korak za korakom vodi do znanja, kako se sami, brez terapevta, spustimo v prej{nja ‘ivljenja in odkrijemo vzroke morebitnih bolezni, preganjavic, stisk, ki izvirajo iz davnine.

Priro~nik, ki vas pou~i, kako prek avtomatskega pisanja vzpostavite stik z Vi{jim jazom, ki vas vodi in vam svetuje, komunicirate z drugimi bitji, ki vam posredujejo razli~ne informacije, dobite odgovore...

Sami lahko veliko storimo za svoje zdravje. Prisluhnimo naravi.

Napotki za klistiranje, post, telesno vadbo in savnanje. Kako, koliko in kdaj naj bi jedli, da bi spremenili svoj svet zdavja.

Cena: 1.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Cena: 1.900 SIT

Priro~nik z razlagami, kako olj~no olje varuje pred artritisom, sr~no‘ilnimi boleznimi in rakom na dojki. Ameri{ka uspe{nica na podlagi rezultatov {tevilnih raziskav vodi v svet zdrave in okusne prehrane, ki varuje zdravje.

Cena: 1.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

VO NO

PRIPORO^AMO: • Sanjska knjiga (1.900 SIT ), • Napovedovanje usode z igralnimi kartami (2.900 SIT), • Radiestezija (1.900 SIT), • Bioenergija (1.900 SIT), • Ugankarski slovar I+II (4.980 SIT), • Zdrava nose~nica (1.700 SIT), • Varujmo srce (1.700 SIT), • Huj{ajmo (knjiga in kaseta 1.900 SIT), • Ri` na 100 na~inov (1.900 SIT), • Recepti za biohrano (1.600 SIT), • Bio kruh in pecivo (1.600 SIT), • Kuhinja Zlatega polja (1.900 SIT) • Kuhinja Zlatega polja - Ka{e (2.900 SIT), • Kuhinja Zlatega polja - Od polente do kuskusa (2.900 SIT)

^UDE@ OLJ^NEGA OLJA

TELO KLI^E PO VODI

!

KAKO VPLIVAJO OSEBNA [TEVILA S pomo~jo {tevil, vsako ima svoj pomen, lahko bolje spoznamo sebe in ljudi, ki nas obkro‘ajo. [tevila nam lahko pomagajo ustvariti lep{e ‘ivljenje, z njimi lahko pokukakmo v preteklost, razumemo sedanjost in na~rtujemo prihodnost.

Cena: 2.900 SIT.

POTOVANJE DU[ V knjigi najdemo odgovore na ve~na vpra{anja, kaj se dogaja z du{o, ko ~lovek umre, bodisi naravne bodisi nasilne smrti. Kdaj in kako se du{a odlo~i, da pride v ~lovekovo telo? Kaj se dogaja z du{o med dvema ‘ivljenjema?

Cena: 3.300 SIT

Knjige naro~ite z naro~ilnico, natisnjeno na naslednji strani.

Vse knjige prodajajo tudi v trgovini AUREA - BTC, hala A, tel.: 01/541-17-60.

Misteriji 25

PRODAJA PO PO[TI

INFORMIRANI KOZARCI Njihova posebnost je, da izbolj{ajo vsakdanjo vodo; v njih voda spremeni svoje fizikalnokemi~ne lastnosti, informacije v kozarcu vzpodbudijo njene samoo~i{~evalne lastnosti.

Voda iz informiranih kozarcev je za vsa ‘iva bitja primernej{a pija~a, kar je dokazano z vrsto poskusov, ki te~ejo iz meseca v mesec. Tako na primer genotoksi~en test dokazuje, da kozarec pobolj{a vodo za kakih 40 odstotkov.

3.100 SIT Ker razli~ne barve razli~no delujejo na ljudi, smo glede na ezoteri~na izro~ila kozarce opremili s simboli razli~nih barv, pri ~emer je v vseh kozarcih osnovna informacija enaka, zeleni in rde~i pa imata {e dodatne informacije. Vsakemu originalnemu kozarcu je prilo‘en certifikat, zelenemu pa tudi knji‘ica z napotki za huj{anje in kaseta s programom za la‘je huj{anje.

Za dobro zdravje je priporo~ljivo, da na dan popijemo kakih osem kozarcev vode.

Tehnologija Hydronic, po kateri so narejeni kozarci, je bila z zlatim odli~jem nagrajena na sejmih inovacij v Nürenbergu, Pittsburgu in na mednarodnem sejmu v Celju ter je prejela v Pittsburgu posebno nagrado za uspe{en naravovarstveni izdelek, kristalni globus.

4.100 SIT Kozarci imajo svoj pomen tudi v barvni terapiji. Iz knjige Aura Soma povzemamo, kako barve delujejo na ~loveka: Modra: Deluje na grleno ~akro, vzpodbuja toleranco do sebe in drugih, vero v notranje vodstvo, okrepi odpornost, fizi~no in ~ustveno, zmanj{uje trpljenje...

Zelena: Deluje na sr~no ~akro, podpira nas pri sprejemanju odlo~itev, vzpodbuja nov pogled na stvari, prina{a mo~an stik z naravo...

Rde~a: Spodbuja delovanje hormonskega sistema, pomaga premagati agresivna ~ustva, obnavlja energijo, uravnove{a delovanje prve ~akre, pomaga pri stresu, pri razli~nih strahovih.

Opozorilo: Kozarcev ne smemo pomivati v pomivalnem stroju, uporabljati agresivnih pomi4.100 SIT valnih sredstev ali vanje to~iti vro~o vodo.

SOLNA LU^ Solna lu~ izredno ugodno deluje na po~utje in zdravje, saj seva negativne ione in oddaja v prostor ‘ivljenjsko pomembno desnosu~no bioenergijo, s katero se, ~e je potrebno, napolni vsako telo. Njeno blagodejno delovanje je priporo~ljivo predvsem ob televizorjih, ra~unalni{kih ekranih, mobilnih telefonih, patogenih sevanjih... V prodaji po po{ti so naprodaj te`ke: a) 3 - 4 kg 10.900 SIT b) 4 - 5 kg 11.815 SIT in c) 5 - 6 kg 13.900 SIT

26

KROGLA ZA HLADILNIK S kroglo za hladilnik lahko dose‘emo, da hrana v hladilniku ostane dalj ~asa sve‘a in se njena uporabnost podalj{a vsaj za ~etrtino. Storiti ni treba prav ni~ drugega kot kroglo za hladilnik, ro~no narejeno iz kristalina jantarjeve barve, postaviti v hladilnik. In ‘e deluje.

7.900 SIT

KRISTALINSKA KROGLA Krogla zagotavlja, da se energija okrog nje su~e desno (preverite z nihalom). V radioni~ni delavnici so ji vsevane informacije, ki razen dobre volje vzbujajo v ljudeh tudi odpornost proti {tevilnim boleznim. Osem centimetrov velika krogla deluje v premeru treh metrov. Poznavalci jih postavijo na ra~unalnik, na delovno mizo, predvsem pa na no~no omarico.

7.900 SIT

MAGIC LIFE Plasti~na plo{~ica posebnih oblik zaradi svoje oblike zajema energijo iz okolja in jo oddaja v neposredno bli‘ino. Plo{~ica je kodirana z orgonskimi sevalniki in nam pove~a energijo in {~iti pred sevanji, ~e jo nosimo na vrvici okoli vratu ali v prsnem ‘epu.

1.070 SIT

TESLOVA PURPURNA PLO[^A Deluje s svojim indukcijskim magnetnim poljem biostimulativno na celi~ne procese, pove~uje izmenjavo plinov, krepi regenerativne procese in mikro cirkulacijo v obolelem tkivu. Uporabljamo jo zjutraj in zve~er po dvajset minut, tako da jo postavimo na obolela mesta in jo pritrdimo z obli‘em. Uporabljamo lahko tudi dve plo{~i, postavljeni drugo proti drugi. Pomaga tudi proti nespe~nosti in drugim te`avam; prilo‘ena so natan~na navodila.

4.900 SIT

PRODAJA PO PO[TI

FILTER IN TRANSFORMER

ENERGIJSKA ZA[^ITA NORAD Energijsko samolepilno bakreno plo{~ico s premerom a) 24 ali b) 28 milimetrov nalepimo na pokrov~ek ure. Tako bo energijska plo{~ica v stiku s ko‘o in bo baker, ki ga potrebujemo v obrambi pred vnetji, prehajal v telo. Bakrov oksid je prvi znani zaviralec vnetij. Plo{~ica pa je tudi kodirana; pove~uje bioenergijo, pove~uje biopolje ~loveka in tako zmanj{uje tveganje pred negativnimi vplivi sevanj ra~unalnikov, baznih postaj in drugih virov sevanja. Delovanje plo{~ice je dokazano z meritvami biopolja ~loveka in z merjenjem zmanj{evanja {tevila po{kodovanih kromosomov v rastlinah. Kadar potrebujete ve~ energije, med izpiti, ~e ste utrujeni med vo‘njo... zavrtite uro tako, da bo bakrena plo{~ica v stiku z notranjo stranjo zapestja.

Enotna cena za a) ali b): 3.300 SIT

TELEFONSKA ZA[^ITA NORAD Telefonska za{~ita Norad je samolepilna bakrena plo{~ica s premerom 12 milimetrov. Nalepimo jo na mobilni telefon v bli‘ini antene ali znotraj na baterijo. Z informacijami, ki jih oddaja, zmanj{uje negativni vpliv sevanja mobilnih telefonov za ve~ kot sedemdeset odstotkov. Tako ob~utno zmanj{uje tveganje okvar kromosomov, ki jih povzro~a sevanje. Doma in v tujini nagrajena za{~ita Norad je preverjena z biolo{kim testom in z merjenjem u~inkov na ~lovekovo biopolje.

2.975 SIT

ATLANTIDSKI PRSTAN IN PLO[^ICA Sta srebrna, oblikovana tako, da posebni liki sprejemajo in oddajajo kozmi~no energijo in s tem {~itijo pred negativnimi sevanji. Ugodno delujejo na zdravje in dobro po~utje, prepre~ujejo nesre~e. Oblika prstana izhaja iz davnine, saj so u~inki likov, ki so skrbno vdelani v celjski srebrni nakit, znani ‘e iz ~asov faraonov. Velikosti prstana: od 16 do 26 mm notranjega premera. prstan 7.800 SIT plo{~ica 7.800 SIT

^AKRINA MAJICA ^akrine majice iz Avstralije telesu dovajajo bioenergijo s pomo~jo mo~nih nihanj nenavadno ‘ivih barv (njihove intenzivnosti se na papir ne da natisniti) in tako polnijo avro in bolj{ajo zdravje. Velikosti S, M, L, XL, XXL. 14.900 SIT

V krajih, kjer je mogo~e pri~akovati onesna‘eno vodo, pa tudi na potovanju, kjer ne vemo, kaj prite~e iz pip, o~istimo vodo s filtrom in dodatno {e s Transformerjem (narejen po tehnologi Hydronic), ki zmanj{a genotoksi~nost vode za 35%. Informirani kozarec {e dodatno zni‘a genotoksi~nost.

Cene: filter 5.200 SIT, transformer 14.900 SIT, ogljena kartu{a za 300 litrov 4.000 SIT.

BAKRENE ZAPESTNICE Zmanj{uje ali odpravlja bole~ine, ki jih povzro~ajo revma, artritis, i{ijas, lumbago, igranje tenisa, golfa, ko{arke...

Mnogi, ki nosijo zapestnico, zmanj{ajo ali pa celo opustijo jemanje protibole~inskih zdravil in tako veliko naredijo za svoje zdravje. Velikosti zapestnic: od 15 do 19 cm premera.

Naprodaj so tudi posrebrene ali pozla~ene. a) navadna (informirana) 4.990 b) posrebrena 5.700 c) pozla~ena 9.600 in d) pozla~ena z gravuro 12.500 SIT

AJDOV VZGLAVNIK Ajdov vzglavnik je napolnjen s 3,3 kilogrami lu{~in biolo{ko pridelane ajde, velik 70 x 50 cm. Lahko ga poljubno oblikujete in si sami dolo~ite najprimernej{o vi{ino. Se ne greje in je zelo zra~en. Primeren je za vse ljudi, predvsem pa za tiste, ki imajo bole~ine v vratu, glavi, hrbtenici...

9.800 SIT

Naro~ilnica Misteriji Naro~am izdelke:

pla~al bom po povzetju s kartico EU LB {t. kartice: veljavnost do:

koli~ina

cena

{t. ~lanske kartice: AMEX podpis:

ime in priimek: ulica in hi{na {tevilka: po{tna {tevilka, po{ta: kraj, datum, podpis: Naro~ilnico po{ljite na naslov: Ara, [martinska 10, 1000 Ljubljana tel.: 01/431-20-25, faks: 01/230-16-27, e-mail: ara @zalozba-ara.si Vsi izdelki so naprodaj tudi v trgovini AUREA BTC, hala A Ljubljana, tel. 01/541-17-60.

Misteriji 27

PRODAJA PO PO[TI

RADIESTEZIJSKA NIHALA Karnak (a) (nova oblika), Izis (b) - 6 in Izis (c) - 4 (oba novej{a oblika) so med najbolj znanimi radiestezijskimi nihali. Nihali Izis sta poimenovani po egiptovski boginji Izidi, primerke tako oblikovanih nihal so na{li v izkopanih egiptovskih sarkofagih. Uporabljamo jih za preiskavo {kodljivih sevanj, iskanje vode, izbiranje primerne prehrane, doziranje, pa tudi za diagnosticiranje.

Cena posameznega nihala: 4.200 SIT

KAK[NA VODA TE^E Kraj, kjer je bil odvzet vzorec pitne vode

a

b

c

AKORDI @IVLJENJA Deset pesmi, ki jih vedno radi sli{imo (The way we are, Feelings, The love of woman, Love me tender, Memory, Ave Maria, My way...) je zapela Nata{a Loborec Perov{ek in izdala zgo{~enko, ki prijetno spro{~a.

2.900 SIT

ANGELSKE KARTE Med {tiriin{estdesetimi kartami izvle~ete eno in z nje preberete duhovno sporo~ilo, ki vas spremlja ves dan. Angelske karte niso karte za prerokovanje; so zbirka sporo~il, dobrih misli, ki vam prinesejo mir, zadovoljstvo, uteho in radost.

2.550 SIT

RADIESTEZIJSKI PRIBOR

Plastificirana rozeta in nihalo z vre~ko sestavljata komplet za radiestezijsko delo. Na rozeti je {est razli~nih skal za ugotavljanje energetske frekvence prostora, predmetov in oseb, za ugotavljanje radiestezijskega potenciala, vitalnih energij, primernosti hrane, pija~, ~ajev, zdravil, zemeljskih sevanj in vibracij... Na hrbtni strani rozete so natisnjena natan~na navodila.

4.900 SIT

28

IZ PIP?

% genotoksi~nosti vodovodne vode

Ajdov{~ina, Gori{ka c. 29 Bled, Ljubljanska c. 15 Bo{tanj pri Sevnici, Bo{tanj 60a Bre`ice, Milan~eva 40 Celje, Celov{ka 10 ^rnomelj, Ko~evje 22 b Dom‘ale, Ljubljanska cesta Dravograd, Koro{ka c. 49 Ilirska Bistrica, Vilharjeva 31 a Jesenice, Cesta Mar{ala Tita 19 Izola, Bencinski servis Ko~evje, Ljubljanska 69 a Koper, Bencinski servis Kranj, Britof 184 Kr{ko, Kr{kih `rtev 136a Lendava, Kolodvorska 4 Ljubljana, Pov{etova ulica Maribor, Pri Treh ribnikih Metlika, c. 15. brigade 34 Murska Sobota, Cankarjeva 4 Nova Gorica, Sedejeva ulica 2 Novo mesto, Ljubljanska c. 10 Postojna, Re{ka c. 5 Ptuj, Pre{ernova 10 Ravne na Koro{kem, Koro{ka c. 4a Slovenj Gradec, Ronkova ulica 2 Slovenska Bistrica, Ob Potoku 33 Slovenske Konjice, Liptovska ul. 4 [kofja Loka, Vinoteka - Ka{~a Tolmin, Trg M. Tita 18 Trbovlje, Trg revolucije 27 Velenje, Celjska cesta 2 Vrhnika, Ljubljanska c. 4 Idrija, Izvir Podroteja Kri`, Kri` 53 (ob~ina Komenda) nadaljujemo z raziskavami

16,00 14,28 16,16 14,70 18,75 14,28 12,19 16,27 14,81 19,23 17,14 17,74 16,16 17,39 19,67 23,80 15,53 12,71 17,54 22,22 17,07 18,44 16,21 19,81 16,66 16,21 9,52 10,00 16,17 11,36 16,00 21,92 13,95 17,64 8,06

% genotoksi~nosti informirane vode

9,67 8,69 11,11 9,43 11,76 8,77 7,01 10,16 8,82 12,50 10,90 11,90 10,05 9,32 13,51 16,66 10,76 8,03 12,40 16,03 11,11 10,00 10,71 10,16 10,25 9,67 5,94 6,06 9,30 6,89 9,37 14,96 9,09 11,57 4,82

Vsak mesec z genotoksi~nimi testi (Protokol 8. - mednarodno priznani genotoksi~ni test) preverimo kakovost enega izmed mestnih vodovodov. Genotoksi~nost je izra‘ena v % in ka‘e odstotek celic, katerim voda oziroma snovi v njej po{kodujejo kromosome (po{kodbe opazujemo v ~ebulnih metafaznih celicah). Med testom pregledamo kakih 300 metafaznih celic, to je v skupnem {tevilu le 1 odstotek vseh pregledanih celic. Genotoksi~nost se izra‘a z razmerjem med celicami s po{kodovanimi kromosomi in vsemi metafaznimi celicami. V drugi koloni gornje preglednice je na enak na~in ugotovljena genotoksi~nost iste vode, ki jo nato~imo v informirani kozarec. Ta je praviloma za kakih 40 % manj{a, torej informirani kozarec mo~no popravi kakovost pitne vode.

Na koncertu ljudje lahko sli{ijo razpolo‘enje zelenih rastlin

Zvoki rastlinskih ~ustev V

hi{i damanhurjanske skupnosti Ognidove (Kjerkoli) igra svoje prijazne melodije pet lon~nic. Program, da ljudje lahko sli{ijo razpolo‘enje zelenih rastlin, je delo Camaleonta Oleandra, ki dokazuje, da se rastline odzivajo na dra‘ljaje in da so njihovi odzivi odvisni od vrste dra‘ljaja. Koncert, morda ga bo revija Misteriji organizirala tudi v Ljubljani, je le zunanji in najlep{i dokaz iz cele vrste damanhurjanskih poskusov, ki nam sporo~ajo, da imajo rastline svoja ~ustva in da se ~ustveno odzivajo.

Poskusi v Damanhuriji, skupnosti, ki so jo bralci Misterijev nedavno spet obiskali, so sad velikega zanimanja vse damunhurjanske skup-

^lani damanhurjanske skupnosti so se poglobili v raziskovanje odzivanja rastlin in pri{li do cele vrste neverjetnih ugotovitev in naprav, ki osvetljujejo ~ustveno ‘ivljenje rastlin. nosti za naravo, pa tudi za rastline. Niso jih zadovoljile ugotovitve, da rastline ob pravilno izbrani glasbi lep{e rastejo (o tem smo v reviji ‘e pisali) in znani Backsterjev u~inek. ^lani damanhurjanske skupnosti, predvsem pa Camaleonte Oleandro, so se poglobili v raziskovanje odzivanja rastlin in pri{li do cele vrste kar neverjetnih ugotovitev in naprav, ki na povsem nov na~in osvetljujejo ~ustveno ‘ivljenje rastlin.

Prvi in najbolj znan poskus

o ~ustvenem odzivanju rastlin, o katerem so pisali vsi veliki svetovni ~asopisi, se je v New Yorku »zgodil« leta 1966 Clevu Backsterju, ki je tedaj slovel kot najve~ji strokovnjak za policijska in druga zasli{anja z detektorjem la‘i.

Nekega poznega ve~era je utrujen obsedel v sobi {ole za zasli{evanje s poligrafom, kjer je policaje in kontraobve{~evalce u~il spretnosti uporabe detektorja la‘i, kot lai~no imenujemo poligraf. Pri{lo mu je na misel, da je elektrode, ki

Camaleonte Oleandro, glavni tvorec ideje in naprav, ki ~ustva rastlin spreminjajo v ljudem razumljivo glasbo. Obljubil je, da bo svoj rastlinski orkester pripeljal tudi v Ljubljano.

jih name{~ajo na ljudi, pripel na liste zmajevca (Dracaena massangeana), okrasne rastline, s katero mu je tajnica kak dan pred tem polep{ala sobo.

Rastline ni mu~il, marve~ ji je privo{~il malo ve~ji odmerek vode. Zalita rastlina skozi sebe ni spustila ve~ toka, elektri~na upornost se ni zmanj{ala, kot je pri~akoval, pisalo pa se ni pomikalo navzgor, temve~ vse ni‘je in ni‘je. Strokovnjak za razvozlavanje la‘i je ves osupel ugotovil, da se njegov novi zmajevec odziva podobno kot ~lovek, ki je podvr‘en kratkemu ~ustvenemu dra‘ljaju.

MISEL JE IZZVALA ODZIV Ni~ ni zapletenega; odzive rastlin posreduje nekaj oja~evalcev in sintetizator.

Naju~inkovitej{i na~in za vzpodbuditev dovolj mo~ne reakcije v ~love{kem organiz-

Misteriji 29

Z VOKI

RASTLINSKIH

~USTEV

mu, da trzne igla na galvanometru, je gro‘nja s smrtjo. In Backster se je odlo~il, da poskusi s smrtno gro‘njo tudi zmajevcu; enega od listov palmi podobne rastline je potopil v skodelico vro~e kave.

Toda kazalec na galvanometru se sploh ni premaknil.

Backster je obsedel in se odlo~il, da bo list za‘gal. V trenutku, ko si je predstavljal, kako bo za‘igal list, je nastala dramati~na sprememba.

Pisalo se je naglo premaknilo navzgor, na papir se je izrisala vzpenjajo~a se ~rta. Pri tem se Backster sploh ni premaknil in seveda ni~esar ni pri‘gal. Strokovnjaku za poligrafijo je postalo jasno, da je rastlina prebrala njegove misli in se odzvala.

Od takrat se je zvrstilo ‘e veliko raziskav in japonski strokovnjaki so celo ugotovili, da imajo rastline nekak{en »{esti ~ut« za bli‘ajo~e se katastrofe. Pred nevihto ali potresom vstopijo v stanje, podobno nezavesti pri ljudeh.

Trenutno si prizadevajo izdelati dovolj poceni aparaturo, ki bi, priklju~ena na rastline, lahko pravo~asno napovedala neljube dogodke. Zadost-

no {tevilo teh naprav, razporejenih po celem ozemlju dr‘ave in povezanih s centralnim ra~unalnikom, bi lahko zelo hitro in tudi lokacijsko natan~no predvidelo bli‘njo katastrofo. ^e je kdo navdu{en za novo in se tega tudi zelo resno in strokovno loti, potem so to nedvomno prebivalci skupnosti Damanhur v severni Italiji. @e pred dvajsetimi leti so se posvetili tudi zelenim prijateljicam. Enostavno zaljubljeni so vanje. Ni~ novega, morda pore~ete, saj vemo, da ro‘e lep{e cvetijo, ~e jih ima gospodinja rada, in da so {e za spoznanje bujnej{e, ~e se kdo z njimi pogovarja, {e najbolj pa jim prijajo ne‘ni in ljube~i dotiki. A Damanhurjanci so {li mnogo dlje.

SAMOOBRAMBA IN SAMOOSKRBA Enemu prvih projektov, ki jim je prav lepo uspel, bi lahko rekli »samoobramba«. S poskusi so ugotovili, kak{en elektri~ni impulz odda rastlina, kadar se ~uti ogro‘eno.

Nato so ga primerno oja~ali in povezali na elektri~no klju~avnico, ki jo oja~an impulz

zaklene. Stvar deluje! Najbolj presenetljivo pa je, da rastlina ob zaprtih vratih ugotovi, ali se z druge strani pribli‘uje prijazna oseba, ki so ji »vrata vedno odprta«, ali pa kak{en nebodigatreba, ki nima lepih namenov. V tem primeru se rastlina zelo hitro odzove in »zaklene« vrata!

Taki uspehi so damanhurjance seveda navdu{ili in so posku{ali naprej. Projekt samoobrambe so nadaljevali s projektom samooskrba. To je ‘e bolj zapleteno, saj gre za ve~stezno informacijo. Bistvo projekta samooskrbe je mo‘nost, da si rastline preko elektromagnetnih krmilnih naprav in servomotorjev same dolo~ajo ~as in koli~ino zalivanja, dodatke gnojil in celo koli~ino svetlobe, ko upravljajo z ‘aluzijami. [e bolj atraktivne so mobilne ro‘e. Lon~ek postavijo na vodljiv vozi~ek, ki ga poganjajo elektromotorji. Elektrode, pritrjene na rastlino, posredujejo njene »ukaze« v mini ra~unalnik, ki jih pretvarjajo v pogonske elektri~ne tokove. Najbolj u~ljive ro‘ice se ‘e po treh dneh navadijo na upravljanje svojega »avtomobil~ka« in se spretno pripeljejo na po lastnem izboru najprimernej{e mesto v prostoru!

KVINTET

Zamaknjenost med koncertom, ki je bil v Damanhurju namenjen slovenskim obiskovalcem. Tja jih dvakrat na leto pelje ljubljanska agencija Quo Vadis.

30

Umetni{ke du{e, kakr{ni so Damanhurjanci vsi po vrsti, so hoteli imeti {e nekaj za svojo du{o. Elektri~ne tokove, ki jih oddajajo njihove zelene prijateljice, primerno oja~ijo in speljejo v sintetizator, kjer jih je mogo~e pretvoriti v zvoke razli~nih in{trumentov. Sprva je bila tak{na rastlinska glasba povsem ne-

ubrana, sledila je pa~ vsakdanjim grobim ‘ivljenjskim ciklusom rastline. A so kaj kmalu ugotovili, da se »glasbenice« tudi poslu{ajo in posku{ajo ubirati bolj skladne ritme. To je vodilo v naslednji korak, ko so jim najprej predvajali melodi~no klasi~no glasbo, potem pa so jih prepustili »glasbenemu navdihu«. Uspeh je presegel najbolj optimisti~na pri~akovanja. Virtuozinje so pri~ele ubrano komponirati svoj napev!

Nadaljnji koraki so bili logi~ni. Posamezne rastline so zdru‘evali v istem prostoru, da so lahko druga drugo poslu{ale in kaj kmalu so se uglasile na isti ritem, {e celo »kvinte in kvarte« jim ~ez nekaj ~asa niso bile ve~ {panska vas. Trenutno naj{tevil~nej{a »orkestralna zasedba« je zbor petih lon~nic, katerega ubrano glasbo smo imeli priliko poslu{ati ob na{em majskem obisku Damanhurja. Eksperimentatorji zatrjujejo, da umetnice po vzpodbudnem aplavzu {e bolj navdu{eno ustvarjajo in da so nekatere med njimi pravi glasbeni pedagogi: V zelo kratkem ~asu nau~ijo muziciranja tudi svoje sorodnice v oddaljenih krajih, kamor jih prepeljejo.

Pravijo tudi, da zelo rade igrajo skupaj s pravimi glasbeniki, ki najprej s svojim in{trumentom posku{ajo ujeti njihovo melodijo, a ~e le-ti malo pozneje posku{ajo »vsiliti« svojo glasbo, jim ro‘ice rade sledijo. Ker je do Damanhurije dale~, se dogovarjamo, da bi ljudje iz ezoteri~ne damanhurjanske skupnosti rastlinski koncert predstavili v za~etku septembra v Ljubljani.

Ivan Mohori~

S kozmi~no energijo se ve~a kakovost in koli~ina pridelkov

Elopti~na palica P

o Sloveniji je v tla zapi~enih kakih deset manj kot dva metra dolgih elopti~nih palic, da s kozmi~no energijo, energijo Sonca, Lune, planetov in Zemlje ter z informacijami ugodno delujejo na rastline, posredno pa tudi na ‘ivali. V Sloveniji narejeni instrument, ki nadome{~a gnojenje, predvsem z umetnimi gnojili, ter kemi~ne pripravke za uni~evanje {kodljivcev vseh vrst, smo poimenovali elopti~na palica. V ZDA, kjer jih uporabljajo v petnajstih dr‘avah, jim pravijo kozmi~ne cevi. Pri nas jih izdeluje in preizku{a Samo Klemen iz Rimskih Toplic. Z njim smo se pogovarjali ‘e pred leti, ko smo ob{irno poro~ali o informacijskem zdravljenju rastlin in zemlje. Medtem so elopti~ne palice na{le pot v nekatere vrtove in sadovnjake, Samo Klemen pa si je nabral ‘e kar nekaj izku{enj.

ra, ki se ravna po zakonitostih elektrike. Ampak ne po vseh.

In po zakonitostih optike, toda ne vseh. Da bi vedeli, o kateri energiji se pogovarjamo, jo imenujemo eloptika, kot jo je v devetdesetih letih prej{njega stoletja poimenoval ameri{ki in‘enir kemije Galen, eden izmed pionirjev

uporabe te vseprisotne energije.

Kaj je v fizikalnem smislu posebnost te energije?

Elopti~na energija z razdaljo ne slabi in jo lahko prevajamo po ‘icah.

Kaj je mogo~e dose~i z va{im instrumentom?

Kaj sestavlja instrument?

Primerno dolga cev iz kristalne plastike, bakreno navitje z natan~no dolo~enim {tevilom navojev in po potrebi {e informacija za povsem dolo~en namen.

So vse palice enake?

Ne. Mogo~e je narediti palico s splo{nimi informacijami za bujnej{o rast, ampak jaz za sedaj, ko povpra{evanje {e ni tako veliko, pripravim vsako palico posebej.

Na kaj se ozirate, ko izdelujete elopti~no palico?

Najbolj na zemlji{~e, ki mu je namenjena, na rastline, ki tam rastejo, slednji~ pa vzamem v obzir {e druge dejavnike, tudi seme in podobno.

Na podlagi katerih podatkov izdelate elopti~no palico?

Na podlagi informacij, ki jih ugotovim z radiestezijo.

Kaj je elopti~na palica?

To je in{trument, s katerim na naraven na~in zajemamo vseprisotno brezpla~no kozmi~no energijo in omogo~amo, da jo rastlinski svet s pridom uporabi. Tako se lahko povsem izognemo gnojilom in kemi~nim pripravkom za ubijanje {kodljivcev.

Kaj pomeni beseda eloptika?

Skovanko iz dveh znanih besed, elektrika in optika.

Pomeni subtilno energijo zunaj elektromagnetnega spekt-

Ve~ji in bolj zdrav pridelek brez vlaganja v {kropiva in umetna gnojila.

Greste na teren in tam preverite pogoje?

Zadostuje vzorec zemlje ali pa celo le fotografija zemlji{~a. No, najbolje je, da imam oboje. [e bolje je, da mi prinesejo tudi vzorce semena rastlin, ki jih bodo sejali. Tako se da pripraviti optimalno palico.

Samo Klemen s sestavnimi deli elopti~ne palice, s cevjo iz kristalne plastike in bakrenim navitjem.

Ali ljudje, ki se zanimajo za palice, kaj vedo o kozmi~ni energiji, delovanju palic, informacijah …?

Misteriji 31

ELOPTI ~NA

PALICA

Vedno pokli~ejo ljudje, ki ‘e nekaj vedo o kozmi~ni energiji. Berejo knjige, dostopne so tudi v sloven{~ini, berejo ~lanke v Misterijih.

objamejo zemlji{~e v premeru tridesetih metrov.

Bi bilo mogo~e izdelati palico za ve~jo povr{ino?

Seveda, tudi za hektar in ve~; bila bi pa~ ve~ja in bi imela ve~ji premer.

V ~em se palice razlikujejo?

V glavnem po {tevilu navojev bakrenega navitja. Kozmi~no energijo oziroma energijo, ki nas obdaja, je potrebno uglasiti. [tevilo navojev je tisto, ki je odlo~ujo~e.

Za koliko se pove~a pridelek z elopti~no energijo?

Za desetine odstotkov, lahko tudi za petdeset in ve~. Lahko tudi za ve~ kot sto odstotkov; odvisno od tega, kako je raslo brez dodane elopti~ne energije in od ugla{enosti palice. Moram pa poudariti, da palica v vsakem primeru vzpodbudi rast. [e ni bilo primera, da ne bi u~inkovala.

Koliko navojev je obi~ajno v palici?

Zelo razli~no, od treh pa do ve~ kot sto.

Od ~esa je odvisno {tevilo navojev?

Od zemlji{~a.

Kaj pa informacija?

Informacije modulirajo valovne dol‘ine elopti~ne energije, tako kot radijski val moduliramo z glasom ali glasbo, ki jo predvajamo. Ugla{ena kozmi~na energija je osnova, ki daje jakost, na samo kakovost pa je mogo~e vplivati {e z dodatnimi informacijami glede na problem, ki se pojavlja.

Kak{en problem?

Recimo odprava raznih {kodljivcev.

Ker ‘e elopti~na energija deluje na rastline tako, da so krepkej{e, jih {kodljivci napadajo veliko manj, saj se ti najraje lotijo najbolj {ibkih rastlin. Z dodatnimi informacijami pa ustvarimo okolje, ki jim ne prija. Torej jih na noben na~in ne ubijamo, temve~ ustvarimo okolje, v katerem se ne razvijajo. Povsem enako kot delujejo informacije v informiranemu kozarcu, ki vodo spremene tako, da se cela vrsta bakterij in gliv v njej ne razvija.

Kam pa daste informacije?

V vodo, ki je v ampulah, v~asih v malih epruvetah. Ponekod v svetu jih spravljajo v olje.

Kje dobite informacije?

Za poskusne namene jih pripravi Vili Poznik. Mogo~e jih je kupiti v tujini, morda bom nekatere za samo rast polj{~in in vrtnin pripravil sam. Mogo~e je uporabiti Bachove kapljice, postopkov za pridobivanje informacij je ve~, s

32

Ima elopti~na energija tudi kak ne‘elen u~inek?

Tudi, v~asih kaka rastlina podivja, zraste prehitro, nekatere kulture kar ponorijo …

Na vrhu elopti~ne palice iz pokrova kuka konec navitja, antena, pod pokrovom je prostor za informacije, ki modulirajo kozmi~no sevanje.

se‘iganjem … Ni nujno, da je informacija v ampuli, lahko je v epruveti; znanih je ve~ postopkov pridobivanja in shranjevanja informacij.

Kam postavite ampulo ali epruveto?

Na vrhu palice je antena, pod anteno je pokrov~ek, ki zapira cev. Pod pokrov~kom je prostor za posodico z informacijami.

Ali je pomembno, kako globoko je palica zapi~ena?

Seveda. ^e je pregloboko ali preplitvo, ne deluje optimalno, zato vsakomur izmerim, kako globoko naj jo potisne v zemljo.

Kako globoko je vsajena palica na va{em vrtu?

Kakih dvajset centimetrov; meritve dolo~ajo, da mora biti v zemlji od osemnajst in dvaindvajset centimetrov.

Kako dale~ u~inkuje palica?

Te, ki so velike okrog metra in pol,

Deluje na mikroorganizme v zemlji?

Seveda. Tudi ~e je zemlja zaradi dolgoletnih kemi~nih posegov ‘e zelo osiroma{ena. ^e je le {e nekaj ‘ivljenja v njej, s pomo~jo elopti~ne energije o‘ivi, saj ustvari okolje, primerno za razvoj mikroorganizmov. Sprememba kakovosti zemlje je nepri~akovano hitra in je ni mogo~e o‘iviti z nobenim drugim sredstvom.

Je zaradi elopti~ne energije hrana bolj{a?

Osnovni namen vsega tega po~etja ni v pridobitni{tvu, temve~ v izbolj{anju pridelkov. Z elopti~no energijo pridobljena hrana je ‘iva in jo sploh ne moremo primerjati s pridelki, ki rastejo pod prisilo kemije. Seveda pa je tudi pridelek obilnej{i.

V literaturi je opisan primer, kako travo, ki ji pomaga rasti elopti~na palica, krave bolje prebavijo, zato izlo~ki manj smrdijo, v hlevu je manj muh.

Drug primer govori o koruzi, visoki {tiri metre …

Je mogo~e elopti~no palico naro~iti pri vas?

Da. Dosegljiv sem na telefon 041 374-198 Jo‘e Vetrovec

Elopti~na energija pomaga okrevati v neurju po{kodovanim drevesom

Vzpodbuda bujnosti L

ogat~ana Dr. Peter Bu‘iti uvelo zelenjavo, ~e je mokovec in ‘ena Nata{a, go~e izbolj{ati vzrejo pra{i~ev, oba profesorja kemije, pi{~ancev in krav, pomagati zavzeta oblikovalca svojega pri ~i{~enju odpadnih voda, okrasnega, sadnega in zelezakaj ne bi bilo mogo~e vplinjavnega vrta, sta navdu{ena vati tudi na bolj{e okrevanje nad u~inki elopti~ne energije, drevja? ki jima je pomagala zaceliti Ponudila se jima je re{itev, rane med mo~nim neurjem da poskusita z informacijami, po{kodovanega drevja. Pa ne ki jih oddaja elopti~na palica. le to, energija, ki jo {iri v prosSamo Klemen, ki je zasnoval tor okrog sebe elopti~na palidoma~e elopti~ne palice - vaca, v zemljo sta jo zasadila lani nje vgrajuje informacije, ki jih junija, vzpodbuja k rasti vse pripravlja Vili Poznik - jima je rastlinje. ljubeznivo odstopil dve poLjubitelja zelenja, ki bujno skusni palici, ki sta jih zasadiraste okrog hi{e, z urejanjem la na svojemu vrtu. doma~ega vrta se zavzeto ukKaj sta si mislila, ko sta zavarjata sedem let, sta bila nemasajala palici v svoj vrt, ne velo razo~arana, ko je njuna prizamo. Pogosto ljudje, ki so visodevanja pred tremi leti domala ko izobra‘eni, niti ne pomi{izni~ilo orkansko neurje: ljajo, da bi lahko kaj delovalo »Domov sva pri{la po orv svetu informacij, kjer je mo‘kanskem neurju in sva lahko le no vse videti in do‘iveti, skoraj ni~ pa ni mogo~e znanstopazovala, kako je narava opuveno pojasniti in spraviti v svet sto{ila najino prizadevanje,« se znanstvene stvarnosti. Toda spominjata in poudarjata, da je Bukov~eva imata ‘e kar nekaj Logatec pa~ na tak{ni legi, kjer izku{enj s stvarmi, ki jih uradmo~ne burje niso nobena pona znanost {e ne priznava, a sebnost. Orkanski veter pa je delujejo, zato sta dopu{~ala pusto{il, lomil, ruval …

Vse zelenje na vrtu Petra in Nata{e Bukovec je letos »eksplodiralo«, tudi mo‘nost, da deluje elop»To~a je potolkla prav vse, bolj{a rast je o~itna tudi na zemlji pod daljnovodom. ti~na energija. kar je raslo na gredicah, vso In res, po letu dni, odkar palici dozelenjavo in ro‘e, vse mlado sadno bi jim lahko morda pomagala, sta pri{la drevje je ostalo sredi poletja golo, brez posredno. Brala sta o informiranih ko- mujeta na njunem vrtu, Peter pravi: listja, v bli‘ini je neurje iz tal izruvalo zarcih in jih za~ela uporabljati, kot stro»Globoke rane na deblih in vejah so celo debelo lipo,« se spominjata tistega kovnjaka ju je zanimalo, kako stvar {e vidne, ampak letos so si drevesca zelo groznega dne, ko jima ni preostalo prav deluje in ali bi se morda dalo z informa- opomogla,« in poka‘e na po{kodovano ni~ drugega, kot da uni~eno pospravita cijami v vodi pomagati drevju, da bi se vi{njo. Potem nas popelje do dveh skuhitreje in mo~neje obraslo. in se lotita po{tene obnove. pin posajenih {ipkov: Mlada drevesa so okrevala po~asi. Po »Tile na levi rastejo na soncu in bi Ideja je bila seveda prava. ^e je modveh letih so si ‘e malce opomogla, a to go~e vplivati na vodo, da dobro dene morali biti lep{i, vendar so bolj kilavi, niso bila tista prava lepo obra{~ena dre- ljudem, ~e je mogo~e z vodo iz infor- oni na desni pa rastejo v senci, a so {e vesa, kot sta si jih ‘elela. Na idejo, kako miranega kozarca hitreje in bolje osve- enkrat ve~ji in lep{i, po mojem zato, ker

Misteriji 33

V ZPODBUDA

BUJNOSTI

So „mobiji“ res nevarni?

[ipki na levi rastejo na soncu, na desni pa bolj v senci, vendar so slednji {e enkrat ve~ji, o~itno zato, ker so rasli bli‘je elopti~ni palici.

so rasli bli‘je elopti~ni palici. Seveda je mo‘en {e kak{en drug vzrok, vendar se dogajajo podobne spremembe tudi drugje po vrtu, kamor koli postaviva palico.« Zdaj imata eno elopti~no palico zasajeno ob zelenjavnem vrti~ku, to~no pod 20-kilovoltnim daljnovodom, pod katerim je prej vse bolj slabo raslo. Vi{nja in sliva ob tem vrtu sta bili obe zelo bolni, vi{nja je ‘e skoraj ~isto ogolela, letos pa sta si vidno opomogli. Nata{a meni, da bodo njuni plodovi najbr‘ tudi bolj okusni. Leto{nje jagode so namre~ prav mesnate; niso vodene in imajo bolj{i okus. »Letos je vse eksplodiralo,« dodaja Peter. Dvometrski mladi jesen se je v slabem mesecu potegnil za celih 70 cm, in kivi za zelenjavnim vrtom ~udovito uspeva. Posajena zelenjava pa raste {e enkrat hitreje kot sicer.

Pri urejanju zelenjavnega vrta sta ‘e prej upo{tevala lunin koledar. Sadike potakneta v zemljo o pravem ~asu po

34

luni, da rastline lepo rastejo. Kljub temu sta letos opazila precej{njo razliko: »^e le ni prevelike pripeke, flance niti malo ne ovenijo, ampak kar rastejo,« pravi Helena. »Najbolj pa me je presenetila endivija, ki je letos sama pognala iz lanskega, starega semena, ki mu je takrat ‘e potekel rok. Vrti~karica sem ‘e 25 let, ampak ~esa takega {e nisem do‘ivela.« Samo Klemen, razvijalec elopti~ne palice, pravi, da se kozmi~ne vibracije, ki jih kot antena sprejema elopti~na palica, prena{ajo v seme v zemlji. Tako postane seme mo~nej{e in kvalitetnej{e in lahko pri~akujemo dosti bolj{i pridelek.

Zakonca Bukovec pa sta z elopti~no palico razveselila tudi sosedo, ki je opazila, da ji blizu Bukov~evega vrta vse lepo raste. Delokrog palice je namre~ 25 metrov in deloma se‘e {e ~ez njuno mejo. Z elopti~no palico lahko torej razveselimo tudi sosede, pa ~eprav »nese« ~ez njihovo mejo!

D

V Sloveniji deluje ve~ kot 1000 baznih postaj za mobilne telefone. Ali le-te sevajo ali sevajo sami telefoni? Na vpra{anja je odgovarjal dr. Peter Gaj{ek, svetovalec za neionizirna sevanja na In{titutu za varovanje zdravja.

Sade`, poln naravnih aktivnih snovi Paradi`nik sodi med najpogosteje in najbolj vsestransko uporabljeno `ivilo v mediteranski kuhinji. Prav ta prehrana lahko varuje pred sr~nim napadom, kapjo in pred drugimi oblikami kardiovaskularnih bolezni ter pred nekaterimi vrstami raka.

Depresivnosti je vedno ve~ Kaj vemo o tesnobi in depresiji? Kako ju sprejemamo, se osebno soo~amo z njima? Odgovore na bolj ali manj pogosta vpra{anja smo poiskali pri primariju Gorazdu V. Mrevljetu, dr. med.

Znanje je na{a dieta Tudi poleti je treba poznati osnove pravilnega prehranjevanje in se jih tudi dr`ati, pravi prof. dr. Dra`igost Pokorn, eden najve~jih strokovnjakov za prehrano v Sloveniji. Poudarja, da so bolezni, povezane s prehrano, socialne.

Raziskoval~evo poro~ilo o sasquatchu na gori Rainier

Sre~anje z bigfootom G

ora Rainier ima skoraj 4400 m nadmorske vi{ine in je najvi{ji vrh v dr‘avi Washington.

Ta masivni o~ak se ‘e od nekdaj pojavlja v nenavadnih in skrivnostnih pripovedih. Pripadniki nekdanjih indijanskih plemen so verjeli, da na gori prebivajo zli duhovi in se niso nikoli povzpeli nanjo. Njen vrh sta prvi~ zavzela Stevens in Van Trump leta 1870, po neuspe{nem poskusu indijanskega vodi~a, da bi ju odvrnil od na~rtovanega podviga.

Leta kasneje je Kenneth Arnold prav med letom nad to goro opazil lete~e kro‘nike, s ~imer se je za~ela era NLP-jev. Najbolj vztrajno pa se gore Rainier dr‘i legenda o bigfootu, ki naj bi prebival na njenih pobo~jih.

Gore Rainier se dr‘i legenda o bigfootu, ki naj bi prebival na njenih pobo~jih.

^LOVEK IN GORA

ONKRAJ LINIJE SMRTI Hribolazci vedo, da je na vrhu vsake gore obmo~je, ki mu ljubkovalno pravijo »cona smrti«. Visoko nad gozdno mejo so temperature tako nizke in zrak tako redek, da na teh pobo~jih ni nobenih znakov ‘ivljenja.

Planinci, ki se podajajo v te vi{ave, mnogokrat naletijo na zmrznjena trupelca malih ‘ivali, npr. glodalcev, ptic in ‘u‘elk. V »coni smrti« na gori Rainier pa je ve~ verodostojnih pri~ opazilo ‘ivali, ki jih tam ne bi smelo biti.

Skupina planincev je na primer na robu kraterja naletela na velikega ~rnega medveda. Ko so po vrnitvi poro~ali o svojem do‘ivetju, so jih obto‘evali pomote, halucinacij in celo namernega zavajanja javnosti. 17. julija 1948 je skupina plezalcev na gori v vi{ini 4340 m opazila je‘a. @ival so celo fotografirali in podpisali pismeno izjavo, da stojijo

krokarje. Leta 1951 je neki plezalec trdil, da ga je na neverjetni vi{ini 4340 m preganjal manj{i roj ~mrljev.

Najvi{ja pobo~ja in sam predel vrha so neprimerno okolje za kakr{nokoli obliko ‘ivljenja, razen morda li{aje - in bigfoota.

Pripovedi o sre~anjih z bigfootom na gori Rainier in v njeni okolici se v zadnjih desetletjih kar mno‘ijo. Lahko bi celo rekli, da je podro~je med vodilnimi na tem podro~ju. Eno prvih in najzanimivej{ih poro~il opisuje sre~anje s tem miti~nim bitjem na samem vrhu gore. Poro~ilo je {e posebej zanimivo zaradi identitete pri~evalca tega dogodka.

za svojimi trditvami. Leta 1967 je vodi~ v bli‘ini vrha videl veverico, ki je v gob~ku dr‘ala mi{ko. Opazili so celo

Major E. S. Ingraham je v zgodovini gore Rainier ena najvidnej{ih osebnosti. Bil je ustanovitelj Washingtonskega planinskega kluba in eden prvih raziskovalcev te regije. Od osemdesetih let 19. stoletja se je v naslednjih 30 letih ve~krat povzpel na vrh in nadaljeval s hribola{tvom ter z vodenjem skupin vse do pozne starosti. Njegov vpliv je bil tako velik, da so po njem imenovali mnoge geolo{ke posebnosti gore, vklju~no z Ingrahamovim ledenikom in Ingrahamovo stezo razo~aranja. Podeljena mu je bila tudi ~ast, da je za nekatere geolo{ke to~ke sam izbral imena.

Tako je skalo v bli‘ini vrha imenoval Gibraltarska skala in gornje bazno tabori{~e »tabor Muir«. Ingraham je tudi izdal ve~ publikacij o gori Rainier, v katerih je opisoval najbolj{e plezalne poti, klimo, floro in favno ter mnogo drugega. Zaradi {tevilnih dose‘kov si je prislu‘il sloves uglednega strokovnjaka za vsa podro~ja, povezana z goro.

Misteriji 35

SRE ~ANJE

Z

B IGFOOTOM

Leta 1895 je Ingraham z objavo poro~ila »Stari mo‘ ob kraterju« postavil na kocko ves svoj ugled in mo~no {okiral javnost. V poro~ilu je namre~ opisal svoje neverjetno sre~anje z bitjem, ki je bilo lahko le bigfoot. Ingrahamovo poro~ilo je eno prvih in najbolj nenavadnih opisov dalj{ega sre~anja z bigfootom. Zgodba vsebuje neverjetne podrobnosti ter avtorjevo jamstvo, da so vsi dogodki resni~ni.

STARI MO@ OB KRATERJU Ingraham je med drugim zapisal: »Ko sva s spremljevalcem raziskovala jame ob najinem drugem ogledu kraterja na gori Rainier, sem na tleh neke jame opazil nenavadne sledi in praske. Na nekaterih mestih je bilo iz sledi razbrati, kot da sta se tam bojevali dve zveri. Na drugih mestih sem videl ugreznine, ki bi jih lahko pripisal ‘ivali s ploskimi tacami. Bil sem nadvse radoveden. Ni‘je ko smo se spu{~ali v jamo, pogostej{e, toda manj izrazite so postajale praske. Ko je bilo {e komaj zaznati son~no svetlobo, sem opazil, da je bila notranjost jame rahlo razsvetljena. Nisem mogel ugotoviti, od kod izvira svetloba, ki se mi je zdela nekako nenaravna. Tedaj sem za~util, da mi telo preveva nenavaden ob~utek, kot da bi stal na izoliranem stolu z roko na magnetnem polu rahlo naelektrenega elektri~nega stroja. Ne vem, ali je imel tudi moj spremljevalec isti ob~utek. ^e ga je imel, je bil tiho, tako kot jaz. Situacija je bila z znanstvenega vidika izjemno zanimiva in je kar vabila k raziskovanju, vendar sem kolegu predlagal, da greva nazaj. Pri sebi sem se namre~ odlo~il, da bom kasneje sam ponovno obiskal jamo.

Pozno pono~i, ko so vsi trdno spali, sem se kradoma izmuznil iz {otora in ‘e sem bil nazaj v jami. Zunaj je bilo po{teno mraz, v jami pa je bilo zaradi uhajanja pare iz tal prijetno toplo. Kmalu sem bil na mestu, kjer sem ob prej{njem obisku zaznal skrivnostni svetlob-

36

ni soj. Prepri~an sem bil, da se v jami dogaja nekaj nenavadnega«.

SRE^ANJE »Ko sem bil ‘e globoko v jami, sem zasli{al {um. Na mestu, kjer sem stal, se je od glavnega rova, po katerem sem hodil, odcepil stranski rov. [um, ki je spominjal na kotale~e se kamenje, je prihajal prav iz stranskega rova. Najprej sem pomislil, da se je moj spremljevalec odlo~il za enak podvig kot jaz in da se on premika v rovu. Skril sem se v ni{o v steni in se potuhnil. Ni mi bilo treba dolgo ~akati. Kmalu je mimo mene del-

Stari mo‘ je pripovedoval o svojem bivali{~u v notranjosti zemlje, o drugi rasi, ki ji je pripadal, o njenem izro~ilu, o pretresih in spremembah, ki so se v pradavnini dogajali na Zemlji…« no po vseh {tirih in delno pozibavajo~ se po dveh nogah prikolovratila nadvse ~udna postava. Bitje se je ustavilo le kak{en meter stran od mesta, kjer sem stal, in se na ~uden na~in zvijalo in opotekalo, kakor ~lovek, ki se utaplja v morju. Njegova postava je bolj kot na ‘ival spominjala na ~loveka. Stvor je imel koni~asto glavo in je bil po vsem telesu pora{~en z dolgimi kocinami, ki so {trlele v vse smeri. Tudi o~esna zrkla so bila za{iljena in so bila videti brezizrazna in topa. Le na trenutke je bilo v njih zaznati iskrico svetlobe, kot bi se kreatura {ele prebujala. Nohti na nogah in rokah so bili dolgi in za{iljeni in so bolj spominjali na bru{eno jeklo. Dlani in podplati so bili otrdeli in ‘uljavi.

Bitje kljub antropomorfni podobi gotovo ni bilo ~love{ke narave. Morda je v preteklosti delilo z ljudmi iste prednike.

Opisane spremembe pa so najbr‘ nastopile zaradi ‘ivljenja v popolnoma druga~-

nem okolju in druga~nih pogojih«.

Ingraham je zavzeto opazoval bitje, ki se je po~asi prebujalo in drgnilo roke in noge ob tla. Tudi sam je posku{al posnemati njegove gibe in presene~eno ugotovil, da se lahko telepatsko sporazumeva z njim: »Komunicirala sva. V ledenem rovu, ki je povezoval neznano notranjost Zemlje z njeno zunanjostjo, sta se s pomo~jo novega, ali morda zelo starega medija, dve inteligentni bitji razli~nih ras lahko sporazumevali«.

TELEPATSKA KOMUNIKACIJA »Stari mo‘ iz kraterja mi je celo uro posredoval svoje vtise. Zgodba, ki sem jo tako sestavil, je bila nenavadna. ^eprav je preteklo relativno malo ~asa, je bila koli~ina informacij tako velika, da bi lahko o tem napisal celo knjigo. Ker je opazil, da dvomim v verodostojnost njegovih besed, mi je naposled velel, naj mu sledim. Ker sem pri~akoval to zahtevo, sem se bil pripravljen upreti. Ko se je ~udni mo‘ napotil proti vro~i notranjosti Zemlje, sem z nad~love{kim naporom premagal urok ter zdirjal proti izhodu in nazaj v tabor.« »To, kar ste sli{ali, ni pravljica,« zatrjuje raziskovalec. »Stari mo‘ mi je pripovedoval o svojem bivali{~u v notranjosti Zemlje, o drugi rasi, ki ji je pripadal, o njenem izro~ilu, o pretresih in spremembah, ki so se v pradavnini dogajali na Zemlji…« Presojati o resni~nosti ali neresni~nosti Ingrahamovih trditev ni lahka naloga. Morda je posku{al ovekove~iti legende ameri{kih Indijancev, ki govorijo o zlih duhovih, ali pa se je resni~no sre~al z bitjem, podobnem bigfootu.

Podrobnosti, ki jih je navedel, najdemo tudi v drugih poro~ilih o sre~anju s tem bitjem, kot sta na primer bigfootova pojava in telepatska povezava s pri~evalcem. Kakorkoli ‘e, Ingrahamova zgodba je zagonetno poglavje v misti~ni zgodovini gore Rainier.

Ra. Pu.

Razlaga znamenj na dlaneh iz povsem prakti~nega vidika

Govorica rok (1) Z

a vede‘evanje iz dlani so se zanimali mnogi duhovno globoki ljudje. To umetnost so gojili tudi stari narodi: Babilonci, Asirci in Egip~ani. V starokitajski civilizaciji so verjeli, da lahko iz dlani preberejo skrite misli in prikrita znamenja. Gr{ki filozofi so nam zapustili razprave o vede‘evanju iz dlani; o tem sta pisala celo Platon in Aristotel. S prerokovanjem iz dlani so se ukvarjali tudi rimski cesarji. Od antike do dana{njih dni so kralji, dr‘avniki in podjetniki, preden so se lotili va‘nej{ih podvigov in poslov, imeli navado, da vpra{ajo za nasvet svoje vede‘evalce.

Na ‘alost so prikrite in misti~ne sposobnosti, ki so jih pripisovali tem vede‘evalcem, ‘e od samega za~etka ovirale, da bi se preu~evanje dlani razvilo v eksaktno znanost. Profesor Josef Ranald, doktor filozofije na dunajski univerzi, je pred mnogimi leti napisal knjigo Roke govorijo. V knjigi se je lotil razlage znamenj na dlaneh iz povsem prakti~nega vidika.

Analizo rok je hotel osvoboditi misticizma in dokazati njeno resni~no vrednost. ^lovekove roke nosijo v sebi vse skrite upe, ‘elje, ljubezni, strasti; najbolj{e in naj-

Ko boste znali brati iz dlani, boste bolje spoznali svoje prijatelje in svoje sovra‘nike, ki sami sebe sploh ne poznajo. slab{e, kar je ~lovek kdaj storil oziroma je ‘elel storiti. Ko boste znali brati iz dlani, boste bolje spoznali svoje prijatelje in svoje sovra‘nike, ki sami sebe sploh ne

poznajo. Eden od razlogov, da je moderna in znanstvena analiza ohranila tradicionalno znanje nekdanjega prerokovanja iz dlani, je razvrstitev ~love{kih rok po njihovi obliki.

PREPROSTA ALI ELEMENTARNA ROKA Preprosto roko imajo ljudje, ki so preprostega mi{ljenja in manj kultivirani.

Zlahka jo prepoznamo po tem, da je ~okata, neokretna in zelo te‘ka.

Prsti so debeli in kratki, tako kratki v primerjavi z dlanjo, da se zdi, kot da bi prehitro nehali rasti. Tudi nohti so debeli in kratki. Te vrste rok so ustvarjene za te‘ka dela in ljudje z njimi si ne zastavljajo vpra{anj.

Imajo le malo domi{ljije in smisla za lepoto, ~eprav jih lahko ganejo preproste melodije, simboli~ne slike in tanko~utna poezija.

Preprosta roka je znak trdne dru‘inske ljubezni in narodnega ponosa. Na podro~ju ~ustev imajo taki ljudje preproste in neposredne stike. Preprosta roka ni znak divjega temperamenta, kot nekateri mislijo. Osebe s tak{nimi rokami so lahko najbolj ne‘na bitja in ima-

Misteriji 37

G OVORICA

ROK

jo v sebi obilo dobrote, ~eprav je njihov obi~ajen odziv na vsako zunanjo spodbudo fizi~nega zna~aja. Zato jih imajo za grobe. Toda v resnici je le nekaj vrst ljudi s preprosto roko, pri katerih zlahka vzbudimo ljubosumje ali druga enostavna ~ustva, ki te‘ijo k nasilnosti, vendar njihovi impulzivni napadi ne trajajo dolgo.

Ta tip rok izginja. Pri ljudeh, ki si izbolj{ujejo ‘ivljenjski standard in {irijo kulturno obzorje, se sprememba odra‘a na rokah.

umetnike: pesnike, kiparje, slikarje in glasbenike in znajo le-tem vdahniti ‘ivljenje. To roko ve~krat imenujemo

STO@^ASTA ROKA Sto‘~asta ali rahlo~utna roka je danes ena najobi~ajnej{ih vrst rok pri vzhodnjakih. Ime izvira iz sto‘~aste ali trikotne oblike, spodaj {iroke in na vrhu koni~aste. Prvotna vrsta je sto‘~asta, tako dlan kot prsti; vsak prst je spodaj {ir{i in se tanj{a do vrha. Konec prsta je zaokro‘en, v~asih rahlo o{iljen.

Sto‘~asta roka izra‘a ob~utljivost, rahlo~utnost, ne pa dejavnosti. V skrajnem primeru, kadar je dlan mehka, debela in brez energije, je to znak vase obrnjenega sanja~a. To pomeni, da je njegovo notranje ‘ivljenje globoko in ga lahko deli z drugimi le s pogovorom, redko z dejanji. Sto‘~asta roka navadno ozna~uje hitro mi{ljenje, intuitivno razumevanje idej, rahlo~utnost, navdu{enje in veliko zvedavost.

Ljudje, ki se radi uveljavljajo v dru‘bi in so dru‘abni, imajo pogosto sto‘~asto roko. Drugi jih z ob~udovanjem sprejemajo v svojo dru‘bo, ker so ‘ivahni, impulzivni, vro~ekrvni, komunikativni, duhoviti in ve~krat tudi ironi~ni. Imajo na stotine prijateljskih vezi, ne pa prijateljev, ker se niso sposobni navezati nanje. Tudi v ljubezni so nezanesljivi. So velikodu{ni, dokler ta velikodu{nost od njih ne zahteva preve~ truda. Radi imajo razko{je in udobje. So ne~imrni in jim ugaja dobrikanje.

Dobra plat ljudi s koni~astimi rokami je, da znajo mno‘ico navdu{iti za

38

katere vlaga precej truda in marljivosti.

Skoraj vedno jo spremlja uspeh, razen ~e drugi znaki tega ne razveljavijo ali oslabijo. Uspeh obi~ajno pride po~asi, z rednim delom in vztrajnostjo, ne iznenada. V odnosu do drugih so ljudje te vrste prepirljivi oziroma ob~utljivi ali zelo natan~ni, neomajni, izredno po{teni in uspe{ni.

Na delu so ponavadi neosebno nepristranski do podrejenih. Notranja sila jih ‘ene, da stalno napredujejo. Glede na druga znamenja, ki nakazujejo govorico prstov, so ljudje s {tirioglato roko bodisi u~inkoviti izvajalci ali pa se znajo podrejati. Pri teh ljudeh je interes zelo poudarjen. Ne {tudirajo umetnosti in se ji popolnoma posvetijo le, ~e v

»umetni{ka«. Toda izku{nje ka‘ejo, da je ta beseda napa~na. Ti ljudje nimajo ne energije ne mo~i, da bi ustvarjali lepoto. Cenijo jo in oku{ajo ter si dopovedujejo, da imajo smisel za umetnost, ne da bi jo znali interpretirati ali dojeti.

Kadar je sto‘~asta roka ~vrsta in polna energije, se vse njene slabe lastnosti ubla‘ijo in izstopijo dobre lastnosti.

Torej tak{ne roke hkrati pomenijo veliko veselje in uspeh ter veliko ‘alost in poraz. Ni dovolj sanje prebuditi; treba jih je uresni~iti. risba 1

KVADRATNA ROKA Kvadratna ali realisti~na roka je skoraj pravo nasprotje sto‘~aste roke. Samo ime pove, kak{na je videti na zunaj.

Dlan, prsti, konice prstov in nohti: vsi so kvadratne ali pravokotne oblike. Za njeno prepoznavanje poi{~imo te znake, zlasti ravno ~rto v zapestju in pri korenu prstov, kajti prsti se za~nejo pribli‘no na isti vodoravni ~rti.

Kvadratna roka je koristna, prakti~na in metodi~na. Na splo{no ozna~uje organizirano ‘ivljenje in za razliko od sto‘~aste roke bolj omejene interese, v

njej najdejo konkreten interes. Nasprotujejo dru‘benemu napredku, zasmehujejo izredna znanstvena odkritja in prezirajo vse, kar di{i po misticizmu.

V najslab{em primeru so dogmati~ni, ne trpijo ugovorov, so brez domi{ljije in tiranski. V najbolj{em primeru izvr{ujejo zadane naloge, so samozavestni, po{teni in dosledni. Njihova nagnjenja so redkokdaj v nasprotju z njihovimi materialnimi interesi, ~eprav te‘ijo k prizanesljivosti in so uvidevni do tistih, ki jih imajo radi. Zelo cenijo obi~aje in navade, so starokopitni in nedovzetni za zunanje vplive. risba 2

G OVORICA

LOPATASTA ROKA Lopatasta ali odlo~na roka obeta zanimivo in razgibano ‘ivljenje. Tak{no ime nosi zaradi koncev njenih {irokih in razprostrtih prstov ter pahlja~aste dlani, malo podobne lopatki oziroma na enem koncu splo{~eni spatuli, ki jo v lekarni uporabljajo za me{anje pripravkov.

Dlan je lahko naj{ir{a pri zapestju ali pri korenu prstov.

stva so pridobljene izku{nje in lo~itev jim ne daje vtisa, da so kaj izgubili.

Ta vrsta roke se zna bojevati; ima mo~, da premosti te‘ave. ^e hi{ni gospodar s tako roko ni ~love~en, je lahko tiranski. Tak{no roko je imel Mussolini in brez dvoma tudi D‘ingiskan. Pri zelo razvitih intelektualnih sposobnostih pripada lopatasta roka najbolj drznim znanstvenikom ter ljudem, ki jih pustolovsko raziskovanje pripelje v neraziskana podro~ja. Pri prevladujo~ih fizi~nih sposobnostih so ti ljudje najemni{ki vojaki, raziskovalci, avanturisti. Lopatasto roko obi~ajno najdemo pri slavnih in‘enirjih, izumiteljih, stavbenikih.

Lopataste roke imajo tudi graditelji in ru{itelji cesarstev. risba 3

GR^ASTA ROKA Gr~asti ali globoki roki pravimo tudi filozofska roka; to je roka, ki gre vzporedno z globino mi{ljenja. Prepoznamo jo po ko{~eni zgradbi, {irokih ~lenkih, razbrazdanem hrbti{~u in na splo{no nepravilni obliki. Konice prstov so obi~ajno koni~aste ali okrogle.

Posebne lastnosti lopataste roke so: velika odlo~nost, razdra‘ljivost, intelektualna in telesna smelost. Ti ljudje so vedno mo~ne osebnosti, v~asih ekscentri~ni, najve~krat precej druga~ni od drugih. Niso niti naivni niti pretirano skepti~ni. Z navdu{enjem sprejemajo nove ideje, a ohranjajo svoje mi{ljenje.

Tak{ni ljudje ponavadi obravnavajo ljudi take kot so. Ne ‘elijo jih niti spreminjati niti si jih podrejati. Njihova navezanost je lahko globoka, ~eprav tega ne poka‘ejo navzven. To ni spremenljivost v slabem pomenu besede, kakr{no pogosto opa‘amo pri ljudeh s sto‘~astimi rokami, pri kateri naklonjenost preide v nenaklonjenost in ljubezen v zlonamerno opravljanje. Nasprotno, lopataste roke dokazujejo veliko zvestobo v prijateljstvu in tovari{tvu, malo manj v ljubezni; toda osnova njihovega prijatelj-

Logika v strogem pomenu besede je izstopajo~a zna~ilnost gr~aste roke. To ni prakti~na logika, temve~ logika abstraktnega mi{ljenja, ki postavlja hipoteze

ROK

brez stvarne podlage. Ljudje z gr~astimi rokami obo‘ujejo kompleksnost vi{je matematike in metafizi~nih razprav.

Telesno udobje za lastnika filozofske roke ni pomembno. Prezira zemeljske dose‘ke in je ve~krat nepremi{ljeno radodaren z lastnim imetjem.

Po drugi strani je lahko tudi skop, ~eprav se tega ne zaveda; ker osebno nima nikakr{ne ‘elje po materialnem bogastvu, ‘ivi v svojem lastnem svetu, ne oziraje se na prizadevanja in skrbi svojih bli‘njih. Mi{ljenje drugih ga ne zanima.

Kadar pa je treba, so osebe z globokimi rokami neizprosni zagovorniki pravic drugih. Njihov ~ut za pravico, ljubezen do svobode ter prezir do nizkosti in podlosti jih uvr{~a med najpogumnej{e branilce ~lovekovih pravic. risba 4

KONI^ASTA ROKA Najlep{a od vseh je intuitivna, spoznavna ali koni~asta roka. Je lepa in ne‘na kot izvrsten porcelan. Oseba s pravo intuitivno roko je zelo redka, vendar ima veliko ljudi roke, ki se temu tipu tako pribli‘ajo, da intuitivno roko lahko uvrstimo v eno izmed osnovnih oblik. To je dolga in ozka roka z dolgimi in vitkimi prsti ter ovalnimi dalj{imi nohti.

Koni~asta roka je roka duhovne gore~nosti. Spremlja jo zaupljiv, do skrajnosti naiven zna~aj. Vse ‘ivljenje je mo~no ~ustvena in razburljiva, ampak ta razburljivost je kratkotrajna kot pri otroku, kateremu je v enem trenutku vse ~rno, ‘e v naslednjem pa vidi vse lepo in svetlo.

Pri tej vrsti ljudi ni dolgotrajne jeze. ^e jih kdo hudo u‘ali, kmalu pozabijo in oprostijo.

Nimajo ~uta za prakti~nost, zato pa imajo osebe s koni~astimi rokami nadomestno sposobnost. ^esar ne zmorejo odkriti z logi~no razsodnostjo, ve~krat dose‘ejo na neposreden na~in. Zelo so intuitivne, izredno ob~utljive za vtise in ob~utke. Sposobne so sprejemati fine vibracije in energije, ki jih drugi ne morejo zaznati, celo tako subtilne, da jih ni mogo~e registrirati niti z najbolj ob-

Misteriji 39

GOVORICA

ROK

minjajo na razli~ne tipe rok, pa tudi dlan je lahko kombinacija razli~nih tipov.

Zunanji rob lahko na primer te‘i k ovalni obliki, drugi, notranji rob pa je lahko pravokoten. Pri analizi tak{ne roke je treba dolo~iti, katere oblike prevladujejo. Razen prstov, ki nam lahko vsak posebej kaj pove, si zapomnimo nekaj splo{nih zna~ilnosti, ki so zna~ilne za vse me{ane roke.

Me{ane roke razodevajo omahljivost v kombinaciji z razli~nimi, pogosto nasprotujo~imi te‘njami. Ljudje s tak{nimi rokami so zelo prilagodljivi. Mo~no se razburijo in so po naravi radovedni, zanesenja{ki in iznajdljivi. Ampak

~utljivimi instrumenti, kar jih je ~lovek izumil. Zato so odli~ni mediji v spiritizmu, ~eprav se svojega {estega ~uta ve~krat ne zavedajo.

V ‘ivljenju ljudi z intuitivnimi rokami pogosto prevladujeta ljubezen do lepote in odpor do grdega. To vrsto rok pogosto opazimo pri avtorjih najbolj navdihnjene liri~ne poezije. @ivijo s svojimi ob~utki. Njihova ~ustva prehajajo iz ekstaze, kadar so ljubljeni, v obup, kadar se po~utijo zapu{~ene in odve~ne. risba 5

ni~astimi prsti je dober znak za umetnika. Kvadratna dlan namre~ pomeni vztrajnost, koni~asti prsti pa rahlo~utnost in ljubezen do lepote.

KOMBINIRANE VRSTE ROK Malo je ljudi z rokami, ki bi sodile k enemu samemu tipu; ve~ina ima kombinirane roke. Obstajajo razli~ne kombinacije, kot npr. kvadratna roka z izjemno dolgimi prsti, katerih konci so oglati.

Taka kombinacija je odli~na, saj dolgi prsti prakti~nemu zna~aju kvadratne roke dodajo raziskovalni duh in zmo‘nost ostrega opazovanja.

Kvalitetam kvadratne roke dodajo gr~asti prsti intelektualno izvirnost, ~ut za pravico in smelost. Lopatasti prsti dajejo kvadratni roki izvirnost in energijo.

Ta kombinacija je zna~ilna za izumitelje. Kvadratna roka s sto‘~astimi ali ko-

40

Vendar sta v tej kombinaciji potrebna mo~ in polet, da pride do uresni~enja teh napovedi. risba 6 risba 7

ME[ANA ROKA Me{ana ali spremenljiva roka je {e obi~ajnej{a kot kombinirana iz dveh tipov rok. Pri me{ani roki lahko prsti spo-

pogosto se jim zgodi, da ne morejo do konca razviti nobene od svojih kvalitet in ~eprav bi z lahkoto pri{li do marsikaterega poklica, ne dose‘ejo nobenega.

Slabosti me{ane roke spodbijajo energijo in odlo~nost, kar {e dodatno poslab{a {ibka volja.

Kadar prou~ujemo neko roko, jo posku{ajmo razvrstiti v eno izmed sedmih tipov. ^e pa je roka me{ana, kar je v resnici najve~krat, dolo~imo prevladujo~e poteze. Kadar s sestavo roke ne moremo dolo~iti prevladujo~ih lastnosti, pa skrbno prou~imo prste, ~rte in gri~e ter ugotovimo skupne lastnosti kot rezultanto razli~nih faktorjev.

D

V de‘evnih gozdovih ju‘noameri{kih dr‘av je doma »d‘ungelska medicina«

Medicina iz pragozda P

ragozdovi, {e zlasti devi{ki predeli pore~ij ju‘noameri{kih rek, so prava zakladnica rastlin z zdravilnimi, strupenimi, psihogenimi in drugimi u~inki. Priznani strokovnjaki si prizadevajo za ohranitev teh podro~ij, ki pa so vedno bolj na udaru drugih interesentov - predvsem geologov. Moderna farmakologija sicer zelo po~asi zajema iz tega naravnega vira, zato pa {amani tamkaj{njih plemen ohranjajo prastara znanja, pa tudi modernizirani potomci pri svojih obredih uporabljajo iz davnine poznana zeli{~a. Ampak slednjim so zeli le pripomo~ek za doseganje stanj, ki omogo~ajo zdravljenje telesa in duha.

V zadnjih letih so zlasti v ZDA in Kanadi postala zelo priljubljena potovanja v de‘evne gozdove Brazilije in drugih ju‘noameri{kih dr‘av, kjer ljudje i{~ejo ozdravitve s pomo~jo »d‘ungelske medicine«. Kdo in kdaj je pravzaprav za~el to modo, je te‘ko re~i. Vsekakor je tudi to eden stranskih produktov novodobnega gibanja in literature, kot so Redfieldove Celestinske prerokbe, Iniciacija Elizabeth Jenkins in podobno.

Nekateri menijo, da je to pa~ nova oblika iskanja sebe in smisla ‘ivljenja, kakor je bilo v sedemdesetih letih prej{njega stoletja potovanje v de‘ele indijske podceline. @al pa se zgodovina ponavlja zlasti v negativnih pojavih. Marsikatero hipijevsko popotovanje se je kon~alo v Katmanduju in drugih krajih, kjer je bila na voljo poceni droga. Le redki so na{li kaj ve~ za svojo du{o, zdravljenje pa jim sploh ni bil namen. Tudi ve~ino sodobnih iskalcev-turistov, ki potujejo k {amanom v Peru, Bolivijo in Brazilijo, vle~e droga in na takih izletih poskusijo kak{nega od rastlinskih zvarkov. Najbolj popularna je ayahuasca,

V ZDA in Kanadi so postala zelo priljubljena potovanja v de‘evne gozdove Brazilije in drugih ju‘noameri{kih dr‘av, kjer ljudje i{~ejo ozdravitve s pomo~jo »d‘ungelske medicine«. rastlina, ki jo amazonski {amani uporabljajo kot pripomo~ek za prehod v stanje transa, v katerem razvijajo zdravilske sposobnosti. Seveda so se tudi mnogi {amani ali samooklicani zdravilci modernizirali in vklju~ili v turisti~ni biznis.

Za obiskovalce, ki priletijo iz ZDA,

Kanade, pa menda ‘e tudi iz Evrope, potem pa se pripeljejo v klimatiziranih avtobusih in varnih ~olnih do roba pragozda, priredijo hitre delavnice du{evnega in telesnega zdravljenja. Brez huj{ih posledic. Morda je zanimivo dejstvo, da se tovrstni turisti razlikujejo od nekdanjih hipijev po tem, da gre obi~ajno za ljudi srednjih let in pogosto z akademsko izobrazbo. Pri tem gotovo igrajo vlogo tudi relativno visoki stro{ki, pa iskanje novih do‘ivetij v drugi polovici ‘ivljenjske dobe.

BELA [AMANKA MODRIH O^I Popolnoma druga~e pa je do‘ivela oziroma {e vedno do‘ivlja amazonsko medicino Constance Grauds. Gospa Grauds

[aman in njegova u~enka.

Misteriji 41

M EDICINA

IZ PRAGOZDA

Don Antonio pripravlja obred.

je diplomirana farmacevtka, ki je po dvajsetih letih poklicnega dela do‘ivela polom v zakonu in dobila raka na {~itnici. Po sicer uspe{ni operaciji je bila telesno in du{evno na tleh. Takrat je ugotovila, da ti uradna medicina do neke stopnje sicer pomaga, potem pa te pusti samega in nebogljenega. Spoznala je zdravnico, ki je v svoji uradni medicinski praksi pacientom svetovala rastlinske pripravke. Graudova se je kot farmacevtka posvetila prou~evanju zeli{~ in je na univerzi v San Franciscu ustanovila Zdru‘enje farmacevtov naravne medicine. Prepri~ana je bila, da {tudenti farmacije ne dobijo mnogih preprostih, a koristnih znanj.

Med prou~evanjem dopolnilnega zdravljenja in zdravil se je tako zna{la tudi v Peruju. Sre~anje s {amanom don Antoniom Montero Pisco je bilo zanjo usodno.

O~itno mo‘ ni bil navaden {arlatan, saj je postala njegova u~enka in po ve~ letih tudi sama {amanka. Danes Constance Grauds ‘ivi, kot sama pravi, razpeta med Kalifornijo in Amazonijo ter dela kot zdravilka.

42

Poleg tega je direktorica Centra za duhovno medicino, ki si prizadeva ohraniti pragozd kot vir rastlin in {amanskega zdravljenja.

Modrooka {amanka, kot jo imenuje njen u~itelj don Antonio, nikoli ne pozabi poudariti, koliko dobrega sta prinesli ~love{tvu moderna medicina in farmakologija. Ne smemo pozabiti, da so zdaj iztrebljene ali lokalizirane bolezni, ki so bile neko~ glavne morilke; potem so tukaj antibiotiki, izotopi in moderna kirurgija, ki dela ~ude‘e. Vendar Constance meni, da je vse to namenjeno le zdravljenju telesa. Toda mnoge bolezni imajo vzrok in za~etek v du{i, zato zgolj zdravljenje telesa ne zadostuje.

ZDRAVILNI OBRED AYAHUASCA V knjigi Jungle Medicine (D‘ungelska medicina), ki jo je gospa Grauds izdala lani, opisuje svoje izku{nje kot vajenka in pozneje zdravilka z obredi ayahuasca. Ayahuasca je precej raz{irjena rastlina s psihogenimi u~inki, ki jo amazonski zdravilci pogosto uporabljajo. Iz bogate pripovedi smo izbrali zgodbo, ko je kot vajenka do‘ivela prvo iniciacijo v zdravilko.

Na enem svojih potovanj, ko je spet {la k svojemu u~itelju don Antoniu, je sre~ala medicinsko terapevtko Kay in socialno delavko Marcie, ki sta obe ‘eleli

pre‘iveti dopust v Peruju. Ker nista imeli posebnih ciljev in ju je navdu{ilo pripovedovanje Graudove o njenem u~enju pri {amanu, sta se ji pridru‘ili in don Antonio jih je sprejel. Bile so tudi dobrodo{la delovna sila, saj je don Antonio zasadil obse‘en vrt zdravilnih rastlin. V neznosno vro~i in vla‘ni klimi in ob rojih insektov so zanesene Ameri~anke garale na {amanovem vrtu ob samem robu pragozda. Don Antonio jih je prepri~al, da je to kar dobra predpriprava na zdravilni obred. Po nekaj dnevih jim je oznanil, da so tako on sam kot one pripravljeni na obred. Naslednji dan so ob postu molile in meditirale. Zve~er so se iz tabora, kjer so stanovale, odpravile v {amanovo ko~o v gozdu.

Na »oltarju«, mizici sredi dvori{~a, je imel zlo‘ene potreb{~ine za obred: pija~o iz rastline ayahuasca, mo~an tobak, parfum, sve~e, figurici jaguarja in anakonde. Don Antonio je novinki pou~il o u~inkih »medicine« ayahuasce,

Ayahuasca, meskal, razne gobe in podobne droge so le sredstvo za hitrej{e doseganje tistega stanja, v katerem je nekaterim dano spoznati bolezni in te‘ave drugih in jih zdraviti.

Graudsova je te izku{nje ‘e imela. Vsi so popili svoj odmerek in ~akali. Graudsova je po znanih znakih - slabost, vrtoglavica, motnje vida - kmalu zaplavala v realnost droge. Zagledala je dve postavi, mo{kega in ‘ensko, ki sta se usmerila k eni od prijateljic. Kay je imela te‘ave s posledicami v mladosti prebolelega poliomelitisa. Po{kodovana noga jo je vedno bolj bolela in te‘ko je hodila.

Zdravnika, ki ju je v halucinacijah videla Graudsova, sta s kroglo, ki je iz‘arevala notranjo svetlobo, gladila Kay po hrbtenici. Graudsova jima je ‘elela povedati, da je vir prijatelji~inih te‘av njena

MEDICINA

Oglas za potovanje v pragozd.

noga, pa ni mogla spregovoriti. Zdravnika-duhova sta izginila v d‘ungli in ‘enske so po~asi prihajale k sebi.

Kay se je naslednji dan po~utila pomirjena in polna energije. Graudsova je po premi{ljanju spoznala, da je bil poseg nami{ljenih zdravnikov smiseln, saj je bila {ibka noga po prebolelem poliomelitisu le posledica; pravi vzrok so bili po{kodovani ‘ivci v hrbtenja~i.

Naslednji no~ni zdravilni obred je bil namenjen prijateljici Marcie. Ta sicer ni to‘ila za nobeno posebno boleznijo; bolj je {lo za radovednost. Po protokolu pitja ayahuasce je Graudsova hitro za~utila u~inke in spet zagledala oba zdravnikaduhova. To pot sta temeljito preiskala Marcie in se ustavila na podro~ju trebuha. Graudsovi sta zaskrbljeno oznanila, da ima njena prijateljica ginekolo{ke probleme. Marcie se »pregleda« o~itno ni

zavedala, le bruhala je ob vsakem pritisku na trebuh. Zdravnika sta Graudsovi povedala, da bosta Marcie operirala. To se je tudi zgodilo, brez krvi in te‘av. Ko je bila »operacija« kon~ana, je Marcie nehala bruhati in se je umirila. Graudsova je sicer {e vedno v transu doumela, da je vzpostavila stik z duhovi, oziroma da so oni vzpostavili stik z njo.

Drugi dan, po streznitvi, je Graudsova ugotovila, da je Marcie res imela ginekolo{ke te‘ave. Njena mati je v nose~nosti jemala hormon DES (dietilstilbestrol), ki je plodu deformiral jaj~nike. V puberteti so jo operirali, vendar je ostala neplodna. To je tako vplivalo na njeno ‘ivljenje, da ni mogla obdr‘ati odnosa z nobenim partnerjem. Po posvetu z don Antoniom je Graudsova spoznala, da je bil njen privid hkrati njena posvetitev, saj je prvi~ z »duhovi« tudi kontaktirala. Ostali dve ‘enski sta imeli svoje privide, vendar se »zdravljenja« nista zavedali. Vsekakor pa sta se po njem odli~no po~utili.

Preden so se ‘enske vrnile v civilizacijo, je imel perujski {aman z njimi {e dolge pogovore. Pou~il jih je, da je enkratno ayahuasca do‘ivetje le pot do notranjega o~i{~enja in umiritve. Odslej morajo delati na sebi, ~e ‘elijo vzpostaviti telesno in du{evno ravnovesje. Predvsem ne gre za ozdravitev neke dolo~ene bolezni, temve~ za iskanje in odpravo vzrokov zanjo. Kay bo zaradi svoje invalidnosti pa~ morala zmanj{ati redno delo in si privo{~iti ve~ po~itka in razvedrila. Zanimiv je bil odgovor {amana na njen ugovor, da mora trdo delati, ~e ho~e pre‘iveti: »^e bo{ tako nadaljevala, ne bo kaj pre‘iveti!« Marcie se je po prestanih izku{njah po~utila o~i{~ena svojih kompleksov in Antonio ji je prav tako priporo~il delo na sebi in ob~asno pomo~ {amana. Ko so ‘enske ugotavljale, da je v civilizaciji kar te‘ko priti do pravega {amana, ~e odmislimo uradne psihoterapevte in duhovne vodje raznih religij, je don Antonio izjavil, da je gospa Grauds prestala vajeni{ko dobo ter da so jo du-

IZ PRAGOZDA

Oglas za potovanje v pragozd.

hovi sprejeli in ji bodo kot zdravilki pomagali.

Gospa Grauds gotovo ni {arlatanka in na~ine zdravljenja, predvsem du{e, ki jih je preizkusila na sebi, posreduje tudi drugim. Omeniti je treba, da svari pred zlorabo drog. Prepri~ana je, da so ayahuasca, meskal, razne gobe in podobne droge le sredstvo za hitrej{e doseganje tistega stanja, v katerem je nekaterim dano spoznati bolezni in te‘ave drugih in jih zdraviti. Gotovo je v tako stanje mogo~e priti tudi po drugih poteh, z meditacijo, postom, plesom (dervi{i) in podobnim, vendar smo ljudje nestrpni in ‘elja po ~imprej{njem cilju posve~uje sredstva. Odlo~no odsvetuje tudi drogiranje v rekreativne namene in razne rituale brez ustreznega duhovnega vodstva.

Al. Ju.

Misteriji 43

V laboratorijih fizike delcev si resno prizadevajo, da bi svet izginil

Po‘iranje materije A

pokalipsa apokalips pre‘i v zasedi v laboratorijih supersinhrotronov, v katerih si fiziki prizadevajo odkriti “bo‘ji delec”.

Svet bi lahko na vsem lepem za~el izginevati v “mini ~rno luknjo”. Igra~kanje z ognjem spoznanja je fascinantno, a nevarno...

Tisti, ki jim gre ta nori svet ‘e po{teno na ‘ivce in ki so si ‘e kdaj vsaj za {alo za‘eleli, da bi bilo te farse ‘e enkrat konec, naj {e malo potrpijo. V dveh presti‘nih laboratorijih fizike delcev v Ameriki in [vici si nadvse resno prizadevajo, da bi svet izginil.

Ko so leta 1945 za~eli uporabljati atomsko bombo, eksperimentalno v novomehi{ki pu{~avi, v praksi pa na Japonskem, je bilo nekatere znanstvenike strah, da bo jedrska reakcija katere od teh bomb spro‘ila neskon~no veri‘no reakcijo okoli{ke materije, se pravi celotnega planeta. Z znanstvenega vidika je hipoteza o dezintegraciji Zemlje, ki bi sledila jedrski eksploziji, kar nekaj ~asa veljala za mo‘no. Starej{i bralci se gotovo spominjajo let, ko so ~asopisi in revije po vseh celinah vztrajno vcepljali ljudem to no~no moro. Znanstveniki, ki so preu~evali atom, so s~asoma le uspeli vpra{anje spraviti v prave okvire ter ljudi prepri~ati, da je katastrofi~en izid nemogo~. Priznali pa so, da ima uporaba jedrskih reakcij kot posledico druga~no no~no moro: radioaktivno onesna‘evanje - Damoklejev me~, ki visi nad slehernim ~lovekom prav vsak trenutek.

Ponesre~eni poskusi uporabe atomske energije v miroljubne namene so ustvarili stra{ilo “bele smrti”, ki nastopi zaradi po~asnega razpadanja radioaktivnosti v onesna‘enih materialih. Zapiranje jedrskih elektrarn, ki so posejane po celem svetu, ter postopno ukinjanje

44

Znanstveniki se bojijo, da bi se kot posledica poskusov ustvarila mini ~rna luknja, ki bi lahko kos za kosom “po`rla” ves planet in morda {e ves Son~ni sistem! mogo~nih voja{kih atomskih arzenalov (skritih v podzemnih bazah v ZDA, nekdanji SZ, na Kitajskem, v Indiji, Iraku itd.) bosta trajala {e vsaj naslednjih sto let. Nih~e pa ne ve odgovora na vpra{anje, kam z radioaktivnimi snovmi, ki ne bodo ve~ v uporabi (razpad radioaktivnih snovi lahko traja tudi 240.000 let, kot pri plutoniju). Okoljevarstveniki pri Greenpeaceu so o~itno edini, ki jih skrbi, da bodo posledice “bele smrti” (tumorji, deformacije) ob~utile tudi generacije, ki se {e niso rodile.

UNI^ENJE PLANETA Toda vrnimo se k bombi. V prvih letih novega tiso~letja se utegne zgoditi nekaj podobnega kot tistega usodnega leta, ko so na svetu detonirale prve atomske bombe. Nekateri ugledni fiziki izra‘ajo bojazen, da bi lahko zaradi nekaterih eksperimentov, ki trenutno potekajo v pospe{evalnikih delcev, pri{lo do uni~enja celotnega planeta. V mislih imajo predvsem dva orja{ka sinhrotrona: prvi je v @enevi, drugi pa v Brookhavnu v ZDA. Znanstveniki se ne bojijo ve~ mo‘nosti, da bi eksperimenti spro‘ili neskon~ne nuklearne reakcije, ampak da bi se kot posledica poskusov ustvarila mini ~rna luknja, ki bi lahko

kos za kosom “po‘rla” ves planet in morda {e ves Son~ni sistem! Razlika med dana{njim in v~eraj{njim strahom je pravzaprav paradoksalna: tedaj se je zelo veliko pisalo in govorilo o nevarnosti, o kateri se je pozneje izkazalo, da ne obstoji, sedaj pa te apokalipti~ne mo‘nosti prakti~no nih~e ne omenja!

KOT BABU[KE Da bi razumeli, za kaj gre, potrebujemo nekaj znanja iz kvantne fizike. Posku{ali bomo biti ~im bolj enostavni.

Radi bi vam namre~ ponazorili, da je zadeva skrivnostna in privla~na kot poglavje iz znanstvenofantasti~nega romana, a na ‘alost veliko bolj realna.

Za~nimo z ugotovitvijo, da je vesolje podobno kompletu ruskih babu{k. Neskon~no majhno v neskon~no velikem... in morda tudi obratno! A katera je najmanj{a babu{ka, seveda ne v absolutnem smislu? Kateri je poslednji del~ek materije, kar zadeva atom, ki ga je mo‘no izmeriti?

Atom, ki je v Demokritovem ~asu veljal za zadnjo mejo materije, je sodobna fizika razdelila na del~ke. V njegovi notranjosti in okoli nje so znanstveniki odkrili ve~ kot tristo osnovnih delcev. [e vedno si prizadevajo odkriti “poslednji” osnovni delec. Najnovej{e vesti v zvezi s tem vpra{anjem pravijo, da so znanstveniki tik pred odkritjem “predzadnje opeke v zidu materije”: Higgsovega delca, ki ga je fizik Peter Higgs, prav ta je namre~ postavil teorijo o njegovem obstoju, krstil za “bo`ji delec”.

Ta delec naj bi bil “predzadnja opeka” mikrokozmosa, zadnjo “opeko” naj bi namre~ predstavljal t. i. graviton (minidel~ek, ki naj bi bil posrednik te`nostne sile, se pravi ukrivljenosti vesolja). Ob-

P O‘ IRANJE

MATERIJE

stoj gravitona ni dokazan, hipotezo o njegovem obstoju pa je postavil `e Einstein.

VALUJO^E POLJE PRAZNINE Za Higgsov delec (predviden v standardnem modelu osnovnih sestavin materije) je zna~ilno dejstvo, da pravzaprav ni delec v pravem pomenu besede, ampak valujo~e polje “praznine”. Gre v bistvu za neke vrste “duha”, ki lahko pridobi maso v interakciji z osnovnimi delci in vsakemu izmed njih omogo~i, da pridobi maso. To interakcijo bi lahko ozna~ili za neke vrste metafizi~no igro: “Jaz ti omogo~im, da pridobi{ maso, ti pa nato maso projicira{ name.” Naj bo to dovolj, kar zadeva “mehani~no” plat zadeve. Prakti~na plat je naslednja: znanstveniki menijo, da bi lahko obstoj Higgsovega delca z gotovostjo dokazali z umetnim spro`anjem trkov ioniziranih atomov zlata. Ti frontalni trki se znotraj obro~ev sinhrotronov dogajajo ob hitrosti, ki se vse bolj pribli`uje svetlobni hitrosti. Po mnenju nekaterih fizikov naj bi zato obstajala nevarnost, da se ob teh eksperimentih po nesre~i ustvari miniaturna ~rna luknja. Kaj je to ~rna luknja, je bolj ali manj splo{no znano. Gre za materijo, ki se je sesula sama vase. V njej torej ni vmesnih prostorov. ^rne luknje so lahko vseh velikosti, saj vsak predmet, ki ga maksimalno stisnemo, lahko postane ~rna luknja. ^e bi se Sonce (polmer 700.000 km) sesulo vase, bi se spremenilo v kroglo s premerom pribli`no treh kilometrov.

Kompresirana srednje velika galaksija bi bila velika kot na{ Mesec. Atom ali del~ek materije pa lahko postane mini ~rna luknja. Vsaka komaj ustvarjena ~rna luknja pa takoj pridobi lastnost, ki bi pravzaprav morala biti domena znanstvene fantastike, pa ni: k sebi privla~i vso materijo, ki jo obdaja, in raste, raste ...

Ni naklju~je, da ~rnim luknjam pravijo tudi “kanibali materije”. ^e bi se na neki to~ki na{ega planeta pojavila ~rna luknja, bi bila kmalu sposobna po`reti celo

Zemljo. Ne vemo, ali bi jo po`rla v enem gri`ljaju ali po kosih ... dejstvo je, da bi se na{a Zemlja stisnila skupaj in pridobila velikost nogometne `oge!

MATERIJA, KI @RE VSE Mnenja teoreti~nih fizikov glede tega, ali se v sodobnih supersinhrotronih (super pospe{evalnikih delcev) v Brookhavnu in @enevi lahko po naklju~ju ustvari mini ~rna luknja, si niso enotna. Lahko re~emo le, da se jim ta mo‘nost zdi zelo majhna. Res pa je, da trki med delci materije ustvarjajo sprimke vse bolj goste materije; zato je mo‘nost, da bi se kateri od teh poskusov izrodil v mini ~rno luknjo sicer res neznatna, vendar kljub vsemu realna. Fizika Carlo Bernardini in Francesco Calogero z univerze La Sapienza v Rimu se na primer strinjata, da v prisotnosti nenavadnih dogodkov v mikrokozmosu (ki jih

^e bi se Sonce sesulo vase, bi se spremenilo v kroglo s premerom pribli‘no treh kilometrov. sami izzovemo), o katerih ne vemo ni~, lahko pri~akujemo kar koli: zato v sinhrotronih lahko tudi pride do nastanka ~rne luknje, kar bi bilo zelo nevarno z ozirom na to, da gre za “materijo, ki ‘re vse”.

Alvaro de Rujula in Thomas Ludlan, priznana strokovnjaka s podro~ja raziskave delcev na CERN-u v @enevi oziroma v ameri{kih laboratorijih v Brookhavnu, sicer ne izklju~ujeta mo‘nosti, da se iz visokoenergetskih kvantnih trkov lahko izrodi nekaj podobnega miniaturni ~rni luknji, vendar poudarjata, da v vesolju vseskozi prihaja do trkov kozmi~nih ‘arkov, ne da bi pri tem nastajale ~rne luknje, ki bi nato v svoji bli‘ini povzro~ale planetarne katastrofe. A lahko torej mirno spimo? Julija 1999 so v Brookhavnu za~asno prekinili “trke” v t. i. RHIC-ju, zelo zmogljivem relativisti~nem pospe{evalniku. Odlo~ili so se namre~, da najprej podrobno preu~ijo

mo‘nost pojava “Plankove luknje”, ki bi jo lahko opisali kot “jamo, ki po‘ira materijo”.

HUMANITARNE INTERVENCIJE Ko se znanstveniki igrajo z v‘igalicami, nikoli ne vemo, kak{no pirotehni~no novost nam bodo predstavili kot rezultat svojih prizadevanj. Proizvajalci oro‘ja z vseh celin pa neutrudno ~akajo v zasedi, da bi novost prenesli na kak{no novo “igra~ko”. Morda se jim bo ‘e jutri porodila ideja o peklenskem stroju z vgrajeno umetno ~rno luknjo, s katerim bi mimogrede spremenili v prafaktorje cele ~ete sovra‘nikovih vojakov!

Spomnimo se ene zadnjih domislic: izstrelkov z glavami, obogatenimi z osiroma{enim uranom (ali U238, neza‘elen rezultat raziskav na podro~ju atoma), ki so sposobni preluknjati stene oklepnih vozil, kot bi bile narejene iz papirja. No, izstrelki so se izkazali za u~inkovite tudi kar zadeva povzro~anje levkemi~nih obolenj in drugih bolezni, na primer “zalivskega sindroma”, ki se je pojavil po zalivski vojni. ^eprav so bila podro~ja, kontaminirana s temi izstrelki, le {ibko radioaktivna, so ‘e zahtevala ‘rtve med vojaki, ki so sodelovali v napadu na Irak, in jih najbr‘ {e bodo.

Nedavno so za omenjeno boleznijo zboleli tudi nekateri vojaki KFOR-ja, ki so sodelovali v intervenciji na Balkanu.

Leta 1875 je in‘enir Alfred Nobel, izumitelj dinamita, snovi, ki je postala nepogre{ljiva v vseh vojnih operacijah, zaradi ob~utka krivde z lastnim premo‘enjem ustanovil denarni sklad, namenjen posameznikom in skupinam, “ki bodo s svojim delom koristili ~love{tvu”. Kak{na iluzija! Vsako odkritje bodo slej ko prej izkoristili za vojne, ki bodo vzplamtele danes tu, jutri tam na tem nesre~nem planetu. A kaj potem! Vojne so lahko tudi “pravi~ne”. Pravzaprav ne govorimo ve~ o vojnah: pojem “humanitarna intervencija” je vsak dan bolj priljubljen.

R. Pu.

Misteriji 45

Kozmobiolo{ki koledar julij - avgust 2002 11.06. ob 01:46 11.06. ob 20:15 14.06. ob 01:39 14.06. ob 16:11 16.06. ob 05:23

18.06. ob 02:29 18.06. ob 08:11

tor.

11.6.

sre.

12.6.

~et.

13.6.

pet.

14.6.

sob.

15.6.

ned.

16.6.

pon.

17.6.

tor.

18.6.

sre.

19.6.

11.06. ob 01:46

11.07. ob 09:08 13.07. ob 11:41 14.06. ob 16:11

22.06. ob 13:42

18.06. ob 02:29

~et.

20.6.

pet.

21.6.

sob.

22.6.

ned.

23.6.

pon.

24.6.

24.06. ob 23:42

28.06. ob 17:59 29.06. ob 10:00 01.07. ob 21:49 02.07. ob 19:19 04.07. ob 10:16

06.07. ob 20:02 06.07. ob 21:01 09.07. ob04:36 10.07. ob 12:26

17.07. ob 06:47 17.07. ob 16:13 19.07. ob 20:02

21.06. ob 11:51

24.07. ob 08:40 24.06. ob 23:42

tor.

25.6.

sre.

26.6.

~et.

27.6.

pet.

28.6.

sob.

29.6.

ned.

30.6.

pon.

1.7.

tor.

2.7.

sre.

3.7.

~et.

4.7.

pet.

5.7.

sob.

6.7.

ned.

7.7.

pon.

8.7.

tor.

9.7.

sre.

10.7.

20.07. ob 18:35 22.07. ob 01:26

24.06. ob 18:01

27.06. ob 00:36

13.07. ob 22:05

15.07. ob 13:39

20.06. ob 10:42 21.06. ob 11:51

10.07. ob 12:26

24.07. ob 11:07

26.07. ob 18:04 28.06. ob 17:59

28.07. ob 09:44 29.07. ob 05:38

10.07. ob 12:26

~et.

11.7.

pet.

12.7.

sob.

13.7.

ned.

14.7.

pon.

15.7.

tor.

16.7.

sre.

17.7.

~et.

18.7.

pet.

19.7.

sob.

20.7.

ned.

21.7.

pon.

22.7.

tor.

23.7.

sre.

24.7.

~et.

25.7.

pet.

26.7.

sob.

27.7.

ned.

28.7.

pon.

29.7.

30.7.

sre.

31.7.

~et.

1.8.

pet.

2.8.

sob.

3.8.

ned.

4.8.

pon.

5.8.

05.08. ob 14:02

tor.

6.8.

07.08. ob18:27

sre.

7.8.

~et.

8.8.

01.08. ob 12:22 03.08. ob 05:46

06.07. ob 20:02

10.7.

tor.

31.07. ob 18:17 02.07. ob 19:19

sre.

05.08. ob 09:55

08.08. ob 21:15

10.07. ob 12:26

13.07. ob 22:05

17.07. ob 06:47

20.07. ob 18:35

24.07. ob 11:07

28.07. ob 09:44

01.08. ob 12:22

05.08. ob 09:55

08.08. ob 21:15

Osnovnipodatkizanaravnona~rtovanjerojstevsozbranivknjigiKozmobiolo{kikoledarinvrevijiNaravaZdravjeavgust1999.

46

E LEVZINSKI

MISTERIJI

(Nadaljevanje z 18. strani.)

Demetra z ‘itom in makovimi glavicami

Elevzinski misteriji so za dolgo ~asa pre‘iveli celo zmagovito kr{~anstvo. Ko je rimski cesar Valentinijan leta 364 izdal odlok, s katerim je prepovedal vse »no~ne slovesnosti«, je izvzel le elevzinske misterije. Tempelj v Elevzini je poru{il {ele Alerik leta 394.

Znanstveniki, ki so se v devetnajstem in dvajsetem stoletju kar aktivno ukvarjali s prou~evanjem misterijev, ve~i-

Mesto Elevzina

noma menijo, da je preve~ preprosto vse skupaj ozna~iti kot praznovanja za rodovitnost, ~eprav Demetro ~astijo kot boginjo plodnosti (predvsem zemlje) in letnih ~asov. Prav tako jih ne zadovoljuje razlaga, da je bila vrhunec prireditve dobro zre‘irana predstava. Le globoka osebna do‘ivetja udele‘encev in mno‘ica podobno misle~ih posve~encev lahko dolga stoletja obdr‘ijo pri ‘ivljenju neko bogoslu‘je.

Pri raziskavah pa zgodovinarji ne morejo mimo vedno prisotne bo‘je pija~e. Prepri~anje, da so imele pri misterijih pomembno vlogo psihoaktivne droge, ki so bile ‘e od nekdaj dobro znane, ima gotovo svojo te‘o.

KYKEON BO@JA PIJA^A

Slika elevzinskih misterijev iz ~etrtega stoletja pr. n. {.

Kykeon omenjajo kot bo‘jo pija~o, vendar to ni bo‘anska ambrozija. Na starogr{kih reliefih in podobah na raznih predmetih sta tako Demetra kot Perzefona ve~krat upodobljeni z ‘itom, makovimi glavicami, gobami, sirijsko rutico (peganum harmala), mandragoro in drugimi rastlinami. Vsaka od navedenih rastlin ima bolj ali manj mo~ne psihogene u~inke.

Nekatere vrste ‘ita so bile podvr‘ene glivi~nim obolenjem. Rde~a glavica in ergotin, ki ga vsebujejo r‘eni ro‘i~ki, {e danes slu‘i za izdelavo zdravil. Pripi-

sujejo mu tudi vpliv na mno‘i~ne pojave srednjeve{ke verske blaznosti. Znane so {e druge psihogene rastline v drugih ~asih in krajih.

Kaj in v kak{ni obliki je vsebovala obredna pija~a, je danes te‘ko re~i. Gotovo pa je, da se je u~inek pove~al s postom, psihi~no pripravljenostjo na izjemna do‘ivetja, gibanje (obredni plesi) in {e kaj. Dana{nji kemiki se ~udijo, da so bila do‘ivetja le prijetna oziroma vzvi{ena; nikjer niso omenjene negativne izku{nje, ~eprav je znano, da razli~ne droge na razli~ne ljudi ne delujejo enako.

Da je bil napitek kykeon va‘en del misterija, dokazuje tudi zgodba, da je priljubljeni atenski general Alkibiad zbe‘al v [parto, ker so njega in nekaj drugih Atencev obto‘ili nespo{tovanja in brezbo{tva zaradi to~enja pija~ na privatnih prireditvah. Nekateri povezujejo tudi Sokratovo smrt z neposve~eno rabo obrednega napitka.

Pri poplavi vseh mogo~ih neopoganskih skupin so se v Ameriki pojavili tudi neoelevzinisti. Zadeva sploh ni sme{na, saj se za obnovitev misterijskih do‘ivetij zavzemajo nekateri kemiki in drugi intelektualci, ki eksperimentirajo na sebi in prijateljih z razli~nimi drogami, ki naj bi bile po u~inkovanju kar najbli‘je kykeonu.

Al. Ju.

Misteriji 47

Nenavadna do`ivetja Spomenik v gozdu Na veliki {maren pred dvema letoma me zjutraj ni zbudila budilka. Ni lep{ega kot jutro, ko se ti nikamor ne mudi in nima{ nobenih posebnih obveznosti, a komaj sem pozajtrkovala, je ‘e zazvonil telefon. Klicala je bratova ‘ena in me povabila na izlet do Ur{lje gore. Malce sem oklevala in se hudovala, reko~: »Ko bi mi bili v~eraj vsaj z besedo omenili, kam gremo, da bi bila pripravljena!« A nekaj me je vleklo, zato sem pristala. Da, ‘e navsezgodaj sem za~utila, da bo to prav poseben dan.

Med hojo smo ob prelepem dnevu, ki se je rodil, ob~udovali neokrnjeno naravo in u‘ivali sve‘ino zraka. Naenkrat sem za~utila prisotnost ne~esa ali nekoga. Utihnila sem in upo~asnila korak, da sem skoraj obstala. Ko sem dvignila pogled in pogledala po poti naprej, sem uzrla postavo, oblikovano iz ble{~e~e meglice, ki je lebdela malo nad tlemi. [vignila je na drugo stran poti in v gozd. [e preden sem uspela poklicati brata in mu to povedati, ‘e se postava iz meglice ponovno pojavi, a tokrat ne izgine takoj, temve~ upira pogled v smer, kamor je malo poprej izginila. Preden zopet izgine v isto smer, {e s kret-

48

njo naka‘e smer in nato – izgine! Bila sem vsa osupla in pomislila sem, da imam privide. Kon~no sem zbrala toliko mo~i, da sem poklicala brata. Drugi niso opazili ni~esar in so se pogovarjali ter {li naprej po svoji poti. Rekla sem, naj se vendar za hip ustavijo.

Opazili so mojo osuplost in veliko presene~enje, ki se mi je odra‘alo na obrazu. »Janez, kaj vi niste ni~

videli, postavo, Vabilo k pisanju ki je izginila v tisMnogim med nami se je ‘e pripetilo kaj nenavadnega. to smer?« mu reOpi{ite va{ resni~ni nenavaden dogodek, sre~anje, va{e sanje, ob~utke, jasnovidne utrinke, strah ... in napisano ~em v eni sapi. po{ljite na naslov: Uredni{tvo Misterijev, [martinska 10, Brat me nekaj 1000 Ljubljana. Najbolj{e prispevke bomo objavili. ~asa samo neHonorar za objavljen prispevek je 10.000 SIT. mo gleda, zato nadaljujem: »Poslu{aj, bli- robu skale pritrjeno spozu tega kraja se je gotovo minsko plo{~o. »V spomin nekaj zgodilo, grem po- na tragi~no nesre~o,« je gledat, kaj je tam doli!« bilo napisano, »ki se je Od stezice naredim ne- med delom v gozdu zgokaj korakov v gozd, ko dila sinu in o~etu.« Oba izza smreke zagledam na sem poznala, sli{ala sem tudi za tragedijo, le do tistega dne nisem vedela, kje se je to zgodilo. Res pa je, da sem ‘e kar nekaj ~asa imela ‘eljo, da bi videla kraj tragedije.

Marsikaj se da napisati in opisati, toda ob~utkov, ki sem jih do‘ivljala v trenutku ti{ine, ko sem zrla v sliki na plo{~i in me je spreletaval nekak{en srh, ne morem in ne znam opisati. Kaj takega mora vsak sam do‘iveti.

Za konec pa {e to: od takrat v bratovih o~eh moja duhovna do‘ivetja niso ve~ zgolj na~in, ki ga pa~ podo‘ivljam jaz, temve~ duhovne stvari jemlje druga~e, bolj poglobljeno. Torej izku{nja ni bila namenjena le meni, temve~ se je dotaknila vseh, ki smo {li takrat k ma{i na Ur{ljo goro, da po~astimo lep Marijin praznik, veliki {maren!

Simona

Izidi ‘rebanja za nagradno kri‘anko {t. 88

Mali oglasi VEDE@EVANJE - SERENA, tel.: 090-41-16, 250 SIT/min.

ARURU VEDE@EVANJE s.p., Grosuplje

BIOENERGETSKO ZDRAVLJENJE

PRVA NAGRADA (20.000 SIT): Breda Jur~ec, Pre‘ihova 36, 3000 Celje.

&

REIKI TE^AJI IN TERAPIJE telefon:

041/791-345 TAN-DRA@ d.o.o., Dom`ale

DRUGA NAGRADA ({tirimese~na naro~nina na revijo Misteriji):

Izvirna darila, s katerimi poka‘ete topel odnos do obdarovanca.

Razen preko prodaje po po{ti (tel.: 01/431 20 25) lahko zajam~eno neponarejene izdelke kupite tudi v naslednjih trgovinah: Ajdov{~ina: Trgovina MEDIGO; Bled: Cvetli~arna - galerija TRG Bled in trgovina FONTANA; Bre‘ice: Trgovina in galerija DARILA DON; Dom‘ale: Prod.

Galerija GINKGO; Izola: Trgovina REVITA (hotel Delfin) ;Koper: Trgovina MIA (tr‘nica Koper); Kranj: Trgovina LU^KA; Ljubljana: Trgovina AUREA v BTC, hala A, Knjigarna ^OPOVA, MAXIMARKET: odd. Steklo v 2. nd., Zdravilna zeli{~a v pasa‘i; Maribor: Trgovina DARVEL, TC City; Medvode: Butik DARIL, BC Loka Mercator; Moravske Toplice: Trgovina za moje ‘ivali (veterinarski in‘. Nabergoj); Nova Gorica: Manufaktura Trg. NARODNA UMETNOST; Trg. MEDIGO; Radovljica: Trg. META - zdravo ‘ivljenje; Roga{ka Slatina: Industrijska trgovina steklarske {ole; Trgovina MEDIGO; Slovenske Konjice: Trgovina VIVA SANA; Slovenska Bistrica: Trgovina VIVA SANA; Velenje: Trgovina NITKA; Zagreb: Trgovina ORHIDEA - Importane Centar; INDEPENDENCE, je poobla{~eni mre‘ni prodajalec.

Mali oglasi v Misterijih CENA besede je 300 SIT, (najmanj 4500 SIT za 15 besed ali manj).

10 % popust za tri, 15 % popust za ve~ kot tri zaporedna naro~ila. [tejejo vse besede in {tevilke. 20 % DDV ni v{tet v ceno.

ROK za sprejem je do vklju~no 15. v mesecu za naslednji mesec. Pla~ilo vnaprej na posl. ra~un {t.: 02083-11412222. Informacije po tel.: 01/ 431-20-25.

SPREJEM oglasa le pisno: s pismom (s prilo‘eno kopijo vpla~ila) ali po faksu 01/230-16-27.

Storitev razli~nih ponudnikov, objavljenih na tej strani, ne preverjamo in zanje ne odgovarjamo. Bralke in bralce prosimo, da nam o kakovosti ponujenih storitev sporo~ijo svoje mnenje.

Janez Stare, V.Vlahovi}a 65, 2000 Maribor.

3 TRETJE NAGRADE (knjiga zalo`be ARA): Jure Egeli~, Grampov~anova 29, 1125 Ljubljana Vi~, Franci Pajni~, Polan{kova 16, 1231 Ljubljana Be‘igrad, Magda Oblak, Ob progi 5, 6310 Izola.

Nagrade bomo poslali po po{ti.

Re{itev nagradne kri‘anke {t. 88: VODORAVNO: EH, dlesk, egist, rotor, Viete, Marija, sprat, Me‘ek, Vettori, Pre{eren, para, ges, Lerida, tur, Ahil, imid‘, zlo, Ti~ina, tok, ura, odboj, fon, Kra, Godovi~, elita, OK, Ozark, Ava, AP, sestra, Lara Baruca, trias, pi, Unec, DI, Ank, ocet, Belaja, Mia, taca, Evfrat NAGRADNI POJMI: MARIJA MED@UGORSKA, EGIPT, HIEROGLIFI

Prosimo, da re{itev po{ljete do 15. julija 2002 v ovojnici s pripisom KRI@ANKA 89 na naslov: Misteriji, [martinska 10, 1000 Ljubljana.

Iz‘rebali bomo pet nagrajencev, ki bodo prejeli: 1. nagrada: 20.000 SIT 2. nagrada: {tirimese~na naro~nina na revijo Misteriji 3.-5. nagrada: knjiga zalo`be ARA

Misteriji 49

Nagradna kri`anka (89) Ime in priimek: Po{tna {t.: [t.: `iro ra~una:

50

Stalno bivali{~e: Dav~na {t.:

Dav~na izpostava: Pri banki:

Operativna {t. banke:

Nova knjiga zalo`be ARA

Kako vplivajo osebna {tevila umerologija je ena najstarej{ih znanosti. Opira se na razlaganje simboli~nih znamenj, ki jih pripisujemo {tevilom. S stali{~a simbola ima vsako {tevilo posebne lastnosti.

Poznavanje in dobro razlaganje teh simbolov lahko privede do spoznanj o trenutnem in bodo~em v ~loveku in okrog njega.

Ta knjiga nam pomaga, da bolje spoznamo sebe in ljudi, ki nas obkro‘ajo. Pomaga nam ustvariti lep{e ‘ivljenje, z njo lahko pokukamo v preteklost, razumemo sedanjost in na~rtujemo prihodnost.

Knjiga ima 208 strani in stane 2.900 SIT.

N

k i n ~ o r i r p Naro~ila po telefonu 01/431-20-25 ara@zalozba-ara.si Naprodaj tudi v vseh knjigarnah.

ARA zalo`ba d.o.o. [martinska 10, 1000 Ljubljana; tel.: 01/431-20-25

Vr~ za dobro vodo Zmanj{uje Vr~ zmanj{uje genotoksi~nost vode. gentoksi~nost vode.

V kombinaciji z modrim, zelenim ali rde~im kozarcem je izbolj{anje vode {e ve~je.

Naprodaj v vseh trgovinah, ki prodajajo informirane kozarce. Delovanje je testirano z biolo{kim testom Allium test.

Cena: 11.500 SIT* * Za naro~nike revije Zdravje in Misteriji stane vr~ za dobro vodo v trgovini Aurea v BTC v Ljubljani 9.000 SIT. ARA zalo`ba d.o.o. [martinska 10, 1000 Ljubljana; tel.: 01/431-20-25