Revija-Misteriji-103_februar-2002

LETNIK 9. - [T. 103 - FEBRUAR 2002 - 660 SIT

POZOR! BRANJE TE REVIJE LAHKO VPLIVA NA VA[E @IVLJENJE ISSN 1318-1777

Smo izdelek Anunakov?

Ne umremo naenkrat

Jasnovidnost

loto

in Zakleti predsedniki ZDA Test Doman~i}eve

zdravilne mo~i Astronumerologija

Skupinsko zvijanje `lic

Nova knjiga zalo`be ARA

USODA DU[

Nova knjiga Michaela Duffa Newtna, ameri{kega duhovnega regresionista, hipnoterapevta, specializiranega za ‘ivljenje po smrti, Usoda du{ je natisnjena v formatu 12 x 19 cm, ima ve~ kot 540 strani in jo je mogo~e kupiti v vseh knjigarnah po 5.500 SIT. ARA zalo`ba d.o.o. [martinska 10, 1000 Ljubljana; tel.: 01/431-20-25

Misteriji LETNIK 9. - [T. 103

febuar 2002

7

31

Smo izdelek Anunakov?

Jasnovidnost in loto

Manjkajo~i vezni ~len v procesu kloniranja in genetskega in‘eniringa

Biopsiholo{ke bariere se razrahljajo le v posebnih okoli{~inah

33 13 Ne umremo naenkrat [est preobrazbenih faz v procesu umiranja (1)

17 @ivljenje je komuniciranje

Skupinsko krivljenje `lic S psiho lahko vplivamo na kovino, pa tudi na tkiva ...

37 Pestro odzivanje rastlin

Biofotoni prena{ajo sporo~ila in nadzirajo biokemi~na dogajanja (2)

Prav vsem rastlinam omogo~ajo pre‘ivetje mnogoteri obrambni mehanizmi

29

39

Test zdravil~eve mo~i

Zakleti predsedniki ZDA

O~e in sin Doman~i} lahko zni‘ata genotoksi~not pitne vode

Neverjetna naklju~ja v ‘ivljenju, pa tudi smrti ameri{kih predsednikov

30

41

Za dolar ezoterike

Astronumerologija

Denar s {tevilnimi simboli, ki nosijo v sebi pra{tevilo trinajst

S poznavanjem svojih {tevil postanemo bli‘ji tudi samim sebi

Misteriji 3

P ISMA Ilustrirana mese~na revija

Misteriji Naslov uredni{tva: Revija Misteriji, [martinska 10, 1000 Ljubljana Tel.: 01/231-93-60, fax: 01/230-16-27 Elektronska po{ta: ara@zalozba-ara.si Izdaja: ARA Zalo`ba d.o.o., Cigaletova 5, Ljubljana Direktor zalo`be: Jo‘e Vetrovec Tel.: 01/231-93-60 Odgovorni urednik: Jo`e Vetrovec Tel.: 01/231-93-60 Oblikovanje: J&V Ra~unalni{ki prelom: Luka Zlatnar Tel.: 01/431-43-83 Lektoriranje: Lili Epih Tajni{tvo in naro~nine: Lilijana Knez Tel.: 01/231-93-60 Oglasno tr`enje: Tel.: 01/431-20-25 Prodaja po po{ti: Vanda Klop~i~ Tel.: 01/431-20-25 Odprema po{iljk po po{ti: Franci Hemler Tel.: 01/529-42-44

[MARTINSKA 10, 1000 L JUBLJANA

Zdrava prehrana po Jezusu iz Nazareta

red nekaj leti sem v neki tuji reviji zasledil P zanimiv ~lanek, v katerem je govora o pravilni prehrani, kakor je to u~il Jezus Kristus, zato sem ga fotokopiral. V ~laneku tudi pi{e, da se ti napotki o pravilni prehrani navajajo samo na dveh koncih sveta: v Vatikanu in v Kraljevski knji‘nici Habsbur‘anov na Dunaju. Svoje mesto niso na{li v Bibliji (ali pa so jih namenoma izlo~ili?), zato so popolnoma nepoznani {ir{i javnosti. Menim, da imajo ljudje v poplavi razli~nih nasvetov za zdravo prehrano pravico izvedeti pravo resnico, zato sem sklenil ~lanek prevesti. Spremno besedo sem skraj{al in priredil, Jezusov govor pa je dobesedni prevod. Izbor besed je prilagojen zavesti poslu{alcev izpred 2000 let.

Pa si poglejmo njegov nauk!

“Jaz vam pravim, ne ubijaj ne ljudi ne `ivali pa tudi ne hrane, ki gre v tvoja usta.

Ker, ~e jeste `ivo hrano, vas bo ona o`ivela, ~e pa ubijate s svojo hrano, bo mrtva hrana tudi vas ubila. Ne bodite nori kot kmet, ki je svojo zemljo posejal s kuhanim, zmrznjenim ali gnilim semenom. Ker resni~no vam povem, `ivite samo od ognja `ivljenja in ne pripravljajte svoje hrane na ognju smrti, ki ubija va{o hrano, va{a telesa in va{e du{e.”

Jezus nas tukaj u~i ne samo o vegetarijanstvu, ampak tudi o nujnosti, da se hranimo s surovim sadjem in zelenjavo. Tu je razlaga: “Ker va{e telo je to, kar jeste, in va{ duh to kar mislite. Ne jejte zato ni~esar, kar je ubito z mo~nej{im ognjem od ognja `ivljenja. In zato pripravljajte in jejte vse plodove dreves, vse rastline s polj in vse mleko `ivali, ki je dobro za jed. Kajti vse to je dozorelo z ognjem `ivljenja, vse to so darovi angelov na{e matere Zemlje. Naj angeli Bo`ji pripravijo va{ kruh.

Polijte va{o p{enico, da an-

ALI

ara@zalozba-ara.si

gel vode vstopi vanjo. In tedaj jo postavite na zrak, da jo angel zraka lahko objame.

In postavite jo od jutra do ve~era na sonce, da se angel son~eve svetlobe lahko spusti nanjo. In blagoslov treh angelov bo naredil, da bo klica `ivljenja vzklila v va{i p{enici. Tedaj zme~kajte zrna in napravite tenak kruh. Postavite ga ponovno na sonce takoj, ko se pojavi, in obrnite opoldne ter pustite do son~evega zahoda. Isto sonce, ki z ognjem `ivljenja naredi, da p{enica raste in klije, mora z istim ognjem spe~i va{ kruh. Tako jejte z mize bo`je: sadje z dreves, zrna in rastline s polj, mleko `ivali in ~ebelji med. Hrana, ki jo jeste z obilne mize bo`je, daje mo~ in mladost va{emu telesu in nikdar ne boste videli bolezni. Ker hrana bo`ja je hranila Metuzalema in resni~no vam povem, ~e `ivite prav tako, kot je on `ivel, tedaj bo Bog `ivih dal dolgo `ivljenje na Zemlji, kot je bilo njegovo.”

(Nadaljuje se na 6. strani.)

NARO^ITE MISTERIJE IN POJDITE NA MORJE Med novimi naro~niki, ki se bodo naro~ili na Misterije v mesecu februarju, bomo iz‘rebali dve nagradi. Prva bo iz‘rebanega naro~nika oziroma naro~nico vodila na desetdnevne po~itnice (preno~evanje z zajtrkom in najemom kuhinje) v Lovi{te, na polotoku Pelje{cu v ju‘ni Dalmaciji. Na po~itnice bo lahko popeljal / a {e svojega gosta. O vsem se bo pomenil / a z gostitelji, poklical / a bo v Lovi{te gospo Zdravko in se domenil / a, kdaj lahko pride v ribi{ko dru‘ino. (Tel.: 00 385 20 718 023) Druga nagrada pa je enodnevni obisk k sveti Fo{ki v hrva{ki Istri.

Fotoliti: Grafi~ni studio K, Ljubljana Tisk: Tiskarna Ljubljana d.d., Ljubljana Cena izvoda v maloprodaji 600 SIT. Prodaja v kolporta`i: Prodaja, Dunajska 5, Ljubljana, tel.: 01/473-88-41. V naro~nini, ki se pla~uje {tirimese~no (2.160 SIT), 10 % popusta. Poslovni ra~un: 02083-0011412222.

Devizni ra~un: 50100-620-133-900-579602.

4

Revijo naro~ite po telefonu 01/231-93-60. V decembru smo iz`rebali: • Lovi{te: Andrej @ula, Veliki vrh 3, 2282 Cirkulane.

• Sv. Fo{ka: Marko ^esen, Vodnikova 5, 8000 Novo mesto.

ZANIMIVOSTI

NAJSTAREJ[E SLIKE V PODZEMNIH JAMAH

ZA RIL^KARICO TO NI ZABAVNO

S

amica fi‘olastega ril~akarja med parjenjem ne more ~utiti kakega posebnega ugodja, menita Helen Crudgington in Mike Shiva-Jothy z univerze v Sheffieldu, ki sta svoje mnenje objavili v reviji Nature (vol 407/ stran 855) in s sliko penisa ril~jega samca dokazali, da oplojena samica ‘ivi veliko manj ~asa kot neoplojena prav zato, ker ji z bodicami obdarjeni penis (slika levo) tako po{koduje notranjost, da ‘ivi dvajset dni manj kot neoplojena samica. Ta sicer ‘ivi mesec dni. Po{kodovana samica se morebitnega novega snuba~a odlo~no ubrani z udarci zadnjih nog.

VODA UGONABLJA VA[^ANE

K

akih 10.000 revnih vasi na Balkanu po~asi pusto{i tudi voda, ki jo va{~ani zajemajo iz plitvih vodnjakov. Prizadeti so prebivalci tistih vasi, ki le‘ijo tik nad naslagami lignita.

Voda v deset tiso~ vaseh v obdonavski balkanski regiji, ki le‘ijo na plasteh lignita, po~asi razkraja zdravje va{~anov.

Nefropatije imajo tod endemi~ni obseg. Skorj vsem pebivalcem, starih med 40 in 60 let, med njimi ima le kakih 20 odstotkov povi{an krvni tlak, v obdonavskih vaseh na Balkanu ledvice nezadr‘no propadajo, mno-

Arheolo{ka ekipa pod vodstvom profesorja Alberta Broglia, docenta paleontologije na univerzi v italijanski Ferrari, je severno od Verone, v jami Fumane v pogorju Lessini, odkrila najstarej{e do sedaj znane poslikave. Datiranje z metodo radioaktivnega ogljika je pokazalo starost 35 000 let. To poslikave postavlja v dobo, ko sta ‘ivela {e neandertalec in kromanjonec. Slike predstavljajo ‘ival z dolgim vratom (predvidevajo, da gre za podlasico), zelo ~udno ‘ival s petimi {apami in ~love{ko figuro, ki nosi masko z rogovi, kar je strokovnjake napeljalo na misel, da gre za vra~a.

Dr. Alessandra Astes, direktorica naravoslovnega muzeja iz Verone, je navdu{ena, saj ka‘ejo upodobitve na dokaj visoko kulturno raven avtorja, kateri koli rasi je ‘e pripadal.

D

MI[ICE S KAV^A

V

nekaj tednih je upelo poskusni skupini pove~ati obseg bicepsa za 13,5 odstotka, ne da bi se fizi~no naprezali en sam dan. Pa~ pa so petkrat na teden “trenirali” na kav~u: Mi{ice so kr~ili le v mislih in tako po{iljali signal ... Povestica?

Ne. Novica prihaja iz ust Arnolda Kriegsteina z univerze Kolumbija. Toda to je le manj pomemben del novega odkritja o doslej le domnevni neverjetni zdavilni sposobnosti mo`ganov, o kateri bomo podrobneje poro~ali v eni naslednjih {tevilk Misterijev.

D

gim pa se pojavi tudi redka, drugje skjoraj neznana oblika raka na se~ilih. Robert Finkelman iz Virginije v ZDA je objavil {tudijo, v kateri dokazuje, da je vzrok na{tetih te‘av voda, ki jo tod pijejo va{~ani iz plitvih vodnjakov. Ameri{ki znanstvenik meni, da je glavni povzro~itelj te‘av policikli~ni aromati~ni hidrokarbonat.

Geologi menijo, da prav iz mladega lignita prehaja v vodo cela vrsta strupenih organskih spojin. Finkelman svari, da bi lahko imeli enake zdravstvene probleme tudi va{~ani v Gr~iji in Tur~iji, tak premog pa imajo tudi Japonci in Francozi.

“Toda tam nismo na{li obolelih,” pravi ameri{ki znanstvenik in navaja, da se zdravi ljudje v krajih z enako geolo{ko strukturo osrbujejo iz javih vodovodov in ne iz lastnih plitvih vodnjakov.D

Misteriji 5

PISMA (Nadaljevanje s 4. strani.)

Vegetarijanstvo kot na~in prehrane je {ele nedavno {ir{e sprejeto, medtem ko prehrana s surovim sadjem in zelenjavo {e ni. Ezoteriki pravijo, da so plodovi ‘it in sadja po svoji naravi izpostavljeni po~asnemu razpadanju.

Vsak ko{~ek vsebuje veliko koli~ino etra, ki jih dalj ~asa ohranja sve‘e in nepokvarjene. Zato je zelo majhna nevarnost oku‘be preko rastlin, nekatere pa celo {~itijo pred gnitjem. Predvsem limona in ananas, kralj vseh plodov, ki prepre~ujeta gnitje. Plodovi rastlin nam ~istijo organizem, ananas pa je najbolj poznano sredstvo za prebavo. Jezus dalje u~i: “Jejte vse ~isto tak{ne, kakr{ne se nahajajo na mizi matere Zemlje. Ne kuhajte niti ne me{ajte hrane eno z drugo.

Zadovoljite se z dvema do tri vrste hrane, katero boste zmeraj na{li na mizi matere Zemlje. In ne hitite, da pojeste vse, kar vidite okoli sebe, ker resni~no vam povem, ~e zme{ate vse vrste hrane, bo v va{em telesu nastala neskon~na vojna in ne bo ve~ miru. Ko jeste, nikar ne jejte do sitosti. @ivite z duhom in se uprite `eljam telesa. Va{ post je vedno ugoden v o~eh angelov bo`jih. Naj te`a va{e dnevne hrane ne bo manj{a od pol kilograma, pazite pa tudi, da ne prese`e kilograma. Ne ote`ujte delo bo`jih angelov v va{em telesu s prepogostim hranjenjem. Resni~no vam povem, tisti, ki je ve~ kot dvakrat na dan, dela v sebi delo Satanovo. Jejte samo, kadar je sonce visoko na nebu in ko zaide.”

Nasproti na{im ustaljenim prepri~anjem, da je zdravo jesti zgodaj zjutraj, na primer pred odhodom na delo, najnovej{e raziskave ka‘ejo, ka-

6

ko jutranja aktivnost brez hrane ~isti organizem oziroma mu omogo~i, da sam uni~i {kodljive sestavine hrane ki jo vna{amo v sebe. Dalje govori: “Jejte p{enico, najpopolnej{o med rastlinami, ki nosijo seme; sladko grozdje, da vam njegov sok slu`i za pitje; smokve, ko drevje ne rodi plodov; mleko `ivali, kar je tudi zaradi njih Bog dal rastline poljem.

Ne jejte ne~iste hrane, prine{ene iz daljnih de`el, ampak zmeraj jejte tisto, kar va{e drevje nosi, ker Bog daje vsakemu narodu tak{no hrano, kakr{na mu ustreza.”

Tu je citiran eden od osnovnih principov makrobiotike. Kar sledi, bi vam predpisal vsak zdravnik, ~e bi se prito‘evali zaradi ‘elod~nih motenj. Samo besednjak bi bil malo druga~en: “In ko jeste, imejte nad sabo angela zraka, pod sabo angela vode. Dihajte globoko in dolgo ves ~as svojih obrokov, da bo angel zraka blagoslovil va{ obrok. In dobro pre`ve~ite hrano z zobmi, da se bo spremenila v teko~ino, da jo angel vode spremeni v kri v va{em telesu. In jejte po~asi, kot da je to molitev, ki jo molite k Bogu. Ne jejte v `alosti ali jezi ali brez `elje, ker vse, kar tedaj pojeste, postane strup v va{em telesu. In nikoli ne sedajte za mizo bo`jo, preden vas ne povabi angel apetita. In ne pozabite, da je vsak sedmi dan svet in posve~en Bogu. [est dni hranite svoje telo z darovi matere Zemlje, toda sedmi dan posvetite svoje telo nebe{kemu o~etu. Bog vam bo dal dolgo `ivljenje na Zemlji.”

Jezusove besede o vegetarijanstvu imajo svoj globok moralni nauk. Ubijanje ‘ivali zaradi njihovega mesa je uboj, vsi, ki meso kupujejo v mesnicah, pa so naro~niki uboja.

^e bi vsakdo moral iti v klavnico, v rokah dr‘ati krvavi no‘ in z njim ubijati prestra{ene ‘ivali, kako dolgo bi {e jedli meso? Verjetno ne dolgo. Zato nehajte jesti meso in ubijati ‘e danes! Zavedam se, da bo to pisanje izzvalo razli~ne polemike; tako pozitivne kot negativne. Nikogar ne mislim prepri~evati o pravilnosti napisanega. Kdor bo gledal s srcem, bo dojel resnico!

Samo Kos

Spo{tovano uredni{tvo Misterijev

decembrski {tevilki je bil objavljen moj ~lanek v V rubriki “pisma” z naslovom “Nisem ~arovnica”. Pismo, ki sem vam ga poslala, predvsem ni bilo namenjeno javnosti. To se da iz pisma tudi razbrati, saj tudi ~e bi bilo namenjeno javnosti, ga ne bi pisala v tak{nem kontekstu, drugi~ je iz pisma bilo razvidno, da sem `elela odprt pogovor z novinarjem saj smatram tak{no predstavitev kot bolj{o. ^e za vas jaz kot tak{na nisem zanimiva bi me lahko o tem obvestili saj smatram, da je to korekten odnos med dvema sogovornikoma. Torej pismo ste objavili, in to mimo moje vednosti. Ob tem ste se zmotili {e pri imenu, saj nisem ERNA ampak EMA. ^e niste bili sigurni pri imenu ali niste morali prebrati, bi me poklicali, saj sem tudi zraven navedla {tevilko svojega mobilnega telefona. O vsej zadevi pa {e ne bi niti vedela, kaj ste storili, ~e me ne bi klicali ljudje na moj mobitel. Ker mi kar nekaj ~asa ni bilo jasno, kaj se dogaja, sem vendarle ~isto informativno poklicala k vam. Va{a tajnica mi je povedala, kaj in kako in seveda

tudi med drugim omenila, da je {tevilko dala ona samodejno in da na mojo `eljo to ne bo ve~ in se tudi opravi~ila.

Iz tega sem razbrala, da je svojo samovoljnost o~itno naredila po zgledu svojih predpostavljenih. Upam, da boste tudi to pismo dali v naslednjo {tevilko, zdaj tokrat z mojo privolitvijo pod rubriko “pisma”, in to v popolnoma tak{nem kontekstu. Sicer pa pri~akujem v tej isti rubriki va{e opravi~ilo kot korektno poslovno potezo. Lep pozdrav, [mon Ema

Brezpla~no zdravljenje v hotelu Larix

V

januarski {tevilki Misterijev je bil objavljen ~lanek o bioenergetiku g. Zdenku Doman~i}u in njegovem brezpla~nem zdravljenju v hotelu Larix v Kranjski Gori.

Poklical sem na objavljeno telefonsko {tevilko in oglasila se je receptorka hotela Larix. Povedal sem ji, da se zanimam za brezpla~no zdravljenje. Vpra{ala me je, ~e bom v hotelu ali se bom vozil. Rekel sem ji, da bi se vozil. Odgovorila je, da je potem treba ob prihodu vpla~ati na recepciji 5.000 SIT za “uporabo prostora”. Glede na to, da traja “brezpla~no” zdravljenje {tiri dni, boste za “uporabo prostora” od{teli 20.000 SIT + prevozni stro{ki. Potem sem se na drugi telefonski {tevilki pozanimal o bioterapevtskem {tiridnevnem seminarju. Gospod na drugi strani mi je razlo`il, da je bila cena seminarja 75.000 SIT, po novem pa bo verjetno okoli 90.000 SIT. Tako lahko o brezpla~nem zdravljenju samo sanjate, da o seminarju ne govorim!

Samo K., Lesce

Manjkajo~i vezni ~len v procesu kloniranja in genetskega in‘eniringa

Smo izdelek Anunakov?

K

do smo? Od kod smo v resnici pri{li in kako? To so stara, ob- V originalnem sumerskem rabljena vpra{anja, ki si jih tekstu najdemo vse vsaj enkrat v ‘ivljenju postavi vsak potrebne dokaze o tem, ~lovek, rojen na Zemlji. Danes vse ve~ ljudi razmi{lja o mo‘nosti, da smo kdo smo in ljudje hibridna vrsta, ustvarjena na od kod smo pri{li. podoben na~in, kot to nameravajo po~eti dandana{nji znanstveniki, ki na~rZemljanov na enak na~in, kot je lani to tujejo izdelavo ~love{kih klonov in storil v veliki uspe{nici Elliott Hughes. novih ‘ivalskih vrst. ^e je to res, sta kloniranje in genetski in‘eniring praKAJ NAM stara praksa. Nekateri ljudje se slabo po~utijo ob tej misli, zato jo sploh ne RAZKRIVA GENEZA? poskusijo resno obravnavati, ~e{ da je Sitchinova prva knjiga “Dvanajsti nerealna. planet” vsebuje prevod teksta, ki je po Pisec Elliott Hughes, njegova knjiga mnenju Elliotta Hughesa originalna je lani razvnela bralce po vsej Ameriki, verzija Geneze. “Znana je pod imenom meni, da se glede razumevanja na{ega Enuma elish,” razlaga in vsebuje zgodizvora prav tako evolucionisti kot kre- bo o pribli`no 600 Nezemljanih (Anu- Avtor knjige Odkod, ~lovek, tvoja pot?, Ivan acionisti razlikujejo le po na~inu raz- naki), ki naj bi pri{li na na{ planet, da bi Mohori~. mi{ljanja. Njegova knjiga z naslovom v rudnikih nakopali zlato, ki so ga nujno trebne dokaze o tem, kdo smo in od kod UFOs and Extraterrestrials: Why They potrebovali za ohranitev atmosfere na smo pri{li.

Are Here, The Darkest, Longest Kept svojem doma~em planetu. Sitchin trdi, Geneza je bila pomembna, {e posesecret in Human History (NLP-ji in da je Geneza, kakr{no poznamo danes, Nezemljani: najtema~nej{a in najdlje nekaj povsem drugega. V originalnem bej zaradi stvaritve Adama. prikrivana skrivnost v ~love{ki zgodovi- sumerskem tekstu najdemo vse po“Trije verzi, ki skrivajo re{itev uganni) je kratka in jedrnata ke, so Geneza 1:26, 2:22 in ter v uvodu ponuja odli5:2. Na~in, kako je opisana ~en pregled teorij, ki so jih stvaritev Adama in Eve, v raz{irjali Zecharia Sitcresnici nima nobenega smihin, Erik von Daniken in sla. Prav to je bil eden od drugi ter jih navezuje na glavnih klju~ev, ki je Hugnajnovej{a odkritja iz hesa pripeljal do sklepanja, sveta kloniranja. da je zgodba o stvaritvi Adama in Eve le krinka, Toda, ne bodimo nepod katero se skriva zgodskromni. Na{ sodelevec, ba o genetski manipulaciji, slovenski pistalej Ivan ki so jo nad na{o vrsto izMohori~ je ‘e davnega vedli Anunaki. leta 1995 izdal knjigo Odkod, ~lovek, tvoja “Merlin Stone v knjigi pot?, v kateri je sloven- Sumerski umetniki so na cilindri~ni pe~at naslikali prizor, ko je Ninmah/ “When God Was a Woman” skim bralcem predstavil Ninti privzdignila novo Bitje, da bi ga lahko vsi videli, torej je prikaz (Ko je bil Bog `enska) trdi, razmi{ljanja o poreklu nekak{nega rojstva iz epruvete. da so biblijo, kakr{no jo

Misteriji 7

SMO

IZDELEK

ANUNAKOV ?

poznamo danes, sestavili levitski duhovniki okrog leta 1000 pred na{im {tetjem. Sumerska ina~ica Geneze ali Enuma elish pa je nastala mnogo prej, okrog leta 3.000 do 3.500 pred na{im {tetjem.

itd., a za Sumerce so bili bogovi realna bitja. Hodili so z njimi, se z njimi pogovarjali. Bogovi so jih u~ili po~eti stvari.

Sumerci so svojo civilizacijo in svoje dose`ke pripisovali tem bitjem, o katerih ve~ina ljudi (vsaj uradno) misli, da ne obstajajo ali pa obstajajo le v mitologiji.”

Ustna in piktografska izro~ila mnogih kultur {irom po svetu govorijo v prid tezi, ki jo zagovarjajo Hughes in drugi, med njimi tudi na{ Ivan Mohori~:

Enuma elish po razlagi razlaga Hughesa, pripoveduje, da je pribli`no 600 bitij - Anunaki s planeta Nibiru - popadalo v vode Perzijskega zaliva. K nam naj bi pri{li po zlato rudo, saj naj bi atmosfera na njihovem planetu umirala, za njeno ohranitev pa so iz nam neznanih razlogov potrebovali prav zlato. Pri{leSUMERSKI ZAPISI ki, ki naj bi prileteli z vesoljsko ladjo, naj Hughes na{teva neverjetne najdbe, bi po navedbah starodavnih spisov na katere so arheologi naleteli ob zaza~eli z izkopavanjem zlata v ju`noafri{~etnih izkopavanjih v Mezopotamiji. kih rudnikih. Izkopavanje naj bi trajalo “Na{li so presenetljive stvari, na primer 40 sharov (144.000 zemeljknji`nice, polne popolnoma skih let). nedotaknjenih knjig. Na{li so knjige posve~ene mateNaposled so rudarji, ki mati~ni bazi 60, {olske knjiso bili pravzaprav posadge, knjige poezije, knjige o ka vesoljske ladje, rekli: kmetijstvu, poljedelstvu, “Po~akajte malo, mi nismo pla~evanju davkov. rudarji, mi smo posadka vesoljske ladje.” Rudarji so Sumerci so imeli tudi se uprli, za~eli so stavkati prvo pisano pisavo in prvi in niso hoteli ve~ v rudnikmetovalski koledar.” Prike. Med komandantom padniki te starodavne kulEnlilom in ostalimi ~lani ture so poznali krog 360°, vodstva je pri{lo do spora. na{ `ivalski krog in {e veEnlil je hotel kaznovati liko ve~. Dose`ki njihove uporne rudarje s smrtjo, tehnologije in umetnosti so ostali vodje pa so temu nabili na tako visoki civilizasprotovali. Pogajanja so cijski ravni, da so po mnentrajala ve~ dni. Sitchin trdi, ju zgodovinarjev za nekaj da je prav v teh pogovorih tiso~ let prehiteli ostale citreba iskati izvor verzov iz vilizacije.

Najzanimivej{i del nji- Tako so Sumerci upodabljali kri‘ance iz medsebojnega parjenja vrst. Ima Geneze “Naredimo ~lovehovih zapisov pa je prav mogo~e na{a navada, da se na karnevalih na{emimo, korenine {e v ka po na{i podobi”. gotovo tisti, v katerem zve- predpotopnem spominu na rezultate orgiasti~nih kopulacij?

Voditelji so se namre~ mo, kako so se Sumerci naodlo~ili, da delavcev ne u~ili vseh teh stvari. “Vse te tehnolo{ke da je rasa bitij, ki so bila podobna bogo- bodo pobili, ampak da bodo izdelali nadose`ke niso pripisovali lastni iznajdlji- vom, oziroma ki je bila bolj razvita od domestne delavce, ki bodo delali namevosti, ampak bogovom,” pravi Hughes. ljudi, neko~ hodila po Zemlji. Podatek, sto ~lanov posadke. Te nadomestne Zapisi dokazujejo, da so jim vse v zvezi ki je za mnoge nekaj novega, pa je, da delavce so imenovali “lulu”, kar je v s kovinami, ki so jih izdelovali, `galni- morda to ni bila zemeljska rasa. stari sumer{~ini pomenilo “primitivni mi in talilnimi pe~mi, uporabo naftnih Sumerski zapisi nakazujejo, da je delavec”, pa tudi “me{anec”. Pri{leki naj proizvodov za segrevanje pe~i, pokazali manjkajo~i vezni ~len v razvoju Homo bi torej z genetskim in`eniringom ustbogovi. sapiensa morda prav stvaritev z druge- varili ljudi, da bi z njimi nadomestili “Pri razlagi razvitosti svoje civiliza- ga planeta. ^eprav Hughes v isti sapi rudarje. “^e uporabimo metaforo, lahko zacije tudi na podro~ju umetnosti so ome- priznava, da Enuma elish vsebuje tudi njali bogove, ki naj bi jim pomagali zgra- namerna zavajanja, je po njegovem mne- klju~imo, da so Anunaki svojo podobo diti tako napredno civilizacijo. Dana{nji nju nesporno, da lahko pripomore k raz- zdru`ili z bitjem, ki je `e obstajalo na znanstveniki vihajo nosove ob sami krivanju resnice o tem, kako so bila Zemlji. To pomeni, da so izbrali najbolj omembi “bogov”. V mislih imajo seve- ~love{ka bitja ustvarjena za ‘ivljenje na razvito `ival, opico, {impanza, ji odvzeli jaj~ece in vanj vbrizgali svojo DNK. da mitologijo, boga ognja, boga vetra Zemlji in zakaj.

8

SMO

IZDELEK

A NUNAKOV?

Trenutno se pomikamo proti {esti podrasi pete izvorne rase in prvi podrasi sedme izvorne rase.

ZGODBA ZA KRINKO

Ameri{ka uspe{nica Elliotta Hughesa.

Ljudje, oziroma Adam, so produkt evolucije, med katero so nastali Homo erectus - opice - in kreacionizme, ki so ga uporabili Anunaki, ko so genetsko manipulirali s Homo erectusom ali, z drugimi besedami, hibridom.”

“Te`avo vidim v tem, da so ta razvita bitja `e imela umetno delovno silo, imela delavce,” nadaljuje Hughes. Razlog za stvaritev ljudi, ki ga navajajo, je o~itno prevara. Pri{leki niso potrebovali rudarjev. Zakaj so nas torej ustvarili?

Spra{eval sem se, zakaj bi lagali o vzrokih, ki so privedli do stvaritve ljudi. Jasno je bilo le, da niso skrivali na~ina, kako so to izpeljali (uporaba Adamove DNK rebra), lagali pa so glede razloga, zakaj so nas ustvarili. Mislim , da je ta la` klju~ za razumevanje razlogov za njihovo prisotnost na Zemlji in odnosa med nami in njimi.

“Izvor ~love{ke vrste je tako nejasen

ANUNAKI

I

z knjige Ivana Mohori~a povzemamo odlomek, ki govori o Anunakih.

Odpravimo se za nekaj kot dovolj trdna osnova za tiso~letij nazaj k ~rnolasim na{a razglabljanja o izvoru prebivalcem med Tigrisom ‘ivljenja nasploh, {e posebej in Evfratom ter vzemimo v pa nas ljudi. Pripovedi verroke njihove zapiske, ki so jetno vsebujejo ~isto resnico, kot po nekem ~ude‘u pre- problemi se pojavljajo le pri ‘iveli desetine stoletij zako- prevajanju in razumevanju pani pod peskom, ki so ga starega jezika, {e posebej pa bi~ali pu{~avski viharji brez- pri interpretaciji posameznih ~asnega vremenskega stro- pojmov, hkrati pa so zamegljeja. Dajmo jim spet besedo, ni zaradi dejstva, da so se izda nam napolnijo sive celi- ro~ila nakladala eno na druce z iskricami in kri z adre- go in jih je te‘ko razlo~evati nalinom ter dajo krila na{i med sabo. domi{ljiji.

Popravljena Geneza je na^e so torej zgodbe starih slov knjige Zecharia Sitchina, Sumercev o sestavi na{ega v kateri avtor razlaga stara oson~ja dobile svojo potrdi- sumerska besedila na svojtev v dognanjih sodobne stven in za dana{njo stopnjo znanosti, nam bi lahko nji- znanosti celo zelo verjeten hove zgodbe slu‘ile tudi na~in. V ~em je osnovna ide-

Knjiga Ivana Mohori~a Odkod, ~lovek, tvoja pot?

zato, ker si bitja, ki so z genetskim in`eniringom ustvarila ~loveka, niso bila na jasnem, ali naj ~lovek pozna vso

ja? V prej{njem poglavju smo govorili o desetem planetu na{ega oson~ja, ki so ga Sumerci imenovali NIBIRU. S tega nebesnega telesa je, ~e naj verjamemo Sitchinovi razlagi, pri{la na na{o Zemljo visoko razvita civilizacija, ki je iskala zlato za svoje potrebe. Planet NIBIRU ima po sumerskih trditvah nekaj te‘av s svojo atmosfero in najbolj{i na~in, da jo ohranjajo, je ta, da v svoje ozra~je me{ajo zlati prah, ki zadr‘uje toploto in hkrati {~iti pred kozmi~nim sevanjem. Zanimivo je, da so nedolgo tega strokovnjaki ameri{kega laboratorija NASA predlagali podoben na~rt za o‘ivitev Marsa in ga samozavestno poimenovali Terraforming.

Sumerci so o takih postopkih dokaj skromno poro~ali pred

{estimi tiso~letji in cela zadeva se jim je zdela kar precej preprosta in samoumevna, saj so jih o teh stvareh pou~ili ANUNAKI (Tisti, ki so pri{li z neba) in to v ~asu, “ko se je kraljestvo drugi~ spustilo z neba”, se pravi po vesoljnem potopu. Toda nas zanima sam za~etek, zato se pomudimo malo dlje ob “prvem prihodu”, ki bi ga po svetopisemskem izro~ilu lahko postavili v ~as Setovega sina Enosa, kajti po navedbah starih besedil so stari o~aki takrat pri~eli dotedanjega Elohima imenovati Jahve. Jasno, saj je novodospeli “bog” verjetno ‘elel, da ga kli~ejo z njegovim pravim imenom in ni~ ni imel proti, ~e so mu od tedaj dalje dajali tudi nadimek “Gospodar nad voj-

Misteriji 9

SMO

IZDELEK

ANUNAKOV ?

resnico o svojem izvoru ali ne. Bitja so menila, da nam poznavanje vseh dejstev ne bi koristilo. Zato so si `e takoj na za~etku izmislila zgodbo, ki je sicer vsebovala ve~ino dejstev, ne pa vseh. Glavni namen tega prikrojevanja resnice je bilo zamegljevanje podatka, kdaj je nastala ~love{ka zavest, kar je le navidezno ezoteri~en in relativno nepomemben podatek v obse`nem na~rtu. Dejstvo pa je, da je la` ve~ tiso~ let prikrivala prav to: trenutek v ~asu, ki sovpada z izvorom ~love{ke zavesti.

Ta o~itna opustitev, la‘ povezana z razlogom za stvaritev ~love{ke rase, ni le klju~ za razumevanje celotne ~love{ke eksistence, ampak tudi za razumevanje razlogov, zakaj so Nezemljani med nami. Je tudi glavni predmet raziskovanja v ‘e omenjeni knjigi “UFOs and Extraterrestrials: Why...”

SLEPI PREROK JE NA[EL DRUGI KLJU^ Hughes se navezuje tudi na delo psihikalnih raziskovalcev, kot so bili Edgar skami”, saj so s tem samo poudarjali njegovo mo~.

Mogo~e je koga zbodlo dejstvo, da naj bi Anunaki pri{li z desetega planeta na{ega oson~ja. Malo te‘ko {e celo danes verjamemo v medplanetarna potovanja v ve~jem obsegu, pa ~eprav nas nenehno obletavajo raznorazni NLP-ji in smo ‘e celo sami, malce nerodno in okorno sicer, pa vendarle pokukali na na{o sosedo Luno. Taki izleti so za na{o dana{njo tehniko kar precej po~asni in bi morali “bogovi” starih Sumercev kar precej hiteti, ~e bi hoteli opraviti nekaj poletov na Zemljo, saj se njihov planet zadr‘uje v kolikor toliko primerni oddaljenosti samo kakih sto zemeljskih let, potem pa zopet odpluje v {irna prostranstva medzvezd-

10

Cayce, Ruth Montgomery in drugi vidci, ki so prav tako verjeli, da je ~lovek rezultat genetskega manipuliranja. “Edgar Cayce je imel klju~,” pravi Hughes.

“Med raziskovanjem razlogov za prisotnost Nezemljanov na Zemlji sem se sre~al z mnogo~em, vendar lahko re~em, da poseduje le Cayce klju~, s pomo~jo katerega se vsi ostali podatki ujemajo.

Leta 1972 je iz{la Cayceva knjiga The Origin and Destiny of Man (Izvor in usoda ~loveka).

Avtor je bil takrat `e pokojen. V knjigi je Cayce napisal dve fascinantni stvari: 1. Adam in Eva nista bila prva ~loveka. Na svetu je obstajala ~love{ka rasa {e preden sta bila ustvarjena Adam in Eva. 2. Stvaritev prvega Adama je bila poskus re{evanja prve ~love{ke rase, ki je ‘e obstajala. Poskus je spodletel.

“Cayce pravi, da je bilo prvemu ~love{kemu bitju, ki je dejansko pri{lo na Zemljo, ime Lilith. V verziji Biblije imenovani po kralju Jamesu ne bomo na{li njenega imena. ^e pa pogledamo v

nega prostora. Toda: “^e ne gre Mohamed h gori, gre gora k Mohamedu,” pravi star arabski pregovor. ^eprav se sli{i stra{no nelogi~no, ga bomo posku{ali uporabiti kot podlago za teoreti~ni model medplanetarnih sprehodov po zavitih stezah nebesnih teles, pa {e kak{no bli‘njico bomo posku{ali poiskati.

Ko smo razglabljali o ustroju na{ega oson~ja, smo ugotovili, da so poti planetov okoli Sonca samo navidezne elipse, da bi torej to veljalo le v primeru, ~e bi bilo Sonce v galakti~nem prostoru negibno. Ker pa cel sistem drvi s hitrostjo pribli‘no 230 km/sek skozi kozmi~na prostranstva, so dejansko sledi planetov izredno razpotegnjene krivulje, ki povrhu vsega niti niso pravilne sinusoide, ker

Tanakh, hebrejsko verzijo Biblije, najdemo Lilith omenjeno v Izaiji 34, skupaj z nekaterimi drugimi bitji, ki so se po Caycevih trditvah miselno projicirala na Zemljo in ostala ujeta v fizi~nih posodah, v katere so projicirala svojo zavest. Cayce meni, da so bitja `elela izkusiti tukaj{njo dimenzijo, se pravi ~loveku lastno domi{ljijo. Te`ava je bila v tem, da se je vse, kar so si bitja zamislila, takoj uresni~ilo. Pri njih to ni potekalo tako, da so si nekaj zamislila in nato po~asi uresni~ila. Kar koli so si pri{leki zamislili, je takoj tudi obstajalo. Po Caycevem mnenju so ta bitja pri{la na Zemljo, da bi izkusila veter, de`, hrano, spolnost, se pravi vse, kar je v tej dimenziji mogo~e izkusiti. Zgodilo pa se je, da so ostala energetsko ujeta v tej dimenziji. Anunaki so preu~ili nastale te`ave in pri{li na misel, da bi bila stvaritev Adama re{itev.”

Po Hughesovem mnenju je Cayce s tem ‘elel povedati, da bi se s pridobitvijo ~love{kega telesa lahko vrnili v poprej{nje stanje in bili torej sposobni obvladati svoj jaz. S~asoma bi se ~love-

so ti nebesni popotniki obsojeni na to, da nenehno prehitevajo svojega osrednjega vodnika ali pa za njim zaostajajo. Ob tem lahko z nasme{kom pritrdimo stari ljudski modrosti, ki pravi, “da se da hoditi v{tric samo eden za drugim”! Kolikokrat smo se ‘e nasmejali nezrelosti starih mo‘akarjev, ki so trosili take neslanosti, kdo pa se bo smejal na{i neumnosti, ~e bomo ugotovili, da so imeli sivolasi o~anci (kot zmeraj) prav. [alo na stran! Te izredno razpotegnjene krivulje poti planetov se med seboj nenehno kri‘ajo in prepletajo, tvorijo nekak{no vrv, ali bolje re~eno vajeti, s katerimi Faetonov o~e vodi son~ni voz skozi prostor in ~as. Hvala vam, Grki, za ta namig! In ko posku{amo ugotoviti, kaj ta neskon~ni plete‘ pravzaprav

pomeni, se zavemo, da je v to~ki, kjer se dve krivulji kri‘ata, pravzaprav tisti del~ek prostora, skozi katerega potujeta dva planeta ob razli~nih ~asih. Skratka, ~e bi Mohamed lahko na tem “kri‘i{~u” enostavno sestopil z Zemlje in tam po~akal, bi se pribli‘no ~ez slaba dva tedna k njemu pripeljala “gora” - Mars na svoji, sicer povsem druga~ni poti, ki pa vendarle gre skozi to to~ko. Ker pa tak{ne trenutne zaustavitve vsaj po zaenkrat veljavnih zakonih dinamike niso mogo~e brez katastrofalnih posledic, bi bilo morda smiselno poiskati pomo~ {e v kak{ni stari ljudski modrosti, v katerih kar mrgoli napotkov za bolj{e ‘ivljenje.

“Festina Lente!”, so imeli navado re~i Stari Rim-

SMO {ko telo povzpelo do iste stopnje razvoja kot bog-misel.

GENETSKA MANIPULACIJA ADAMA IN UGRABITVE V DANA[NJOSTI Tej zgodbi lahko vzporedimo dandana{nja poro~ila o ugrabitvah Nezemljanov, ki prihajajo z vsega sveta in govorijo, kako ljudi izkori{~ajo za rojevanje novih hibridov, kri‘ancev med ~love{ko in nezemeljsko raso. Morda je to znak, da prihajamo v fazo, ki jo v teozofski tradiciji imenujejo razvoj nove izvorne rase. Teozofi so namre~ prepri~ani, da obstoji sedem izvornih ras, vsaka od njih pa se deli na sedem podras.

V skladu s to staro tradicijo, ki temelji na vzhodnja{kih filozofijah, se trenutno pomikamo proti {esti podrasi pete izvorne rase in prvi podrasi sedme izvorne rase. ^e smo res genetski hibrid, s katerim manipulirajo vsakih dva tiso~ let, pomeni, da obstojijo potencialni pogoji za razvoj nove izvorne rase, ki bo ljani, ko so bili {e mladi. Po na{e bi to pomenilo: “Hiti po~asi!”

Tudi Slovenci radi zagovarjamo trditev, da se po~asi dale~ pride. Kakr{ne koli so `e vse dosedanje filozofske razlage teh ugotovitev, jih bomo pustili ob strani in se posku{ali dr`ati prastarih navodil pri poskusu sprehoda na sosednje planete. ^e pobli`e pogledamo diagram, ugotovimo, da je Zemlja pravzaprav le za las u{la tr~enju z Marsom. ^e bi bila samo malo po~asnej{a, bi bila katastrofa neizbe`na. Kdor bi torej rad ~im prej pri{el na Mars, naj pusti na{o dobro staro mater, da oddivja naprej, sam pa naj se lepo zlo`no po isti poti odpravi za njo, da bo pri{el na kri`i{~e isto~asno z Marsom.

bolj sposobna udejanjati misli, zdraviti bolne, celo obujati mrtve. Morda postajamo vse bolj podobni bogu, saj ‘e izdelujemo ‘ivali, humanoide in klone.

Hughes razlaga: “Ve~ virov potrjuje, da so pri{leki uporabili svojo DNK in jaj~ece Homo erectusa ali opi~jih samic.

Mi sicer nismo bili natan~no taki, kot so si nas zamislili, vendar smo bili najbolj{e, kar so lahko v tistem trenutku naredili.

Ob~asno so nam dodajali vse ve~ in ve~ svoje DNK, zato smo bolj podobni njim kot drugim bitjem s tega planeta. Cilj je najbr` nova ~love{ka rasa. Zato moramo mo~no izbolj{ati na{o sposobnost nadzorovanja emocij in misli,” pravi Hughes.

MO^ MISLI Po Caycevem mnenju je izvirni greh, o katerem govori Biblija, nezmo‘nost spoznanja, kako dose~i neobstoj telesa, ki vsebuje sanje. Prav zaradi tega je omalova‘evanje domi{ljije najve~ja tragedija ~love{tva v tem trenutku.

Hughes pravi, da ni gotovo, ali so se Anunaki tega zavedali ali ne, ampak dej-

In ~e se mu {e malo bolj mudi, se lahko odpravi po bli`njici, da mu preseka pot {e pred kri`i{~em. Vse skupaj je ~isto lepo preprosto, poznati je treba le pravo smer potovanja na{ega oson~ja in to~ne podatke o gibanju planetov.

Ostalo je stvar rutinskih izra~unov in nekaj tehni~nega znanja.

Ko smo ‘e ravno pri problemu sestavljanja “voznega reda” za na{e turisti~ne avtobuse, se ustavimo {e pri problemu malo dalj{ih potovanj.

Je imel Abbe Lemaitre kljub vsemu prav, ko je iz nekaterih delov vesolja izlo~il osnovni zakon gravitacije, pa ~eprav nekako ni znal definirati, kje naj bi veljal in kje ne?

Pokukajmo malo nazaj v na{e kozmi~no jajce. ^e je na{a teorija o plo{~atih paralelnih vesoljih pravilna, potem gra-

IZDELEK

A NUNAKOV?

Za ve~ informacij v zvezi z delom Elliotta Hughesa obi{~ite internetno stran: http.nether-world.com//walkerk1 stvo je, da “ ~lovek izgublja vero v svoje sposobnosti, v svojo imaginacijo, v mo~ svojih misli. Za~eli smo verjeti, da se moramo pogovoriti z duhovnikom ali z nekom zunaj nas, da stopimo v stik s tem, kar smo v resnici, z vi{jim jazom, z vi{jim bitjem”. Videti je, da se ta proces, ki nam prepre~uje, da bi se zavedali mo~i svoje domi{ljije, vle~e `e celih 6.000 let. ^e je torej mo~ misli mo~ prikazovanja, si lahko nekdo zamisli nekaj destruktivnega, ki bo destruktivno za celotno skupnost. “Nekatere od novih tehnologij so povezane z urjenjem misli,” pravi Hughes. “Preproste re~i, kot je vizualizacija oblik, nadzor njihovega gibanja, njihovega obna{anja, saj to je cilj, h kateremu stremimo. ^e ne bomo znali obvladati sposobnosti, ki jih bomo tako pridobili, bomo povzro~ili {e veliko ve~ te`av kot na za~etku z zlorabo na{ih misli in domi{ljije, miselne energije in emocij.”

vitacijski zakon velja samo v ravnini plo{~e vesolja. Kaj pa v prostoru med plo{~ama, na mestu torej, kjer bi pri pravi torti morala biti krema? Je to tisto “hipervesolje”, ki ga slutijo in tako radi opisujejo avtorji znanstvenofantasti~nih romanov? ^e se nam torej neka galaksija potika to~no nad glavo, ni potrebno iti po na{em vesolju navzven do same lupine na{ega kozmi~nega jajca, splezati po njej navzgor in se po zgornji plo{~i odpraviti nazaj do na{e najbli‘je sosede. Posnemajmo raje ljubimce iz slabih vicev, ki si ne vzamejo ~asa, da bi {li po dolgem hodniku velikanskega stanovanjskega bloka do stopni{~a, ki je obi~ajno na skrajnem koncu, se povzpeli nadstropje vi{e in nato nazaj mimo mnogih vrat zvedavih

D

sosed, ki tako rade opravljajo, temve~ enostavno odprejo okno in se po rjuhi, ki jo je iznajdljiva ljubica spustila od zgoraj, povzpno do trenutkov sre~e. Vse skupaj je opravljeno zelo hitro in tudi nevarnost podviga je skraj{ana na neznatnost.

Tudi Anunaki so zelo verjetno poznali te enostavne prijeme, s katerimi so se dokaj hitro premikali po preddverjih raznih hi{ na{ega oson~ja. S to predpostavko v mislih pa ‘e lahko verjamemo starim Sumercem, ki so kot nekaj povsem samoumevnega trdili, da so ekspedicije astronavtov s planeta NIBIRU, ki mu je vladal “vrhovni bog” AN, prihajale v skupinah po petdeset, kar nam daje lepo sliko o razvitosti tehnike ‘e v tistih pradavnih ~asih. D

Misteriji 11

Raziskovanje kometov potrdilo obstoj desetega planeta

Potrjeno znanje Sumercev V

oktobru 2001 sta dve neodvisni skupini astronomov, ena iz Anglije in druga iz ZDA, skoraj hkrati objavili, da se na oddaljenosti ve~ kot 4 trilijone kilometrov od Sonca verjetno nahaja deseti planet na{ega oson~ja. Do odkritja so pri{li pri raziskovanju kometov z dolgo obhodno dobo, za katere so ugotovili, da imajo skupno izvirno mesto.

Najprej so ra~unsko preizkusili model galakti~nega gravitacijskega vleka, a se jim ni nikakor iz{el. Potem so preizkusili {e nekaj drugih predpostavk, pa se je tudi tu matematika uprla. Pa~ pa so vsi izra~uni kazali na to, da gre verjetno za izredno velik planet, ki s svojo gravitacijo usmerja komete proti Soncu. Daniel Whitmire z University of Louisiana, ki je skupaj s fizikoma Johnom Matesejem in Patrickom Whitmanom nekaj let preu~eval ta problem, pravi: “Prisiljeni smo k temu sklepu, saj smo izlo~ili vse ostale mo`nosti, ki so nam na{e oson~je

padle na pamet!” John Murray, planetarni znanstvenik na The Open University v Veliki Britaniji, je bil sicer prepri~an, da bi bilo to mo`nost treba zavre~i, toda vsi izra~uni ka`ejo, da se kometi obna{ajo to~no tako, “kot bi pri~akovali, ~e bi bil tam zunaj planet.”

Zaenkrat se obe ekipi pospe{eno ukvarjata z izra~unavanjem tirnice planeta, saj ga z opazovanji {e niso potrdili. John Murray predvideva, da je bil planet nekak{en “galakti~ni vandrovec”, preden se je ujel v na{ son~ni sistem. Prav isto pa so o desetem planetu trdili pred {est tiso~ leti Sumerci, ki so ga imenovali Nibiru (Planet kri`anja) in ga imeli celo vrisanega na svojih zvezdnih kartah! Ko ga bodo dana{nji znanstveniki “slikali”, ga lahko mirno imenujejo s tem starim imenom. Malce skrbi povzro~a le zgodba, ki so jo davni pripovedniki napletli o tem “desetem bratu”. Ve~ o njej si lahko preberete v knjigi Odkod, ~lovek, tvoja pot?, ki jo lahko naro~ite v uredni{tvu.

deseti planet

Odtis “valjastega pe~ata” z oznako VA/243, ki je shranjen v berlinskem muzeju, prikazuje na{e oson~je vklju~no z desetim planetom.

12

D

[est preobrazbenih faz v procesu umiranja (1)

Ne umremo naenkrat V

na{i moderni dru‘bi, dru‘bi zabave, prevladujejo mladi, veseli, lepi ljudje. Vsaj v medijih. ^eprav je veliko ve~ starej{ih kot mladih ljudi, pa televizijo in revije obvladuje tako reko~ ena sama tema zabava. Smrt je izklju~ena. Ne spada v ne‘ivljenjski, izumetni~eni svet.

Kako pa sploh umiramo? To vam bomo razlo‘ili v {estih ~lankih s skupnim nadnaslovom [est preobrazbenih faz v procesu umiranja.

Celo ve~ina terapevtov in du{nih pastirjev ima velike te‘ave, ko se mora soo~iti s smrtjo in umiranjem. Tadva pojma sta {e preve~ obremenjena s kr{~anskim pojmovanjem, ki smrt povezuje s krivdo, grehom in strahom (vice, pekel, sodba...) in je dale~ od tega, da bi smrt razumelo kot tisto, kar je: najve~ja preobrazba zavesti in dokon~na ozdravitev. Dr. Rosina Sonnenschmidt je Tibetansko knjigo mrtvih priredila zahodnemu razumevanju, ob tem pa obvlada vedenje o energetiki umiranja. To vedenje je predpogoj za to, da ob misli na smrt najbli‘jih ali svojo smrt nismo ve~ obupani in nemo~ni, ampak mirni in zmo‘ni pomagati. Smrt je prehod v novo ‘ivljenje in ne konec.

Smrt je najve~ja preobrazba zavesti in dokon~na ozdravitev, je prehod v novo ‘ivljenje in ne konec.

Umiranje smo navajeni povezovati s slabostjo, omaganjem in odsotnostjo energije. ^e razumemo smrt, bomo vsaj zelo razmislili ob temah, kot so podaritev organov ob smrti ali evtanazija. Dr. Rosina Sonnenschmidt nima ni~ proti pomo~i pri umiranju, toda {ele, ko nekoliko bolj razumemo proces umiranja.

“Smrt ni dovolj popularna,” je dejal

zalo`nik, ki je 1994. leta zavrnil izdajo avtori~ine knjige “Energetika smrti”.

Tema je ~ez pet let postala zanimiva tam, kjer bi najmanj pri~akovali, v `ivalski medicini. Spremljanje `ivali, ki jih `ivinozdravnik evtanazira? Energetika umiranja pri `ivalih? [est preobrazbenih stopenj ekskarnacije (lo~itve od telesa) pri `ivalih? Zanimanje za ta vpra{anja je nara{~alo. Nastala je knjiga “Barvna in glasbena terapija za `ivali”, v kateri so lahko `ivinozdravniki nekaj izvedeli tudi o procesu umiranja. V Ameriki so evtanizirali `ivali po teko~em traku, po drugi strani pa so jim prirejali groteskne pogrebe.

Avtorica je ve~krat predavala ‘ivinozdravnikom in vselej naletela na izredno zanimanje. ^eprav je govorila o ‘ivalih, se je vsakdo zavedal, da gre tudi za

SMRT TABU NA[E KULTURE Smrt je izklju~ena celo iz celostnih metod zdravljenja. Kaj naj bi umiranje in zdravljenje imeli skupnega? Zlasti predstavniki mentalnih na~inov zdravljenja vedo, da lahko postane umiranje najve~je zdravljenje, ne v fizi~nem, ampak v duhovnem smislu. Vendar, kaj naj po~nemo s pojmom “energetika umiranja”, celo ~e sprejemamo umiranje kot neizogiben zakon vsega `ivega?

Misteriji 13

NE

UMREMO NAENKRAT

ljudi. Poleg tega je vedno ve~ ‘ivinozdravnikov ~utilo, da legalizacija evtanazije pu{~a sledi tudi v njihovem lastnem energijskem sistemu in da je sporen privilegij. Vsem je bilo tudi jasno, da niso proti evtanaziji, ampak za to, da bi le-ta dobila ustrezno mesto v celostni medicini: mesto v zadnji vrsti, zadnje mesto. Preden bi po nizozemskem zgledu uvedli model “pomo~i pri umiranju”, moramo najprej razumeti proces umiranja oziroma ga integrirati v medicino. ^e resni~no celostno razmi{ljamo in delujemo, potem se moramo ukvarjati z velikim belim made‘em na zemljevidu zdravilstva, z umiranjem. Pozornost moramo usmeriti na energijske procese pri umiranju, kajti fizi~en aspekt smrti definirajo vsakih nekaj let na novo, glede na potrebe redukcionisti~no usmerjene medicine. Odkar je transplantacija organov postala moderna, smrt enostavno prej diagnosticirajo. Organi morajo biti {e v visoki stopnji prekrvljenosti, sicer jih ni mogo~e uporabiti.

Negotovi znaki smrti so prenehanje bitja srca, prenehanje dihanja, mrtva{ke pege. Edino resni~no gotovo znamenje je razkroj, razpad, trohnenje. To pomeni, da je vse to, kar vidimo s fizi~nimi o~mi in merimo z aparati, le del~ek procesa umiranja.

S SMRTJO PO^AKAL NA MATER V bolni{nici Schwdbisch Hall so 1988. leta pozabili na umirajo~ega otroka. ^ez teden dni so ga na{li in zdravniki so si bili edini, da je mrtev pet dni. Toda neka sestra, ki je bila po naklju~ju v delovni skupini dr. Sonnenschmidtove za spremljanje ob smrti, je vztrajala pri tem, da posnamejo EEG, ki je res pokazal subdelta mo‘ganske valove, otrok torej ni bil mrtev! Medtem ko so zdravniki razpravljali o tem, da je kaj takega nemogo~e, je sestra poklicala otrokovo mater.

Komaj je mati vzela malo mlahavo ro~ico v svojo, je mo‘ganska aktivnost prenehala. Po zaslugi sestre so se odlo~ili za tridnevno bedenje ob umrlem otroku.

14

Osem dni po klini~ni smrti {e ni bilo znakov razpadanja. [ele po kon~anem bedenju je telo zelo hitro razpadlo. Primer je zdravnike in stre‘no osebje spodbudil k razmi{ljanju. Vsi so si bili edini v eni to~ki: da je otrok s svojo dokon~no smrtjo po~akal na mater. Nekaj v njegovi zavesti je vedelo, da je pri{la ona.

^e resni~no celostno razmi{ljamo in delujemo, se moramo ukvarjati z velikim belim made‘em na zemljevidu zdravilstva, z umiranjem.

Umiranje in smrt nista racionalna dogodka. Da bi ta preobrazbeni proces razumeli, potrebujemo druge senzorne organe, predvsem pa sposobnost, da na telesno dogajanje gledamo kot na nepomembno.

V knjigi “Medialna sredstva v homeopatiji” opisuje Sonnenschmidtova posebna stanja zavesti, skozi katera gre vsak umirajo~i in za katera je pomembno, da jih vsak, ki spremlja umirajo~ega, pozna. To je pomembno tudi za predstavnike in u~itelje gibanja hospic.

Danes so bolezenske slike kot npr. avtizem, alzheimerjeva, parkinsonova bolezen, epilepsija, psihoze, nespe~nost, pani~ne atake, rak, koma itd. vse pogostej{e. Otroci se ne inkarnirajo popolnoma, ampak obvisijo “nekje vmes”, vedno ve~ odraslih se umakne v domnevno dementna stanja, zdravljenje pri rakavih bolnikih stagnira in premalo je to opazovati samo z ene, {olsko medicinske, analiti~ne strani. ^e te bolezenske slike opazujemo z vidika ritmi~nega procesa umiranja v {estih stopnjah, potem naenkrat opazimo, koliko ljudi se nahaja na prvi ali drugi stopnji in na ta na~in izra‘a svoje hrepenenje po smrti. Pretresljivo je, kako malo otrok ~uti veselje do ‘ivljenja, koliko pacientom v komi se zdi njihovo stanje v redu, ker vse drugi napravijo

namesto njih in jim ni treba nositi nobene odgovornosti ve~, koliko rakavih pacientov zbe‘i iz ‘ivljenja, ker se ne ~utijo razumljene in opustijo brezupen boj za ozdravljenje, v stiski se raje obrnejo k smrti. Tukaj je smrt posledica resignacije ali fatalizma. ^e zelo bolnemu ~loveku prika‘emo smrt kot mo‘nost premika v novo smer, kjer je zdravljenje tudi mo‘no, smo pogosto pri~a ozdravljenj, ki jih nekateri naivno imenujejo ~ude‘na ozdravljenja. @e samo, ~e nek terapevt enako gleda na smrt kot na ‘ivljenje, ~e je zmo‘en videti zdravljenje tako v ekskarnaciji kot v inkarnaciji, se dogajajo ozdravitve, ki nasprotujejo razumu. Nasprotno pa lahko pomeni smrtni udarec za te‘ko bolnega ~loveka, ~e mu zdravnik re~e: “To bi bil lahko novi tumor, seveda pa bi bilo lahko tudi samo vnetje mo‘ganske opne.” Ali pa: “Imate neozdravljivo bolezen.” Besedo “neozdravljiv” bi bilo potrebno izbrisati iz besednjaka zdravnikov, kajti arogantna, zani~ljiva dr‘a, ki se skriva za njo, pomeni smrtno obsodbo. Nobena druga beseda tako ne uni~i in dobesedno matira ‘ivljenjske mo~i in imunski sistem pacienta. In to iz ust zdravnika, ki naj bi bil predstavnik umetnosti zdravljenja in ne inkvizitor.

Ni ~udno, da je torej smrt razumljena kot grozljiva “dokon~na re{itev”, pred katero vsakogar obide strah, predvsem pa zdravnika, ki kaj takega re~e!

“^UDE@ ZA ^UDE@EM” Teta dr. Sonnenschmidtove je v 47. letu umirala za rakom na univerzitetni kliniki v Kölnu, na tehni~no visoko razvitem oddelku za tumorje, za katerega je veljalo, da ga nih~e ne zapusti ‘iv.

Teta je imela mo~no srce, ostalo telo pa je propadalo. Verjela ni v ni~, odklanjala je vsako religijo in ni bila pripravljena umreti. Zdravniki so ji prezgodaj dali najmo~nej{e morfijeve preparate in ker so se njene bole~ine vsak dan stopnjevale, je njen zdravnik menil: “Pri njej bo ‘iv~ni sistem pregorel kot varovalka, grozno bo zanjo, toda ni~ ve~ ne more-

NE

UMREMO NAENKRAT

mo storiti: zdravila proti bole~inam so odpovedala.”

Situacija je bila brezupna in ob tej mra~ni napovedi se je porodila v dr.

Sonnenschmidtovi ‘elja, da bi teto spremljala v vseh fazah umiranja, in tako so se za~eli dogajati “~ude‘ za ~ude‘em”.

Rosina je postala stalni gost na oddelku za tumorje, ‘ivela dan in no~ v sobi svoje tete, do‘ivela, kako so pacientke v sosednjih posteljah druga za drugo umirale. Zdravniki in sestre so jo spra{evali, kaj vendar po~ne ves ~as v sobi. Vsi sorodniki so se strinjali, naj ne izvajajo ukrepov za podalj{evanje tetinega ‘ivljenja in tako zdravnikom za teto prakti~no ni bilo treba ve~ skrbeti. Kaj je dr.

Sonnenschmidtova po~ela v treh mesecih intenzivnega spremljanja umirajo~e?

Ko je Rosinina zenbudisti~na u~iteljica Koun-An Roshi izvedela, da je Rosina pripravljena spremljati umirajo~ega ~loveka, jo je pou~ila o nauku Bardo Tvdrol-a, o {estih preobrazbenih fazah pri umiranju in o {estih stanjih zavesti, na splo{no znanih kot Tibetanska knjiga mrtvih. Ta knjiga je sestavljena iz prakti~nih navodil. Pokazala ji je, kako se prena{a energija dihanja, kako zavestno po{lje{ barve skozi telo umirajo~ega in kako z njim mentalno komunicira{.

Pou~ila jo je, kako zazna znamenja prehoda iz fizi~nega v netelesno bivanje in jo prosila, da naj ne glede na razmere {e najmanj {est ur po smrti zaznava posmrtno stanje umrle in z njo mentalno komunicira. To v bolni{nici, kjer je vse organizirano do podrobnosti, pomeni, da prepre~i prevoz umrle v hladilnico!

Mesec dni pred tetino smrtjo se je praksa Knjige mrtvih izkazala za pravi blagoslov. Dihanje umirajo~e je bilo plitko, hekti~no in nepravilno. Bole~ine so bile nevzdr‘ne, zdravniki so Rosino pripravljali na najhuj{e. Dneve dolgo je prena{ala teti energijo dihanja in dolo~ene barve. Nau~ila se je, kako prevzeti bole~ino, solze umirajo~e, da bi ji olaj{ala stanje. Na ta na~in dobi umirajo~i mo‘nost, da se vrne nazaj v ‘ivljenje. Po enem tednu se je dihanje umi-

rajo~e spustilo iz grla do vi{ine prsi, teti se je vrnila zavest. Odklanjala je vsako hrano. Na dan ji je Rosina nakapala tri ~ajne ‘li~ke ~aja iz lanenega semena in ‘e ta majhna koli~ina je povzro~ila popu{~anje napetosti v ~revesju. Teden dni pred smrtjo je komunicirala s teto samo {e mentalno in jo spodbujala, naj sledi svetli lu~i in naj se spomni na lepe dogodke v svojem ‘ivljenju. Nasmeh na tetinem obrazu je izdajal, da je prejela mentalna sporo~ila. Dihanje se je spustilo do trebu{ne prepone, zahvaljujo~ se intenzivnemu prena{anju dihanja, bole~ine so popustile in zdravniki so stali pred uganko, kajti rakava tvorba je pritiskala na ‘ivec i{iasa in bi morala povzro~ati hude bole~ine. Pet dni pred smrtjo je bila teta {e enkrat pri ~isti zavesti in je izgovorila samo kratek stavek: “No~em umreti!” Mlada zdravnica, ki je bila prisotna, je odvrnila: “Oh, veste, vsi moramo umreti!” in jo s tem pahnila v psihi~en prepad, kajti dihanje se je spet pospe{ilo in mobiliziralo hude bole~ine. Rosina je bila vsa iz sebe ob

brezdu{nosti zdravnice.

ENERGIJA ZA ODHOD IZ TELESNE LUPINE Zadnje {tiri dni je Rosina dihala dolo~ene ritmi~ne sekvence, ki so se prena{ale na energijski sistem umirajo~e in dihanje; bole~ine so rapidno upadale. Razkrilo se ji je spoznanje, da je bil mojster veli~astne umetnosti ritmi~nega dihanja (pranajame) umirajo~ ~lovek. Teta je umrla opolno~i brez bole~in in je nazadnje globoko dihala. Ko je no~na zdravnica potrdila klini~no smrt, je Rosina prosila za dovoljenje, da bi ob teti bedela do jutra. Neradi so ji to dovolili. Tako je lahko stanje po smrti, o katerem Tibetanska knjiga mrtvih toliko govori, vsaj v nastavkih do‘ivela. [ele ta faza ji je povsem odprla o~i za silne energije, ki jih ~lovek zbere, ko pride na svet - se rodi v telo, in ko svet zapu{~a - ko odlo‘i telesno lupino.

V naslednji {tevilki: Soo~enje z umiranjem.

R. K.

Misteriji 15

Na obisku skupnosti, ki ezoteriko preu~uje in jo tudi ‘ivi

Na{a zastava v Damanhuriji Z

vesti bralci Misterijev Damanhur ‘e poznajo. Vsaj iz ~lankov.

Nekateri ste ‘e bili tam med enim izmed {tevilnih potovanj, ki jih bralcem revije namenja na{a revija. In prav zanima me, ali je komu ‘al, da se je odlo~il za potovanje z nami. Skupini, ki je bila tam sredi oktobra, prav gotovo ne. Tako bi ~lovek vsaj sodil po pismih, ki jih dobivam.

Bili smo vesela dru{~ina. Bili smo enkratna skupina. Pa s tem ne mislim ni~ slabega o tistih, s katerimi sem bil tam ‘e poprej. Enkratnost tokratnega potovanja je bila predvsem v tem, da smo ponesli s seboj slovensko zastavo.

Poprosili smo gostitelje, da bi jo izobesili med simbole drugih dr‘av, s katerimi ima Damanhur prijateljske stike.

Nisem bil povsem prepri~an ali bomo dobili dovoljenje. Pa so nas prijazni in vedno nasmejani prebivalci Valchiuselle ve~ kot presenetili. Ne le da smo dobili

Potem pa {e “gasilski” posnetek.

16

Proti koncu maja naj bi zopet obiskali Damanhur. njihovo privoljenje, {e celo pravo malo slovesnost so kar na hitrico organizirali, objavili uro ceremonije po zvo~nikih in ni jih bilo malo, ki so se udele‘ili na{ega majhnega praznika. Po~asi je drsela na{a trobojnica proti vrhu droga, mi pa smo kot slav~ki prepevali za oktober {e kako primerno pesem, da so trte spet rodile. Skratka, bilo je enkratno. Bil je edinstven zaklju~ek dneva. Dneva, v katerem smo se uspeli na kratko seznaniti z zgodovino in sedanjimi aktivnostmi skupnosti, si ogledati podzemni Tempelj ~loveka, v katerem je ‘e kar nekaj novosti, med katerimi novozgrajeno dvigalo niti ni tako presenetljivo. Bolj za~udujo~a so nova umetni{ka dela v takoimenovani Labirintu. Du{o smo si privezali v njihovi restavraciji Pri

^e bi rekli, da je zavihrala, bi lagali. Ni bilo vetra!

Zato pa vas bo naslednje leto pzdravila ob prihodu.

Panovi lipi (kosilo je bilo izvrstno), za nakupe pa je ‘e kar zmanjkovalo ~asa.

Sicer pa {e ni vse zamujeno. Naslednji dan, po dveurnem postanku v Valcamonici in ogledu ~udovitih v skale vklesanih risb, katerih starost sega do deset tiso~ let nazaj, se je ‘e na avtobusu porodila ideja, da bi v naslednjem letu, tja proti koncu maja naj bi to bilo, zopet obiskali Damanhur. Takrat naj bi mu namenili en dan ve~, da bi imeli ~as tudi za ogled ene od kmetij, pa {e za individualne sprehode po meditacijskih poteh bi ostalo nekaj uric. In ker smo se pogovarjali tudi o gorski romarski poti na Oropi, ki le‘i le nekaj deset kilometrov stran od ustaljene poti, je dru‘ba predlagala, da bi se prvi dan ustavili kar tam in v njihovem gosti{~u pod mogo~nimi vr{aci tudi preno~ili. Ideja je odli~na, priprave so ‘e stekle, maj pa tudi ni ve~ tako dale~.

Greste z nami?

Ivan Mohori~ Vse objavljene fotografije sta prilo‘eno temu pismu poslala gospod in gospa ^i~erov. Zahvaljujemo se jima.

Biofotoni prena{ajo sporo~ila in nadzirajo biokemi~na dogajanja (2)

@ivljenje je komuniciranje (Nadaljevanje ~lanka @ivljenje nadzira svetloba iz prej{nje {tevilke Misterijev)

K

olikor bolj vitalno ali zdravo je telo, dalj ~asa lahko elektron hrani svetlobo, energijo fotona. To pomeni, da se lahko elektron dalj ~asa giblje na zunanji orbiti, kar omogo~a atomu, celici, organu in celotnemu telesu, da se odziva bolj pro‘no in se prilagaja morebitnim spremembam.

Popp je znanstveno dokazal, da imajo jajca prostih koko{i pomembno ve~jo zmo‘nost za shranjevanje svetlobe kot jajca koko{i, gojenih v koko{jih farmah.

Ruski znanstvenik prof. Voiekov z Univerze Lomonosov v Moskvi je dokazal, da voda iz na{ega sedaj ‘e po svetu znanega informiranega kozarca seva veliko ve~ biofotonov, je torej bolj ‘iva kot voda, ki ni bila v informiranem kozarcu.

Enako razliko je mogo~e ugotoviti s primerjavo organsko vzgojenih paradi‘nikov in paradi‘nikov, pridelanih v rastlinjakih. Zamrznjena hrana seva manj{o (in nerednej{o) vitalnost kot sve‘a. Enako velja za krompir, obdelan z umetnimi gnojili, v primerjavi z organsko pridelanim.

Vsaka oblika manipuliranja, vklju~no z uporabo pesticidov, negativno vpliva na uvodno elektromagnetsko stanje hrane.

LE ZBIR VTISOV Elektroni se nenehno gibljejo okrog atomskega jedra, protoni in nevtroni nenehno vibrirajo znotraj njega - in tudi kvarki (ki so {e manj{e enote) se prav tako gibljejo znotraj protonov in nevtronov.

V laboratorijskih testih je mogo~e dokazati natan~ne orbite in polo‘aj vibracij, toda pri tem lahko ujamemo

samo delce trenutkov v ~asu, ko gre za polo‘aj delcev - protonov, nevtronov, elektronov in fotonov. Popolnoma ni~esar pa ne vemo o njihovem medsebojnem vibracijskem razmerju, o njihovi povezanosti in o vplivih, ki lahko spremenijo resonanco. Osredoto~amo se na {tevilna posami~na hipna opa‘anja, ki jih se{tejemo, da oblikujemo teorijo - a ta teorija je v bistvu le zbir vtisov teh trenutnih pogledov. Tak{en na~in ne upo{teva notranjih interakcij opazovanega sistema.

V sodobni fiziki je zelo pomembno razumeti, kako se fotoni gibljejo v pros-

Komaj februarja 2001 so raziskovalci ugotovili, da sta molekuli DNK in RNK lasersko aktivna medija, ki lahko tvorita opti~ni hologram - ta pa lahko komunicira z resonanco ozadja, to je polji Zemlje, planetov in galaksij. torsko-~asovnem kontinuumu, kajti fotoni so nosilci elektri~nih sil. ^e se dva elektrona medsebojno pribli‘ata, se bosta zaradi svojega elektri~nega naboja odbijala. Foton se sprosti od elektrona, od katerega gre, in se potem absorbira v drug elektron ter ga pomakne na vi{jo orbito. Foton, ki se giblje v prostorsko~asovnem kontinuumu, spontano ustvari par elektrona in pozitrona. Pozitroni imajo enako maso kot elektroni, vendar se gibljejo v nasprotni smeri in so pozitivno nabiti.

Za vsak delec obstaja antidelec, ki ima enako maso, enak spin in enako ‘ivljenjsko dobo, le nasproten naboj. ^e se nestabilen delec razdeli na dva elementarna delca, se bo v ustrezna antidelca razdelil tudi izvirni antidelec. Foton ali svetlobni kvantum je identi~en svojemu antidelcu. ^e en delec interagira s svojim antidelcem, se delca izni~ita, energija pa se spremeni v fotone ali mezone.

TUMORSKO TKIVO NE KOMUNICIRA Domnevamo torej lahko, da se vse materialne oblike in sistemi - pa tudi nematerialne oblike, to je tiste, ki jih ne vidimo - gibljejo v specifi~nem valovnoresonan~nem polju. In ~eprav je to ravnote‘je zelo stabilno, je hkrati zelo nestabilno. Vsaka motnja ali vme{avanje v vibracijsko polje spro‘i spremembe. ^e je dolo~en predmet vzbujen na vi{je pulzacije, bo to spremenilo celotno polje, tudi vso resonanco njegovega okolja, s tem pa tudi resonanco z drugimi predmeti.

Normalne celice in tkiva, pa tudi biofotoni, imajo zelo specifi~ne vzorce resonan~nih valov. Ma{~obni prosti radikali v jetrih, mo‘ganih in ‘ol~u luminiscirajo v modro-zelenem in rde~em obmo~ju spektra. Normalno tkivo se lahko hitro prilagaja in se pro‘no odziva na nenehne spremembe. Ve~inoma samodejni sistem povratne zveze v ~love{kem telesu zmore obnoviti najustreznej{e stanje organizma. Za tumorsko tkivo pa lahko re~emo, da je izgubilo svoj notranji koherentni program in s tem zmo‘nost reagiranja v resonanci s spremembami okoli{~in. Posledica tega je, da tumorsko tkivo ne zmore ve~ ko-

Misteriji 17

@ IVLJENJE

JE KOMUNICIRANJE

herentno komunicirati s pomo~jo biofotonov.

DNK, SVETLOBA IN INFORMACIJE DNK je v telesu osrednje odlo‘i{~e svetlobe in je zvita v dvojno vija~nico, ki se lahko obra~a levo ali desno. Spada v skupino nukleinskih kislin, od katerih sta pomembni dve verigi: DNK in RNK. Obe, DNK in RNK, imata zgradbo vija~nice. Oba pramena tvorita zgradbo in sta sestavljena iz sladkorjev in fosfatnih skupin, ki reagirajo bazi~no. Vezi s sladkorji so bazi~ne. A v DNK so le {tiri baze: adenin, timin, citozin in gvanin.

Ponavadi jih ozna~ujemo z njihovimi za~etnicami: A, T, C in G. A se lahko ve‘e le s T, C pa le z G. To zaporedje baz so doslej opisovali kot na{ genski kod.

Komaj februarja 2001 so raziskovalci ugotovili, da sta molekuli DNK in RNK lasersko aktivna medija, ki lahko tvorita opti~ni hologram - ta pa lahko komunicira z resonanco ozadja, to je polji Zemlje, planetov in galaksij.

A Popp je ‘e pred 20 leti razmi{ljal o tak{ni interakciji, ko je trdil, da celice zlasti DNK - niso le adsorbensi svetlobe (je torej ne vsrkavajo samo), temve~ svetlobo tudi koherentno oddajajo.

To pomeni, da lahko svetlobo oddajajo na nekaoti~en na~in. Koherenca je zmo‘nost valov, da se prekrivajo, kjer se prostorsko razli~ni viri fotonov bodisi medsebojno krepijo ali slabijo. Posledica tega je strukturirano stanje, v katerem lahko valovi oblikujejo koherentno in komunicirajo~e polje, to polje pa je v veliki meri interaktivno; v primeru nekoherentnih fotonov (kaoti~nih ali termi~nih) vsaka interferenca v nekaj sekundah povzro~i njihov kolaps.

Delovanje ultra {ibkega luminiscen~nega celi~nega sevanja je torej zelo pomembno. Ne seva kaoti~no, temve~ se obna{a stabilno, fazno usklajeno kot laser, ki je svetloba v koherentni obliki.

Biofotonska teorija temelji na interakciji vzroka in posledice; ni linearna ali

18

ciljno usmerjena, temve~ izpolnjuje svoj “namen” kooperativno. Kot se izka`e, je komunikacija ena najbolj temeljnih lastnosti, to je komunikacija znotraj sistema in komunikacija z zunanjim okoljem.

Cilj je nasprotovanje entropiji, izgubi zgradbe, kaosu, stanju velikega nereda z ustvarjanjem in ohranjanjem vzbujenega stanja. Visoka urejenost v telesu omogo~a nemoten informacijski pretok in komuniciranje. To pa v nadaljevanju

Vsako bolezen lahko razlagamo kot izraz izgubljanja informacij in onemogo~enega komuniciranja v telesu! vzdr`uje presnovo in vsa druga `ivljenjska dogajanja. Gradnja in iz~rpavanje celic, sinteza beljakovin, ogljikovih hidratov in ma{~ob, pretok nevrotransmiterjev in celotna celi~na presnova delujejo na izredno hitrem prenosu informacij, ki ga je mogo~e dose~i le s prenosom svetlobe.

Pomanjkanje energije in blokade so znaki motenega pretoka ali ‘ivljenjskega dogajanja. Motnje se lahko pojavijo na vseh ravneh, najsi bo na ravni atomskih delcev, celic, organov ali du{evnosti.

Zato vsako bolezen lahko razlagamo kot izraz izgubljanja informacij in onemogo~enega komuniciranja v telesu!

USTVARJANJE, NE BOJ! V svetu na{e materialisti~ne znanosti, ki temelji na darvinizmu, se vsak bori proti vsakemu in celo vsak gen sku{a dose~i prednost pred drugimi geni. V tem modelu narave, v katerem je vsakdo proti vsakomur, ni nobenega prostora za zamisel o medsebojnem delovanju ali sodelovanju. Ta splo{na zamisel o ‘ivljenju kot o vojni se izra‘a tudi v jeziku medicine. O imunskem sistemu na primer govorimo kot o vojski, uperjeni proti bakterijam in virusom.

V nasprotju s tem ponuja biofotonska teorija model, v katerem so ‘ivlje-

nje in vsi delci sistema med seboj v koherentnem odnosu ter med seboj komunicirajo, da bi dosegli sodelovanje in ustvarili najugodnej{e pogoje za celotni sistem.

Oddajanje svetlobe je najmo~nej{e, kadar se reproducira DNK. Okrog 90 odstotkov biofotonov odda DNK v celi~nem jedru. Toda uradna sodobna znanost pravi, da DNK ne sodeluje v presnovi. To je zelo linearno gledanje na telo in njegove funkcije. DNK je zaradi svoje oblike, dvojne vija~nice, izvrsten medij za shranjevanje svetlobe in s tem tudi kisika. Morda je DNK zato temelj vseh telesnih dogajanj - in torej sodeluje tudi v presnovi.

Trenutno DNK pripisujejo vsaj dve nalogi: kodiranje genskih informacij, ki se s kli~nimi celicami prena{ajo v naslednje rodove, in shranjevanje informacij za gradnjo vseh celi~nih sestavin. Koherentna svetloba iz DNK nadzoruje vsa pomembna biokemi~na dogajanja in vse spremembe. Ta dogajanja so posledica informacij, ki jih prena{ajo fotoni.

Znanje o nalogah, funkcijah in pomenu DNK pa ni novo. Ko je antropolog Jeremy Narby ‘ivel v d‘ungli s perujskimi Indijanci, je odkril njihovo neverjetno znanje o rastlinah in njihovih biokemi~nih reakcijah, vklju~no s poznavanjem DNK, ki jo simbolizirajo z dvema pleso~ima ka~ama. Njihovi {amani stopajo v stik z energijami, z resonan~nimi polji njih samih, rastlin in drugih oseb, ter tako dobivajo informacije: ne le o uporabi zdravilnih pripravkov, temve~ tudi o vrsti bolezni in njenem vzroku.

Podobno ravnajo mehi{ki Kuranderosi.

Vstopijo v stik z resonan~nim poljem bolnika in njegovega okolja, s ~imer pridobijo podrobnej{e informacije o mo‘nostih zdravljenja.

Najnovej{e ugotovitve sodobne znanosti - da DNK in RNK tvorita opti~ne holograme ter sta v resonanci z vsemi polji ozadja - se ujemajo z razumevanjem in ravnanjem {amanov, pa tudi s svetovnim nazorom {tevilnih holisti~nih barvnih terapevtov.

D

Misteriozni Mars (2)

Skrivnostne tvorbe (Nadaljevanje ~lanka Rde~i planet vznemirja iz prej{nje {tevilke Misterijev)

D

a bi ve~ zvedeli o Marsu, so v 60. in 70. letih prej{njega stoletja poslali na rde~i planet vesoljska plovila brez posadke. Nedvomno najpomembnej{a med njimi je bila Nasina odprava Viking 1976. Dve skoraj enaki vesoljski ladji Viking so izstrelili na desetmese~no in skoraj 700 milijonov kilometrov dolgo potovanje po medplanetnem prostoru in ju utirili v tir okrog Marsa.

Vsak Viking je imel samodejni laboratorij z lastno energijo in je bil sposoben, da deluje kot orbiter - kro‘e~a sonda okrog planeta - in lander - pristajalna sonda, ki lahko sama pristane na drugem vesoljskem telesu.

Orbitra sta lahko raziskovala razli~ne fizikalne parametre Marsove atmosfere in ob{irno fotografirala Mars “z neba”, landerja pa sta zbirala podatke o prsti in opravljala {e druge eksperimente na vnaprej izbranih povr{inskih obmo~jih.

Kot v prej{njih poskusih so Nasini znanstveniki posku{ali dokazati, da na Marsu ni `ivljenja. Rezultatov teh opazovanj skoraj ne bi smeli upo{tevati, saj so bila `e na za~etku zastavljena negativno.

Orbiter Vikinga je posnel ve~ kot 50.000 slik Marsovega povr{ja. [e danes bi bilo verjetno marsikatero fotografijo zanimivo pregledati in jo analizirati. Zdi pa se, da jih veliko nikdar ne bo zagledalo lu~i sveta ali zaradi pomanjkanja ~asa ali pa zaradi stro{kov natan~nega pregleda.

OBRAZ NA MARSU Zelo znana in tudi zanimiva je zgodba o odkritju “obraza” na Marsu, o katerem smo v Misterijih natan~no poro~ali `e prec leti, Nasa pa je nedavno ponovno zanikala obstoj kakr{nega koli “obra-

Z orbitroma so Nasini strokovnjaki tako kot v prej{njih poskusih posku{ali dokazati, da na Marsu ni ‘ivljenja in rezultatov teh opazovanj skoraj ne bi smeli upo{tevati, saj so bila ‘e na za~etku zastavljena negativno. za”. Kar seveda {e ne pomeni, da ga ni. [tevilni raziskovalci, med njimi nekateri celo precej povezani z Naso, so leta in leta preskrbovali podatke, ki naj bi dokazovali ali vsaj namigovali na prej{njo civilizacijo ali na neke vrste dejavnost medplanetnih postaj, ki naj bi zapustile ve~ spomenikom podobnih tvorb, razpr{enih {irom po zagonetnem planetu. ^e se naslonimo na pisanje avstralskega znanstvenega pisatelja Briana Crowleyja, so bili ‘e leta 1976, torej pred odpravo poletov Viking na Mars, objavljeni prispevki, ki pojasnjujejo Nasine fotografije, kjer je razlo~no videti piramidaste gore na nekem kvadratnem obmo~ju Elysiuma, za katerega se zdi razumna razlaga, da gre za naravno tvorbo. Skoraj prero{ko so tedaj namigovali, da bi v primeru, ~e so ‘e piramide na Marsu, tam morali najti tudi sfinge.

Potem pa je pri{el Viking, z njim na tiso~e novih fotografij in prvo objavljeno

delo, v katerem je bil v sredi{~u pozornosti zagoneten “obraz na Marsu” masiven objekt, podoben ~love{kemu obrazu.

Prvo obse‘nej{o znanstveno oceno oblike Marsovega povr{ja sta naredila biv{a pogodbenika Nase. To sta bila ra~unalni{ka znanstvenika V. Di Pietro in G. Molenaar, katerih monografija z naslovom Nenavadne tvorbe na Marsovem povr{ju je bila objavljena 1982 in je pozneje iz{la v mnogih izdajah. Ta znanstvenika, ki sta v za~etku “ponujala” znano sliko obraza na Marsu, sta razvila edinstveno tehniko za pove~anje Nasinih slik, ki ka‘ejo ~udne tvorbe. Njune raziskave so nakazale verjetnost, da vsaj

Mars - posnet iz vesoljske ladje Viking 2 z razdalje 400 000 km (pribli‘na razdalja Zemlja-Luna).

Misteriji 19

SKRIVNOSTNE

TVORBE

{e en tak spomenik v obliki obraza zija v prostor iz pra{nih Marsovih ravnin.

Do 1986. leta so iz{le {tevilne knjige o tej in o drugih ugankah Marsa. Po njihovem opisu je prvotno odkrita podoba obraza na Marsu s ~udnimi potezami egip~anskega stila ogromen gori podoben objekt v obmo~ju Cydonia. Od ~ela do brade meri okoli 2,5 km, v {irino 2 km, po dol‘ini sence ocenjena vi{ina pa med 500 in 800 m. Barvna pove~evalna tehnika je pokazala tvorbo o~esne krogle v vidni o~esni jamici, neke druge pove~ave pa so pokazale prisotnost kipastih zob v predelu ust.

B. Crowley izjavlja: ”To, da predstavlja obliko polnega obraza s simetri~nimi potezami, je v nasprotju z izjavami, da je obraz na Marsu samo skalnata tvorba, ki se zdi zaradi erozije vode in vetra podobna ~love{kemu obrazu. Vsak dolgotrajen {tudij (tak{nih obrazov in oblik v naravi), ki se nana{a na hribe, gri~e in skalnate tvorbe na na{em planetu, v kon~ni fazi pripelje do tega, da tak{ni primeri naravnih obrazu podobnih kamnitih skulptur skoraj vedno neogibno predstavljajo podobo ~love{kega obraza v profilu.”

Prve fotografije “obraza na Marsu” so spro`ile celo vrsto odgovorov, ki se nana{ajo na naravo slike, najprej seveda primerjavo z egip~anskimi sfingami in piramidami v Gizi. Podobo bi sicer res lahko ena~ili z egip~anskim bogom Horusom, katerega hieroglif bi bilo

Umeten perspektivni pogled na skupino Marsovih piramid - zgoraj desno, obraza - spodaj levo in petstrane piramide - zgoraj levo (ra~unalni{ka simulacija).

mo`no transformirati v “obraz”. Eden Horusovih imen je bil tudi “gospodar obzorja” in pri vsakem pogledu z dolo~ene razdalje bi objekt Cydonia lahko imeli za nekak{no kiparsko realnost.

Neki drug komentator vidi v podobi obraza hindujskega opi~jega boga Hanumana, medtem ko zulujski avtor vidi na sliki izrazito negroidne poteze in meni, da gre pri “obrazu na Marsu” za potrditev starih afri{kih legend. Te namre~ pripovedujejo, da so ljudje Bantu prvotno pri{li z rde~ega planeta (Afri~ani in Kelti res poznajo legende, da so potomci nose~ih `ensk, ki so u{le velikemu nebesnemu holokavstu na Marsu pred mnogimi deset tiso~ leti).

PIRAMIDE NA MARSU Posebno zanimive so tudi oglate (koni~aste) tvorbe, ki le‘ijo kak{nih dobrih deset kilometrov jugovzhodno od “obraza” na predelu Cydonia. Ta gru~a {picastih tvorb razli~nih velikosti spominja na piramide. Za eno se zdi, kot da bi bila {e v gradnji (morda zapu{~ena) ali pa delno razru{ena. “Obraz” na Cydonia in ob njem spremljajo~e piramide pa niso edini objekti, ki so raztreseni po pra{nih planjavah Marsa. Ena slika, ki jo je posnel Mariner 9, ka‘e ~udno skupino kubi~nih, torej kockastih in kvaVikingova fotografija ka‘e dva kilometra {irok “obraz” z okolico na Marsu.

20

drastih celic, dolgih od pet do osem kilometrov. Sestavljajo nekak{en vzorec, ki bi ga lahko primerjali z zgodnjim inkovskim gorskim mestom ali pa ostankom mest, najdenih v severnem Peruju in Boliviji, fotografiranih z vesoljske ladje. Geologi so onemeli ob tem nenavadnem {katlastem vzorcu.

Slike Elizejskega {tirikotnika, ki jih je posnel Mariner 9, ka‘ejo nekaj skupin piramidastih zgradb, ki so kar preve~ enotne, da bi jih takoj opisali kot naravne tvorbe. Nekatere od teh “umetnin” so zares ogromne, saj so kar 10-krat vi{je in 1000-krat prostornej{e od velike piramide v Gizi. Pove~ava slike razkriva, da so nekatere teh masivnih Marsovih piramid skoraj kilometer visoke.

B. C. pravi: “Neke druge Marsove piramide ~udno ~epijo na ustju ogromnega kraterja. Ni znano, kako naj bi pri{le tja. Opazne so {e nove nenavadne nepravilnosti kot na primer za na{e razmere ogromno moderno letali{~e (ali morda kozmodrom) z osrednjo stavbo (morda hangarjem) in kolesnicam podobnimi podalj{ki v obliki ~rvovih rovov ... Gre za ravne tvorbe (morda steze), ki vodijo naravnost do piramid ob ustju kraterja. Tam so tudi `epi, ki bi bili lahko podzemni tuneli - mogo~e podzemna mre`a, ki se je sesedla ob zru{itvi kraterja pri tr~enju z meteoritom... “ M.& S. Prosen

Romunija (1)

Skrivnostna Sighisoara V

prej{nji {tevilki smo zapisali, da kanijo Romuni na~rtno razviti novo vedo: vampirologijo.

Na{ sodelavec Ivan Mohori~, ki se je lani jeseni deset dni potepal po tamkaj{nih krajih v dru‘bi ravnateljic in ravnateljev slovenskih srednjih gostinskih {ol, pa pravi, da je vsa Romunija ena sama skrivnostna de‘ela. V zadnjem ~asu vznemirja zaradi svoje desetletja trajajo~e zaprtosti pred svetom, a tudi po padcu komunisti~ne oblasti se je {e vedno nekako podzavestno “bojimo”, ne da bi vedeli, kaj je pravzaprav v njej tako nedoumljivo misterioznega, da bi nam utegnilo {kodovati.

A ima ta nezavedna bojazen ~isto druge korenine. Nekje v kolektivni du{i so zapisane vse njene lepote, njena burna zgodovina, izjemni dose‘ki arhitekture, ki kar nekako ne sodijo na tisti “divja{ki vzhod”, o katerem smo toliko sli{ali v {olskih klopeh in o katerem nas

Vsa Romunija je ena sama skrivnostna de‘ela, a niso le spomini in aluzije na krutosti zgodovine tisto, kar buri domi{ljijo. {e vedno prepri~uje glas ljudstva. Redki popotniki, ki so si “drznili” v to lepo de‘elo, si kaj radi privo{~ijo, da ji pripi{ejo vse mogo~e in nemogo~e nevarnosti, s katerimi so bili soo~eni in si s tem dvigujejo ugled v o~eh zaprepa{~enih poslu{alcev, ki z odprtimi usti nekje v sebi verjetno vzdihujejo nekaj v smislu: ”Ta pa je kerlc..!” In prav to ob~udovanje poslu{alstva govornika ponavadi zanese, da kakega prosjaka (v kateri de‘eli jih pa ni!) predela v cestnega razbojnika; makadamska va{ka cesta, na katero je

pomotoma za{el, se raztegne v stotine kilometrov divjih brezpotij; klate{ki pes, ki je ovohaval vozilo, kaj lahko postane krdelo la~nih volkov in nedol‘na va{ka veselica postane ni~ manj kot divji ples vsega zmo‘nih tolovajev.

Pa ne bo od vsega tega dr‘alo prav ni~. Dvakrat sem bil tam in ob prvi priliki pojdem spet. Sam samcat sem se prvi~ z avtom klatil po tej de‘eli, se ustavljal v najbolj zakotnih vaseh, kjer mi je pretila “stra{na nevarnost”, da mi alkoholni hlapi cujke, okusne doma~e ‘ganjice, ki so mi jo prijazni doma~ini ponujali v dobrodo{lico, dodobra zameglijo mo‘gane. @e res, da so bile nekatere ceste v zelo slabem stanju, a ko sem dve leti pozneje zopet poromal po istih poteh, se je na njih bohotil povsem nov asfalt in obcestne table z napisi drum in lucru (delo na cesti) so se preselile na tiste manj prometne. In zna se zgoditi, da bo ob naslednjem potovanju njihovo {tevilo vse manj{e, kajti Romuni so delovni ljudje. Prav ta njihova pridnost, zdru‘ena z zgodovinsko potrebo po varnosti ljudi in premo‘enja, ki je dolga stoletja mikalo ne le Turke, temve~ tudi druga ljudstva, je pod taktirko predvsem nem{kih arhitektov, zgradila mogo~na mesta, ki so lahko dolga obdobja kljubovala grabe‘ljivim rokam la~nih pri{lekov, dandana{nji pa njihova lepota poji du{o vsakega obiskovalca, {e posebej, ~e je med njihove zidove vtkana zlata paj~evina skrivnostnosti. In ~e v tej de‘eli i{~emo mesto ali kraj, ki mu lahko pripi{emo najve~jo mero skrivnosti, se nam kandidat ponuja kar sam, {e celo ve~, ponujajo nam ga na pladnju.

MESTO NESMRTNIKOV Pogled na staro mesto. Levo Urni stolp, desno Strojarski stolp.

Dana{njega obiskovalca Romunije na vsakem koraku opozarjajo na najbolj

Misteriji 21

SKRIVNOSTNA S IGHISOARA tudi njihovo podno‘je {e ~uva prenekatero tajno, ki ~aka prihodnje raziskovalce, ki jih ne bo ustavila srednjeve{ka legenda, zapisana celo v starem zapisniku mestnega sveta, s svojo gro‘njo, da izgubi glavo vsak, ki si drzne “plezati po obzidju in vstopiti v rove”. Najdalj{i med njimi vodi bojda iz centra mesta do cerkve svetega Nikolaja na vzpetini nad mestom, katere za~etki gradnje segajo v leto 1345 in ki jo poRisba Sighisoare iz pti~je perspektive. pularno imenujejo kar slavno osebnost iz njene burne zgodo- “Cerkev na hribu”. Skupaj s {e nekaj vine, za katero ve ‘e skoraj vsak otro~aj. zgradbami tvori najvi{ji del mestne Uganili ste - v mislih imam grofa Vlada utrbe, ki se je njega dni pona{ala s kar Drakulo, ki si je s svojo krutostjo pri- {tirinajstimi obrambnimi stolpi. Skorajdobil vzdevek Tepe{ (Nabadalec). Zve- da vsak mestni obrtni{ki ceh je zgradil sti bralci Misterijev podrobne zgodbe ‘e svojega. Nekateri niso u~akali dana{njepoznate, saj smo jih zapisali pred do- ga dneva, a najlep{i med njimi {e stojijo. brim letom. Prav tam smo tudi zapisali, da je bil ta “nesmrtne‘“ rojen v Sighiso^LOVEK, POZOR ... ari, mestu v severozahodni TransilPrav gotovo je najbolj zanimiv tako vaniji, ki se je v preteklosti pona{alo z imenovani Urni stolp, skozi katerega je vzdevkom “biser Transilvanije“, in o ka- glavni vhod v mesto. Ime je dobil po terem poznavalci vedo povedati, da je dveh urah premera 2,4 metra, ki ka‘eta “najlep{a naseljena citadela v celi Evro- ~as tako ljudem znotraj obzidja kot tispi”. Prav vsak turisti~ni vodnik vas tim izven. Posebne pozornosti pa so popelje do zgradbe, kjer je na svet pri- vredni dodatki v ni{ah ob obeh {tevil~jokal Drakula. Lepo urejena restavraci- nicah. Na notranji strani stolpa stoji spoja domuje v hi{i ~astitljive starosti in daj ‘enski kip, ki pooseblja Mir s trobennatakarji vas prav ni~ ~udno ne pogleda- to in olj~no vejico, zraven pa je bobnar, jio, ~e naro~ite angle{ki biftek pe~en po ki na bronastem bobnu udarja ure. Nad francosko, kar pomeni, da je znotraj do- njima sta ‘enska kipa Pravice s tehtnico dobra krvav. Res je sicer, da ni z zgodo- in Sodbe z me~em. Me{~ane je vsak povinskimi viri zatrdno izpri~ano, da je gled na uro opominjal, kaj vse jim zagpoznej{emu narodnemu junaku zibka otavlja varno obzidje in da ne bi kdo tekla prav med temi zidovi, a freska zame{al ustaljenega reda, sta ob nogah o~eta slovitega grofa, ki so jo med obno- teh dveh soh {e odprtini, v katerih se vo na{li na eni izmed sten, je dovolj do- izmeni~no poka‘eta Dan in No~. Posreber namig za to mo‘nost. ~ena re{itev, ni kaj.

Pa niso le vsi ti spomini in aluzije na Malo bolj grozljiv je pogled z zunakrutosti zgodovine tisto, kar vam buri nje strani, saj ob drugem bobnarju stoji domi{ljijo. V teh zidovih je nekaj ve~. In Rabelj, kot bi hotel vstopajo~ega opozo-

22

Ni{a v Urnem stolpu na mestni strani.

riti, kaj mu grozi, ~e ne bo spo{toval tistega, kar vlada znotraj mesta. In da ne bi slu~ajno spregledal dneva po~itka ali pa se morda na napa~en dan podal na semenj, se v odprtini nad kipoma vsak dan zamenja hrastov kip gr{korimskega bo‘anstva, ki ozna~uje dan v tednu. Zelo primeren na~in, da so si tudi preprosti ljudje zapomnili nekaj iz u~ne ure zgodovine, ki bi ga morda kazalo tudi dandana{nji kje posnemati.

Sicer pa se popotnik o zgodovini lahko pou~i kar v stolpu, kjer je muzej. In ~e nimate ~asa za njegov ogled, je nekaj najpomembnej{ih podatkov vklesanih na plo{~i na zunanji strani. Zvedavi obiskovalec pa bo pou~en, da segajo za~etki v leto 1191, ko so se tu naselili pri{leki iz dana{nje Nem~ije. Verjetno so bili rudarji, saj so bili v tistem ~asu Sasi najbolj priznani strokovnjaki za rude in so delali {irom po Evropi, pa tudi na tem podro~ju to ni bila njihova edina postojanka, saj se ‘e leta 1280 naselbina omenja v listinah kot Castrum sex (Utrdba {tevilka {est). Vsega skupaj so Sasi v Transilvaniji zgradili sedem velikh mest in so jo zaradi tega tudi poimenovali Siebenb|rgen, kar so na{i dedje prevedli v sloven{~ino kot Sedmogra{ka. Ta mesta so imela vsa po vrsti tudi nem{ka imena in Sighisoara se je pona{ala z nazivom Schespurch, kot navaja pape{ki dokument iz leta 1298, kar se je pozneje preglasilo v obliko Schassburg, ki jo nekateri uporabljajo {e danes.

SKRIVNOSTNA S IGHISOARA

NEKAJ JE TAM ZGORAJ S pravo nem{ko natan~nostjo so mestni kronisti zapisovali dogodke, vse od obleganj in vojn pa do epidemij kuge in drugih bolezni. Njihovi vestnosti niso u{li niti dogodki, ki bi jih {e v dana{njem ~asu oblasti najraje zamol~ale, ~e bi le mogle, saj jih znanost pripisuje vra‘everju in prebujni domi{ljiji. V srednjem veku in po njem pa so o njih pisali povsem prostodu{no, z nekak{nim strahom sicer, ki pa je bil br‘da upravi~en. Pa si poglejmo nekaj zapisov iz leta 1600.

Osemindvajsetega februarja se je na nebu pojavilo troje sonc. Le nekaj mesecev pozneje, 19. maja, je bilo nebo pravo kinematografsko platno. Dve armadi sta naglo jahali ~ez nebesni svod proti vzhodu. A to ni bila edina predstava.

Naslednji~ so zaprepa{~eni opazovalci lahko videli voja{ko tabori{~e, ki so ga napadli zajci. Vojaki se niso mogli braniti, saj so jim konice me~ev izginjale v nenadnih plamenih. Potem je pri{la no~, ki to pravzaprav ni bila, saj je bilo svetlo kot podnevi. [e bolj stra{ljiv je bil dan, ko je nebo postalo {krlatno rde~e, da so bile vode Trnave, reke, ki te~e pod mestom, videti kot kri. Trikrat v tem letu so kronisti zapisali, da je bilo zjutraj na vzhodu videti veliko temno zvezdo. [e celo o ‘veplu, ki da je padalo z neba, govorijo stare kronike.

Zdi se, da so ga stari prebivalci skrivnostnega mesta dodobro “kronali”, ko so zapisovali take neslanosti. Vsaj sodobni “resni mo`je” poreko nekaj takega, pa ~eprav je nekaj deset tiso~ pri~ opazovalo leta 1917 v Fatimi “dvoje sonc”, ~eprav le {e redkokdo dvomi o prikazovanjih Device Marije in so ~udne padavine, {e celo `ive ribe in `abe, povsem nedvoumno dokumentirane. Veljalo bi se zamisliti nad teorijo italijanskega psihologa dr. Roberta Pinottija, da gre v teh primerih za nekak{en poskus izvenzemeljskih civilizacij, da nas na posreden na~in, s holografsko sliko, opozarjajo na tragi~ne dogodke bli`nje bodo~nosti. Bi tudi v primeru Sighisoare

Rojstna hi{a Vlada Drakule.

lahko trdili nekaj podobnega? @e naslednjega leta je bilo mesto zavzeto s prevaro in oplenjeno. V letih od 1601 do 1604 je bila naselbina pod obzidjem ve~krat oplenjena in razdejana. Kuga je leta 1603 pobrala kar 2000 prebivalcev. Stoletje se je za~elo zelo slabo. A tudi konec ni bil ni~ bolj{i. 1647. leta je kuga terjala 1796 ‘ivljenj, 1676. leta je mesto pogorelo skoraj do tal. Veriga naklju~ij? Morda pa le ne, saj smo nedavno lahko prebrali, da zelo resni znan-

stveniki ugotavljajo, da so nekatere epidemije bolezni na na{ planet “zasejane” iz vesolja. Tisto “‘veplo”, ki je padalo z neba, je prav lahko vsebovalo kaj ne~ednega. Vpra{anje je le, s ~im si je “biser Transilvanije” zaslu‘il tako pozornost Nezemljanov. Je tudi temu botroval grof Drakula ali pa so si prebivalci tako pozornost zaslu‘ili s ~im drugim? [e ena skrivnost, ki vam jo mesto zagonetk ob obisku dahne za ovratnik.

Ivan Mohori~

Misteriji 23

Program biolo{ke pestrosti

Ju‘noafri{ki pingvini P

redlani je brodolom ob obali Ju‘ne Afrike povzro~il izlitje nafte med otokoma Robben in Dassen . To pa je predel, kjer je skoraj polovica ju‘noafri{kih pingvinov prav tedaj pre‘ivljala vrh sezone parjenja. Nafta je “naoljila” pribli‘no 23.000 odraslih pingvinov, to pa je zanje praviloma usodno, saj so te vodne ptice za ustrezno odzivanje na klimatske pogoje odvisne od svojega posebno strukturiranega perja.

Z zelo obse‘no in uspe{no re{evalno akcijo je uspelo re{iti ve~ino popackanih ‘ivali, evakuacija nadaljnih 20.000 ptic in njihovo preme{~anje 1000 kilometrov navzgor po obali je re{ila te ptice pred naftnim made‘em, ki se je {iril. Kljub temu je v gnezdih ‘alostno poginilo na tiso~e mladi~ev. Kak{ne bodo celotne posledice te stra{ne nesre~e na populacijo pingvinov?

Naftni made‘i pa so le ena {tevilnih gro‘enj pingvinom na vsej ju‘ni polobli. Druge so na primer sodobni ribolov, sicer{nje onesna‘evanje okolja in pa naravni sovra‘niki.

Biologi, ki spremljajo vpliv teh gro‘enj, se soo~ajo s te‘avo: kako ozna~iti ptico, ki je hidrodinami~na kot torpedo?

Tradicionalno so se znanstveniki, ki se ukvarjajo s pingvini, pri identifikaciji zana{ali na drobne jeklene trakove, pritrjene na krilo ‘ivali. A

24

Tehnologija pomaga pri ohranjanju pingvinov. pojavljajo se skrbi, da bi ti trakovi lahko ovirali ‘ivali pri hranjenju in parjenju. Britanski fizik dr. Peter Barham (z univerze v Bristolu) se je v Ju‘ni Afriki pridru‘il skupini biologov, da bi pri afri{kih pingvinih preizkusil povsem novo plasti~no zna~ko.

Glede na izlitje nafte ob obali Ju‘ne Afrike prihaja Barhamovo prizadevanje ob pravem ~asu: plasti~ne zna~ke so hitro uporabili za spremljanje pre‘ivetja rehabilitiranih in evakuiranih pingvinov.

Udele‘enci so na zloglasnem otoku Robben, kjer je bil zaprt Nelson Mandela, Barhamu pomagali primerjati parilni uspeh treh skupin: neozna~enih pingvinov, pingvinov, ozna~enih s starimi jeklenimi trakovi in tistih, pri katerih so uporabili nove,

Ogro‘enih je kar 11 od 17 vrst pingvinov, kolikor jih obstaja. Samo v prej{njem stoletju se je {tevilo ju‘noafri{kih pingvinov zmanj{alo za 90 odstotkov.

visokotehnolo{ke plasti~ne zna~ke. ^e se bo plasti~no ozna~evanje v tem poskusu izkazalo za uspe{no, bo to pomenilo revolucionarni korak k ohranjanju pingvinov.

Udele‘enci ‘e ~as pred zajtrkom namenjajo hitremu preverjanju pingvinov, potem pa

V Misterijih v vsaki {tevilki predstavljamo programe, pri katerih lahko sodelujete tudi vi. Za sodelovanje ni potrebna posebna izobrazba ali poznavanje ve{~in: strokovnjaki na terenu udele‘ence nau~ijo vsega, kar je potrebno.

Programi Earthwatcha zajemajo tri glavne smeri: raziskovanje, ohranjanje in izobra‘evanje.

Vsakdo stro{ke svojega bivanja poravna sam. Evropski naslov organizacije, ki se ji lahko pridru‘ite: Earthwatch Europe/57 Woodstock Rd./Oxford OX2 6 HJ.UK. Telefon: ++44(0)1865-311-600. e-mail:vp@earthwatch.org.uk.

vsak od njih pribli‘no 6 ur na dan prebije med glasnimi pingvini in pregleduje dodeljena mu gnezda in opazuje vedenje ptic.

TERENSKI POGOJI Poleg hripavo ogla{ajo~ih se pingvinov ‘ivijo na otoku Robben {e zdrave kolonije svetih ptic ibisov, razli~nih vrst ~apelj in gib~nih ~rnih ostrigarjev.

Udele‘enci stanujejo pol ure hoda od kolonije pingvinov v skupnih sobah oto{ke hi{e ter se izmenjujejo pri kuhanju (na jedilniku je veliko sve‘ih rib, mesa, zelenjave in sadja) in pospravljanju.

D

ZALO@BA ARA

VO NO

VODNIK PRAKTI^NE AROMOTERAPIJE

ZDRAVA SREDOZEMSKA PREHRANA

PRIKRITA ZGODOVINA ^LOVE[KE RASE

ZATON PROMETEJEVE DOBE

^ESEN, ^UDE@NO HRANILO

!

USODA DU[

Davno izro~ilo in najnovej{e terapevtske informacije o rastlinskih eteri~nih oljih, ki jih lahko kupimo v vsaki bolje zalo‘eni trgovini z naravno kozmetiko. Enostavni napotki za odpravljanje stresa, zdravljenje bolezni, obogatitev ~utov, masa‘o in kopeli.

To, kar znanost spoznava za resni~no zdravo hrano, jedo ljudje ob Sredozemskem morju ‘e od nekdaj: zelenjavo, pusto meso, ribe, za~inijo z olj~nim oljem in ~esnom ter vrsto imenitnih za~imb. Ve~ kot 100 receptov.

Knjiga opisuje nenavadne izkopanine, predmete, ki jih v muzejih skrivajo v depojih; strokovnjaki ne znajo razlo‘iti njihovega porekla.

Knjiga seznanja s predmeti, katerih starost ocenjujejo na milijone let, ~eprav je ~love{ka rasa uradno stara {ele 100.000 let.

Soodvisnost `ivih bitij je nelo~ljiva in vseobsegajo~a. ^lovek je sam po sebi `ivi dokaz kozmi~ne inteligence, ki dokazuje, da je celota skrita v vsakem od njegovih delov in katere zavest je sestavni del univerzuma. Knjiga vse to pojasnjuje na razumljiv na~in.

Najsodobnej{a znanstvena spoznanja iz 2000 raziskav o neverjetni zdravilni mo~i te ‘e tiso~letja znane rastline in njenem vplivu na resnej{e bolezni sodobnega ~asa...

Cena: 2.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Cena: 3.900 SIT

Cena: 3.900 SIT

Cena: 1.900 SIT

Ameri{ki mojster hipnoterapije Michael D. Newton je na podlagi {tevilnih seans pri{el do novih odkritij o usodi du{ in to popisal v ve~ kot 500 strani debeli knjigi, ki v obliki intervjujev odstira pogled v skrivnost zasmrtja. Knjiga je ameri{ka uspe{nica.

KOZMOBIOLOŠKI KOLEDAR

Cena: 5.500 SIT

ZDRAVILNA ENERGIJA DREVES Vonjajte in oku{ajte popke in drevesni sok, prislanjajte u{esa in poslu{ajte notranji {epet debel.

Spoznajte na~ine in vaje za zajemanje zdravilne energije dreves v gozdu, go{~avi ali na vrtu, ne glede na to, kje ‘ivite.

Cena: 4.900 SIT

KOZMOBIOLO[KI KOLEDAR Preglednica Luninih men od leta 1965 do leta 1980, s katerimi je mogo~e dolo~iti Lunino meno ob rojstvu in s tem kozmobiolo{ko ovulacijo, nespremenljiv plodni ~as vsake ‘enske, pa tudi spol otroka.

Cena: 1.900 SIT

^ESNOVE JEDI S ~esnom je mogo~e prepre~iti sr~ne in ‘ilne bolezni, ~esen krepi imunost, premaguje klice... Vsakdanje u‘ivanje je najmanj, kar lahko storimo za svoje zdravje. V knjigi ^esnove jedi je ve~ kot 100 receptov.

Cena: 2.900 SIT

ZDRAVILNI ^AJI IN NASVETI

Zdravnik internist F. Batmanghelidj dokazuje, da si lahko zdravje mo~no izbolj{amo s pitjem navadne vodovodne vode. Medicinsko utemeljeno.

^ajne me{anice za vse vrste tegob in {e nasvete, s katerimi se jih da olaj{ati, je zbral v svoji knjigi starosta slovenskih zeli{~arjev Jo`e Toma`in~i~. V knjigi je ve~ kot 100 izbranih receptov in na stotine nasvetov.

Cena: bro{irane 2.900 SIT trdo vezane knjige 3.900 SIT

KAKO VIDIMO, BEREMO IN IZBOLJ[AMO AVRO

KAKO ODKRIJETE VA[A PREJ[NJA @IVLJENJA

KAKO SE NAU^IMO AVTOMATSKEGA PISANJA

KAKO POVE^AMO SAMOZDRAVILNE SPSOBNOSTI

Priro~nik za spoznavanje avre in razlage, kako se jo nau~imo gledati in spoznavati njen pomen; kako nam avra ka‘e na podlagi bioenergijskih zevov du{evno in telesno stanje.

Priro~nik korak za korakom vodi do znanja, kako se sami, brez terapevta, spustimo v prej{nja ‘ivljenja in odkrijemo vzroke morebitnih bolezni, preganjavic, stisk, ki izvirajo iz davnine.

Sami lahko veliko storimo za svoje zdravje. Prisluhnimo naravi.

Napotki za klistiranje, post, telesno vadbo in savnanje. Kako, koliko in kdaj naj bi jedli, da bi spremenili svoj svet zdavja.

Cena: 1.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Priro~nik, ki vas pou~i, kako prek avtomatskega pisanja vzpostavite stik z Vi{jim jazom, ki vas vodi in vam svetuje, komunicirate z drugimi bitji, ki vam posredujejo razli~ne informacije, dobite odgovoCena: 2.900 SIT re...

Cena: 1.900 SIT

Priro~nik z razlagami, kako olj~no olje varuje pred artritisom, sr~no‘ilnimi boleznimi in rakom na dojki. Ameri{ka uspe{nica na podlagi rezultatov {tevilnih raziskav vodi v svet zdrave in okusne prehrane, ki varuje zdravje.

Cena: 1.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

VO NO

PRIPORO^AMO: • Sanjska knjiga (1.900 SIT), • Napovedovanje usode z igralnimi kartami (2.900 SIT ), • Radiestezija (1.900 SIT), • Bioenergija (1.900 SIT), • Ugankarski slovar I+II (4.980 SIT), • Zdrava nose~nica (1.700 SIT), • Varujmo srce (1.700 SIT), • Huj{ajmo (knjiga in kaseta 1.900 SIT), • Ri` na 100 na~inov (1.900 SIT), • Recepti za biohrano (1.600 SIT), • Bio kruh in pecivo (1.600 SIT), • Kuhinja Zlatega polja (1.900 SIT) • Kuhinja Zlatega polja - Ka{e (2.900 SIT), • Kuhinja Zlatega polja - Od polente do kuskusa (2.900 SIT)

^UDE@ OLJ^NEGA OLJA

TELO KLI^E PO VODI

!

KAKO VPLIVAJO OSEBNA [TEVILA S pomo~jo {tevil, vsako ima svoj pomen, lahko bolje spoznamo sebe in ljudi, ki nas obkro‘ajo. [tevila nam lahko pomagajo ustvariti lep{e ‘ivljenje, z njimi lahko pokukakmo v preteklost, razumemo sedanjost in na~rtujemo prihodnost.

Cena: 2.900 SIT.

POTOVANJE DU[ V knjigi najdemo odgovore na ve~na vpra{anja, kaj se dogaja z du{o, ko ~lovek umre, bodisi naravne bodisi nasilne smrti. Kdaj in kako se du{a odlo~i, da pride v ~lovekovo telo? Kaj se dogaja z du{o med dvema ‘ivljenjema?

Cena: 3.300 SIT

Knjige naro~ite z naro~ilnico, natisnjeno na naslednji strani.

Vse knjige prodajajo tudi v trgovini AUREA - BTC, hala A, tel.: 01/541-17-60.

Misteriji 25

PRODAJA PO PO[TI

INFORMIRANI KOZARCI Njihova posebnost je, da izbolj{ajo vsakdanjo vodo; v njih voda spremeni svoje fizikalnokemi~ne lastnosti, informacije v kozarcu vzpodbudijo njene samoo~i{~evalne lastnosti.

Voda iz informiranih kozarcev je za vsa ‘iva bitja primernej{a pija~a, kar je dokazano z vrsto poskusov, ki te~ejo iz meseca v mesec. Tako na primer genotoksi~en test dokazuje, da kozarec pobolj{a vodo za kakih 40 odstotkov.

3.100 SIT Ker razli~ne barve razli~no delujejo na ljudi, smo glede na ezoteri~na izro~ila kozarce opremili s simboli razli~nih barv, pri ~emer je v vseh kozarcih osnovna informacija enaka, zeleni in rde~i pa imata {e dodatne informacije. Vsakemu originalnemu kozarcu je prilo‘en certifikat, zelenemu pa tudi knji‘ica z napotki za huj{anje in kaseta s programom za la‘je huj{anje.

Za dobro zdravje je priporo~ljivo, da na dan popijemo kakih osem kozarcev vode.

Tehnologija Hydronic, po kateri so narejeni kozarci, je bila z zlatim odli~jem nagrajena na sejmih inovacij v Nürenbergu, Pittsburgu in na mednarodnem sejmu v Celju ter je prejela v Pittsburgu posebno nagrado za uspe{en naravovarstveni izdelek, kristalni globus.

4.100 SIT Kozarci imajo svoj pomen tudi v barvni terapiji. Iz knjige Aura Soma povzemamo, kako barve delujejo na ~loveka: Modra: Deluje na grleno ~akro, vzpodbuja toleranco do sebe in drugih, vero v notranje vodstvo, okrepi odpornost, fizi~no in ~ustveno, zmanj{uje trpljenje...

Zelena: Deluje na sr~no ~akro, podpira nas pri sprejemanju odlo~itev, vzpodbuja nov pogled na stvari, prina{a mo~an stik z naravo...

Rde~a: Spodbuja delovanje hormonskega sistema, pomaga premagati agresivna ~ustva, obnavlja energijo, uravnove{a delovanje prve ~akre, pomaga pri stresu, pri razli~nih strahovih.

Opozorilo: Kozarcev ne smemo pomivati v pomivalnem stroju, uporabljati agresivnih pomi4.100 SIT valnih sredstev ali vanje to~iti vro~o vodo.

SOLNA LU^ Solna lu~ izredno ugodno deluje na po~utje in zdravje, saj seva negativne ione in oddaja v prostor ‘ivljenjsko pomembno desnosu~no bioenergijo, s katero se, ~e je potrebno, napolni vsako telo. Njeno blagodejno delovanje je priporo~ljivo predvsem ob televizorjih, ra~unalni{kih ekranih, mobilnih telefonih, patogenih sevanjih... V prodaji po po{ti so naprodaj te`ke: a) 3 - 4 kg 10.900 SIT b) 4 - 5 kg 11.815 SIT in c) 5 - 6 kg 13.900 SIT

26

KROGLA ZA HLADILNIK S kroglo za hladilnik lahko dose‘emo, da hrana v hladilniku ostane dalj ~asa sve‘a in se njena uporabnost podalj{a vsaj za ~etrtino. Storiti ni treba prav ni~ drugega kot kroglo za hladilnik, ro~no narejeno iz kristalina jantarjeve barve, postaviti v hladilnik. In ‘e deluje.

7.900 SIT

KRISTALINSKA KROGLA Krogla zagotavlja, da se energija okrog nje su~e desno (preverite z nihalom). V radioni~ni delavnici so ji vsevane informacije, ki razen dobre volje vzbujajo v ljudeh tudi odpornost proti {tevilnim boleznim. Osem centimetrov velika krogla deluje v premeru treh metrov. Poznavalci jih postavijo na ra~unalnik, na delovno mizo, predvsem pa na no~no omarico.

7.900 SIT

MAGIC LIFE Plasti~na plo{~ica posebnih oblik zaradi svoje oblike zajema energijo iz okolja in jo oddaja v neposredno bli‘ino. Plo{~ica je kodirana z orgonskimi sevalniki in nam pove~a energijo in {~iti pred sevanji, ~e jo nosimo na vrvici okoli vratu ali v prsnem ‘epu.

1.070 SIT

MEDITACIJA ZA DU[O IN TELO Zgo{~enka Zdravilna meditacija za du{o in telo je prva doma~a zgo{~enka s podro~ja meditacije, ki ni posnemanje vzhodnja{kih zgledov; je doma~e delo, ugla{eno na slovensko, doma~o du{o. Avtorica Deja Mu{i~ s sodelavci, je zdru‘ila zdravilne energije glasu, ljudi in Bohinja, kjer je zgo{~enka tudi nasatala.

3.790 SIT

PRODAJA PO PO[TI

CEV ZA AKVARIJ

ENERGIJSKA ZA[^ITA NORAD Energijsko samolepilno bakreno plo{~ico s premerom a) 24 ali b) 28 milimetrov nalepimo na pokrov~ek ure. Tako bo energijska plo{~ica v stiku s ko‘o in bo baker, ki ga potrebujemo v obrambi pred vnetji, prehajal v telo. Bakrov oksid je prvi znani zaviralec vnetij. Plo{~ica pa je tudi kodirana; pove~uje bioenergijo, pove~uje biopolje ~loveka in tako zmanj{uje tveganje pred negativnimi vplivi sevanj ra~unalnikov, baznih postaj in drugih virov sevanja. Delovanje plo{~ice je dokazano z meritvami biopolja ~loveka in z merjenjem zmanj{evanja {tevila po{kodovanih kromosomov v rastlinah. Kadar potrebujete ve~ energije, med izpiti, ~e ste utrujeni med vo‘njo... zavrtite uro tako, da bo bakrena plo{~ica v stiku z notranjo stranjo zapestja.

Enotna cena za a) ali b): 3.300 SIT

TELEFONSKA ZA[^ITA NORAD Telefonska za{~ita Norad je samolepilna bakrena plo{~ica s premerom 12 milimetrov. Nalepimo jo na mobilni telefon v bli‘ini antene ali znotraj na baterijo. Z informacijami, ki jih oddaja, zmanj{uje negativni vpliv sevanja mobilnih telefonov za ve~ kot sedemdeset odstotkov. Tako ob~utno zmanj{uje tveganje okvar kromosomov, ki jih povzro~a sevanje. Doma in v tujini nagrajena za{~ita Norad je preverjena z biolo{kim testom in z merjenjem u~inkov na ~lovekovo biopolje.

2.975 SIT

ATLANTIDSKI PRSTAN IN PLO[^ICA Sta srebrna, oblikovana tako, da posebni liki sprejemajo in oddajajo kozmi~no energijo in s tem {~itijo pred negativnimi sevanji. Ugodno delujejo na zdravje in dobro po~utje, prepre~ujejo nesre~e. Oblika prstana izhaja iz davnine, saj so u~inki likov, ki so skrbno vdelani v celjski srebrni nakit, znani ‘e iz ~asov faraonov. Velikosti prstana: od 16 do 26 mm notranjega premera. prstan 7.800 SIT plo{~ica 7.800 SIT

^AKRINA MAJICA ^akrine majice iz Avstralije telesu dovajajo bioenergijo s pomo~jo mo~nih nihanj nenavadno ‘ivih barv (njihove intenzivnosti se na papir ne da natisniti) in tako polnijo avro in bolj{ajo zdravje. Velikosti S, M, L, XL, XXL. 14.900 SIT

Vodo v akvariju lahko mo~no izbolj{amo s cevjo za akvarij. Iz kristalina izdelana steklena cev je kodirana, da spremeni nekatere fizikalne lastnosti vode tako, da ta bolj ustreza ribam.

Najbolj{i znak delovanja kodirane cevi je bolj ~ista voda in splo{na pove~ana kondicija ‘ivlja.

4.900 SIT

BAKRENE ZAPESTNICE Zmanj{uje ali odpravlja bole~ine, ki jih povzro~ajo revma, artritis, i{ijas, lumbago, igranje tenisa, golfa, ko{arke...

Mnogi, ki nosijo zapestnico, zmanj{ajo ali pa celo opustijo jemanje protibole~inskih zdravil in tako veliko naredijo za svoje zdravje. Velikosti zapestnic: od 15 do 19 cm premera.

Naprodaj so tudi posrebrene ali pozla~ene. a) navadna (informirana) 4.990 b) posrebrena 5.700 c) pozla~ena 9.600 in d) pozla~ena z gravuro 12.500 SIT

AJDOV VZGLAVNIK Ajdov vzglavnik je napolnjen s 3,3 kilogrami lu{~in biolo{ko pridelane ajde, velik 70 x 50 cm. Lahko ga poljubno oblikujete in si sami dolo~ite najprimernej{o vi{ino. Se ne greje in je zelo zra~en. Primeren je za vse ljudi, predvsem pa za tiste, ki imajo bole~ine v vratu, glavi, hrbtenici...

9.800 SIT

Naro~ilnica Misteriji Naro~am izdelke:

pla~al bom po povzetju s kartico EU LB {t. kartice: veljavnost do:

koli~ina

cena

{t. ~lanske kartice: AMEX podpis:

ime in priimek: ulica in hi{na {tevilka: po{tna {tevilka, po{ta: kraj, datum, podpis: Naro~ilnico po{ljite na naslov: Ara, [martinska 10, 1000 Ljubljana tel.: 01/431-20-25, faks: 01/230-16-27, e-mail: ara @zalozba-ara.si Vsi izdelki so naprodaj tudi v trgovini AUREA BTC, hala A Ljubljana, tel. 01/541-17-60.

Misteriji 27

PRODAJA PO PO[TI

RADIESTEZIJSKA NIHALA Karnak (a) (nova oblika), Izis (b) - 6 in Izis (c) - 4 (oba novej{a oblika) so med najbolj znanimi radiestezijskimi nihali. Nihali Izis sta poimenovani po egiptovski boginji Izidi, primerke tako oblikovanih nihal so na{li v izkopanih egiptovskih sarkofagih. Uporabljamo jih za preiskavo {kodljivih sevanj, iskanje vode, izbiranje primerne prehrane, doziranje, pa tudi za diagnosticiranje.

Cena posameznega nihala: 4.200 SIT

KAK[NA VODA TE^E Kraj, kjer je bil odvzet vzorec pitne vode

a

b

c

AKORDI @IVLJENJA Deset pesmi, ki jih vedno radi sli{imo (The way we are, Feelings, The love of woman, Love me tender, Memory, Ave Maria, My way...) je zapela Nata{a Loborec Perov{ek in izdala zgo{~enko, ki prijetno spro{~a.

2.900 SIT

ANGELSKE KARTE Med {tiriin{estdesetimi kartami izvle~ete eno in z nje preberete duhovno sporo~ilo, ki vas spremlja ves dan. Angelske karte niso karte za prerokovanje; so zbirka sporo~il, dobrih misli, ki vam prinesejo mir, zadovoljstvo, uteho in radost.

2.550 SIT

RADIESTEZIJSKI PRIBOR

Plastificirana rozeta in nihalo z vre~ko sestavljata komplet za radiestezijsko delo. Na rozeti je {est razli~nih skal za ugotavljanje energetske frekvence prostora, predmetov in oseb, za ugotavljanje radiestezijskega potenciala, vitalnih energij, primernosti hrane, pija~, ~ajev, zdravil, zemeljskih sevanj in vibracij... Na hrbtni strani rozete so natisnjena natan~na navodila.

4.900 SIT

28

IZ PIP?

% genotoksi~nosti vodovodne vode

Ajdov{~ina, Gori{ka c. 29 Bled, Ljubljanska c. 15 Bo{tanj pri Sevnici, Bo{tanj 60a Celje, Celov{ka 10 ^rnomelj, Ko~evje 22 b Dom‘ale, Ljubljanska cesta Dravograd, Koro{ka c. 49 Ilirska Bistrica, Vilharjeva 31 a Jesenice, Cesta Mar{ala Tita 19 Izola, Bencinski servis Ko~evje, Ljubljanska 69 a Koper, Bencinski servis Kranj, Britof 184 Kr{ko, Kr{kih `rtev 136a Lendava, Kolodvorska 4 Ljubljana, Pov{etova ulica Maribor, Pri Treh ribnikih Metlika, c. 15. brigade 34 Murska Sobota, Cankarjeva 4 Nova Gorica, Sedejeva ulica 2 Novo mesto, Ljubljanska c. 10 Postojna, Re{ka c. 5 Ptuj, Pre{ernova 10 Ravne na Koro{kem, Koro{ka c. 4a Slovenska Bistrica, Ob Potoku 33 Slovenske Konjice, Liptovska ul. 4 [kofja Loka, Vinoteka - Ka{~a Tolmin, Trg M. Tita 18 Trbovlje, Trg revolucije 27 Velenje, Celjska cesta 2 Vrhnika, Ljubljanska c. 4 Bre`ice, Milan~eva 40 Slovenj Gradec, Ronkova ulica 2 nadaljujemo z raziskavami

16,00 14,28 16,16 18,75 14,28 12,19 16,27 14,81 19,23 17,14 17,74 16,16 17,39 19,67 23,80 15,53 12,71 17,54 22,22 17,07 18,44 16,21 19,81 16,66 9,52 10,00 16,17 11,36 16,00 21,92 13,95 14,70 16,21

% genotoksi~nosti informirane vode

9,67 8,69 11,11 11,76 8,77 7,01 10,16 8,82 12,50 10,90 11,90 10,05 9,32 13,51 16,66 10,76 8,03 12,40 16,03 11,11 10,00 10,71 10,16 10,25 5,94 6,06 9,30 6,89 9,37 14,96 9,09 9,43 9,67

Vsak mesec z genotoksi~nimi testi (Protokol 8. - mednarodno priznani genotoksi~ni test) preverimo kakovost enega izmed mestnih vodovodov. Genotoksi~nost je izra‘ena v % in ka‘e odstotek celic, katerim voda oziroma snovi v njej po{kodujejo kromosome (po{kodbe opazujemo v ~ebulnih metafaznih celicah). Med testom pregledamo kakih 300 metafaznih celic, to je v skupnem {tevilu le 1 odstotek vseh pregledanih celic. Genotoksi~nost se izra‘a z razmerjem med celicami s po{kodovanimi kromosomi in vsemi metafaznimi celicami. V drugi koloni gornje preglednice je na enak na~in ugotovljena genotoksi~nost iste vode, ki jo nato~imo v informirani kozarec. Ta je praviloma za kakih 40 % manj{a, torej informirani kozarec mo~no popravi kakovost pitne vode.

S kartico Kluba za zdravo `ivljenje, ki jo imajo vsi naro~niki na revijo Misteriji, dajemo 10% popust za vse izdelke, ki so objavljeni na straneh prodaje po po{ti!

O~e in sin Doman~i} lahko zni‘ata genotoksi~not pitne vode

Test zdravil~eve mo~i P

ogovor z zdravilcem Zdenkom Doman~i}em, ki v Kranjski Gori skupaj s sinom Stipetom {tiri dni zapored zdravi ve~ kot petdeset ljudi in po enodnevnem premoru spet za~enja z novo skupino ljudi, na mesec se tako zvrsti {et skupin in vsaj kakih tristo bolnikov, smo objavili v prej{nji {tevilki Misterijev. Napovedali smo, da je Zdenko Doman~i} s svojo energijo posku{al vplivati na dogajanje v navadni vodi v plastenki.

Ob koncu {tiridnevnega seminarja za bioenergetike, prete‘no je potekal kot nekak{na delavnica so~asno z zdravljenjem ve~ kot {estdesetih bolnikov v dopoldanski in popoldanski izmeni, je Zdenko Doman~i} privolil v poskus z vodo. V hotelu Larix - v sejni sobi tega hotela v zadnjem nadstropju, od koder skozi zasteklene stene nese pogled le na bela zasne‘ena kranjskogorska pobo~ja, je delovno tori{~e znamenitega zdravilca. V najbli`ji trgovini s hrano smo kupili

Zdenko in Stipe Doman~i} sta zmanj{ala genotoksi~nost Zale kar za 44,81 odstotka, kar nedvomno ka‘e na izredno mo~an vpliv na dogajanja v vseh organizmih. dve pollitrski steklenici Zale. Eno je vzel med roke Zdenko Doman~i} in jo za nekaj trenutkov potisnil med roke tudi sinu Stipetu, druga je ostala neobdelana, da smo lahko ugotovili, kolik{na je genotoksi~ost Zale preden pride v roko ljudem, ki imajo sposobnost, da s svojo energijo oziroma energijo, ki ste~e preko njih, vplivajo na izbolj{anje teko~in v telesu ter seveda tudi na pitno vodo.

Obe plastenki oziroma vodo iz njih smo zaupali v preiskavo raziskovalcu biologu Petru Firbasu, ki, kot smo ‘e ve~krat poro~ali, opravlja genotoksi~ne teste za potrebe na{e revije.

IZBOLJ[ANA ZALA Med ve~jo ponudbo uplastenjenih vod smo se odlo~ili za Zalo zato, ker so predlanske raziskave genotoksi~nosti uplastenjenih pitnih vod pokazale, da je najslab{a prav Zala; pri~akovali smo, da bodo z vplivanjem na to vodo rezultati energijskega vplivanja na vodo najbolj izraziti. Test kontrolne Zale, torej vode iz plastenke, ki smo jo le zavili v aluminijasto folijo in jo brez kakr{nega koli vpli-

vanja prenesli v biolo{ki laboatorij, je pokazal, da je Zala veliko bolj{a, kot je bila pred dvema letoma, ko je biolog na{el od 100 metafaznih celic ~ebule ve~ kot 23 tak{nih, ki jim je Zala po{kodovala kromosome. Sedanje meritve so pokazale mo~no zmanj{ano genotoksi~nost, saj je bila ta le 18,12-odstotna. To je ‘e manj, kot je genotoksi~nost vode v Celju, na Jesenicah, v Lendavi, Murski Soboti, na Ptuju, v Velenju in v Kr{kem ter {e vedno ve~, kot je genotoksi~nost vode iz pip v Ajdov{~ini, na Bledu, v ^rnomlju, Dom‘alah, Ilirski Bistrici, Izoli, Ko~evju, Kopru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Postojni, Slovenski Bistrici itd. Natan~nej{e podatke o genotoksi~nosti vodovodnih voda v ve~jih slovenskih mestih in njihovo zmanj{anje genotoksi~nosti s pomo~jo informiranega kozarca si lahko ogledate v preglednici na levi, 28. strani revije.

MO^AN VPLIV NA VODO Zdenko Doman~i} je dobil torej v roke plastenko, v kateri je bila genotoksi~nost vode 18,12 odstotka, kar pomeni, da je Zala v 72-urni rasti ~ebulnih koreninic po{kodovala na vsakih 100 celic v delitveni fazi 18,12 celic. Pregled po{kodb ~ebulnih celic v Zali, ki jo je nekaj minut dr‘al v rokah Zdenko in za njim nekaj trenutkov {e Stipe Doman~i}, je po{kodovala le 10 odstotkov celic. Modri kozarec pa je v nekaj sekundah zni‘al genotoski~nost z 18,12 na 9,33 odstotka. ^e rezulate spremenimo v odstotke, je modri kozarec zni‘al genotoksi~nost za 48,51 odstotka, Zdenko in Stipe Doman~i} pa tudi kar za 44,81 odstotka, kar nedvomno ka‘e na izredno mo~an vpliv na dogajanja v vseh organizmih, v katerih je voda, torej na rastline, ‘ivali in ljudi.

J. V.

Misteriji 29

Denar s {tevilnimi simboli, ki nosijo v sebi pra{tevilo trinajst

Za dolar ezoterike K

do {e ni imel v rokah dolarskega bankovca? Vsi imamo vtisnjeno v spominu njegovo podobo, saj je ostala nespremenjena ves ~as, od nastanka do dana{njih dni. [e danes predstavlja najbolj popularno podobo, lahko bi ji rekli kar vizitka ekonomske in voja{ke velesile. Pa poglejmo, ali vam v zvezi s to ~islano valuto lahko natresemo nekaj zanimivih podatkov, o katerih morda {e niste razmi{ljali.

Ko pogledamo zadnjo stran bankovca za en dolar (ki na sprednji strani nosi ke, ki so razporejeni v 13 vrstah; ameri- tudi sam George Washington. sliko prvega ameri{kega predsednika {ki orel na desni strani bankovca ima 13 Predsednikova podoba, ki se nahaja Georgeja Washingtona), vidimo na levi pu{~ic, nad njim pa stoji podoba s 13 na sprednji strani bankovca, je vzeta iz prisekano piramido, nad njo pa oko (ki zvezdami. Tudi napis ’E PLURIBUS prostozidarske bi lahko bilo tudi saslike, na kateri tanski simbol). Nad Opeke piramide so razporejene v 13 vrstah; ameri{ki vidimo o~eta piramido je napis ZDA, oble~enega orel na desni strani bankovca ima 13 pu{~ic, ’ANNUIT COEPv prostozidarski TIS’ (13 ~rk), ki nad njim pa stoji podoba s 13 zvezdami. Tudi napis predpasnik. ^lan pomeni, da je banktaistega Reda je ovec nastal s privol’E PLURIBUS UNUM’ je sestavljen iz 13 ~rk ... bil tudi Rooseitvijo boga. velt (prostozidar Ob vzno`ju piramide pi{e ’NOVUS UNUM’ (od mnogih le eden) je sestav- 32. stopnje), ki je `elel osebno zasnovati ORDO SECLORUM’, nov svetovni red, ljen iz 13 ~rk. Prisekana piramida je sim- bankovec za en dolar. zraven pa je datum MDCCLXXVI, 1776. bol enega od prostozidarskih redov, Trinajstica bi lahko poleg znane ezoZunaj kroga je {e napis ’THE GREAT natan~neje reda razsvetljenih, ki ga je teri~ne interpretacije o trinajstih dr‘avah 1. maja 1776 ustanovil Jean Adam WeisSEAL’, veliki pe~at. ustanoviteljicah predstavljala tudi trinajst Piramida je zgrajena iz 72 kosov ope- haupt (1748-1830) in katerega ~lan je bil stopenj iniciacije v lo‘i Reda (spodnjo in zgornjo stavbo): spodnja stavba je pokrivala stopnje novinca, Minervino stopnjo ter malega in velikega razsvetljenca; zgornja stavba pa stopnje vajenca, tovari{a, mojstra, {kotskega oprode, epopta, princa, filozofa, maga in ko~no najvi{jo stopnjo ~loveka - kralja.

Na koncu navajamo {e nekaj stavkov iz zaobljube, ki so jo izrekali ~lani prestozidarskih redov: “Uni~ili bomo vse kralje in kapetin{ki rod, izni~ili pape`evo mo~, podpirali svobodo vseh narodov ter ustanovili univerzalno republiko.”

Ra. P 30

Biopsiholo{ke bariere se razrahljajo le v posebnih okoli{~inah

Jasnovidnost in loto S

vet nezavednega je {e zmeraj skrivnosten in brez ostro dolo~enih meja. To je podro~je, ki kar vabi raziskovalce in ponuja na tiso~e nere{enih ugank, {e posebej na mejnih podro~jih, kjer domuje paranormalna fenomenologija. Avtorji parapsiholo{kih {tudij so postavili teorijo, da se paranormalna fenomenologija spro‘a in razvija v nezavednem, vendar ni podrejena nadzoru zavesti in volje, ki “igrata zanemarljivo vlogo v zunaj~utnih manifestacijah in z njimi povezanih procesih, prav tako pa tudi v parafizi~nih fenomenih”.

Zaradi tega lahko le s te‘avo in zelo pribli‘no ugotavljamo, katere motivacije, kateri dra‘ljaji, spodbude in potrebe spro‘ijo pojav tovrstnih fenomenov, ki se dokazano ve~inoma odvijajo preko nezavednih mehanizmov. To so v nekaterih primerih uspeli ugotoviti in opisati psihoanalitiki. Nekateri med njimi so, vklju~no s samim Freudom, raziskovali globoke motivacije, ki slu‘ijo kot

Prilo‘nost lahkega zaslu‘ka v nekaterih primerih senzibila preprosto pripravi do odlo~itve, da svojih sposobnosti ne bo izkoristil za materialisti~ne cilje. podlaga za primere telepatije, prekognicije in celo medijskih manifestacij. Isti, a ustrezno raz{irjen koncept nezavednega, pa nam omogo~i, da prese‘emo pojem popolnoma “lo~enih” individuumov ter za~nemo iskati vzrok za mnoge parapsiholo{ke fenomene v nenadni vzpostavitvi povezav in prehodov, ki v latentni obliki obstajajo v vsakem posamezniku: prave pravcate skupnosti interesov, ki so morda kratkotrajne, a so izraz neke transpersonalne psiholo{ke fenomenologije. Nekateri so celo posta-

vili hipotezo o obstoju nezavedne kozmi~ne resni~nosti, ki nima preteklosti ne prihodnosti in ki nezavedno zaobjema prav vse. Na ta na~in bi lahko razlo‘ili tudi prekognitivne fenomene ter paranormalne pripovedi, ki vklju~ujejo tako psiho kot navidezno mrtvo materijo.

Zasedbo te kozmi~ne resni~nosti v posamezniku navadno prepre~ujejo biopsiholo{ke obrambne bariere, ki se razrahljajo le v posebnih okoli{~inah, na primer v spanju, v stanju hipnoze, v transu in drugih spremenjenih ali “druga~nih” stanjih zavesti.

NAPOVED IZ@REBANIH [TEVILK Ko ‘e govorimo o odnosu med ~lovekom in paranormalno fenomenologijo, naj navedemo pismo na{ega bralca, gospoda Slavka iz Novega mesta: Na za~etku pisma bi najprej rad pojasnil, da ne ‘elim spro‘ati nobene polemike, saj to ni v moji naravi. Slede~e vpra{anje pa mi ‘e dolgo ne da miru, zato sem se kon~no odlo~il, da vam pi{em.

V va{i reviji pi{ete o ljudeh, ki imajo jasnovidne sposobnosti. Zato se samo od sebe ponuja vpra{anje: je kdo od teh ljudi ‘e posku{al izkoristiti svojo izredno nadarjenost ter sku{al predvideti izide ‘rebanja lota oziroma uganiti {portno napoved?

Vpra{anje je verjetno tako zelo banalno, da niti ne pri~akujem odgovora. Ne bom pa skrival, da bi me odgovor zelo razveselil, {e bolj pa bi bil vesel, ~e bi lahko to vpra{anje zastavil neposredno enemu od jasnovidcev.

Dragi gospod Slavko, va{e pismo odpira temo velikih razse‘nosti prav zaradi vpra{anj, ki smo jih sku{ali v najkraj{i obliki nakazati ‘e na za~etku tega ~lanka. Gre v bistvu za vpra{anje vedenja senzibilne osebe v odnosu do

Misteriji 31

JASNOVIDNOST

IN LOTO

Te‘ko bi odgovorili na vpra{anje, ali ljudje, ki imajo jasnovidne sposobnosti, razmi{ljajo o izkori{~anju svojih sposobnosti za udejstvovanje pri igrah na sre~o. Zato izkori{~amo prilo‘nost in vabimo jasnovidne bralce, ki imajo podobne izku{nje, da nam o tem pi{ejo.

[TEVILKE SE POKA@EJO V SANJAH...

Freud v svoji teoriji osebnosti razlikuje med Jazom, Egom in Nadjazom.

same sebe in do fenomena, v katerem igra glavno vlogo.

Pismo gospoda Slavka je tesno povezano s tematiko, o kateri se pravzaprav malo pi{e, a ki bi prav gotovo zaslu‘ila poglobljeno preu~evanje.

Ne bo pa odve~, ~e na tem mestu posku{amo nanizati nekaj splo{nih ugotovitev, povezanih s paranormalnimi fenomeni. Vsem je znano, da se ti fenomeni pojavljajo spontano. Ko jih senzibil posku{a zavestno reproducirati, je pogosto neuspe{en ali pa so fenomeni veliko manj izraziti.

Najbr‘ ni naklju~je, da se {tevilke, povezane z lotom, skoraj vedno prika‘ejo v sanjah, se pravi v drugem stanju za-

vesti, ko spanec zatemni ~uje~o zavest in nastopi drugo stanje zavesti, ki je najbolj primerno za pojav paranormalnih dogodkov. Nezavedno se namre~ tedaj lahko neovirano izra‘a prav preko skrivnostnih in neugotovljivih kanalov, ki so pravzaprav edini na~in manifestacije nezavednega.

V primeru, ki nam ga bralec ponuja, je potrebno izpostaviti {e en pomemben detajl. Senzibili navadno ne zaznajo sporo~il, ki zadevajo neposredno njihovo osebo.

Izjema so pranoterapevti, pa {e med njimi so redki tisti, ki so sposobni samozdravljenja.

Lahko bi torej rekli, da obstoji nek psihi~ni {~it, na katerega senzibil nima nobenega vpliva, ki prepre~uje pojavo fenomena v primerih, o katerih senzibil meni, da niso v skladu z njegovimi moralnimi principi. Videti je, kot bi nek nagonski in nezavedni odpor blokiral in prepre~il spro‘anje fenomenologije. Prilo‘nost lahkega zaslu‘ka (pri igrah na sre~o) v nekaterih primerih senzibila preprosto pripravi do odlo~itve, da svojih sposobnosti ne bo izkoristil za materialisti~ne cilje. Ta hipoteza nam seveda takoj prikli~e v spomin Freudovo psihoanalitsko teorijo o Nadjazu.

NADJAZ JE [^IT

Jasnovidka zre v kristalinsko kroglo, da bi v njej pre~itala prihodnost.

32

Kot je znano, Freud v svoji teoriji osebnosti razlikuje med Jazom, Egom in Nadjazom.

Jaz sestavlja skupek faktorjev, ki oblikujejo stali{~e v prisotnosti nagonskih vzgibov; Eg je prvi neosebni psihi~ni del nagonskih manifest-

Poskusi merjenja ESP sposobnosti s pomo~jo tehni~nih naprav.

acij; Nadjaz je nezaveden zaviralni sistem, ki izvira iz diferenciacijskega procesa znotraj samega jaza. Zaviralna dejavnost Nadjaza - neke vrste moralna zavest z eti~nimi kaznovalnimi oziroma tola‘ilnimi te‘njami, je usmerjena na Es (obmo~je slepih, amoralnih in asocialnih nagonov, katerih edini cilj je pote{itev le teh) ter tako prepre~uje, da bi pritisk Ega ogrozil ravnovesje Jaza. Psihi~na osebnost po Freudeovem mnenju izvira iz ravnovesja med Jazom, Egom in Nadjazom. Motnja tega ravnovesja lahko privede do psihi~nih patologij, na primer psihoz mani~nega tipa. V lu~i te teorije lahko torej sprejmemo tudi razlago, da Nadjaz, ki bi ga lahko ozna~ili za nadzornika ravnovesja, vpliva tudi na dolo~ene eti~ne pozicije, ki v prisotnosti nezavednega moralnega presojanja “spustijo” prav tako nezavedne psihi~ne {~ite, le ti pa prepre~ijo spro‘anje prekognitivnega fenomena, povezanega z napovedovanjem {tevilk, ki bodo iz‘rebane na loteriji.

Ra. P.

S psiho lahko vplivamo na kovino, pa tudi na tkiva ...

Kolektivno zvijanje ‘lic K

akih sto kosov jedilnega pribora, ‘lic, vilic in nekaj no‘ev, se je v nekaj sekundah posre~ilo upogniti in tudi lepo zviti skoraj vsem petdesetim udele‘encem psihokineti~nega seminarja, ki ga je januarja v Ljubljani vodil @ivorad Mihajlovi} Slavinski. Znani beograjski psiholog, poznavalec nenavadnih sposobnosti ~love{ke zavesti, pogovor z njim bomo objavili v naslednji {tevilki Misterijev, je v Ljubljani vodil ve~ seminarjev.

Najbolj zanimiv pa je bil prav psihokineti~ni, na katerem so udele‘enci seminarja dokazovali, kako je mogo~e s psihi~no energijo meh~ati celo kovino.

Koliko udele‘encev seminarja je bilo prepri~ano, da bodo lahko premagali kovino, ne vemo, saj so pri{li na predavanje s psihokineti~nim poskusom razli~ni ljudje. Mnogo jih je ‘e bilo na prej{njih seminarjih beograjskega psihologa, nekateri pa so se z njim sre~ali prvi~. In zvili.

Po nekaj besedah teorije so se udele‘enci seminarja posedli v velik krog, si podali roke, levo obrnjeno navzgor, desno navzdol in za~eli pospe{eno dihati in obra~ati glave. Ob obratu na levo vdih, ob obratu v desno takoj{ni izdih.

Ritem. Vsak si je izbral svojega. Bil je hiter. Vdih. Izdih. Vdih. Izdih.

Po nekaj minutah se je za~elo med glasove pospe{enega dihanja me{ati hropenje, stokanje, dvorano je preparal posami~ni krik, sli{al se je jok, re‘anje, hlipanje, ka{ljanje ... Vse je dovoljeno, a da le nih~e ne spustiti rok; pogoj za uspeh je, da je krog ljudi sklenjen, da se energija pretaka ...

Glasno dihanje, pome{ano s prav neverjetnimi zvoki, nepou~eni bi lahko domneval, da gre za kolektivno mu~enje, ~eprav seveda to ni, ljudje se v stanju spreminjanja zavesti odzivajo vsak na svoj na~in, je trajalo kakih dvajset minut. Po ‘vi‘gu, drugega se v dvorani pa~ ne bi sli{alo, so ljudje prenehali pos-

Zagreb{ki bioterapevt je med prvimi spremenil pribor v umetni{ke izdelke.

Misteriji 33

KOLEKTIVNO

ZVIJANJE

‘ LIC

Zvita ‘lica.

Nekdanje vilice.

Tudi to so bile vilice.

Neko~ `lica, sedaj `e kar umetnina.

Psihokineti~no tiho‘itje.

34

pe{eno dihati, roke so razklenili in se spro{~ali. Segli so po kosih jedilnega pribora in ‘e je nekdo dvignil roko: “Sem `e zvil...”

Potem se je dvignila druga, pa tretja roka in vse ve~ je bilo rok, ki so kazale, kaj se je zgodilo s priborom.

“Nisem vedela, da lahko `e za~nem,” je rekla `enska, ki se je prvi~ sre~ala s Slavinskim in njegovim seminarjem: “Ko sem videla, da drugi zvijajo, sem poskusila {e jaz. @lico sem upognila takoj, v sekundi. Kovina je bila mehka, nekateri so rekli, da tudi topla. Jaz toplote nisem ob~utila,” je rekla vsa ponosna in pokazala celo zbirko pribora. @lico, vilice, ~ajno `li~ko in `li~ko za torte: “Vse gre tako hitro, da najprej nisem razumela, da ni treba le zviti, ampak kovino kar naviti. Ko sem odlo`ila `lico, sem se lotila vilic. Ko pa mi je vodja seminarja rekel v drugem delu posku{anja zvijanja, ko smo se na njegov ukaz vsi kolikor smo le mogli smejali, naj ne le upogibam, ampak zvijam, sem ro~aj male `li~ke kar navijala, kot bi bila `li~ka iz kak{ne tanke bakrene `ice. Trikrat je {lo okrog, potem pa je povsem plasti~na kovina spet postala trda in ni {lo ve~.”

Podobno so zvijanje do‘ivljali vsi.

Nih~e ne ve, kdaj mu je nekaj reklo, da naj za~ne, da je kovina mehka.

Prvemu krogu zvijanja, ki se je za~elo med spro{~anjem po intenzivnem dihanju, je sledil drugi krog. Po nekaj minutah smejanja se je vsak zagledal v pribor v roki in vpil: “Zvij se, zvij se, zvij se...”

In so zvijali in uni~ili novih petdset ‘lic in vilic.

“To je fizi~ni izraz mo~i psihe,” je zvijanje komentiral vodja te~aja in pojasnil, da na drugostopenjskem seminarju ljudje ne zvijajo pribora, v njihovih rokah se zvije kar sam.

“To pa pomeni, da lahko s psiho delujemo tudi na tkiva, vplivamo na dlesni, na izrastke, ciste ...” pravi Slavinski in si `eli, da bi tudi medicina spoznala mo~ misli.

J. V.

Napetost pred za~etkom.

Med teorijo in prakso.

Sklenjen krog rok.

Zvij se, zvij se, zvij.

@lica je ubogala.

Od biosfere do noosfere (1)

Biosfera ovija Zemljo S

“

vojevrstna, edinstvena med planeti, razli~na in v primerjavi z drugimi vesoljskimi telesi izjemna in neponovljiva se zdi Zemlja pri pogledu iz vesolja, ~e jo opazujemo iz neposredne bli`ine ali od dale~. Pri Zemlji o~itno hitro in najprej odkrijemo njeno povr{je, hkrati pa tudi njeno biosfero in zunanje obmo~je, ki meji na vesoljski prostor...”

Nekako tako je `e pred tri~etrt stoletja pisal ruski znanstvenik in mislec Vladimir Ivanovi~ Vernadski (1863 1945), ki je med prvimi opozarjal na probleme biosfere.

p

me rize

ljsk

Organizmi zbirajo Son~evo energijo in preoblikujejo son~no svetlobo in kozmi~no sevanje v zemeljsko kemi~no energijo, ki prerazporedi snovi v zemeljski skorji in tvori nove kemi~ne spojine.

IDEJA O BIOSFERI O biosferi, ki naj bi bila nekak{na ovojnica planeta Zemlje, so razmi{ljali ‘e na prehodu iz 18. v 19. stoletje.

(Opomba: Pojem “biosfera” kot obmo~je ‘ivljenja na Zemlji in tesno ob njej je v za~etku

vesoljski

i

pro

ekzosfera

sto

r

termosfera mezosfera ozo ra nski sfe pla{ ato meja bio ~ a j sfer n gor e troposfera

4

1 2

1 2

spodnja meja biosfere

3 6373

Biosfera Zemlje in njena okolica.

, ov in a pl l i j a he cij i n ra ig i k a m od v

morska glad r ina ze azs m ipa el n jsk je ih en pr er oc gi es je ov

in je gi er lja en so e ve ev iz n~ je So an k v to se

str

1 litisfera 2 hidrosfera 3 jedro 4 granitna lupina

19. stoletja uvedel francoski naravoslovec J. B. Lamarck; 1744 - 1829). [tevilni in pogosto nepopolni in tudi protislovni podatki, ki so se nakopi~ili v razli~nih vejah naravoslovja 18. in 19. stoletja glede ‘ivih organizmov, njihovega ‘ivljenjskega prostora (okolja), njihove vloge pri biolo{kih procesih itn., so nujno potrebovali posplo{itve, nove na~ine znanstvene obdelave medsebojnih zvez ‘ive in ne‘ive narave (snovi).

V naravoslovju so tako opravili veliko analiz. ^eprav so zbrali {tevilne podatke o naravi in jih posku{ali urediti, niso znali oceniti oziroma obravnavati pojava ‘ivljenja na splo{no, torej glede na planetarno razse‘nost kot kakovostno povsem novega geolo{kega pojava z nevidnimi nitkami prepletenega z vesoljem. Potrebno je bilo izumiti nove metode, v katerih naj bi prevladovalo predvsem sinteti~no mi{ljenje, ki bi bilo sposobno vizije, videti v prihodnost in bi znalo upo{tevati (oceniti) tesne zveze med naravnimi pojavi in procesi.

PREVLADUJEJO RASTLINE Pri splo{nem gibanju snovi na na{em planetu posami~en ‘ivi organizem opravi prakti~no neopazno delo, vsi ‘ivi organizmi skupaj pa v ~asu skoraj dveh milijard let zgodovine biosfere predstavljajo planetni pojav vesoljske razse‘nosti. Organizmi zbirajo Son~evo energijo. Preoblikujejo son~no svetlobo in kozmi~no sevanje v zemeljsko kemi~no energijo, ki je sposobna opraviti ogromno delo glede prerazporeditve snovi v zemeljski skorji in tudi tvorbe novih kemi~nih spojin.

Na Zemlji ‘ivi okoli tri milijone vrst ‘ivih organizmov. Od njih le 300 000 vrst rastlin in nekaterih avtotrofnih mikroorganizmov sestavlja prvotno (za~etno) povr{insko biomaso. Ostalih 2,7 milijonov vrst organizmov pa je heterotrofov, ki za svoje prehranjevanje uporabljajo predelane organske snovi. Vendar po masi rastline sestavljajo kar 97 % do 98 % vse biomase kopnega. Na biomaso ‘ivali, ljudi in mikroorganizmov tako odpade le 1 % do 3 %.

V biosferi je ‘iva snov (po sestavi in prostoru, npr. po zemeljskem povr{ju) porazdeljena neenakomerno (nehomogeno). Pri tem se oblikujejo obmo~ja zgo{~enosti in

Misteriji 35

B IOSFERA

OVIJA

ZEMLJO

obmo~ja razred~enosti ‘ivljenja. Z ‘ivljenjem najbolj nasi~eni so oceani in pripovr{inska obmo~ja kopnega, kjer se odvija fotosinteza. Eden najmo~nej{ih akumulatorjev ‘ive snovi, povezan z energijo v biosferi, pa so tla, posebno njeni plodni humusni predeli.

NESIMETRIJA BIOSFERE Biosfera je torej planetna ovojnica, v kateri se pojavlja ‘iva snov v {tevilnih procesih. Nekateri imajo biosfero za tanko ko‘ico (mrenico) ‘ive snovi na povr{ju Zemlje, kjer se odvijajo ‘ivljenjske dejavnosti organizmov. Vendar pa biosfera obsega dosti ve~.

Njena gornja meja sega do ni‘njih plasti stratosfere - nekako do vi{ine ozonskega pla{~a (lukenj) 20 do 25 km, v~asih tudi do 35 km visoko (do koder so za{~iteni ‘ivi or-

ganizmi pred pogubnim delovanjem kratkovalovnega UV sevanja Sonca itn.), vklju~uje troposfero, vrhnji del litosfere in hidrosfero (oceane); spodnja meja pa se spusti do globine 15 do 16 km v notranjost Zemlje.

Za biosfero in ves na{ planet je zna~ilna nesimetrija.

Ka‘e se predvsem v tem, da slabih 71 % zemeljske povr{ine zavzemajo oceani in morja, le dobrih 29 % pa kopno.

Dno oceanov je ve~inoma sestavljeno iz bazalta, osnova celin pa so kristalaste hribine.

Celina ima v globini 3,8 km temperaturo okoli 115° C, oceani v enaki globini pa okoli 0° C. Celine so ve~inoma razporejene na severni poluti, oceani na ju‘ni, pri ~emer imata planetni poluti razli~no ukrivljenost. Pod oceani in morji potekajo tudi razli~no mo~ni radioaktivni procesi, `iva snov (vsi `ivi organizmi)

snov pri radioaktivnem razpadu

snov v razpr{enem stanju, posamezni izotopi

biogena snov (premog, ... )

biolo{ka snov (prst, voda)

kamnine snov vesoljskega izvora

Sestav snovi v Zemljini biosferi.

36

kar dodatno prispeva k nesimetriji biosfere.

SNOV BIOSFERE Razen ‘ive snovi je v biosferi zelo raz{irjena “biogena snov”, to so organski in organsko-mineralni produkti, ki jih je naredila ‘iva snov v ~asu geolo{ke zgodovine (~rni premog, skrilavci, plini, apnenci, {ota, bitumni, prst, zemeljski humus, nafta itn.).

Pomembno za biosfero je rezultat sinteze ‘ive in ne‘ive snovi (naravne vode, usedlinske hribine, prizemeljske plasti atmosfere, sevanja v skorji, glinasto-ilovnati minerali).

Nasproti ‘ivi snovi je kristalinsko negibna snov (magmatske hribine, izvr‘ene kamenine itn.). V biosferi so {e radioaktivne snovi, razpr{eni atomi in posamezni izotopi, pa tudi snov iz vesolja kot npr. kozmi~ni prah in meteoriti, ki ‘e milijarde let bombardirajo Zemljo.

UREDITEV BIOSFERE @iva snov v biosferi je v procesu evolucije. Vpija Son~evo energijo in je sposobna sama zgraditi nova tkiva in pretvarjati eno obliko energije v drugo. @e milijarde let se izpopolnjuje organizacija ‘ive snovi in povezano z njo se oblikujejo tudi razna njena okolja (zemeljska tla, pokrajine, prizemne plasti ozra~ja). Evolucija ‘ive snovi poteka v maksimalnem tempu, kar se ka‘e v prehrani, dihanju in razmno‘evanju organizmov. Vse to se najmo~neje odvija v zgornjem nadstropju biosfere - v vitasferi, to je obmo~ju “zgostitve ‘iv-

ljenja”, v biogeocentri~nih tleh planeta ali v pokrajinskem obmo~ju.

Med ‘ivo snovjo in plini, ki sestavljajo biosfero, poteka stalna izmenjava. Atmosferski du{ik in kisik, skoraj vsi ogljikovi oksidi in naravni plini - vse to je proizvod ‘ive snovi. @ivi organizmi zelo preme{ajo pline. Pri tak{nem preme{anju nastane ozonska plast. @ivi organizmi so sposobni nakopi~iti dolo~ene kemi~ne elemente in spojine v koli~inah, ki v~asih 100-krat ali celo 1000-krat presegajo koncentracijo organizmov, ki so v okolju. Tudi sam nastanek ‘ivljenja na ogljikovi osnovi pred okoli tremi milijardami let se je domnevno pojavil z mo~nim izbruhom koncentracije ‘ive snovi. Pod vplivom ‘ivih organizmov se v biosferi stalno gradijo nove organsko mineralne spojine (‘eleza in drugih kovin, ‘veplovodika, sulfidov in elementarnega ‘vepla itn.). Posebno aktivno vlogo v teh procesih igrajo mikroorganizmi.

Tudi znotraj ‘ivih organizmov poteka pomemben proces biosinteze in metabolizma.

Tvori se na stotine zamotanih biokemi~nih spojin (beljakovine, ogljikovi hidrati, ma{~obe, aminokisline itn.). To poteka v posebnih termodinami~nih pogojih ‘ivega organizma, ki se zelo razlikujejo od pogojev obkro‘ajo~ega okolja. @iva snov tudi stalno kro‘i v obliki obtokov snovi in energije.

Nastanek ‘ivljenja na Zemlji in skupaj z njim nove oblike gibanja snovi je pripeljal do oblikovanja biosfere in hitrega razvoja procesov kro‘enja.

Marijan Prosen

Prav vsem rastlinam omogo~ajo pre‘ivetje mnogoteri obrambni mehanizmi

Pestro odzivanje rastlin R

astline, ki naj bi bile pasivna bitja brez pravega ‘ivljenja, posedujejo zelo izdelane obrambne mehanizme in se lahko prilagajajo najrazli~nej{im klimatskim razmeram.

Nekatere celo izkazujejo dolo~eno krutost v svojem obna{anju, na primer mesojede rastline, druge pa so destruktivne do samih sebe, na primer agava in bambus. ^e primerjamo rudninski, ‘ivalski in rastlinski svet, nam najve~ presene~enj prav gotovo nudi slednji. Ali ste vedeli, da se nekatere rastlinske vrste s trni in celo s kemi~nimi snovmi branijo pred napadi ‘ivali, druge pa so se sposobne prikriti na tako domi{ljene na~ine, da lahko samo strmimo? Marsikdo ne ve, da imajo prav vse rastline obrambne mehanizme, zahvaljujo~ katerim lahko pre‘ivijo tudi v najbolj skrajnih geografskih pogojih.

Pu{~avska vegetacija je primer prilagajanja rastlin na su{nate klimatske pogoje v teh geografskih predelih, ki ne morejo ponuditi prakti~no ni~esar, kar bi omogo~ilo pre‘ivetje ‘ivih bitij. Steblo kaktusov zadr‘uje vodo, bodice pa, ki jih pogosto zamenjujemo s

trni, niso ni~ drugega kot listi, ki so se su{natemu podnebju prilagodili tako, da ‘go~emu soncu ponujajo kar se da

mi se {~itijo pred zajedavci, ~rvi in patogenimi glivami. Nekatere od teh rastlin znanstveniki preu~ujejo, da bi ugotovi-

Nekatere rastlinske vrste se branijo pred napadi ‘ivali s trni in celo s kemi~nimi snovmi, druge pa so se sposobne prikriti na tako domi{ljene na~ine, da lahko samo strmimo. skr~eno povr{ino. Prav kruti pu{~avski pogoji so rastline prisilili, da proizvajajo posebne kemi~ne substance, s kateri-

li, ali bi ljudje te snovi lahko uporabljali za zatiranje zajedavcev.

VSAKA SE PRILAGAJA PO SVOJE V pu{~avskih grmih so odkrili kinon, ki ima antibioti~ne lastnosti, zaradi ~esar ‘ivali grizejo liste teh rastlin. Nekatere rastline iz dru‘ine Rudbekij pa oddajajo snovi, ki odganjajo dolo~ene vrste ~rvov, nematode. V koreninah nekaterih rastlin pa najdemo snovi s terapevtskimi lastnostmi, ki bi jih lahko uporabili v farmakologiji.

Na obrobju mehi{kih pu{~av rastejo agave, ki imajo liste prekrite z neke vrste voskom, kar prepre~uje izhlapevanje vode. Listi vsebujejo mo~na vlakna, ki jih pogosto uporabljajo za izdelovanje rogoznic in vrvi. Agave potrebujejo pribli‘no 15 let, da popolnoma razvijejo koni~aste liste, polne vode. V dolo~enem trenutku svojega obstoja pa v skladu z nam nedoum-

Misteriji 37

P ESTRO

ODZIVANJE RASTLIN

ljivo biolo{ko uro za~utijo, da je trenutek primeren za reprodukcijo, zato uporabijo vso svojo energijo, da iz svoje sredine po‘enejo steblo, visoko 10 metrov, iz katerega zraste kopica belo rumenih cvetov. Ko se to zgodi, rastlina umre.

Podobno obna{anje lahko opazujemo pri bambusu, ki je zna~ilen za Kitajsko.

Rastlina bambusa prvi~ zacveti, ko je stara 33 ali 66 let, nato pa odmre, ne glede na to, v katerem delu sveta raste.

V pu{~avah in vzdol‘ obale province Capetowna najdemo zelo posebno rastlino z latinskim imenom Mesembryanthemum, ki pomeni “opoldanska ro‘a”.

Ni slu~aj, da se cvet te rastline odpre prav opoldne. Kakteje vrste Lithops pa so podobne ve~jim kamen~kom, da jih ne bi opazile in po‘rle ‘ivali.

V vro~ih pu{~avah jugozahodne Afrike ‘ivi Wektwischia mirabilis, pravi pravcati fosil, ki se obna{a na popolnoma druga~en na~in kot druge rastline.

Wektwischia, ki ‘ivi tudi ve~ kot 1000 let, ima edinstveno obliko: na ~okatem in nizkem olesenelem steblu v nasprotni smeri rasteta dva orja{ka lista.

V Kaliforniji izstopajo orja{ke sekvoje, ki veljajo za naj{ir{a drevesa na svetu. Obseg njihovih debel lahko meri 20 metrov in ve~, njihova vi{ina 100 metrov, starost, ki jo dose‘ejo, pa se giblje med 2000 in 3000 leti.

Son~nica, ki izhaja iz centralne Amerike, a je dandanes prisotna tudi v Sredozemlju, raste z neverjetno hitrostjo, saj zelo hitro dose‘e vi{ino treh metrov. Vsi poznamo njen rumeni cvet, ki spominja na sonce. Cvetovi son~nice so v resnici sterilni in so namenjeni le privabljanju ‘u‘elk. Na povr{inah mirnih jezer in rek Ju‘ne Amerike raste Victoria regia, lokvanj, katerega listi merijo ve~ kot meter v premeru in so podobni plavajo~im splavom. Prepredeni so z mre‘o robustnih ‘il, tako da lahko vzdr‘ijo te‘o otroka.

Med rastlinami najdemo mnoge vrste, ki so bile na Zemlji prisotne ‘e pred ve~ desetinami milijonov let. Na jugovzhodu Kitajske {e ‘ivi gingko-biloba, nenavadno, pradavno drevo, katerega

38

posredno pomagajo pri oploditvi rastlinskih vrst. @u‘elke pa so tudi priljubljena hrana mesojedih rastlin, ki so zna~ilne za predele, kjer primanjkuje du{ika. Primer le teh je Sarracenia, rastlina ki raste v mo~virskih predelih Amerike. Na poseben na~in zviti listi Sarracenie so podobni stekleni~kam s {irokim vratom. @u‘elke, ki priletijo ali se priplazijo v stekleni~ko, ne morejo iz nje ven in se kon~no obnemogle znajdejo na njenem dnu, kjer se nahaja teko~ina polna prebavnih encimov. Rastlina jih prebavi. Iz njihovih biolo{kih tkiv dobi rastlina dragocene du{ikove spojine, ki jih nujno potrebuje za svoj obstoj. Podobno je z nepentesom, ki raste v Avstraliji na skorji dreves in na gozdnih tleh.

Primeri ameri{ke agave, ki svoje dolgo ‘ivljenje kon~ajo s cvetenjem.

fosilne ostanke so odkrili v sedimentnih kamninah, starih 200 milijonov let. V Avstraliji raste Cycas, palmi podobno drevo, ki je prav tako ‘e obstajala pred 200 milijoni leti in dosega zelo visoko starost. Na podlagi brazgotin, ki jih na rastlini pu{~ajo odmrli listi, so za nekatere primerke izra~unali, da so stari tudi 14.000 let. Na Novi Zelandiji najdemo nekatere praproti, na primer vrsto Dicksonia antarctica, ki je podobno kot Cycas ‘e obstajala pred 200 milijoni let.

@U@ELKE POMAGAJO RASTLINAM @u‘elke privla~ita vonj in barva ven~nih listov. Prizadevajo si dose~i pelod, ki ga vsebujejo pra{niki. Ko letajo z ene rastline do druge, ‘u‘elke dragoceno snov trosijo po tleh, nekaj pa je pride tudi v pesti~ in plodnico, s ~imer ‘u‘elke

Nekatere rastline oddajajo mo~ne vonjave in tako prikli~ejo na pomo~ ‘u‘elke, da po‘ro bakterije in viruse, ki jih ogro‘ajo.

VEDENJE RASTLIN Na rastline v glavnem gledamo kot na bitja brez pravega ‘ivljenja, ki jim njihova narava prepre~uje, da bi kazala emocije. Res pa je, da raziskave o vedenju rastlinskih vrst ka‘ejo povsem druga~no resni~nost.

Ko so soo~ene z verjetnostjo, da se bodo oku‘ile z virusom ali s patogenimi bakterijami, se rastline odzovejo z aktiviranjem razli~nih vrst obrambnih mehanizmov. Poznamo rastline, ki za~nejo oddajati mo~ne vonjave ter s tem prikli~ejo na pomo~ ‘u‘elke, ki nato po‘rejo vsiljivce. [tudije, ki so jih izvedli na In{titutu Walksman v New Jerseyu (ZDA), ka‘ejo, da listi tobaka, ki so odporni na patogeni agens ( t.i. toba~ni virus, zaradi katerega nastanejo na listih bele lise), vsebujejo petkrat ve~jo koncentracijo du{ikovega oksida kot rastline, ki na virus niso odporne. Bolj kot so sposobne proizvajati du{ik, bolj so rastline zdrave.

Na kalifornijski univerzi La Jolla so odkrili obstoj mehanizma, ki prepre~uje {irjenje infekcije na ostale dele rastline.

Rastlina za~ne namre~ proizvajati oksidirajo~e snovi, ki u~inkujejo preprosto tako, da obolele rastlinske celice naredijo samomor.

D

Neverjetna naklju~ja v ‘ivljenju, pa tudi smrti ameri{kih predsednikov

Zakleti predsedniki ZDA R

aziskovalci, ki so se pobli‘e ukvarjali z ‘ivljenjskimi potmi ameri{kih predsednikov in njihovo usodo, so naleteli na zagonetna “~asovna sosledja”, povezana s predsedni{kimi mandati: v obdobju od leta 1840 do 1960 je vsak peti izvoljeni predsedni{ki kandidat umrl pred koncem mandata. Okoli{~ina je nenavadna in nedvomno zbuja skrb, saj je bil doslej predsednik Ronald Reagan edini, pri katerem se omenjeno pravilo ni “uveljavilo”. Reaganov mandat se je za~el leta 1981 po zmagi na volitvah leta 1980, res pa je, da je kasneje predsednik postal ‘rtev atentata in se za las izognil smrti.

Do leta 2001 se je za krmilom ameri{ke dr‘ave zvrstilo dvain{tirideset predsednikov. Njihovi ‘ivljenjepisi so vsi po vrsti polni nenavadnih anekdot in posebnosti. V trenutku izvolitve so bili predsedniki ve~inoma ‘e v zrelih letih, kar je z ozirom na visoko funkcijo tudi pri~akovano, zato nas ne presene~a, ~e so mnogi med njimi preminili v ~asu opravljanja funkcije. Zaradi pomembne vloge ameri{kega predsednika v svetov-

Osem ameri{kih predsednikov je umrlo pred iztekom mandata: polovica zaradi bolezni, ostali pa so bili umorjeni. ni politiki so nekateri predsedniki postali ‘rtve atentatov.

Osem ameri{kih predsednikov je umrlo pred iztekom mandata: polovica zaradi bolezni, ostali pa so bili umorjeni. Le sedem predsednikov je pre‘ivelo mandat in kasneje umrlo naravne smrti. Zakleto obdobje je trajalo od leta 1840 do 1860, do usodnih dogodkov pa je prihajalo vsakih pet volitev (dvajset let).

Prvi predsednik, ki ni do~akal zaklju~ka mandata, je bil William Henry Harrison. Umrl je 4. aprila 1841, le mesec dni po zasedbi predsedni{kega stola, zaradi posledic podhladitve. Drugi, ki je postal ‘rtev peklenskega ciklusa, je bil Abraham Lincoln. Med njegovim drugim predsedni{kim mandatom ga je na drugi svet poslal ju‘nja{ki fanatik (izvoljen je bil leta 1860). Dvajset let kasneje je

pri{el na vrsto James A. Garfield, ki je 2. julija 1881 postal ‘rtev neuravnove{enega atentatorja. Nasilne smrti je dvajset let kasneje umrl tudi William McKinley, ki mu je prav tako kot Lincolnu tekel ‘e drugi mandat. Umrl je 14. septembra 1901.

Naslednja dva predsednika sta umrla naravne smrti. Warren G. Harding je nepri~akovano preminil 2. avgusta 1923 najverjetneje zaradi sr~ne kapi, Franklina D. Roosevelta pa je med njegovim ~etrtim mandatom zadela mo‘ganska kap. Umrl je 12. aprila 1945.

John Fitzgerald Kennedy je bil zadnji predsednik, ki je umrl pred iztekom svojega mandata. 22. novembra 1963 je v Dallasu padel pod streli atentatorja.

Edini, ki je umrl med trajanjem mandata, a zunaj omenjenega sosledja, je bil Zachary Taylor. 9. julija 1950 ga je pokopala kolera. Prekletstvo dvajsetice je, kot smo ‘e omenili, prekinil Ronald Reagan (in s tem prekinil ciklus 120 let), ki pa je tudi sam leta 1981 do‘ivel atentat in (po naklju~ju?) ostal ‘iv.

Kak{ne misli se vam vsiljujejo ob teh “sumljivih” slu~ajih?

PREKLETSTVO DVAJSETICE John Fitzgerald Kennedy je bil izvoljen za predsednika ZDA leta 1960 in je bil zadnji ameri{ki predsednik, ki je umrl med trajanjem mandata. Ustrelili so ga, ko je bil na uradnem obisku v mestu Dallas. Numerologi trdijo, da se je v obdobju 1840 - 1960 uresni~evalo t.i. prekletstvo dvajsetice, ki naj bi to~no kot ura zadevalo ameri{ke predsednike. Za~arani krog, ki je trajal celih 120 let, je prekinil Ronald Reagan, ki je leta 1981 pre‘ivel smrtni atentat. Vendar ... ki naj bi dobil nov zagon z izvolitvijo Georgeja W. Busha. Fotografija sedanjega predsednika (levo) je bila posneta v trenutku, ko je prejel vest o tragi~nih dogodkih 11. septembra 2001.

Misteriji 39

Z AKLETI

PREDSEDNIKI

ZDA

Z zmago na volitvah je 43. predsednik ZDA, George W. Bush, za~el nov peklenski ciklus. 11. septembra 2001 naj bi tudi sam Bush v skladu z na~rti islamskih skrajne‘ev umrl v Beli hi{i, v katero naj bi se zaletelo ugrabljeno letalo (ob tej prilo‘nosti so teroristi napadli in uni~ili neboti~nika dvoj~ka v New Yorku).

Naklju~je je nadvse sumljivo, ~eprav bi ga veliki {vicarski psihoanalitik Carl G. Jung gotovo sku{al pojasniti na osnovi teorije sinhronosti, s pomo~jo katere je mo‘no medsebojno povezati dogodke, ki so navidezno povsem nepovezani v ~asu in prostoru, ne pa v njihovem bistvu.

SMRT NA DAN NEODVISNOSTI

Numerologija neke katastrofe

N

a internetu lahko ‘e nekaj ~asa prebiramo vrsto interpretacij “gematri~nega” tipa, povezanih s katastrofo, ki je 11. septembra doletela ZDA. Te interpretacije so nastale na osnovi starodavne tehnike kombiniranja ustreznih ~rk in {tevilk, ki jo omenjata tako kabala kot Stara zaveza.

Naj na{tejemo nekaj najbolj zanimivih interpretacij: “Datum teroristi~nega napada je bil 11. september, se pravi 11/9. 9+1+1=11. [tevilka 11 spominja na poru{ena dvoj~ka.

11. september je 254. dan v

ZLODEJ NA[, KI SI V NEBESIH letu. 2+5+4=11 Po tem datumu je do konca koledarskega leta {e 111 dni.

11.9 (119) je klicna {tevilka Irana in Iraka.

Avion, ki je prvi zadel neboti~nik, je letel pod

{tevilko 11.

Dr‘ava New York se je pridru‘ila ZDA kot 11. dr‘ava. Ime ’New York City’ je sestavljeno iz 11 ~rk. Tudi beseda ’Afganistan’ ima 11 ~rk. Prav tako ’The Pentagon’. Terorist, ki je vodil akcijo, se je imenoval Ramzi Yousef. Ime sestavlja 11 ~rk. [tevilka leta 11 z 92 potniki in ~lani posadke: 9+2= 11.

Nenavadna naklju~ja? ^e jih pove‘emo s po{astnim obrazom peklen{~ka, ki se je pokazal v ognjenih zubljih in dimu ob napadu na neboti~nika, tudi najve~jega skeptika spreleti srh.

Pozornost pa si zaslu‘ijo tudi datumi smrti predsednikov, {e posebej prvih petih. Trije so umrli na dan, ko ZDA prazpredsednikovanjem je bilo ime Johnson nujejo svojo neodvisnost (4. julija 1776).

PODOBNOSTI (Andrew) in je bil rojen leta 1808. Tudi Drugi predsednik, John Adams, je umrl LINCOLN-KENNEDY Kennedyjevemu namestniku je bilo ime 4. julija 1826, tretji in peti predsednik, Thomas Jefferson in James Monroe, sta Tudi drugi niz neverjetnih naklju~ij Johnson (Lyndon B.), rodil pa se je prav tako umrla 4. julija. Poglavje zase v je povezan z Lincolnom (1809-1865), v natan~no sto let kasneje, leta 1908. tej zadevi pa je Abraham Lincoln, 16. pred- nevidne niti pa je poleg njega vpleten Lincolnov morilec se je imenoval sednik dr‘ave, ki ne le da se uvr{~a med {e John Fitzgerald Kennedy (1917-1963). John Wilkes Booth in se je rodil leta 1839, omenjene skrivnostne povezave, ampak Prva podobnost je povezana z datumom Kennedyjevemu pa je bilo ime Lee Harje bil, kot je znano, protagonist {tevilnih njune izvolitve. Lincoln je prvi~ zmagal vey Oswald in je bil rojen leta 1939, 100 paranormalnih dogajanj. Najbolj znano na predsedni{kih volitvah leta 1860, let za prvim. ^e pre{tejemo ~rke v obeh med njimi je prav gotovo prekognicija last- Kennedy pa leta 1960: natan~no 100 let imenih, ugotovimo, da se {tevili ujemane smrti v sanjah (predsednik je o tem kasneje. Oba sta umrla na petek. Imela ta. Lincolnov osebni tajnik se je pisal sanjal ve~ zaporednih no~i pred atenta- sta tudi enako {tevilo otrok, {tiri, in obe- Kennedy, Kennedyjeva osebna tajnica tom, vklju~no z zadnjo). Lincolna je 14. ma je en otrok umrl med trajanjem manda- pa Lincoln. Ko je Kennedy postal ‘rtev aprila 1865 v gledali{~u Ford v Washing- ta. Podpredsedniku med Lincolnovim atentata, se je vozil v avtomobilu znamtonu ustrelil politi~ni fanatik J. ke ’Lincoln’.

Booth. Predsednik je umrl naslednjeLincolnov morilec je predsedniga dne. V sanjah je Lincoln sli{al jok ka ustrelil v gledali{~u in se nato skril in stokanje, ki sta prihajala iz pritv neko skladi{~e, obratno pa je Keli~nega dela Bele hi{e. Lincoln je {el nnedyjev morilec streljal na predpo stopnicah v pritli~je, a tam ni visednika z nekega skladi{~a ter se po del nikogar. Ko je tako taval iz prosstreljanju zatekel v bli‘nje gledali{~e. tora v prostor, je pri{el do vzhodne Oba morilca sta umrla ob isti uri kot dvorane, ki je bila ove{ena s ~rnino. njuni ‘rtvi (ob 7.20h Lincoln in Booth, Na sredi je stal mrtva{ki oder, okrog ob 13h Kennedy in Oswald). njega pa mno‘ica ljudi. Obraz poNaklju~ja, boste rekli? A jih ni kojnika je bil zakrit s ~rno rjuho. Linkljub vsemu preve~? Bi se zamislili, coln je v sanjah vpra{al, kdo je umrl Lincoln je ve~ no~i zapovrstjo sanjal, da ga bodo umorili: ~e bi bili na mestu ameri{kega predv Beli hi{i. Odgovorili so mu, da so 14. aprila 1865 ga je v gledali{~u Ford ustrelil John sednika?

Wilkes Booth.

Ra. P. umorili predsednika.

40

S poznavanjem svojih {tevil postanemo bli‘ji tudi samim sebi

Astronumerologija N

umerologija je ena najstarej{ih znanosti, ki se opira na razlaganje simboli~nih znamenj, ki jih pripisujemo {tevilom. S stali{~a simbola ima vsako {tevilo posebne lastnosti in dobro razlaganje teh simbolov lahko pripomore k spoznanjem o trenutnem in bodo~em v ~loveku in okrog njega. Numerologinja Zorica Cvetkovi} se s {tevilkami ukvarja ‘e desetletja. Njena knjiga Astronumerologija je nedavno iz{la v zalo‘bi ARA v Zbirki Kako z naslovom Kako vplivajo osebna {tevila. V knjigi Kako vplivajo osebna {tevila nas avtorica seznanja s pomenom {tevil, z razlaganjem in na~inom uporabe {tevil, ki ga {e niste sre~ali.

Desetletno plodno delo, predvsem pa humano ukvarjanje z numerologijo in bogate izku{nje, je pripeljalo do zanimive in tudi zelo prakti~ne knjige, ki ni le zbirka besedil o {tevilih in njihovih pomenih skozi zgodovino. Ta knjiga je mnogo ve~, saj nam avtorica pomaga, da bolje spoznamo sebe, ljudi iz svoje okolice in si ustvarimo lep{e ‘ivljenje; ne le da bolje razumemo preteklost in sedanjost, s pomo~jo {tevil in avtori~inih napotkov lahko na~rtujemo tudi svojo prihodnost.

Vsako {tevilo v numerologiji, ki ga ima ~lovek, na poseben na~in razlaga njegove zna~ilnosti. S poznavanjem svojih {tevil postanemo bli‘ji samim sebi in dobimo mo‘nosti, med katerimi lahko izbiramo. ^e se obna{amo v skladu s temi {tevili, lahko v ve~ini primerov pomagamo ne le sebi, temve~ se lahko spremenimo in vplivamo na svojo ‘ivljenjsko pot, kolikor nam je dano in dovoljeno. ^e se zavedamo preteklosti in razumemo sedanjost, lahko dose‘emo, da bomo v prihodnosti ‘iveli lep{e,

Poznavanje osebnih {tevil ljudi iz na{e okolice nam pomaga, da se jim pribli‘amo na najbolj{i na~in, jih razumemo ali jim celo pomagamo; s primerjanjem osebnih {tevil lahko izbolj{amo medsebojno razumevanje in vzpostavimo dobre odnose v dru‘ini, s partnerjem, na delovnem mestu...

ASTRONUMEROLOGIJA

V knjigi Kako vplivajo osebna {tevila nas avtorica seznanja s pomenom {tevil, z razlaganjem in na~inom uporabe {tevil, ki ga {e niste sre~ali; {tevila, zapisana v ‘ivljenjski knjigi, so v bistvu osebna karta.

Numerologinja Zorica Cvetkovi}

enostavnej{e in la‘je. Poznavanje osebnih {tevil ljudi iz na{e okolice pa nam pomaga, da se jim pribli‘amo na najbolj{i na~in, jih razumemo ali jim celo pomagamo. S primerjanjem svojih in njihovih osebnih {tevil lahko izbolj{amo medsebojno razumevanje in vzpostavimo dobre odnose v dru‘ini, s partnerjem, na delovnem mestu...

Na{e {tevilo - datum rojstva - vsebuje tri {tevila, OSEBNO, BIORITEMSKO in GENERACIJSKO in vse tri uporabljamo v numerolo{kih analizah. Vzemimo za primer, da je nekdo rojen 23. 8. 1952. leta Njegovo OSEBNO [TEVILO dobimo tako, da se{tejemo vse {tevilke v datumu rojstva in jih spremenimo v enostavno {tevilo: 2 + 3 + 8 + 1 + 9 + 5 + 2 = 30 = 3 + 0 = 3.

BIORITEMSKO [TEVILO sestavlja vsota {tevil dneva in meseca rojstva, ki ga tudi spremenimo v enostavno {tevilo: 23 + 8 = 31 = 3 + 1 = 4 GENERACIJSKO [TEVILO pa je vsota vseh {tevil v letnici rojstva, spremenjeno v enostavno {tevilo: 1952. leta = 1 + 9 + 5 + 2 = 17 = 1 + 7 = 8

Misteriji 41

A STRONUMEROLOGIJA Vsak ~lovek ima samo eno osebno {tevilo, ki predstavlja njegovo osebnost.

To je nekaj, kar je zapisano v ‘ivljenjski knjigi in je pogojno nespremenljivo. Je v bistvu na{a osebna karta. In medtem ko nam osebno {tevilo pove, kak{no osebo imamo pred seboj, ga bioritemsko {tevilo in generacijsko leto dopolnjujeta in spreminjata, tako da ga krepita ali slabita in s tem ubla‘ita ali ote‘ita njegove osnovne zna~ilnosti, oziroma nam govorita o spremenljivem stanju te osebe v razli~nih obdobjih in situacijah.

Moramo pa poudariti, da ta spremenljiva stanja ne morejo drasti~no spremeniti osnovnih lastnosti osebnega {tevila.

Numerologija pozna devet osnovnih tipov ljudi, izra‘enih s {tevilkami od ena do devet. Spoznali jih bomo, ko bomo govorili o vsakem {tevilu posebej. Ko spoznavamo in preu~ujemo neko osebo, vedno za~nemo pri osebnem {tevilu, vendar ga spremljamo in opazujemo skozi delovanje bioritemskega {tevila in {tevila generacijskega leta.

KOLI^INA, PA TUDI KAKOVOST @e v najstarej{ih ~asih so menili, da {tevila ne izra‘ajo samo koli~ine, ampak tudi kakovost, v kateri so vsebovane ideje, velika mo~, neznana sila. Te se niso izra‘ale v vrednostih {tevil, ampak so v {tevilih spoznanja, ki so v neposredni povezavi z idejami bo‘anskega in v soglasju z nebe{kimi zakoni. Verovali so, da {tevila obdajajo vsako bitje, ne samo ~loveka v fizi~ni podobi, marve~ tudi ‘ivljenjske, vremenske in prostorske zakone. Prevladovalo je prepri~anje, da bo tisti, ki bo uspel prodreti v mo~ {tevil, ustvaril ~ude‘e z njihovo pomo~jo.

K popularizaciji {tevil je najve~ pripomogel gr{ki filozof in matematik Pitagora s svojimi nasledniki. Njegova slavna misel se glasi: “Vse je urejeno na osnovi {tevila.” Osnova njegove filozofije je teza, da je {tevilo prvobitni element vesolja (Kozmosa), bit vseh stvari in da organizacija vesolja v svojih dolo~itvah predstavlja harmoni~en sistem {tevil in

42

Karl Gustav Jung je menil, da morda {tevila le niso samo pojmi, ampak samostojna bitja, ki izra‘ajo nekaj ve~ kot le koli~ino.

njihovih odnosov. Njegova doktrina govori o povezovanju kozmi~nih ritmov z naukom o {tevilih: “Vse v naravi se podreja {tevilom, zato je {tevilo v bistvu bit sveta. Spoznati vesolje, spoznati svet, njegovo temeljno strukturo in zakonitost ne pomeni drugega kot spoznati {tevila, ki z njimi upravljajo.”

POMEN [TEVIL [tevila od 1 do 9 pojmujemo kot “sveta”, pripisujemo jim naslednje pomene: 1 je simbol inteligence in mo~i.

2 je simbol mi{ljenja (vedno dvojnega), ustvarjalnega razvoja in usodne pogube.

3 je simbol intelektualnega in duhovnega razvoja, ozna~uje tri ravni ~lovekove du{e (materialno, razumsko in duhovno ali bo‘ansko).

4 predstavlja materialni svet, pravico, minljivost in golgoto (kraj trpljenja).

5 je simbol biolo{ke in duhovne evolucije ~loveka, celotnosti ~utnega sveta in zakona.

6 je simbol harmonije, notranjega miru, nesebi~nosti in vi{jih idealov.

7 ozna~uje kriti~no obdobje, mistiko in skrivnostnost, spoj neba in zemlje.

8 je simbol kozmi~nega ravnote‘ja in neskon~nosti.

9 ozna~uje uspeh dela, ki smo se ga lotili in ga kon~ali, konec enega in najavlja za~etek novega ciklusa.

Najzna~ilnej{a med njimi so {tevila 1, 2, 3 in 4, ki se pojavljajo najbolj pogosto in imajo najbolj raz{irjen vpliv, njihova vsota 10 pa ozna~uje bistvo bo‘anskega.

Parna {tevila so ‘enska, neparna so mo-

{ka itd. V tem pregledu ni iz~rpana vsa simbolika {tevil. Vsak narod in vsaka kultura jih razlaga na poseben na~in, v odvisnosti od religije, obi~ajev, dru‘benih pogojev, mentalitete ljudi... Iz povedanega vidimo ve~pomenskost {tevil, ki predstavlja problem, in za razlaganje {tevil potrebujemo veliko znanja in ve{~ine, kot je zbrano v knjigi.

SO [TEVILA BITJA? Karl Gustav Jung, psihiater in znanstvenik svetovnega slovesa, pravi, da prevladuje mnenje, da si je ~lovek {tevila izmislil ali si jih spomnil in zato niso ni~ drugega kot koli~inski izrazi. “Kaj ~e so {tevila najdena ali odkrita (kot neposredne objave boga),” se vseeno vpra{a.

“V tem primeru {tevila niso samo pojmi, ampak samostojna bitja, ki izra`ajo nekaj ve~ kot le koli~ino. Blizu nam je prepri~anje, da so {tevila prav tako odkrita kot izumljena. V njih je nekaj nenavadnega, lahko bi rekli celo skrivnostnega.

Nikoli niso bila brez bo`anske avre, zato vsebujejo relativno samostojnost, podobno arhetipski samostojnosti. Takrat bi {tevila kot arhetip (prapodoba, vzorci obna{anja, izku{nje generacij) lahko imela lasten obstoj pred zavestjo in s tem sposobnost, da pogojujejo zavest in ne obratno.” [tevila pa imajo {e druga~en pomen. [tevilka ENA ni samo izraz koli~ine, temve~ tudi PRVI DAN. To ni samo zaporedno {tevilo, ampak tudi ZA^ETEK STVARSTVA. Podobno je tudi z drugimi {tevili. Numerologija je zasnovana na zakonih logike in verjetnosti, mi pa moramo te zakone poznati, ~e ‘elimo dose~i nek rezultat. [tevila, zapisana v ‘ivljenjski knjigi, so v bistvu na{a osebna karta. Osebno {tevilo nam pove, kak{no osebo imamo pred seboj, bioritemsko {tevilo in generacijsko leto pa ga dopolnjujeta in spreminjata; ga krepita ali slabita in s tem ubla‘ita ali ote‘ita njegove osnovne zna~ilnosti. Govorita nam o spremenljivem stanju te osebe v razli~nih obdobjih in situacijah.

D

Povzeto iz knjige Usode du{, hipnoterapevtskih raziskav posmrtnega ‘ivljenja

Samouni~evalne du{e M

oj naslednji primer opisuje korenito predelavo energije in spregovori o posebni vrsti du{, ki jih imenujem hibridne du{e. Po mojih izku{njah so hibridne du{e {e posebej nagnjene k samouni~enju na Zemlji, ker so se, preden so nedavno prispele tudi na na{ planet, utele{ale na tujih svetovih.

Nekatere izmed hibridnih du{ imajo precej te‘av s prilagajanjem na Zemljo, verjetno zato, ker so se na Zemlji prvi~ utelesile {ele v zadnjih tiso~ letih. Druge hibridne du{e so se ‘e prilagodile ali pa so Zemljo za vedno zapustile. Predstavnica teh du{ je tudi du{a iz 61. primera v osmem poglavju.

Obiskov drugih svetov med ‘ivljenji se spomni manj kot ~etrtina mojih klientov. A samo to, da njihove du{e potuje-

Ne ‘elimo, da bi hibridne du{e pozabile, kak{ne posledice so imela njihova dejanja, {kode in bole~ine, ki so jih prizadejale na Zemlji. jo na druge svetove, {e ne pomeni, da so te hibridne. [e manj{i odstotek mojih klientov se spominja, da so se na tujih svetovih tudi utelesili. Te du{e so hibridne du{e.

Hibridna du{a je obi~ajno starej{a du{a, ki se je iz ve~ razlogov odlo~ila, da bo svoja fizi~na ‘ivljenja kon~ala na Zemlji. Bodisi njeni prej{nji svetovi niso bili ve~ primerni za bivanje ali pa je ‘ive-

la na prijaznem svetu, kjer je bilo ‘ivljenje vse preve~ lahko in se je zato odlo~ila za spremembo z izzivom. Ugotovil sem, da so bila ta biv{a utele{enja obi~ajno v ‘ivljenjskih oblikah, ki so malce nad, enake ali malce pod inteligen~nimi sposobnostmi ~love{kih mo‘ganov. Hibridne du{e, ki so se utele{ale na planetih z vi{je razvito tehnologijo kot na Zemlji, kot na primer na tistih, kjer so ‘e bila mo‘na potovanja v vesolje, so pametnej{e, ker so starej{a rasa. Opazil pa sem tudi, da imajo klienti z izku{njami s telepatskega sveta ponavadi ve~je psihi~ne sposobnosti.

Menim, da je izraz hibridna du{a ustrezen za tiste du{e med nami, ki izhajajo iz me{anih utele{enj. Te du{e so se razvile iz bivanj v gostiteljih, ki so genetsko druga~ni od ljudi. Spoznal sem ‘e

Misteriji 43

SAMOUNI~ EVALNE

DU { E

nekatere nadarjene ljudi v tem ‘ivljenju, ki so svoj razvoj za~eli na nekem drugem svetu. Toda obstaja tudi temna stran vsega tega, kot bo razlo‘il preiskovanec s V. stopnje, ki se usposablja za Mojstra obnavljanja.

21. PRIMER Dr. N.: Glede na to, da delate z resno po{kodovanimi du{ami, bi mi lahko kaj ve~ povedali o va{ih dol‘nostih?

P.: Delam v posebnem oddelku za du{e, ki so se izgubile v mo~virju zla.

Dr. N.: (potem ko sem izvedel, da se preiskovanec ukvarja le s tistimi du{ami z Zemlje, ki so se, preden so pri{le na Zemljo, utele{ale na drugih svetovih) Ali so du{e v tem oddelku hibridne du{e?

P.: Da, v prostoru za obnavljanje se ukvarjamo s krvolo~nimi du{ami.

P.: (me prekine) To ni nobeno opravi~ilo.

Dr. N.: V redu. Prosim, nadaljujte z opisom va{ega dela.

P.: Sem obnovitelj druge stopnje.

Dr. N.: Kaj to pomeni?

P.: Ko te du{e izgubijo svoja telesa, jih pri~akajo njihove vodnice in morda eden izmed njihovih dobrih prijateljev. Ta prva stopnja ne traja prav dolgo. Du{e, ki so bile vpletene v grozljiva dejanja, nato takoj pripeljejo k nam.

Dr. N.: Zakaj pa prva stopnja ne traja tako dolgo kot pri drugih du{ah?

P.: Ne ‘elimo, da bi pozabile, kak{ne posledice so imela njihova dejanja - {kode in bole~ine, ki so ju prizadejale na Zemlji. Na drugi stopnji jih lo~imo od neoku‘enih du{.

Dr. N.: Sli{i se, kot bi vodili kolonijo za gobavce?

P.: (osorno) To ni prav ni~ sme{no.

Dr. N.: Kako grozno poimenovanje za du{o.

P.: @al mi je, ~e vas to moti, toda kako bi druga~e poimenovali du{o, ki je bila vpletena v tako stra{na dejanja, da se ji v njenem trenutnem stanju ne da pomagati?

Dr. N.: (ko se opravi~im) Menda ne pravite, da so vse du{e, ki zagre{ijo hudodelstva, hibridne du{e?

P.: Seveda ne. To je moj oddelek. Toda vedeti morate, da so nekatere resni~ne po{asti na Zemlji prav hibridi.

Dr. N.: Vem, vem ... toda pri tem je precej vplivalo tudi ~love{ko telo ...

Dr. N.: Mislil sem, da je duhovni svet prostor popolnega reda in mojstrov z vzvi{enim znanjem. ^e so te hibridne du{e oku‘ene spake v ~love{ki obliki - du{e, ki se niso sposobne prilagoditi du{evnemu ustroju ~love{kega telesa - zakaj so bile potem poslane na Zemljo? Iz tega sklepam, da duhovni svet ni nezmotljiv.

P.: Velika ve~ina du{ je v redu in njihov prispevek k ~love{ki dru‘bi je velik. Ali bi zato, ker se nekaj du{ izka‘e za slabe, vsem du{am odrekli prilo‘nost, da pridejo na Zemljo?

Hydronic Ali, kako si v svoj dom napeljemo studenec.

Zni`uje genotoksi~nost in o`ivlja vodo v hi{i.

Informacije: telefon 01 / 434 73 09 041 727 899 www.hydrovital.com

44

Dr. N.: Ne, ne, seveda ne. Pojdiva dalje. Kaj naredite s takimi du{ami?

P.: Drugi mojstri, ki so dale~ nad menoj, pregledajo njihovo oku‘eno energijo. Predvsem ‘elijo ugotoviti, kako so na njihovo telo vplivale izku{nje iz prej{njih svetov. Vedeti ho~ejo, ali je bil to osamljen primer ali pa so te‘ave na Zemlji imele tudi druge du{e s tega planeta. ^e se izka‘e, da dr‘i to zadnje, se lahko zgodi, da du{am s tega sveta prepovejo nadaljnji prihod na Zemljo.

Dr. N.: Povejte mi, prosim, kaj ve~ o va{em oddelku.

P.: Moja skupina se ne ukvarja z du{ami, ki so zagre{ile eno samo resno grozodejstvo, ampak z du{ami, ki se nepretrgoma zapletajo v kruta ‘ivljenja. Te du{e imajo potem mo‘nost, da same izberejo, kaj ho~ejo. Mi se po na{ih najbolj{ih mo~eh potrudimo, da z rehabilitacijo o~istimo njihovo energijo, in ~e se nam zdi, da se jih da re{iti, se lahko odlo~ijo, da se vrnejo na Zemljo v vlogi, v kateri bodo izkusile isto vrsto bole~ine, kot so jo povzro~ile, samo {e pomno‘eno.

S AMOUNI ~EVALNE Dr. N.: Bi se dalo re{iti du{o, ki je v ‘ivljenju zagre{ila grozljive krutosti, a se neizmerno kesa?

P.: Verjetno.

Dr. N.: Mislil sem, da karmi~na pravica ni kaznovalna?

P.: Saj ni, kajti ponujamo prilo‘nost za ustalitev in odre{itev. Obi~ajno morajo du{e v ve~ ‘ivljenjih prestajati enako mero iste vrste bole~ine, kot so jo same prizadejale drugim ljudem. Zato sem rekel pomno‘eno.

Dr. N.: Predvidevam, da se kljub vsemu ve~ina du{ vseeno odlo~i za to mo‘nost?

P.: Motite se, ve~ino du{ je preve~ strah, da ne bi zopet zapadle v stare vzorce. Poleg tega pa jim tudi manjka poguma, da bi bile v prihodnjih ‘ivljenjih ‘rtve one same.

DU { E

Michael Duff Newton dr. sc.

USODA DU[ 5.500 SIT

Dr. N.: Kaj storite, ~e se te du{e ne ‘elijo vrniti na Zemljo?

P.: Te du{e gredo potem po poti tistih, za katere menimo, da jim ni pomo~i. Njihovo energijo raztrosimo.

Dr. N.: Je to na~in predelave energije - ali kaj drugega?

P.: Ah ... da ... mi to imenujemo razdrobitev energije - to pomeni ta raztrositev. Res jo predelamo. Njihovo energijo razdrobimo na delce.

Dr. N.: Mislil sem, da se energije ne da uni~iti. Ali ne uni~ite s tem identitete teh oku‘enih du{?

P.: Energije ne uni~imo, samo spremenimo jo in spreobrnemo. En delec stare energije lahko pome{amo z devetimi delci nove sve‘e energije. S tem razred~enjem postane oku‘en del neu~inkovit, majhen del originalne identitete pa ostane nedotaknjen.

Dr. N.: Torej negativno slabo energijo pome{ate z novo dobro energijo, s ~imer postane oku‘ena du{a ne{kodljiva?

P.: (se zasmeje) Ni nujno, da je ravno dobra energija, bolj pomembno je, da je sve‘a.

Dr. N.: Se kdaj zgodi, da se kak{na du{a upre raztrositvi?

P.: Da. So du{e, ki privolijo v ta postopek, ozdravijo in ‘ivijo plodna ‘ivljenja na Zemlji in drugje ... so pa tudi du{e, ki ne dovolijo, da bi kdo posegel v njihovo identiteto.

Dr. N.: In kaj se zgodi s takimi du{ami, ki zavrnejo va{o pomo~?

P.: Veliko jih preprosto odide v limb, kjer poi{~ejo kak samoten kraj. Ne vem pa, kaj se nato dogaja z njimi.

Preden nadaljujem, bi ‘elel navesti {e dejstvo o karmi~nih odlo~itvah, ki si ga moramo zapomniti. ^e naletite na ljudi, ki jih v ‘ivljenju pesti velika nesre~a, to {e ne pomeni, da so ti ljudje v prej{njem ‘ivljenju sejali zlo ali kakr{na koli druga grozodejstva. ^etudi du{a v preteklosti ni bila povezana s takimi dejanji, lahko vseeno izbere ‘ivljenje trpljenja in du{evnih bole~in, da bi se nau~ila so~ustvovati z ljudmi in jih razumeti.

D

4.400 SIT * *je cena za naro~nike na revijo Misteriji

Razi{~ite pomen va{ih lastnih duhovnih spominov, ko boste brali izpovedi ljudi v globoki hipnozi, ki pripovedujejo o: D na{em namenu na Zemlji, D duhovnih prizori{~ih, kamor du{e odidejo po smrti, D na~inih, kako se du{e povezujejo z ‘ivimi, D duhovnih vodnicah in svetu modrih bitij, ki nas po vsakem ‘ivljenju temeljito izpra{ajo, D sorodnih du{ah, D povezavah med duhovnimi skupinami in ~love{kimi dru‘inami, D reinkarnaciji in potovanjih du{ med ‘ivljenji, D povezavi med du{o in mo‘gani, D razlogih, zakaj si du{e izberejo dolo~ena telesa.

Dr. Newton je z razvojem lastnega na~ina regresije odkril, da lahko kliente popelje prek do‘ivetij iz preteklih ‘ivljenj do pomembnej{ega obstoja du{e med ‘ivljenji.

V vseh knjigarnah! ^e ‘elite knjigo (ali revijo Misteriji) prejeti na dom, pokli~ite:

01/431 20 25 Misteriji 45

Kozmobiolo{ki koledar februar - marec 2002 13.01. ob 14:30 14.01. ob 03:42 16.01. ob 15:01 17.01. ob 16:48 19.01. ob 03:36 21.01. ob 15:48 21.01. ob 18:48

24.01. ob 01:29 25.01. ob 15:34 26.01. ob 07:18 28.01. ob 09:32

ned.

13.1.

pon.

14.1.

tor.

15.1.

sre.

16.1.

~et.

17.1.

pet.

18.1.

sob.

19.1.

ned.

20.1.

pon.

21.1.

tor.

22.1.

sre.

23.1.

~et.

24.1.

pet.

25.1.

sob.

26.1.

ned.

27.1.

pon.

28.1.

tor.

29.1.

sre.

30.1.

~et.

31.1.

pet.

1.2.

sob.

2.2.

ned.

3.2.

pon.

4.2.

tor.

5.2.

sre.

6.2.

~et.

7.2.

pet.

8.2.

28.01. ob 23:52 30.01. ob 09:32

21.02. ob 06:07 01.02. ob 09:45 03.02.ob 11:36 04.02. ob 14:34 05.02. ob 16:22 08.02. ob 09:29 08.02. ob 00:10

10.02. ob10:16

12.02. ob 08:42

13.01. ob 14:30

12.02. ob 21:54 15.02. ob 10:27 17.01. ob 16:48

9.2.

ned.

10.2.

pon.

11.2.

tor.

12.2.

16.02. ob 12:56 17.02. ob 22:59 20.02. ob 09:51

21.01. ob 18:48

20.02. ob 13:03

22.02. ob 17:17 25.01. ob 15:34

24.02. ob 05:33 24.02. ob 20:37 26.02. ob 20:48

28.01. ob 23:52

sob.

12.02. ob 08:42

27.02. ob 10:18

tor. sre.

12.2.

13.2.

~et.

14.2.

pet.

15.2.

sob.

16.2.

ned.

17.2.

pon.

18.2.

tor.

19.2.

sre.

20.2.

~et.

21.2.

pet.

22.2.

sob.

23.2.

ned.

24.2.

pon.

25.2.

tor.

26.2.

sre.

27.2.

~et.

28.2.

pet.

1.3.

sob.

2.3.

ned.

3.3.

pon.

4.3.

tor.

5.3.

sre.

6.3.

~et.

7.3.

12.02. ob 08:42

16.02. ob 12:56

20.02. ob 13:03

24.02. ob 05:33

27.02. ob 10:18

28.03. ob 19:48

21.02. ob 06:07

02.03. ob 15:38 02.03. ob 19:52 04.03.ob 22:56

04.02. ob 14:34

06.03. ob 02:26 07.03. ob 05:49 09.03. ob 15:57

08.02. ob 00:10

10.03. ob 01:17

12.03. ob03:57

12.02. ob 08:42

14.03. ob 03:04

pet.

8.3.

sob.

9.3.

ned.

10.3.

pon.

11.3.

tor.

12.3.

sre. ~et.

13.3.

14.3.

02.03. ob 15:38

06.03. ob 02:26

10.03. ob 01:17

14.03. ob 03:04

Osnovnipodatkizanaravnona~rtovanjerojstevsozbranivknjigiKozmobiolo{kikoledarinvrevijiNaravaZdravjeavgust1999.

46

umetnost, ki jo ponujajo izbrani in skrbno urejeni recepti Slavka Adamljeta, mojstra, ki se pona{a z mednarodnimi kuharskimi odli~ji. Slovenska kuhinja ima odli~na uvodna besedila, ki bralca opomnijo na veliko raznovrstnost na{e de‘ele in nudijo tudi razlago, zakaj je slovenska hrana bolj skromne narave in {e tista, ki je zbrana v knjigi, je nekdaj sodila ve~inoma med prazni~ne jedi.

Lepo urejena knjiga pomaga pri pripravljanju jedi, s katerimi lahko

predstavimo svojo domovino.

Seveda pa je ne gre jemati kot vsakdanjo kuharico, saj so jedi, zbrane v njej, neprimerne za vsakdanje prehranjevanje. Tako kot so bile v ~asu nastajanja postavljane na mizo ob prazni~nih dneh, tako naj bi jih tudi danes postavili na mizo ob posebnih prilo‘nostih.

Lepa fotografija in oprema dajeta knjigi darilni namen, knjiga pa nudi tudi osnovna napotila za

postre‘bo ustreznih vin.

Slovenska kuhinja; ve~ kot 100 tradicionalnih jedi Recepte izbral: Slavko Adamlje Izdala: Mladinska knjiga Format: 21 X 26 cm Obseg: 144 strani Trda vezava Cena: 8.400 SIT Poznavanje dolenjske, belokranjske, gorenjske, koro{ke, {tajerske, prekmurske, primorske in notranjske kuhinje je ‘e mala

Priporo~a v branje ^opova knjigarna • Newton D. Michael : Usoda du{ • D’Adamo dr. Peter J.: 4 na~ini prehrane za 4 krvne grupe

• Dalaj Lama: Citati 14 Dalaj Lama • Foster Barbara M.: Skrivna ‘ivljenja Aleksandre David-Neel

• Kezele A. P.: Vastu - Dobri duh prostora

• Me{ko Sabina: Mudre ‘ivljenja • Pterson Wayne S.: Nenavadni ~asi, nenavadni ljudje

• Stokes Gordon: Brez stresa je u~enje la‘je

• Walsh Neale D.: Dru‘enje z bogom • Vene-Grubi{a: Iz dnevnika milijonarja

Negujmo telo naravno Avtorica: Stephanie L. Tourles Prevedla: [pela Vodopivec Ilustrirala: Nada Jensterle & co Zalo‘ila: [pela Vodopivec Format: 15 x 23 cm Obseg: 150 strani Bro{irano Cena: 3.888 SIT Lepo pripravljena knjiga je odgovor na dejstvo, da veliko tudi najbolj znanih pripravkov iz zakladnice naravne kozmetike vsebuje konzervanse, ki ko‘i in

zdravju lahko povzro~ajo tudi neza‘elene u~inke. Avtorica, ki se je dolga leta ukvarjala s komercialno pripravljenimi kozmeti~nimi izdelki, je ubrala svojo pot z zeli{~i, ‘iti, sve‘im sadjem in zelenjavo, ore{~ki, semeni in olji ter v kuhinji ustvarila zdravju prijazno doma~o kozmetiko, ki poskrbi za naraven in zdrav sijaj obraza in telesa.

V knjigi Negujmo telo naravno je ve~ kot 100 enostavnih receptov, s pomo~jo katerih lahko kuharske sestavine spremenimo v prakti~ne in u~inkovite kozmeti~ne pripravke in sami ustvarimo zanesljivo ne{kodljive vla‘ilne kreme za roke, obraz in stopala, prelive za prekrivanje sivih las in zeli{~ne barvne prelive, naravne pilinge za obraz, pudre za telo, kopeli za stopala, mila in {ampone. [e ve~, pripravite si lahko tudi osve‘ilne zeli{~ne zobne paste, pa celo pipravke proti mr~esu.

Knjigo so prvi bralci ocenili z besedami “pou~na pusto lov{~ina”.

Najbolj iskane knjige v trgovimi Aurea v BTC, hala A v Ljubljani

Novi knjigi 1.

Usoda du{, dr. Michael Newton

2.

Potovanje du{, dr. Michael Newton

3.

Telo kli~e po vodi, dr. F. Batmanghelidj

4.

Alkimist, P. Coelho

5.

Pecivo sestre Vandeline

6.

Uteha filozofije, A. De Botton

7.

Kako vidimo, beremo in izbolj{amo avro, dr. Tom J. Chalko

8. ^ude` olj~nega olja, Jean Barilla

9.

Vodnik prakti~ne aromoterapije, H. Lee

10.

Recepti za biohrano, M. Omahen

Misteriji 47

Organiziramo “Prvi motivacijski seminar v Sloveniji,” ki bo v soboto, 2. februarja 2002, ob 10.00 uri, v hotelu Dobrava v Zre~ah.

Cena seminarja samo 17.017 SIT, za va{ega partnerja pa 11.543 SIT

Motivacijski seminar bo vodil Motivator –

SMILJAN MORI

Na seminarju boste na{li odgovore na {tevilna vpra{anja.

Ali s te`avo dose`ete svoje cilje? Nikakor ne morete pri~eti s potjo do svojih sanj? Si `elite, da bi bili bolj produktivni, bolj ustvarjalni, bolj nagnjeni k spremembam? Si `elite brez odla{anja sprejemati te`avne odlo~itve? Kaj je tisto, zaradi ~esar odnehamo?

Zato postanite ~lovek dejanj tudi sami!

The Motivation Day Prijavite se lahko na telefonsko {tevilko 02 / 234 84 10, preko interneta http://smiljanmori.com/seminar.php, preko e-po{te: info@smiljanmori.com.

Smiljan Mori SUCCESS SYSTEMS, d.o.o., Maribor

Ciroza jeter • O hudi bolezni jeter - temni senci alkoholizma - pi{e dr. Andrej Gruden vabi na brezpla~no predavanje

“NOVI ^LOVEK” s pri~etkom ob 19.00 uri

20. 2. 2002: Grand hotel Union v Ljubljani, 26. 2. 2002: IZUM, Pre{ernova 17, Maribor, 28. 2. 2002: Hotel Diana, Slovenska 52, Murska Sobota, 7. 3. 2002: Dvorana Obrtnega doma, Gradnikove brigade 6, Nova Gorica.

Predavanju bo sledil brezpla~en 12-tedenski seminar.

Informacije: 041 744 879

www.lectoriumrosicrucianum.org

48

februar 2002

Izostanek menstruacije • Lahko je stranski u~inek normalnega stanja ali simptom bolezni...

Po operaciji • Na kaj je treba paziti in kaj lahko storite, da bo okrevanje potekalo uspe{no Kviz • Kaj veste o spolni motnji, ki smo ji do pred

Z Misteriji k sveti Fo{ki Revija Misteriji vabi svoje bralce, da se udele‘ijo enodnevnih avtobusnih izletov k sveti Fo{ki v Istri

16. 2. 2002 in 16. 3. 2002 Sre~anje bo vodil bioterapevt iz Zagreba @eljko Vragovi}.

Izlet organizira turisti~na agencijia Quo Vadis iz Ljubljane, Vodnikova 130, tel.:01/507-18-03.

Venska tromboza • Pri polovici bolnikov pusti trajne posledice, pravi prof. dr.

Pavel Poredo{ Pasti genetike • Je morda kloniranje krivo, da je ov~ka Dolly dobila artritis prezgodaj?

kratkim rekli impotenca?

Alergija na hrano • O alergijah in neprena{anju posameznih ‘ivil smo se pogovarjali z alergologinjo dr. Vesno Glavnik

O~i in prehrana • Morda slab{anje vida lahko prepre~imo z bolj{o izbiro ‘ivil Vnetje sinusov • Bolezen je lahko zelo neprijetna: povzro~a bole~ine in ote‘eno dihanje

Izidi ‘rebanja za nagradno kri‘anko {t. 83

Mali oglasi [EPAT STJEPAN - bioterapevt bioterapija, akupresura, refleksna masa`a. pon. - Bre`ice: Motel PETROL ^ate` tor. - Ljubljana: Dom upokojencev CENTER sre. - Maribor: Hotel GARNI Tabor ~et. - @alec: Hotel @ALEC infor. po tel.: 041/726 084;

PRVA NAGRADA (20.000 SIT): Zofija Ratkovi~, Pr‘anjska 12b, 1117 Ljubljana.

[epat Stjepan s.p., Sevnica

VEDE@EVANJE - SERENA, tel.: 090-41-16, 250 SIT/min.

DRUGA NAGRADA ({tirimese~na naro~nina na revijo Misteriji):

ARURU VEDE@EVANJE s.p., Grosuplje

TE^AJA RADIESTEZIJE IN BIOENERGIJE RADIESTEZIJA: 2., 3., 9. In 10. marec 2002 BIOENERGIJA: 16. in 17. marec 2002 Predavatelj Igor Ziernfield. Prijave in informacije na tel: 01/721-25-81 Kata d.o.o., Dom‘ale

VABIM NA VIKEND SEMINARJE iz cikla: Delo z ‘ivljenjsko energijo - D@E, cena 12.000 Sit. Februar: REIKI IN [AMANIZEM DUHOVNO ZDRAVLJENJE Informacije: Manja Marija Robi~ s.p. BIM, Ul.II. Prekomorske brigade 25a, Koper; tel.: 05/627-23-22, 031/572-522 BIM s.p., Bled

REIKI TE^AJI IN TERAPIJE telefon:

041/791-345 e-mail: reikiposta@yahoo.com TAN-DRA@ d.o.o., Dom`ale

Izvirna darila, s katerimi poka‘ete topel odnos do obdarovanca.

Razen preko prodaje po po{ti (tel.: 01/431 20 25) lahko zajam~eno neponarejene izdelke kupite tudi v naslednjih trgovinah: Bled: Cvetli~arna - galerija TRG Bled in trgovina FONTANA; Bre‘ice: Trgovina in galerija DARILA DON; Dom‘ale: Prod.

Galerija GINKGO; Koper: Trgovina MIA (tr‘nica Koper); Ljubljana: Trgovina AUREA v BTC, hala A, Knjigarna ^OPOVA, MAXIMARKET: odd. Steklo v 2. nd., Zdravilna zeli{~a v pasa‘i; Maribor: Trgovina DARVEL, TC City; Portoro‘: SUN-TOURS trg. in turizem; Tolmin: Alpkomerc trg. ZLATOROG; Medvode: Butik DARIL, BC Loka Mercator; Moravske t o p l i c e : Trgovina za moje ‘ivali (veterinarski in‘.

Nabergoj); Nova Gorica: Manufaktura - NARODNA UMETNOST, trg.

MEDIGO; Radovljica:Trg. META - zdravo ‘ivljenje; Roga{ka Slatina: Industrijska trgovina steklarske {ole; Se‘ana: Trgovina KLASJE; Slovenske konjice: Trgovina VIVA SANA; Slovenska Bistrica: Trgovina VIVA SANA; INDEPENDENCE, je poobla{~eni mre‘ni prodajalec.

Mali oglasi v Misterijih

CENA besede je 200 SIT, (najmanj 3000 SIT za 15 besed ali manj).

10 % popust za tri, 15 % popust za ve~ kot tri zaporedna naro~ila. [tejejo vse besede in {tevilke. 20 % DDV ni v{tet v ceno.

ROK za sprejem je do vklju~no 15. v mesecu za naslednji mesec. Pla~ilo vnaprej na posl. ra~un {t.: 02083-11412222. Informacije po tel.: 01/ 431-20-25.

SPREJEM oglasa le pisno: s pismom (s prilo‘eno kopijo vpla~ila) ali po faksu 01/230-16-27.

Storitev razli~nih ponudnikov, objavljenih na tej strani, ne preverjamo in zanje ne odgovarjamo. Bralke in bralce prosimo, da nam o kakovosti ponujenih storitev sporo~ijo svoje mnenje.

Primo‘ Bre‘an, Zatolmin 64b, 5220 Tolmin.

3 TRETJE NAGRADE (knjiga zalo`be ARA): Karolina Dovnik, [umenjakova 4, 2341 Limbu{, Radovan Bofulin, Irje 32, 3250 Roga{ka Slatina, Marija Mohori~, Jurija Vege 15, 5280 Idrija.

Nagrade bomo poslali po po{ti.

Re{itev nagradne kri‘anke {t. 82: VODORAVNO: slog, Muck, tobak, Asen, Erida, Noni. Kis, Predan, elektrika, bron, zasedba, Renault, tla, inuit, apostol, erg, {al, gospod, pekarna, Ta, AN, Ernest, Mikeln, Dior, aziat, topot, Amon, AH, ena, lina, volkodlak, zamera, Teo, Asa, insert, negativ, Onek, EA NAGRADNI POJMI: BLODNA ELEKTRIKA, VOLKODLAK, USODA DU[

Prosimo, da re{itev po{ljete do 15. februarja 2002 v ovojnici s pripisom KRI@ANKA 84 na naslov: Misteriji, [martinska 10, 1000 Ljubljana.

Iz‘rebali bomo pet nagrajencev, ki bodo prejeli: 1. nagrada: 20.000 SIT 2. nagrada: {tirimese~na naro~nina na revijo Misteriji 3.-5. nagrada: knjiga zalo`be ARA

Misteriji 49

Nagradna kri`anka (84) Ime in priimek: Po{tna {t.: [t.: `iro ra~una:

50

Stalno bivali{~e: Dav~na {t.:

Dav~na izpostava: Pri banki:

Operativna {t. banke:

ZGODOVINA, KI JE NI V U^BENIKIH A G I J N K A ^ O R V

Knjiga odgovarja na vpra{anja o izvoru ~love{ke rase tako,

da opisuje in razlaga stotine

izkopanih predmetov, ki so jih v zadnjih dvesto letih izlo~ili iz znanstvenega gradiva, ker se niso ujemali s prevladujo~imi znanstvenimi predpostavkami.

Knjiga je sijajno znanstveno delo in hkrati detektivka, je dokazni material o nevednosti znanstvenikov; sodba pa je seveda prepu{~ena Vam, dragi bralec, ki najnovej{o 256 strani debelo knjigo (3.900 SIT) lahko najdete v knjigarni ali pa si jo naro~ite na dom.

Naro~ila po telefonu: 01/431-20-25 ara@zalozba-ara.si

Informirani kozarec