Revija-Misteriji-100_november-2001

LETNIK 9. - [T. 100 - NOVEMBER 2001 - 600 SIT, 48 HRK

POZOR! BRANJE TE REVIJE LAHKO VPLIVA NA VA[E @IVLJENJE

100

ISSN 1318-1777

Misteriji 1

Ali vam je kaj mar va{ih mo`ganov? (in mo`ganov va{ih otrok)

Za{~ita pred sevanjem NORAD je naprodaj na vseh ve~jih po{tah v Sloveniji, ter v trgovinah: v Ajdov{~ini: Trgovina Medigo • na Bledu: Cvetli~arna-galerija Trg Bled in Trgovina Fontana • v Bre‘icah: Trgovina in galerija Darila Don • v Idriji: Trgovina TIM Mlakar • v Kopru: Trgovina MIA, v pritli~ju tr‘nice Koper • v Kranju: Trgovina Mars • v Kri‘ah: Trgovina Dava • v Ljubljani: Trgovina AUREA v BTC, hala Apritli~je, Knjigarna na ^opovi 3 • v Mariboru: Trgovina Darvel TC City 2. nad. • v Tolminu: Alpkomerctrgovina Zlatorog • v Moravskih Toplicah: Veterinarski in`eniring Nabergoj, Trgovina za moje `ivali • v Novem Mestu: Trgovina Orient • v Novi Gorici: Manufaktura, posl. Narodna umetnost in Trgovina Medigo • v Pod~etrtku: Trgovina Lida v hotelu Breza in Drogerija Barbara v vasi Lipa • v Roga{ki Slatini: Industrijska trgovina Steklarske {ole • v Se`ani: Trgovina Klasje • v Slovskih Konjicah: Trgovina Viva Sana • v Slovenski Bistrici: Trgovina Viva Sana • v @i~ah: Prodajalna zeli{~ v @i~ki kartuziji V Sloveniji samo 2.975 SIT

2 ARA zalo`ba d.o.o. [martinska 10, 1000 Ljubljana; tel.: 01/431-20-25

Misteriji LETNIK 9. - [T. 100

november 2001

9

21

Bakterija postala oro‘je

Kemi~na kastracija mo{kih

Mikoplazmo je ~lovek predelal v u~inkovito sredstvo za ubijanje

Premalo pa se zavedamo, da si moramo Zemljo deliti z ‘ivalmi

12

29

Psihi~no ~utenje

Podobe izginejo v ve~nost

Z vajo si lahko sami razvijemo ve~jo senzitivnost

Ra~unalnik na mejah mo‘nega pri ustvarjanju podob iz sveta naklju~ij

13 Bli‘nja sre~anja v vesolju Mnogi astronavti so spregovorili o nenavadnih nebesnih fenomenih

17 Hudi~ ali angel?

Internet izziva tudi zelo skrajne intelektualne reakcije

35 Kdo je zmagal na Vidov dan?

Skrivnost Kosovske bitke leta 1389

39 Napoleonove skrivnosti Ali je bilo v ‘ivljenju malega Korzi~ana vse vnaprej predvideno?

44 19 Otroci z novo zavestjo Indigo otroci (1)

Ra~unalni{ko merjenje ~ustev Sveta geometrija orisuje zakone, ki veljajo za celotno vesolje

Misteriji 3

P ISMA Ilustrirana mese~na revija

Misteriji Naslov uredni{tva: Revija Misteriji, [martinska 10, 1000 Ljubljana Tel.: 01/231-93-60, fax: 01/230-16-27 Elektronska po{ta: ara@zalozba-ara.si Izdaja: ARA Zalo`ba d.o.o., Cigaletova 5, Ljubljana Direktor zalo`be: Jo‘e Vetrovec Tel.: 01/231-93-60 Odgovorni urednik: Jo`e Vetrovec Tel.: 01/231-93-60 Oblikovanje: J&V Ra~unalni{ki prelom: Luka Zlatnar Tel.: 01/431-43-83 Lektoriranje: Lili Epih Tajni{tvo in naro~nine: Lilijana Knez Tel.: 01/231-93-60 Oglasno tr`enje: Tel.: 01/431-20-25 Prodaja po po{ti: Vanda Klop~i~ Tel.: 01/431-20-25 Odprema po{iljk po po{ti: Franci Hemler Tel.: 01/529-42-44

[MARTINSKA 10, 1000 L JUBLJANA

ALI

ara@zalozba-ara.si

Skrivnostno silvestrovanje za bralce Misterijev in njihove prijatelje. Popoldne delavnica z gospodom Ivanom Mohori~em “Prerokovanje DA ali NE”, nato pa veselo v novo leto.

Odhod iz Ljubljane 31. decembra 2001 popoldne, vrnitev 1. januarja 2002 v jutranjih urah.

Tisto, kar dajemo, tudi prejemamo

dgovor na pismo Alenke Slapar (RodiO la bom Jezusa).

Vem, da je za mnoge precej nenavadno ter dvomljivo, da naj bi se Jezus ponovno vrnil kot otrok materi, ki naj bi bila jaz, zato ne zamerim nikomur, ki bi imel glede tega pomisleke.

Vedela pa sem, da bodo imeli najve~je pomisleke prav sova{~ani, saj tudi pred 2000 leti v doma~em kraju, ni nih~e verjel v Jezusa ko se je rodil, in tudi sedaj ga ne bodo imeli radi. Kaj ‘ali Boga? @ali ni pravilen izraz, on je raz‘alo{~en. Raz‘alo{~en nad vsemi tistimi, ki v so~loveku ne znajo videti dobro in ga ne znajo soditi po dobrem, ampak po zlu. On je raz‘alo{~en nad vsemi tistimi, ki zavr‘ejo svoje otroke in ki so mu

oddaljeni. Mnogo je stvari, zaradi katerih je ‘alosten in on resni~no ~aka vse ljudi, da spregledajo ter za~utijo njegov objem, ki nas vse varuje. Rada bi povedala, gospa Alenka, glede va{ih obto•b, izmi{ljotin, koristoljubja, zlih namenov in zavojevalstva in vas opozorila: malo je takih, ki bi vam odpustili, zato vam bi zelo koristilo v ‘ivljenju, ~e bi nehali soditi ljudi, saj boste neko~ sami sojeni od drugih. Tisto, kar dajemo, tudi prejemamo. Razmisliti bi morali tudi o tistem, ko ste rekli, da lahko to vse {kodi mladim du{am. Vedite naslednje: ‘ivljenje je {ola za vse du{e in tu smo zato, da se nau~imo najti bo‘ji mir. Vsak ima svojo pot in spoznati mora tako nemir kot mir, da lahko razlikuje dobro in zlo.

Naj to pismo kon~am z bo‘jim sporo~ilom za vse du{e. Bog je rekel:

“V tem ~asu bom otroke peljal v lu~, kdor me bo `elel spoznati, me bo na{el.

Kon~al bom dobo krivih prerokov, resnica pa bo vzcvetela iz srca...”

Vsem ljudem, ki bodo ‘eleli pomo~, bom pomagala. In vedite, da vam O~e bog ni oddaljen - prebiva v va{em srcu!

Sara Poje

Letniki revije

e~ letnikov revije Misteriji prodajo: V ga. Zinka (01/50 54 212), ga. Majda (05/66 87 010), g. Jo‘e (01/70 91 709).

Popravek

prej{nji {tevilki revije Misteriji smo v ~lanku V “^i{~enje prikritih ~ustev” objavili napa~no informacijo.

Delavnice Svetlobni dih - proces ~i{~enja ~ustev ni vodila Fani Oki~, ampak MILA IVANOVI^.

NARO^ITE MISTERIJE IN POJDITE NA MORJE Med novimi naro~niki, ki se bodo naro~ili na Misterije v mesecu novembru, bomo iz‘rebali dve nagradi. Prva bo iz‘rebanega naro~nika oziroma naro~nico vodila na desetdnevne po~itnice (preno~evanje z zajtrkom in najemom kuhinje) v Lovi{te, na polotoku Pelje{cu v ju‘ni Dalmaciji. Na po~itnice bo lahko popeljal / a {e svojega gosta. O vsem se bo pomenil / a z gostitelji, poklical / a bo v Lovi{te gospo Zdravko in se domenil / a, kdaj lahko pride v ribi{ko dru‘ino. (Tel.: 00 385 20 718 023) Druga nagrada pa je enodnevni obisk k sveti Fo{ki v hrva{ki Istri.

Fotoliti: Grafi~ni studio K, Ljubljana Tisk: Tiskarna Ljubljana d.d., Ljubljana Cena izvoda v maloprodaji 600 SIT. Prodaja v kolporta`i: Prodaja, Dunajska 5, Ljubljana, tel.: 01/473-88-41. V naro~nini, ki se pla~uje {tirimese~no (2.160 SIT), 10 % popusta. Poslovni ra~un: 02083-0011412222.

Devizni ra~un: 50100-620-133-900-579602.

4

Revijo naro~ite po telefonu 01/231-93-60. V avgustu smo iz`rebali: • Lovi{te: Magda Ivanu{a, Dalmatinova 1, 8270 Kr{ko.

• Sv. Fo{ka: Ana Kova~i~, Vrhov~eva c. n. h., 1351 Brezovica.

ZANIMIVOSTI

ATLANTIDA DOKON^NO NAJDENA?

A

tlantida, otok, ki ga prvi omenja Plato in buri mnoge duhove, naj bi bila dokon~no odkrita. Na njem naj bi domovala visiko razvita civilizacija, ki je pustila nekaj sledov, med drugim naj bi ta civilizacija ustvarila tudi dobro znani atlantidski prstan, ki ga nosi nekaj tiso~ Slovencev in nekaj sto tiso~ ljudi po vsem svetu, da jih varuje in jim pomaga v vsakdanjem ‘ivljenju z energijami, ki jih zbira iz kozmosa in jih tudi spreminja v prid ljudi, ki prstan nosijo. Enak relief, kot krasi prstan pa je znan kot “zdravilni” simbol na ve~ koncih Afrike. Zasluga gre Jacquesu Collina-Girardu z mediteranske univerze Aix v Provansi: “Nih~e se ni resno poglobil v najbolj prepri~ljivo lokacijo,” pravi znanstvenik in navaja, da je Plato zapisal, da Atlantida le`i prav pred Herkulesovimi stebri, ki jim danes pravimo Gibraltarska o`ina.

Jacques Collina-Girard se ukvarja z vzorci ~love{kih selitev iz Evrope v severno Afriko v ~asu zadnje ledene dobe, torej pred 19.000 leti. Zanima ga, ali so ljudje v paleolitiku lahko pre~kali o‘ino. Da bi to lahko ugotovil, je izdelal zemljevid zahodne evropske obale za obdobje paleolitika in seveda upo{teval, da je bila tedaj morska gladina ni‘ja za 130 metrov.

Pri obdelavi podatkov za paleolitski zemljevid se mu je izrisal arhipelag z otokom, ki ga je, kot je prepri~an francoski znanstvenik, Plato opisal kot Atlantido.

“To je Atlantida,” je prepri~an Jacques Collina-Girard in poudarja, da je Plato zapisal, da je Atlantida le`ala pred Gibraltarsko o`ino, ki pa je bila tedaj mnogo vi{ja in bolj strma.

Pred 11.000 leti se je morje za~elo dvigati hitreje in se je vsakih sto let dvignilo za ve~ kot dva metra. In tako je morje potopilo Atlantido ‘e 9.000 let pred Platom. Vendar se Platovi opisi ne ujemajo s to teorijo. Plato govori o izbruhu vulkana in otoku, ki je bil zelo velik. Jacques Collina-Girard pojasnjuje, da je Atlantida le 14 kilometrov dolg in 5 kilometrov {irok otok.

Meni, da je Plato pa~ pretiraval in da se je v zgodbah, ki so se pred zapisom prena{ele od ust do ust, pa~ bolje sli{alo, da je otok eksplodiral, kot da ga je po~asi preplavljalo morje.

D

KLONIRANI MUFLON

K

lonirani muflon~ek, ki veselo ska~e po skalah Sardinije, je nov dokaz, da je pred izumrtjem mogo~e re{iti marsikatero izumirajo~o ‘ivalsko vrsto. V to so sedaj popolnoma prepri~ani italijanski znanstveniki, ki jim je uspelo, po vzoru na ovco Dolly, klonirati muflona, divjo ovco, ki je prebivalka Sardinije, Korzike in Cipra, ska~e pa tudi po slovenskih gorah in se, neklonirana, pase ob cesti, ki vodi na Ljubelj.

Italijanski znanstveniki so vzeli DNA iz mrtvega muflona in jo injicirali v jaj~ece doma~e ovce. Nekaj zarodkov so implatirali v doma~e ovce in ena med njimi je povrgla resni~no zdravega muflon~ka, ki sedaj, kot smo ‘e zapisali, ska~e v divjini osrednje Sardinije.

D

TRETJINO KITAJCEV BO POKON^AL TOBAK

M

arsikje po svetu se je {tevilo kadilcev mo~no zmanj{alo in v zahodni kulturi velja kajenje ‘e za nekulturno po~etje. Vse druga~e pa je na Kitajskem, kjer kadi vse ve~ in ve~ ljudi. Kadijo tako veliko, da so britanski in hongkon{ki strokovnjaki v reviji British Medical Journal napovedali, da bo v nekaj prihodnjih desetletjih tretjino vseh mo{kih in pet odstotkov ‘ensk na Kitajskem pokon~al tobak. Raziskovalci so uporabili podatke iz Hong Konga in primerjali zdravstveno stanje kadilcev in nekadilcev. Ti podatki napovedujejo nesre~o za Kitajce, ki spremenijo v dim 30 odstotkov svetovne proizvodnje cigaret. Seveda pa bo zelo pove~ana obolevnost tudi nenormalno velik stro{ek za zdravstvo, meni Tai Hing Lam z univerze v Hong Kongu. D

Misteriji 5

Kozmobiolo{ki koledar november - december 2001 16.10. ob 21:23 17.10. ob 08:02 19.10. ob 10:47 20.10. ob 07:53 21.10. ob 17:11

tor.

16.10.

sre.

17.10.

~et.

18.10.

pet.

19.10.

sob. 20.10.

16.10. ob 21:23

15.11. ob 07:40 15.11. ob 19:51 18.11. ob 01:40

20.10. ob 07:53

18.11. ob 23:30

ned. 21.10.

24.10. ob 04:58

26.10.ob 15:56

tor.

23.10.

sre.

24.10.

~et.

25.10.

pet.

26.10.

20.11. ob 10:55 22.11. ob 22:52 24.10. ob 04:58

23.11. ob 00:21

29.10.ob 03:15 31.10.ob 13:48 1.11. ob 06:41 2.11. ob 22:12

5.11. ob 00:27 5.11. ob 04:44 7.11. ob 09:34 8.11. ob 13:21 9.11. ob 12:49

ned. 28.10.

30.10.

sre.

31.10.

~et.

01.11.

pet.

02.11.

30.11. ob 06:04 1.11. ob 06:41

06.11.

sre.

07.11.

~et.

08.11.

pet.

30.11. ob 21:49 2.12. ob 11:30

5.11. ob 00:27

8.11. ob 13:21

4.12. ob 10:39

15.11. ob 07:40

sre.

14.11.

~et.

15.11.

sre.

21.11.

~et.

22.11.

pet.

23.11.

23.11. ob 00:21

ned. 25.11.

tor.

27.11.

sre.

28.11.

~et.

29.11.

pet.

30.11.

27.11. ob 02:33

30.11. ob 21:49

ned. 02.12.

4.12. ob 15:15

sre.

05.12.

6.12. ob 18:11

~et.

06.12.

pet.

07.12.

7.12. ob 20:52 8.12. ob 20:57

11.11. ob 22:26

11.12. ob 07:32

pon. 12.11.

13.11.

20.11.

04.12.

11.12. ob 00:09

tor.

18.11. ob 23:30

4.12. ob 10:39

7.12. ob 20:52

sob. 08.12.

11.11.ob 14:53

13.11.ob 16:44

tor.

tor.

sob. 10.11.

11.11. ob 22:26

ned. 18.11.

pon. 03.12.

09.11.

ned. 11.11.

sob. 17.11.

sob. 01.12.

pon. 05.11. tor.

27.11. ob 02:33 27.11. ob 22:06

sob. 03.11. ned. 04.11.

16.11.

pon. 26.11.

28.10. ob 07:04

pon. 29.10. tor.

pet.

15.11. ob 07:40

sob. 24.11.

25.11. ob 11:21

sob. 27.10.

28.10. ob 07:04

15.11.

pon. 19.11.

pon. 22.10.

24.10.ob 03:26

~et.

13.12.ob 04:30

15.11. ob 07:40

14.12. ob 21:47

ned. 09.12. pon. 10.12. tor.

11.12.

sre.

12.12.

~et.

13.12.

pet.

14.12.

11.12. ob 07:32

14.12. ob 21:47

Osnovni podatki za naravno na~rtovanje rojstev so zbrani v knjigi Kozmobiolo{ki koledar in v reviji Narava Zdravje avgust 1999.

6

Ve~erno zvezdno nebo v novembru

Skica ve~ernega zvezdnega neba v za~etku novembra; levo - pogled proti jugu, desno - pogled proti severu. Pri opazovanju se obrnemo proti jugu oziroma severu. Posamezno skico dvignemo pred seboj. S preslikavo posku{amo na skici narisane najsvetlej{e zvezde izslediti tudi na nebu.

Glavna ozvezdja in zvezde Novembrsko ve~erno zvezdno nebo nekako deluje tako kot turobna pozna jesen - pusto in prazno. Edina izjema je svetla to~ka nizko na jugu oziroma jugozahodu. Tam sije svetla zvezda Fomalhaut, ki dobesedno krasi prav reven nebesni prostor.

JU‘NA STRAN NEBA. Na vzhodu vse prej na nebo ‘e prihaja najlep{e zimsko ozvezdje Orion. Pribli‘no enako visoko kot rde~a Orionova ramenska zvezda Betelgeza (Oriona) le‘i v smeri proti jugu ozvezdje Dvoj~ka, katerega najsvetlej{i zvezdi se imenujeta Kastor in Poluks. Nad obema ozvezdjema lahko opazujemo ozvezdja Voznik s Kozo, Bik z Aldebaranom in Perzej z me‘ikajo~im Algolom. Nizko na jugovzhodu se vijuga komaj opazno ozvezdje Eridan, ki sledi Kitu, v katerem lahko opazujemo zelo znano zvezdo spremenljivega sija, to je Miro (o Kita), imenovano zaradi mo~nega utripanja v ~asu 330 dni tudi ^udovita (^udna). Vi{je na

jugovzhodu razpoznamo ozvezdja Oven, Trikotnik in Andromeda, pod katerimi najdemo Ribi, medtem ko izrazito in razpotegnjeno ozvezdje Pegaz zavzema velik kos ju‘nega in jugozahodnega dela neba. Le malo nad jugozahodnim obzorjem lahko opazujemo Ju‘no ribo s svetlo zvezdo Fomalhaut, Vodnarja in Kozoroga. Zahodnemu delu neba {e vedno vlada veliki poletno-jesenski nebesni trikotnik, ki ga oblikujejo Deneb, Atair in Vega - glavne zvezde ozvezdij Laboda, Orla in Lire. Blizu Orla izsledimo {e majhnega, a razlo~no vidnega Delfina.

SEVERNA STRAN NEBA. Na severozahodu pod Liro najdemo te‘ko razpoznavnega Herkula in Venec z Gemo. Veliki medved (z Velikim vozom) je nizko nad severnim delom obzorja. Med Kasiopejo in Velikim vozom najdemo Kefeja, Malega medveda (z Malim vozom) in Zmaja.

NAD GLAVO. Od nadobzorni{kih ozvezdij le‘i Kasiopeja skoraj v zenitu.

Rimska cesta se {e vedno kar lepo

vidi na nebu, le da se v tem mesecu razteza pribli‘no od vzhoda proti zahodu.

Planeti Venera je {e vedno Danica, vidna na vzhodni strani jutranjega neba. Sredi meseca vzide ob 5. uri 40 minut, to je dobro uro in ~etrt pred Soncem.

Mars je ‘e v Kozorogu. Je ve~erni planet. Konec meseca zaide kmalu po 22. uri.

Jupiter {e vztraja v Dvoj~kih. Vse prej vzhaja, v za~etku meseca ob 20. uri 45 minut, v sredini meseca okoli 19. ure 30 minut, ob koncu pa ‘e malo po 18. uri 30 minut. Je v zelo primerni legi za opazovanje.

Saturn v ozvezdju Bika je tudi v zelo ugodni legi za opazovanje. @e od sredine novembra je viden vso no~, saj pride v za~etku decembra v opozicijo s Soncem.

Pomembnej{i pojavi 1. 11. Dan traja 10 ur in 6 minut.

Marijan Prosen

Misteriji 7

On ni mogel naro~iti revije Misteriji.

Vi to lahko storite.

Pokli~ite 01/231 93 60.

8

Mikoplazmo je ~lovek predelal v u~inkovito sredstvo za ubijanje

Bakterija postala oro‘je Z

nanih je kakih 200 vrst mikoplazme. Te bakterije so ve~inoma ne{kodljive. Le {tiri ali pet vrst je patogenih, torej zaradi njih zbolevamo. Ena izmed njih je mycoplasma fermentans, ki so jo verjetno proizvedli iz jedra bakterije brucella.

Ta povzro~itelj bolezni ni niti bakterija niti virus, temve~ mutirana oblika z virusom zdru‘ene brucelle, iz katere so izolirali mikoplazmo. Zdi se, da je ta mikoplazma, ki jo je ustvaril ~lovek, skupni imenovalec za vse najhuj{e bolezni ‘iv~nega sistema dana{njega ~asa.

Patogena mikoplazma je bila nekdaj skoraj ne{kodljiva. V raziskavah, povezanih z biolo{kim oro‘jem, ki so se za~ela v ZDA leta 1942 in so {e vedno v polnem zamahu, so ustvarili pogubno in bolj mo~no nalezljive oblike mikoplazme. Lete so znanstveniki izolirali iz bakterije brucella. Dejansko so uspeli izolirati brucelozo - bolezen, ki jo ta bakterija povzro~a - v kristalni obliki. Tako nastalo oro‘je so testirali na ni~ hudega slute~ih ljudeh v Severni Ameriki.

Dr. Maurice Hilleman, glavni virolog v farmacevtski dru‘bi Merck Sharp & Dohme, je izjavil, da tega povzro~itelja bolezni zdaj nosijo vsi ljudje v Sever-

Iz bolezni, ki obstajajo ‘e tiso~e let, so znanstveniki ustvarili oro‘je - kar pomeni, da so z njihovo pomo~jo postale bolezni bolj nalezljive in “u~inkovitej{e”. ni Ameriki, mogo~e pa tudi vsi ljudje na svetu.

Od druge svetovne vojne naprej nedvomno zaznavamo porast vseh degenerativnih bolezni ‘iv~nega sistema. To {e posebno velja za ~as od sedemdesetih let, ko so se pojavile ~isto nove bolezni, kot sta sindrom kroni~ne utrujenosti in AIDS.

Po mnenju Dr. Shyh-Ching Lo-ja, vodilnega raziskovalca v Patolo{kem in{titutu pri ameri{kih oboro‘enih silah, prav mikoplazma povzro~a {tevilne bolezni, tako AIDS, raka, sindrom kroni~ne utrujenosti, Crohnov kolitis, diabetes ena, multiplo sklerozo, parkinsonovo bolezen, Wegenerjevo bolezen ter kolagensko-vaskularne bolezni, kot sta revmati~ni artritis in alzheimerjeva bolezen.

Donald Scott, profesor na In{titutu za molekularno medicino v Kanadi, se je posvetil odkrivanju izvora degenerativnih bolezni ‘iv~nega sistema. Zbral je veliko dokumentov, ki pri~ajo o povezavi med degenerativnimi boleznimi in patogeno mikoplazmo, ustvarjeno v voja{ke namene. To so ve~inoma uradni dokumenti ameri{ke in kanadske vlade, pa tudi ~lanki v resnih znanstvenih revijah iz teh dveh dr‘av.

BOLEZEN SPRO@I TRAVMA Mikoplazma u~inkuje tako, da vstopi v posamezne telesne celice, kar je odvisno od ~lovekove genetske predispozicije. Nevrolo{ke bolezni si lahko nakopljemo, ~e patogena mikoplazma uni~i dolo~ene celice v mo‘ganih; ~e vdre in uni~i celice v spod-

Misteriji 9

B AKTERIJA

POSTALA ORO ‘ JE

njem delu ~revesja, pa lahko dobimo Crohnov kolitis. Ko mikoplazma vstopi v celice, lahko ostane tam nedejavna tudi po 10, 20 ali 30 let, vendar se lahko spro‘i ob travmi, kot je na primer nesre~a ali pa cepljenje, ki “ne prime”.

Mikoplazma je samo DNK del bakterije, tako da nima organel za proizvajanje lastne hrane. Raste pa tako, da od gostiteljske celice prevzame ‘e proizvedene sterole in jo dobesedno ubije; celica se razpo~i, njene ostanke pa odplakne v krvni obtok.

POVZRO^ITELJ BOLEZNI IZ LABORATORIJA Ve~ina zdravnikov ne pozna te patogene mikoplazme, ker so jo razvili znanstveniki v slu‘bi ameri{ke vojske za biolo{ko vojskovanje, in je niso predstavili javnosti. Vendar je dokumentirano, da sta jo patentirala ameri{ka vojska in doktor Shyh-Ching Lo. Vse glavne dr‘ave, vpletene v drugi svetovni vojni, so eksperimentirale z biolo{kim oro‘jem. Leta 1942 so vlade ZDA, Kanade in Velike Britanije sklenile tajno pogodbo o izdelavi dveh vrst biolo{kega oro‘ja - za ubijanje in za onesposabljanje - da bi jih uporabili proti Nem~iji in Japonski, ki sta ravno tako razvijali biolo{ko oro‘je. Po preu~itvi {tevilnih povzro~iteljev bolezni so se odlo~ili za bakterijo brucella, iz katere so za~eli izdelovati oro‘je.

Program za bakteriolo{ko vojskovanje, v katerem so od samega za~etka sodelovali najodli~nej{i znanstveniki, zdravniki specialisti, industrijski strokovnjaki ter vladni uslu‘benci, se vodi pod oznako “strogo zaupno”. A zdravstvena slu‘ba ZDA ves ~as budno bdi nad napredovanjem raziskav za biolo{ko vojskovanje in Centri za nadzorovanje bolezni ter Nacionalni zdravstveni in{tituti ZDA ravno tako sodelujejo z vojsko pri snovanju bakteriolo{kega

10

oro‘ja. Te bolezni obstajajo ‘e tiso~e let, toda znanstveniki so iz njih ustvarili oro‘je - kar pomeni, da so jih naredili bolj nalezljive in u~inkovite. In zdaj se {irijo.

Nacionalni zdravstveni in{tituti so skupaj s CIO ustanovili “Poseben program za virus raka”. V okviru tega programa, ki so ga navzven predstavljali kot vojno raku, so, kot postaja vse bolj o~itno, v resnici razvijali smrtonosni patogen, proti kateremu ~lovek nima naravne imunosti. Tako naj bi ustvarili AIDS!

BRUCELLA V KRISTALNI OBLIKI 24. februarja 1977 je bil objavljen zaupni dokument, {tudija ameri{kega senata iz leta 1946, v katerem farmacevtska dru‘ba Merck Sharp & Dohme poro~a ameri{kemu vojnemu ministru, V naslednji {tevilki Misterijev bomo pisali o pravih vzrokih za AIDS, bolezen norih krav; Creutzfeldt-Jakobovo in druge podobne bolezni. Povedali bomo tudi, kako si lahko pomagajo oboleli za sindromom kroni~ne utrujenosti in podobnimi boleznimi.

da je njenim znanstvenikom “prvi~ uspelo izolirati povzro~itelja bolezni v kristalni obliki.” Ta ista dru‘ba sedaj izdeluje zdravila za bolezni, ki jih je v preteklosti sama ustvarila!

Proizvedli so bakterijski strup v kristalni obliki, izoliran iz bakterije brucella. Strup je bilo mogo~e izlo~iti v kristalni obliki in ga skladi{~iti, transportirati in po potrebi uporabljati, ne da bi izgubljal mo~.

V naravi se raz{irja znotraj bakterije, zdaj pa ga je bilo mogo~e raz{irjati tudi po drugih prena{alcih z insekti, z aerosolom in v prehrambeni verigi. Toda aktivni princip v brucelli je mikoplazma.

Brucella povzro~a bolezni, ki ~loveka ne ubijejo, temve~ onesposobijo. Toda Dr. Donald MacArthur iz Pentagona je leta 1969 posredoval kongresnemu odboru naslednjo znanstveno ugotovitev: “^e bi imeli zelo mo~no mikoplazmo - deset na deseto potenco bi se razvila v AIDS, in oku`ena oseba bi v doglednem ~asu podlegla tej bolezni, ki zaobide ~lovekov naravni obrambni mehanizem. ^e bi bila jakost mikoplazme deset na osmo potenco, bi povzro~ila sindrom kroni~ne utrujenosti ali fibromialgijo. ^e pa bi bila jakost deset na sedmo potenco, bi povzro~ila hiranje; oku`eni ne bi umrli in ne bi bili onesposobljeni, vendar bi izgubili voljo do `ivljenja in bi po~asi shirali.“ Ve~ina od nas ni nikoli sli{ala za brucelozo, ker je ta bolezen ob uvedbi pasterizacije mleka, ki je bacilonosec, prakti~no izginila. Toda ‘e ena solnica ~istega povzro~itelja te bolezni v kristalni obliki bi zadostovala, da oboli cela Kanada. Je absolutno pogubna, ~eprav telesa ne ubije, temve~ ga onesposobi.

Patogen v kristalni obliki se v krvi raztopi, zato ga navadni krvni test ne zazna. Mikoplazma kristalizira {ele pri 8,1 pH; pH krvi pa je 7,4. Zatorej zdravnik misli, da si tak{en pacient svoje bole~ine le umi{lja.

B AKTERIJA

prepri~ali o mo~i tega bakteriolo{kega oro`ja - testirati u~inkovanje nalezljivih biolo{kih povzro~iteljev bolezni na prostem.”

KRISTALINSKA BRUCELLA IN MULTIPLA SKLEROZA Donaldu Scottu se je leta 1998 v Rochestru zaupal ~lovek, ki je v~asih delal za vojsko kot specialist za bakteriolo{ko oro‘je v PFC-ju, Centru za fuzijo plazme: “Ustvarjali smo bombo, polno bruceloze, ki v resnici ni bila bruceloza, temve~ strup brucelle v kristalni obliki. To smo {kropili po Kitajcih in Severnih Korejcih. Ko sem bil razre{en slu`be, so mi dali potrdilo, v katerem med drugim pi{e: ’Veterani z multiplo sklerozo, vrsto postopne paralize, ki se v dveh letih po prenehanju aktivne slu`be razvije v 10- ali ve~ odstotno onesposobljenost, so upravi~eni do od{kodnine. Od{kodnino dobijo kvalificirani veterani, katerih onesposobljenost je posledica slu`be.’”

Z drugimi besedami: “Kdor je zbolel za multiplo sklerozo, je zato, ker je imel opravka z na{o brucello. Dali ti bomo pokojnino, samo ~e ne bo{ delal hrupa okoli tega.”

V teh dokumentih je vlada Zdru‘enih dr‘av podala dokaz o vzroku multiple skleroze, ni pa ga razkrila javnosti niti zdravnikom.

V poro~ilu iz leta 1949 sta doktorja Kyger in Haden povedala, da je “mo`no, da je multipla skleroza manifestacija kroni~ne bruceloze v centralnem `iv~nem sistemu”. Po testiranju 113 pacientov z multiplo sklerozo sta ugotovila, da jih je petindevetdest odstotkov imelo brucello.

OKU@BE LJUDI Kolik{na je nevarnost kristalinske brucelle, nam razkriva poro~ilo z naslovom “Akutna bruceloza med laboratorijskimi delavci”, objavljeno leta 1948 v Medicinskem `urnalu Nove Anglije.

Laboratorijski delavci iz voja{ke baze Detrick v dr`avi Maryland, kjer so raz-

POSTALA ORO ‘ JE

TESTIRANJE S KOMARJI

vijali biolo{ko oro`je, so bili cepljeni, opremljeni z gumiranimi obla~ili in maskami in so delali skozi luknje v kabini, pa vendar so mnogi od njih staknili to grozno bolezen, ker je tako absolutno in stra{ljivo nalezljiva.

Vlada je ‘e vedela, da brucella v kristalni obliki povzro~a bolezen pri ljudeh, morali pa so ugotoviti, kako jo je mogo~e uspe{no raz{iriti, na kak{en na~in jo je mogo~e najbolj uspe{no razpr{iti po ljudeh. Metode za {irjenje mikoplazme brucella suis in brucella melitensis so testirali junija in septembra 1952 na preizkusnem terenu Dugway v Utahu. Mogo~e je, da so zdaj vsi Ameri~ani, ali pa celo vsi ljudje na Zemlji, oku‘eni z brucello suis in brucello melitensis.

Neki drug vladni dokument vsebuje predlog, naj ameri{ka vojska ob podpori CIE za~ne s testiranjem ranljivosti ljudi na prostem ter s prikritim raziskovanjem in razvijanjem teh programov.

Amerika je povabila k sodelovanju pri testiranju brucelle - oro‘ja Kanado, ki je v celoti sodelovala. Ameri{ka vlada je hotela ugotoviti, ~e se bolezen lahko prena{a tudi preko komarjev in zraka.

V vladnem poro~ilu pi{e: “V atmosferi so {tevilni neznani dejavniki, ki vplivajo na degradacijo mikroorganizmov, zato je nujno - da bi se

Iz poro~ila v Medicinskem ‘urnalu Nove Anglije iz leta 1957 je razvidno, da so enega prvih izbruhov sindroma kroni~ne utrujenosti zabele‘ili v Punta Gordi na Floridi. ^udna koincidenca je bila, da se je en teden prej, preden so se mnogi ljudje za~eli prito‘evati zaradi sindroma kroni~ne utrujenosti, tam pojavilo ogromno komarjev. Nacionalni zdravstveni in{tituti so trdili, da so komarji pri{li iz gozdnega po‘ara 50 kilometrov stran. Prava resnica pa je, da je te komarje inficiral doktor Guilford B. Reed na Queen’s University v Kanadi. Leglo komarjev so namno‘ili v Bellevillu, mestu v pokrajini Ontario, in jih prepeljali v Punta Gordo, kjer so jih izpustili. @e ~ez teden dni so na lokalni kliniki v Punta Gordi zabele‘ili prvih pet primerov ljudi s sindromom kroni~ne utrujenosti v zgodovini. Pacienti so prihajali drug za drugim, dokler niso kon~no na{teli 450 ljudi, obolelih za to boleznijo.

Vlada Kanade je osnovala poseben laboratorij v Bellevillu, kjer je na mesec nakotila po 100 milijonov komarjev.

Odpo{iljali so jih na Queen’s University, kjer so jih inficirali z mikoplazemskim patogenom v kristalni obliki. Oku‘ene komarje so pono~i izpu{~ali v dolo~enih okro‘jih, da bi znanstveniki videli, koliko ljudi bo dobilo sindrom kroni~ne utrujenosti oziroma fibromialgijo - bolezen, ki se je prva manifestirala.

Eno prvih testnih okro‘ij je bila dolina St. Lawrence Seaway, vse od Kingstona do Cornwalla. Tam so leta 1984 izpustili na stotine milijonov oku‘enih komarjev. V naslednjih {tirih ali petih tednih je ve~ kot 700 ljudi dobilo mialgi~ni encefalomielitis, oziroma sindrom kroni~ne utrujenosti.

Andrej K.

Misteriji 11

Z vajo si lahko sami razvijemo ve~jo senzitivnost

Psihi~no ~utenje E

no najmanj znanih medijskih sposobnosti je psihi~no ~utenje.

Mnogi to zmo‘nost uporabljajo, ne da bi sploh vedeli zanjo. Ve~krat pravimo: “Ta kraj mi ni v{e~... V tej sobi se slabo po~utim... Tukaj je prav stra{ljivo... V tej hi{i je prijetno vzdu{je... V tej hi{i so gotovo ‘iveli dobri ljudje...”

Tak{no govorjenje ka‘e, da smo senzitivni za “ozra~je”, ki preveva dolo~en kraj. To ozra~je so ustvarili ljudje, ki so tam ‘iveli in ga prepojili z avro svojih osebnih razpolo‘enj. Kdor nima razvitih psihi~nih sposobnosti, takih ozra~ij ne zaznava, tako da se ga ne dotaknejo.

V~asih, kadar zbolimo, pa v stanju fizi~ne {ibkosti dobimo nad~utne sposobnosti, in takrat se zelo ~udimo, da lahko zaznavamo nadnormalne pojave.

S psihi~nim ~utenjem lahko ~utimo ljudi, pa tudi obleko, nakit in pohi{tvo, saj predmeti pogosto ohranijo del osebne avre ali duha njihovih lastnikov. Sen-

S psihi~nim ~utenjem lahko ~utimo ljudi, pa tudi njihovo obleko, nakit in pohi{tvo, saj predmeti pogosto ohranijo del osebne avre ali duha njihovih lastnikov. zitivni ljudje morajo posebno paziti pri no{enju obla~il drugih oseb, saj lahko nepri~akovano za~utijo razli~na du{evna stanja prej{njih lastnikov: bole~ino, nemo~, bolezen, smrt in podobno.

Kadar brez pravega razloga nenadoma postanemo depresivni, je to ve~krat zato, ker nosimo obla~ilo ali nakit ~loveka, ki je pretrpel kak{no tragedijo ali bolezen. Tudi pohi{tvo pogosto nosi pe~at prej{njih lastnikov. Poznavalec medijske ob~utljivosti stare predmete vedno preveri, preden jih sprejme v svoje ‘ivljenje.

KAKO LAHKO RAZVIJEMO VE^JO SENZITIVNOST? Najprej si priznajmo, da to sposobnost imamo, potem pa se jo nau~imo uporabljati. Ne bodimo ‘rtev vsakega razpolo‘enja ali ob~utja, ki ga zaznamo zaradi psihi~nih impresij, vtisnjenih v starih cerkvah, muzejih ter hi{ah in stanovanjih na{ih prijateljev.

V poseben zvezek si zapisujmo svoje vtise, da jih lahko primerjamo z dejanskimi dogodki, ki so se ali pa se tam {ele bodo zgodili. V~asih namre~ s psihi~nim ~utenjem zaznamo stvari, ki se {e niso zgodile: ljubezensko romanco, lo~itev, spremembo ‘ivljenjskega stila, menjavo

12

bivali{~a in podobno. ^e vodimo zapisnik svojih ob~utenj in se ta izka‘ejo za pravilna, je to dober dokaz na{e psihi~ne senzitivnosti.

Pozneje se lahko nau~imo “za~utiti” razpolo`enja svojih prijateljev in sorodnikov. Poizkusimo za~utiti, kako z nevidnim delom nas samih - z na{o avro iztezamo ~utilne “tipalke” proti drugi osebi. Lahko pa si tudi predstavljamo, ~e nam je to la`je, nekak{en neviden prst, ki ga raztegnemo od nas do druge osebe.

Kakor hitro “za~utimo”, ali je ta oseba sre~na ali nesre~na, ali se brani, je ljube~a, prijateljska ali mirna, prenehajmo iztezati svojo avro. V mislih svoje ~utenje potegnimo nazaj k sebi ter zadr`ano nadaljujmo s pogovorom ali s tem, kar pa~ po~nemo. Ponavadi ni potrebno, da razlagamo svoje ob~utke, saj utegne druga oseba misliti, da se vtikamo v njeno osebno `ivljenje. ^e se nau~imo tako uporabljati svojo senzitivnost, se ne bomo po~utili bombardirani z mislimi in ‘eljami drugih. Mnogi ljudje s psihi~nimi sposobnostmi ne prenesejo mest, kjer se zbira veliko ljudi, ker jih skupinska, zdru‘ena avra mno‘ice povsem preplavi. Po~utijo se, kot da bi jih prekril temen oblak ali gosta megla.

Ko se nau~imo uporabljati svojo senzitivnost, se znamo tudi obvarovati pred tem ob~utkom preplavljenosti; moramo samo “potegniti noter” svojo avro. To storimo tako, da se odenemo z mentalnim ogrinjalom. Z imaginacijo ali vizualizacijo lahko to naredimo prav u~inkovito. ^e no~emo, da nas preplavi skupinska avra, samo ovijmo okoli sebe zami{ljeno ogrinjalo ~udovite modre barve. Lahko si celo damo roko na vrat, kot da bi pridr`ali ogrinjalo v pravem polo`aju.

A.K.

Mnogi astronavti so spregovorili o nenavadnih nebesnih fenomenih

Bli‘nja sre~anja v vesolju T

ako ameri{ki kot ruski astronavti so v vesolju opa‘ali neznane lete~e predmete. To spoznanje je sedaj najbolj vro~e tori{~e delovanja ufologov, ki zagovarjajo zunajzemeljski izvor NLP-jev; novi podatki naj bi jim omogo~ili dokazati, da neznani lete~i predmeti niso izmi{ljotina in da niso zemeljskega izvora.

Nakopi~ilo se je ‘e veliko pri~evanj astronavtov o nenavadnih nebesnih fenomenih, na katere naj bi naleteli zunaj zemeljske orbite. Mnogi med njimi spregovorijo {ele po odhodu v pokoj, ko je njihova zaveza o voja{ki tajnosti ohlapnej{a. Med zadnjimi knjigami, ki obravnavjo nenavadnosti zunaj zemeljske orbite je Mondblitze (Lunine strele) in je iz{la leta 1994, avtor pa je [vicar Luc Buergin. V njej je objav-

Po kon~ani hladni vojni ruski kozmonavti priznavajo, da so v vesolju videvali NLP-je.

Ameri~ani pa naj bi ‘e leta 1969 sre~ali E.T.-ja na Luni. Resnica ali pravljica? ljena vrsta pogovorov s pomembnimi znanstveniki, ki so bili na razli~ne na~ine povezani z NASO. Na osnovi teh pri~evanj je Buergin drzno napisal: “Zvedel sem, da je Lunina sonda Orbiter 5 posnela nenavadne sledi vozil na Luninih tleh ‘e leta 1967; podobne odtise je opazil tudi astronavt Harrison Schmitt med misijo Apolla 17. decembra 1972."

V ZDA so dvomljivci ‘e nekaj let pred tem posku{ali zanikati verodostojnost teh opa‘anj. Naj omenimo le novinarja Philip Klassa in James Oberga, specialista za podro~je aeronavtike, pa kriti~nega

Novinar Philip Klass, {pecializiran za podro~je aeronavtike, je avtor knjige “UFO- identified”, vendar je bolj znan zaradi svojih kriti~nih stali{~ih do pri~evanj o zapa`anju NLP-jev.

ufologa Jeroma Clarka in parafizika Jacquesa Vallieja (v zvezi s temi opa‘anji je imel zadr‘ke celo o~e ufologije Joseph Hynek). V zadnjih letih so skeptiki slavili, saj so {tevilna domnevna opa‘anja NLP-jev v vesolju deloma razlo‘ili. Dokazali so, da so bile nekatere aeronavti~ne fotografije, ki so kro‘ile v ufolo{kih krogih, ponarejene ali popravljene; to naj bi opravili novinarji in menda celo predstavniki paraufolo{kih krogov (npr. zveze za vzpostavljanje stikov CBA International). Dodatno zmedo so povzro~ili {e senzacionalisti~ni ~asopisi (leta 1998 se je v mnogih publikacijah {irom po svetu pojavila serija vesoljskih fotografij neznanega izvora, v glavnem je {lo za ponaredke).

Pomembno vlogo pri nezanesljivem poro~anju lahko pripi{emo molku in sprenevedanju {tevilnih astronavtov, ki jih je zavezovala voja{ka skrivnost; morda si niso upali tvegati povedati svoje resnice tudi zato, ker so jih skrbele morebitne posledice raz{irjanja vesti o njihovih opa‘anjih. Leta 1991 je pisatelj Sydney Sheldon zbiral gradivo za znanstvenofantasti~ni roman “The Doomsday

Conspiracy” in se je pogovarjal z ve~ astronavti. Zvedel je, da so nekateri izmed njih res sre~ali NLP-je: “Poklical sem polkovnika Gordona Cooperja, ki mi je povedal, da je bil osebno pri~a ve~ preletom NLP-jev med svojimi potovanji v vesolje.

Mnoge fotografije NLP-jev, ki navidezno lebdijo v prostoru, so ponaredili novinarji senzacionalisti~nih ~asopisov.

Potrdil mi je tudi, da so podobne izku{nje imeli tudi drugi astronavti, ki pa so o tem raje mol~ali.”

Ta novica, ki je bila objavljena v spremni besedi Sheldonove knjige, pa se ne ujema z vsebino intervjuja, ki ga je leta 1978 s Cooperjem posnel skeptik James Oberg (CSICOP).

“Naj poudarim, da na misiji Mercury 9 nisem nikoli opazil NLP-jev. Posnetki, ki jih hranim, to potrjujejo,” je izjavil Cooper, ki pa je kasneje povedal, da je NLP-je opazil med svojim bivanjem v Nem~iji. Kdo je lagal?

Misteriji 13

B LI‘NJA

SRE ~ ANJA V VESOLJU

• 8. 11. 57. “Majhen svetloben predmet, ki leti pribli`no deset sekund pred njim,” spremlja sovjetski satelit Sputnik.

• Mercury MA-6 Friendship 7, 26. 2. 62. John Glenn med letom v orbiti nad Avstralijo opazi na tiso~e svetlobnih teles. Ker o tem odkrito spregovori, ga izlo~ijo iz vesoljskega programa.

• Mercury MA-7 Aurora 7, 25. 5. 62. Svetlobna telesa spremljajo vesoljsko ladjo Mercury. Ob pristanku na Zemlji zaradi napa~nega izra~una mesta pristanka Scott Carpenter ostane eno uro v vodi. Ko ga najdejo, trdi, da mu je “pomagal” oran`nozeleni sij, ki je obkro`al kapsulo.

• Vostok 4, 12. 8. 62. Ruski astronavt Pavel Popovi~ med kro‘enjem okoli Zemlje opazi svetlobna telesa.

• Mercury MA-8 Sigma 7, 3. 10. 62. Walter Schirra izjavi: “Scott (Carpenter), tudi jaz vidim tvoja svetlobna telesa, spremljajo me!”

• Vostok, 18. 3. 65. Leonov opazi “nenavaden okrogel predmet”.

• Vostok 5, 14. 6. 63. Valerij Bikoski sporo~i bazi: “Tu sokol, tu sokol. Nekaj me spremlja med letom. Leti poleg kapsule, me spremlja.”

Naslednja na vrsti je Valentina Tere{kova, ki iz Vosto-

50 LET OPA@ANJ NLP-JEV V VESOLJU ka 6 sporo~i, da ji sledi “plovilo neznanega izvora”.

• 8. 4. 64. Kapsulo Gemini brez posadke zasledujejo {tiri NLP-ji, ki jih zaznajo radarji.

• Gemini 1, 8. 4. 65. Vesoljskemu plovilu se pribli‘ajo {tirje lete~i kro‘niki.

• Gemini 4, 3. 6. 65. McDevitt nad Havajskimi otoki fotografira bel cilinder s {trle~im delom (morda Titan 2); nad Antilskimi in Kanarskimi otoki opazi {e druge NLP-je. Opa‘anja leta 1996 potrdi tudi Gordon Cooper.

• 14. 11. 65. Lete~i kro‘nik zasleduje satelit Eco II. • Gemini 7, 4. 12. 65. Frank Borman in James Lovell opazita predmet v bli‘ini kapsule.

• Gemini 8, 16. 3. 66. Opazijo vesoljske “kresni~ke”.

• Gemini 9, 3. 6. 66. Plovilo obkoli pet lete~ih predmetov.

• Gemini 10, 18. 7. 66. Young in Collins fotografirata lete~e kro‘nike; Collins o tem spregovori v TV oddaji.

• Gemini 11, 13. 9. 66. Conrad in Gordon fotografirata skrivnostni vrte~i se predmet, ki ga opazita v neposredni bli‘ini plovila (morda Proton 3).

• Gemini 12, 11. 11. 66.

James Lovell fotografira NLP. • Apollo 7, 11. 10. 68. Schir-

TISTE NO^I NA LUNI Ufologi ‘e vedo odgovor: astronavti ne smejo govoriti. Vse to spodbuja domneve o prikrivanju podatkov, k ~emer velikokrat prispeva tudi NASA, ki prav gotovo ne slavi po transparentnosti svojega delovanja. Njena politika je enostavna: vsa opa‘anja zanikati ali zmanj{ati njihov domet. Najbolj zagone-

14

ra, Eisele in Cunningham po naklju~ju fotografirajo dva neznana predmeta nad pakistanskim gorovjem Sulajman.

• Apollo 8, 21. 12. 68. Borman, Lovell in Anders opazujejo nenavaden pojav na nebu v smeri ozvezdja Orla.

• 3. 3. 69. Skrivnostni radijski prenos povzro~i preplah na plovilu Apollo 9.

• Apollo 10, 18./26. 5. 69.

NLP-ji zasledujejo plovilo, medtem ko leti v Lunini orbiti in na poti domov.

• Apollo11,16.7.69.Armstrong in Aldrin sporo~ita, da sta opazila ve~ blode~ih svetlobnih teles v Luninem kraterju Aristarh.

• Apollo 12, 14./24. 11. 69.

Gordon, Bean in Conrad sporo~ijo v Houston, da jih zasledujejo neznani predmeti, med katerimi izstopa predmet, ki se “kotali” po prostoru in se zadr`uje v bli`ini plovila.

• Apollo 13, 12. 4. 70. ^lani misije fotografirajo svetlobni predmet cilindri~ne oblike.

• Apollo 14, 31.1./9. 2. 71.

Shepard opazi nenavadne svetlobne to~ke, ki zasledujejo njegovo plovilo.

• Apollo15, 26. 7./7. 8. 71.

Na podro~ju , kjer pristane Apollo 15, fotografirajo NLP modrikaste barve.

ten dogodek naj bi bil povezan prav s pristankom na Luni 20. julija 1969. Sovjetski (po nekaterih virih avstralski) radioamater, ki se je sinhroniziral na NASINE frekvence oddajanja, naj bi prestregel zaupen pogovor med astronavti, ki so se spustili na Lunino povr{ino, in ameri{ko bazo. Neil Armstrong naj bi dejal: “Ti predmeti so stra{ni, ogromni. Ne

• Apollo16, 4. 72. S kamero posnamejo lete~i kro‘nik.

• Apollo17, 12. 72. NLP-ji opa‘eni v bli‘ini Zemlje in Lune.

• Fobos 2, 9. 88. Sovjetska sonda, programirana za fotografiranje Marsa in Fobosa, izgubi stik z Zemljo, potem ko je poslala nekaj posnetkov skrivnostne lete~e cigare v orbiti rde~ega planeta.

• 1973. Skylab fotografira rde~kasto napravo z dvema mehani~nima rokama v obliki ~rke V. • Shuttle Misija 29, 14. 3.

89. Radioamater posname slede~e sporo~ilo, ki prihaja iz plovila: “Houston, tu Discovery, {e vedno opazujemo nezemeljsko vesoljsko ladjo.” Mnogi sumijo, da gre za potegav{~ino radioamaterja.

• Atlantis, 3. 8. 91. Poldrugi meter {iroki NLP ve~ ur sledi Shuttlu. Vseh pet astronavtov ga lahko opazuje in posname z videokamero in fotoaparatom. Kasneje NASA izjavi, da je {lo za kos ledu, ki se je odtrgal od plovila.

• 15. 11. 91. S Shuttla posnamejo akrobacije NLP-ja zunaj zemeljske orbite, nakar postane Shuttle tar~a “raket”, ki jih o~itno izstreljujejo z Zemlje ali s kakega satelita. NASA takoj onesposobi televizijsko postajo, ki je predvajala posnetke.

boste verjeli. Tam dol so vesoljske sonde. Stojijo v vrsti na dnu kraterja, na nasprotni strani od tiste, kjer stojimo mi. Na Luni so in nas opazujejo.”

O tem pogovoru, ki ga NASA ni potrdila in ga je Armstrong ostro zanikal, so se mo~no razpisali v rumenem tisku ter na {iroko objavljali fotografije domnevnih lete~ih kro‘nikov na luni. Te naj bi prikazovale kro‘nik ob pristanku (v resnici

B LI‘ NJA

Videti je, kot da gre za lete~i kro‘nik na Lunini povr{ini, v resnici pa gre le za igro lu~i in senc na Lunini vzpetini.

gre za igro lu~i na vrhu gri~a). Ameri{ki novinar Walter Cronkite je celo razpolagal s filmom, ki je jasno prikazoval nenavadne lu~i na Luninem obzorju. [lo naj bi v resnici za reflektorje, ki so jih postavili astronavti in za odseve na objekti-

Svetlobne krogle zasledujejo plovilo Apollo.

vu Hasselblad. Te naj bi povzro~ila aluminijasta folija, s katero so astronavti lovili kozmi~ne delce.

Obstoji pa film, ki ga je 11. julija posnel Buzz Aldrin med letom proti Luni, kjer sta vidni dve belo-modri svetlobni krogli, ki navidezno zasledujeta ameri{ko plovilo. Tudi v tem primeru bi lahko {lo za odsev. ^eprav je film dokaj lahko dobiti, je NASA ostro zanikala njegovo verodostojnost, najprej na neformalen na~in, kasneje pa {e uradno z noto, ki nosi letnico 1975. Dejstvo pa je, da se je opisano res zgodilo. Aldrin, ki je ‘e v pokoju in ga ne ve‘e voja{ka tajnost, je leta 1993 povedal: “Res je, NLP je letel z nami. Malo za tem, ko smo zapustili gravitacijsko polje Zemlje in se usmerili proti Luni, smo vsi trije, Neil Armstrong, Mike Collins in jaz, skozi okence zagledali svetel predmet, ki je letel v dolo~eni razdalji za nami.

Sporo~ili smo bazi v Houstonu. Mislili smo, da gre za zadnji stadij Saturna 5, rakete, ki nas je izstrelila, a se ra~unica ni iz{la. Tudi sonda robot, ki so jo Sovjeti izstrelili, da bi nas simboli~no premagali v tekmi za Luno, ni mogla biti, saj je bila pred nami. Kaj je torej bilo?

Ne vem, nikoli nismo izvedeli. Predmet nas je ve~ ur spremljal in nato izginil.”

SRE ~ANJA V VESOLJU

NLP, ki ga je slikal James Lovell na misiji Gemini 12. 11. 1966.

GLASOVI O BLI@NJIH SRE^ANJIH Tovrstne izpovedi, ki so se najprej pojavile kot zaupne informacije, so pripravile nekega uslu‘benca NASE, znanstvenika Maurica Chatelaina, da je glasno postavil zahtevo, naj vesoljska baza nemudoma javno obelodani vse okoli{~ine, ki so spremljale pristanek na Luni.

Chatelain je bil prepri~an, da je Neil Armstrong celo videl nekaj nezemeljskih bitij na robu nekega kraterja, NASA pa naj bi vso zadevo uti{ala. Kot dokaz za svoje trditve je Chatelain izpostavil, da je nameravala NASA v misiji, na~rtovani za leto 1996, spustiti na Luno dva robota za zbiranje podatkov, ki bi bila opremljena s teleskopoma. Robota naj bi opravljala svojo nalogo prav na mestu, kjer je leta 1971 pristala misija Apollo 14, ki naj bi bojda naletela na neizpodbitne dokaze o prisotnosti NLP-jev.

Morda je bil to poskus vzpostavitve stika z Nezemljani.

Dogodek, o katerem je govoril Chatelain, se je nana{al na astronavta Sheparda, ki je 31.decembra 1971 med misijo Apolla 14 ugledal ve~ svetlobnih predmetov, ki so zasledovali njegovo plovilo. Ko je posadka pristala na Luni, naj bi Shepard opazil veliko ~udnih odtisov, kot bi se v vmesnem ~asu na tem mestu zadr‘eval {e kdo drug. Potrditev za to domnevo najdemo v posnetku privatnega telefonskega pogovora med nekdanjim

Misteriji 15

BLI ‘NJA

SRE ~ ANJA V VESOLJU

pilotom Lufthanse Wernerjem Utterjem in ameri{kim astronavtom Charlesom Conradom, ki je v okviru misije Apollo 12 19. novembra 1969 stopil na Luno.

Conrad je trdil, da so vse posadke Apolla, ki so pristale na Luni med julijem 1969 in decembrom 1972, odkrile na Lunini pe{~eni povr{ini neprimerno ve~je {tevilo sledi, kot so jih tokom let pustili astronavti. Conrad je prvi~ o tem spregovoril tudi javno na tiskovni konferenci v Budimpe{ti leta 1970, ko je izjavil, da so bili najdeni sledovi gotovo nezemeljskega izvora. Fotografije odtisov so nato analizirali tehniki pri NASI, ki o svojih izsledkih niso izdali javnega poro~ila.

Ko se je Conrad v kasnej{ih letih zaposlil pri podjetju, ki je oskrbovalo CIO, je vse svoje prej{nje izjave preklical, zanikal je tudi “da bi v vesolju opazil kar koli, na osnovi ~esar bi lahko sklepali na obstoj nezemeljskih oblik ‘ivljenja.”

Po domnevnem sre~anju leta 1971 naj bi astronavt Shepard po radiu poslal sporo~ilo o bratstvu vseh narodov ter apeliral na vse vlade, naj znanstvena odkritja uporabljajo le v miroljubne namene. V javnost je tudi pricurljala vest, da so 29. januarja istega leta v vesoljskem centru Goddard popisali vse predmete, ki so tedaj kro‘ili v zemeljski orbiti. Pri tem naj bi odkrili nekaj predmetov neznanega izvora. Od 2048 predmetov je bilo 1540 ameri{kih, 456 sovjetskih, 43 evropskih, 3 so bili kanadski, 3 kitajski, 4 avstralski, 1 japonski in 1 NATOV. Med omenjenimi predmeti so na{teli satelite, vesoljske rakete in razne drobce satelitov zemeljskega izvora. Pri treh predmetih pa niso mogli ugotoviti izvora oziroma datuma izstrelitve. Na osnovi tega lahko sklepamo, da so v fazi priprav misije Apollo 14 pri NASI upo{tevali tudi mo‘nost bli‘njih sre~anj v vesolju. Vsa ta pri~evanja pa so ‘al iz druge roke, zato jih ne moremo obravnavati kot dokaze.

Prav tako ne razpolagamo z neizpodbitnimi dokazi v primeru iz leta 1995, ko je ve~ tehnikov, ki so v Houstonu na velikem ekranu spremljali faze misije

16

Shuttle, opazilo nenavadne bele krogle, ki so se nekaj ~asa spreletavali okrog plovila, nato pa z neverjetno hitrostjo pikirali v smeri Zemlje. Ko so nekateri tehniki NASE (ki jih v nasprotju z astronavti ne ve‘e voja{ka tajnost) o tem javno spregovorili, si je Ameri{ka Fox TV priskrbela in objavila posnetek tega nenavadnega sre~anja. Z novinarji je med drugimi spregovoril tudi tehnik italijan- Skica NLP-ja, ki ga je opazil astronavt Kovaljonok. skega porekla, ki je po“Razpolagamo s {tevilnimi dejstvi, ki dal s tehni~nega vidika zelo verodostojno poro~ilo, vendar, kot ‘e re~eno, ka`ejo na obstoj NLP-jev. Na osnovi teh brez drugih materialnih dokazov je to dejstev lahko sklepamo na obstoj vesoljle njegova beseda proti besedi in{titu- skih ladij s posadko, ki prihajajo iz drugih son~nih sistemov, vendar se {e niso cije, kot je NASA. spustile v zemeljsko atmosfero.”

Maja 1991 je bila ruska kozmonavtka RUSKI ASTRONAVTI Marina Popovi~ povabljena na ufolo{ki SPREGOVORIJO kongres v Tucsonu, kjer je izjavila, da “so Ob koncu hladne vojne so tudi nekatudi njihovi astronavti v vesolju ve~krat teri ruski astronavti priznali, da so v venaleteli na NLP-je”. Kot dokaz je Poposolju sre~ali NLP-je. Za razliko od njihovi~eva pokazala vrsto fotografij, ki so najvih ameri{kih kolegov (s Cooperjem kot br` izhajale iz voja{kih arhivov in so moredino izjemo) so se ufologi lahko sre~ali da v preteklosti nosile oznako “strogo s pri~evalci ter posneli in dokumentirali varovana tajnost”. Na fotografijah so bile njihove izjave. Lahko torej re~emo, da vidne lete~e cigare v Marsovi orbiti. V isimamo v rokah trdne dokaze. tem obdobju sta druga dva ruska kozmoUfolo{ka srenja je bila ‘e prej sezna- navta, Genadij Strekalov iz misije Mir in njena z dogodkom iz leta 1965, ko sta general Kovaljonok, priznala, da sta se v na tiskovni konferenci v kozmodromu vesolju sre~ala z NLP-ji. Prvi je na lastne Bajkonurju v srednjeazijskem delu nek- o~i videl mavri~no kroglo v vi{ini otoka danje Sovjetske zveze pilota vesoljske Nova Fundlandija, drugi pa je 5. maja ladje Vostok Leonov in Beljajev prizna- 1981 z vesoljske ladje opazoval neke vrste la, da sta se v orbiti sre~ala s skrivnost- cigaro, ki se je vrtela okrog svoje osi, nim “satelitom”, ki ga nista mogla iden- poleg nje pa sta lebdeli {e dve krogli, ki tificirati. Predmet je letel manj kot 1000 sta se pojavili kot posledica “eksplozije”. metrov od plovila in pilote po{teno Kovaljonok je povedal, da je do nenavadprestra{il. nega dogajanja pri{lo, medtem ko je ladja Leta 1976 je iranski tisk priob~il dokaj letela nad ju`no Afriko v smeri Indijskega obvezujo~o izjavo astronavta Valerija oceana. “Mi astronavti ne govorimo radi Kubasova, ki je sodeloval v rusko-ame- o teh stvareh,” je izjavil Strakalov, “ker ri{ki misiji Apollo-Sojuz. Izjavo naj bi ~asopisi novico tako napihnejo, da na astronavt podal na sre~anju iranskega koncu izpademo klavrno.” aerokluba v Mehrabadu pri Teheranu: R.P.

Internet izziva tudi zelo skrajne intelektualne reakcije

Hudi~ ali angel?

S

e bo ~lovek s pomo~jo interneta osvobodil, kot trdijo nekateri, ali bo svojo du{o in telo dokon~no zavezal tehnologiji, ki jo bo ~astil kot boga? Gotovo je le eno: telematska mre‘a bo v tolik{ni meri spremenila na{ na~in razmi{ljanja, delovanja in bivanja, da lahko njeno pojavo in eksponencialno {iritev obravnavamo kot pravo antropolo{ko mutacijo.

Ekonomija, ki ne bo ve~ vezana na industrijsko proizvodnjo, ampak na informatiko, bo postala nesnovna, spremembe pa bodo do‘iveli tudi dru‘beni odnosi, saj se pojavljajo popolnoma nove komunikacijske mo‘nosti, npr. webcam-i, klepetalnice, elektronska po{ta in telematski forumi, ki bi v bli‘nji prihodnosti lahko celo spremenili na{e predstavni{ko pojmovanje politike. Politolog Gianfranco Miglio je prepri~an, da ~ez deset let parlamentov ne bo ve~, saj jih bo nadomestila neposredna elektronska demokracija. Nastale bodo virtualne skupnosti, doba dr‘av in narodov se bo kon~ala, nastopila bo doba kontinentov in mre‘. Sprememba te razse‘nosti je po mnenju Alaina de Benoista “po pomembnosti primerljiva z neolitsko in industrijsko revolucijo. V lu~i te spremembe postajajo mnoge ideje in strategije zastarele, zato bi bilo potrebno

Eni so prepri~ani, da bo internet ~love{ko inteligenco osvobodil prostorskih in ~asovnih spon, drugi se bojijo, da bo ljudi zapiral v nerealne svetove. spremeniti tako cilje kot na~ine, kako jih bomo odslej dosegali”.

Spremebne so tako radikalne, da izzivajo tudi zelo skrajne intelektualne reakcije.

Paul Virilio, apokalipti~ni pari{ki urbanist, avtor “Informacijske bombe”, internet povezuje z atomsko bombo, se pravi z zadnjim prizorom totalne vojne, ki so jo sekte globalisti~ne ideologije napovedale ~love{tvu. Internet je dokon~na re{itev za ~lovekov ~as, njegove ritme in na~ine.

Mre`a vase vsrka ~lovekovo psihologijo, jo prisili, da `ivi v nerealnem svetu in jo s pomo~jo u~inkovitega hipnoti~nega postopka prepri~a, da gre za pravo resni~nost. Para-

doks pa je v tem, da bodo v mre`i `ive~i ljudje posameznike, ki `ivijo pravo resni~nost, se pravi tiste, ki `ivijo zunaj mre`e, ozna~ili za druga~ne, odtujene, za ljudi, ki jih je usoda izlo~ila iz novega sveta. Nadzorovalo nas bo veliko oko, ki bo {e veliko huj{e in bolj neprizanesljivo od Orwellovega Velikega brata. [e ve~, celotno ~love{tvo bo “velikemu bratu” posodilo svoje o~i, vse dokler ne bo mre`a postala to, kar je bilo na~rtovano `e na samem za~etku: velika je~a, kjer bomo ves ~as le pre`ali drug na drugega. Iz te je~e ne bo mogo~e pobegniti, saj bo brez zidov. Ti niso potrebni, saj bo za vsakega izmed nas ta je~a edina obstoje~a realnost, iz

katere ne bomo sku{ali pobegniti. Filmi, kot sta Matrica in Trinajsto nadstropje, odli~no ponazarjajo idejo, ki si jo je Virilio izoblikoval o internetu in na splo{no o informacijski revoluciji. Revolucija, usmerjena proti ~loveku, mojstrska poteza zlobnega demiurga, ki je z eno samo mre`o polovil skoraj vse ribe.

Svetlobo dneva in no~i, ritme letnih ~asov, stik teles, ki se ljubijo, vse to bo nadomestila velika parodija. Operacija derealizacije sveta `e te~e. Apokalipsa se je za~ela.

Je internet res le arhitektura virtualnega sveta? Lahko virtualno zreduciramo na preprosto simulacijo fizi~nega univerzuma? Pierre Livy v knjigi “Kolektivna inteligenca”, ki jo je avtor pred nedavnim dopolnil in izdal pod naslovom “Cyberkultura”, zanika, da bo internet nadomestil realni svet, da predstavlja gro`njo za ~love{tvo in da bo telematska akceleracija ljudi oropala domi{ljije in samostojnosti; nasprotno, Livy trdi, da cyberspace predstavlja potencialno udejanjenje starodavnega ~love{kega sna - premagovanja ~asa in prostora, stanja, h kateremu `e od pamtiveka te`ijo tehnolo{ka naprezanja zahodnega in meditativna naprezanja vzhodnega sveta. V Livyjevi predstavi realni in otipljivi kolektivi ljudi s pomo~jo mre`e “skupaj zgradijo nebo ali ve~ nebes, katerih svetloba

Misteriji 17

HUDI ~

ALI ANGEL ?

Paul Virilio je pari{ki urbanist, ki opisuje svojo apokalipti~no vizijo (ne)realnosti interneta, po njegovem mnenju hudi~evega in{trumenta.

izvira izklju~no iz misli in kreacij tega sveta. Kar je neko~ bilo teolo{ko, postane tehnolo{ko”.

Kolektivni intelekt, o katerem govori Livy, ni ni~ drugega kot “dejavni intelekt” aristotelskih mistikov, se pravi konstantno aktivna inteligenca, ki se poglablja v prave ideje. Z drugimi besedami, inteligence, zdru`ene v mre`i, bi predstavljale dimenzijo, ki jo je Corbin imenoval mundus imaginalis, astralni svet, ki tvori kolektivno du{o ~love{tva. Po Livyjevem mnenju je o kolektivni inteligenci, ki se danes uresni~uje preko interneta, “prvi~ odkrito spregovorila in postavila hipoteze“ skupina perzijskih teozofov” v obdobju med X. In XII. stoletjem. Postavljali so si vpra{anja v zvezi z neoplatonsko interpretacijo Aristotela”. Al-Farabi (872-950), Ibn Sina-Avicenna (980-1037) in Maimonides (1135 -1204) so v sredi{~e svojih {pekulacij postavili idejo o edini in lo~eni inteligenci. Le to bi, - tako Livy - lahko imeli za “skupno ali kolektivno inteligenco ante litteram”, ki navdihuje vse ~lo-

18

ve{ke ideje. Misel, ki sama sebe domisli, je bog, svet pa je nujna posledica dejanja bo`je misli, ki domisli sama sebe.

Svet izvira iz boga z emanacijo preko imaginacije: bo`ji vpliv, iz katerega izhajajo angelske hierarhije, se iz~rpa z delujo~im intelektom, se pravi z angelom spremljevalcem ~loveka ali “tistim, s katerim imajo ljudje neposredno opravka”.

Iz angelske dimenzije izvira mno‘ica ~love{kih du{, iz teh pa materialna telesa, ki ozna~ujejo nadaljnje slab{anje imaginacije. ^love{ka bitja so potencialno inteligentna, vendar to inteligenco udejanjijo le, ~e jih razsvetli angel; inteligenca se udejanji le zahvaljujo~ dejavnemu intelektu.

Po Livyjevem mnenju se dejavni intelekt v nekoliko spremenjeni viziji lahko spremeni v regijo virtualnih svetov, “v katerih se ~love{ka bitja zdru‘ujejo v kolektivno intelektualno”. Dejavni intelekt naj bi torej postal izraz komunikacijskega prostora ~lanov kolektivnega intelektualnega. “^e jih redefiniramo v ~love{ki perspektivi,” pi{e Livy, “angelske regije odpirajo komunikacijski prostor med seboj in kolektivi, brez intervencije boga ali kak{ne transcendentalne predstave”. Tudi virtualni svetovi lahko postanejo avtopoeti~ni, se pravi, da lahko sami ustvarijo {e druge svetove in “imanentna nebesa”, ki “nudijo gibljive mape, dinami~ne opise tukaj{njega sveta”. A to {e ni vse. Ta nebesa naj bi sprejemala tudi “angelska telesa (ali virtualne podobe) ~lanov kolektivnega intelektualnega”.

Lu~ virtualnih svetov torej po Livyju v nasprotju z Viriliom “razsvetljuje in bogati ~love{ko inteligenco”. Tako kot angeli gradijo povezavo med ~love{ko inteligenco in drugimi bolj subtilnimi dimenzijami, tudi mre`a odpira ljudem mo`na vesolja, ki jim sicer ne bi bila dostopna, ter jim daje na razpolago znanje drugih inteligenc “z novimi mo`nostmi razumevanja in novo domi{ljijsko mo~jo”.

Iz konkretnih inteligenc in povezav posameznikov in skupin naj bi torej vzniknil virtualen svet, ki bo v kon~ni fazi sposoben izra`ati kolektivno inteligenco in imaginacijo. Po drugi strani pa virtualno, ki se je spremenilo v dejavni intelekt, v nekem virtualnem krogu povrne vse, kar je prejelo in tako pomno`i ~love{ke potenciale.

Dotok informacij in znanj lahko primerjamo z de‘jem, ki se ob padanju razli~no in vedno druga~e porazdeli, nakar izhlapi in se vedno znova vra~a. Medtem ko je v teologiji svetloba prihajala od zgoraj, v na{em primeru prihaja iz tal in se vseskozi druga~e porazdeljuje: “Prero{ka figura,” trdi Livy, “se umakne in pusti prostor figuri raziskovalca, ki nikoli ne neha odkrivati in se u~iti.” Ko se potopijo v virtualne svetove, ljudje odpirajo pahlja~o mo‘nih znanj, ki so jim potencialno tuja, saj so znanja, ideje ali dela drugih: “V prostoru, ki izvira iz kolektivne inteligence, se sre~am z drugim ~love{kim bitjem, ki ni ve~ telo iz mesa, ne izdaja svojega dru‘benega polo‘aja, ni lastnik predmetov, ampak je angel, delujo~a inteligenca -

Pierre Levy je gore~ zagovornik mo‘nosti za izbolj{anje ~lovekovega ‘ivljenja, ki jih vidi v internetu ter gre tako dale~, da internet istoveti z angelsko figuro.

delujo~a zanj in polna potencialov zame... tako svet drugega - ali misterij teologije, postane svet drugega - ali uganka antropologije.”

Medtem ko se je problem zla v teolo{ki filozofiji porodil, ko so se ljudje nehali obra~ati na delujo~i intelekt in se lo~ena inteligenca ni ve~ obra~ala na vi{je inteligence, je v Livyjevi humanisti~ni perspektivi vzrok vsega zlega te‘nja kolektivnega intelektualnega, da na virtualne svetove gleda kot na resni~nost “ter tako pozablja na ‘iva bitja, iz katerih ti svetovi izvirajo in katerih izraz pravzaprav so”. ^e Livyjevo razmi{ljanje ne moremo ozna~iti za paradoks, lahko re~emo, da gre za metaforo. ^eprav sta si namre~ struktura svetov, opisanih v teolo{ki filozofiji, in struktura svetov virtualnih razmerij zelo podobni, je kvalitativna razlika med obema dimenzijama zelo velika, kar pa francoski izobra‘enec ni posebej poudaril.

Internet sicer ne more biti hudi~evo orodje, kot trdi Paul Virilio, prav tako pa ne more biti raj, kjer se sre~ujejo angeli.

D

Indigo otroci (1)

Otroci z novo zavestjo O

troci, ki so se inkarnirali v zadnjem ~asu, se razlikujejo od predhodnih generacij. Ne imenujemo jih brez razloga “otroci lu~i”, “otroci tiso~letja” in “indigo otroci”. Ti otroci imajo visoko razvito zaznavanje, so zelo senzibilni in praviloma medialno nadarjeni. Prav nobene tolerance nimajo do nepo{tenosti in nepristnosti. Vedo, ~e kdo la`e, in to v trenutku!

Pozornosti {ir{ih mno‘ic so se doslej izmuznili.

Praviloma dru‘ba verjame v evolucijo, a samo v pretekli obliki. Misel, da morda danes do‘ivljamo, kako se na planetu po~asi razvija nova ~love{ka zavest, ki dobiva obliko v na{ih otrocih, je za na{e uveljavljeno razmi{ljanje povsem neobi~ajna.

Vedno ve~ jih je, vedno pogosteje poro~ajo o njih.

Ne poznajo kulturnih pregrad. Sedaj obstajajo ‘e dovolj dolgo, da so jih opazili tudi v strokovnih krogih. Pojavili so se nekateri odgovori na izzive, ki jih indigo otroci prina{ajo s sabo. Lee Carroll in Jan Tober sta v knjigi “The indigo children” (maj 1999, Hay House, Carlsbad CA ) zbrala prispevke razli~nih strokovnjakov o tej temi.

Nancy Ann Tappe je 1982. leta objavila knjigo z naslovom “Understanding your Life Through Color”. To je prva znana publikacija, v kateri so poimenovani vzorci obna{anja nove generacije otrok. V knjigi so razli~ni na~ini ~love{kega obna{anja prirejeni dolo~enim barvnim skupinam in po tem postopku je ustvarila avtorica, ki jo je vodila intuicija, osupljivo natan~en in pomenljiv sistem. Ena od barvnih skupin v njeni knjigi je - indigo modra.

Na vpra{anje, zakaj jih imenuje indigo otroci, odgovarja: “Ker je to barva, ki jo vidim. To je njihova `ivljenjska barva. Opazujem `ivljenjske

Misteriji 19

OTROCI

Z NOVO ZAVESTJO

barve ljudi, da bi ugotovila, kaj je tu na zemeljski ravni njihova naloga. V osemdesetih letih sem za~utila, da bi v sistem lahko pri{li dve nadaljnji barvi, kajti dve barvi sta iz sistema izginili: barva fuksije in temno rde~a.”

Obstajajo razli~ni tipi indigo otrok, ki slu‘ijo dolo~enemu namenu: Humanisti~ni tip bo deloval s {ir{o mno‘ico in ji slu‘il. To so zdravniki, odvetniki, u~itelji, prodajalci, trgovci in politiki jutri{njega dne. Ti otroci so hiperaktivni, izredno dru‘abni, ne zdr‘ijo ob eni sami igra~i...

Idejni tip se bolj zanima za projekte kot za ljudi. To so in‘enirji, arhitekti, oblikovalci, astronavti, piloti in oficirji jutri{njega dne. Kot otroci so pogosto zelo {portni. Probleme jim povzro~a kontrola; in oseba, s katero najbolj manipulirajo, je pri de~kih mama, pri deklicah o~e. V najstni{kih letih so nagnjeni k boleznim odvisnosti, zlasti k drogam.

Umetni{ki tip je zelo senzibilen in kreativen. To so u~itelji in umetniki jutri{njega dne. Lahko delujejo na podro~ju medicine kot kirurgi ali raziskovalci; ~e delujejo v umetnosti, potem so prvorazredni igralci. V starosti od {tirih do desetih let se bodo za~eli ukvarjati morda s 15 razli~nimi umetnostmi. Z vsako stvarjo se ukvarjajo le kratek ~as.

Kot mladostniki pa se lotijo ene in postanejo tu virtuozi.

Interdimenzionalni tip je po rasti vi{ji od drugih. Ko so stari leto ali dve, jim ‘e ne smete ni~ ve~ re~i. Ugovarjajo: “Saj vem. Lahko sam. Pusti me.” Ti bodo na svet prinesli nove filozofije in nove religije. Lahko so grobijani, ker so toliko ve~ji, pa tudi zato, ker se ne pustijo nikamor uvrstiti.

Zna~ilnosti indigo otrok: • Videti je, da indigo otroci v duhovnem pogledu “vedo, kdo so”, in to `e v najzgodnej{ih letih dajo vedeti tudi svojim star{em.

• Na svet pridejo z ob~utkom, da so kraljeve visokosti in se temu primerno pogosto tudi obna{ajo.

20

• Imajo ob~utek, da “si zaslu`ijo, da so na svetu” in so presene~eni, ~e drugi ne delijo z njimi tega mnenja.

• Ob~utek lastne vrednosti je za njih samoumeven. Pogosto zelo jasno povedo svojim star{em, kdo so.

• Imajo probleme z absolutno avtoriteto (avtoriteto brez razlage ali brez mo‘nosti izbire).

• Nekaterih stvari nikakor ne po~no, zelo te‘ko jim je na primer stati v vrsti.

• Frustrirani so, ~e so sistemi ritualizirani in ~e ne zahtevajo kreativnega mi{ljenja.

• Pogosto vidijo bolj{e mo‘nosti za to, kako bi se ~esa lotili, doma ali v {oli, in tako jih drugi vidijo kot otroke, ki se obstoje~im sistemom upirajo in se z nobenim sistemom ne konformirajo.

• Delujejo nesocialno ali pa se zapro vase, in ~e v bli‘ini ni nikogar, ~igar zavest bi bila podobno strukturirana, potem imajo ob~utek, da jih nih~e ne razume. [ola je zanje s socialnega gledi{~a pogosto izredno te‘avna.

• Ne odzivajo se na “discipliniranje” in na “ob~utke krivde.” (“^akaj, da pride o~e domov in izve, kaj si napravil.”)

• Niso zadr‘ani, ~e je potrebno jasno povedati, kaj potrebujejo.

S temi otroki ne smete govoriti od spodaj navzgor. Od vsega za~etka jih je treba obravnavati kot odrasle. Ne upo{tevajo in ne spo{tujejo ~loveka samo zato, ker ima sive lase. Njihovo spo{tovanje si je treba zaslu‘iti. Zahtevajo, da jih kot otroke upo{tevamo in z njimi postopamo kot s ~love{kimi bitji in da ne delamo razlik med otroki in odraslimi.

Sledite svojemu instinktu in ne posku{ajte biti zanje oseba z avtoriteto. Naj otroci sami povedo, kaj rabijo. In razlo‘ite jim, zakaj jim tega ne morete dati ali pa zakaj je v redu, da to dobijo. Ni~ drugega ni potrebno kot prisluhniti. To je vse. Indigo otroci so zelo odprti.

Indigo otroci so most med tretjo in ~etrto dimenzijo. Tretja dimenzija je ra-

zumska, miselna raven. ^etrta dimenzija je bivanjska raven. Tu govorimo o ljubezni in ~asti, miru in sre~i, vendar tega skoraj nikoli ne prakticiramo. V ~etrti dimenziji bomo to tudi prakticirali. In jasno nam bo, da je vojna nepotrebna in da je podcenjevanje drugih samo vrsta obremenjevanja sebe. Indigo otroci to ‘e vedo.

So indigo otroci posebej nadarjeni ali problemati~ni? Zna~ilnosti zelo nadarjenih otrok odgovarjajo zna~ilnostim indigo otrok; te pa so: • So zelo senzibilni.

• Ne vedo, kam z energijo.

• Hitro se dolgo~asijo, videti je, kot bi imeli majhen razpon pozornosti.

• Potrebujejo ~ustveno stabilne in zanesljive odrasle ob sebi.

• Upirajo se avtoriteti, ~e ta ni demokrati~na.

• Dolo~enim u~nim metodam dajejo prednost, zlasti pri branju in matematiki.

• Hitro so frustrirani, ker imajo velike ideje, ne pa tudi sredstev ali ljudi, ki bi jim jih pomagali uresni~iti.

• U~ijo se z lastnim raziskovanjem, upirajo se ~isti miselni akrobatiki ali golemu poslu{anju.

• Ne morejo sedeti pri miru.

• Mo~no so~ustvujejo, strah jih je mnogih stvari, smrti in izgube ljubljenih ljudi.

• ^e zgodaj izkusijo neuspehe, obupajo in razvijejo trajne u~ne blokade.

Mati sedemletnega indigo otroka pripoveduje: “Ti otroci so nekonformisti~ni, odraslim pomagajo spoznati njihove stare subtilne vzorce, ki so neko~ delovali, zdaj pa ne ve~. ^e se vam otrok stalno upira, preverite najprej sami sebe.

Mogo~e vam indigo otrok dr`i ogledalo ali vas na nekonformisti~en na~in prosi za pomo~ pri tem, da bi na{el nove meje za razvoj lastnih spretnosti in talentov.”

Irena Roglji~ Kononeko Nadaljevanje prihodnji~

Premalo pa se zavedamo, da si moramo Zemljo deliti z ‘ivalmi

Kemi~na kastracija mo{kih L

ou Guillette, specialist reproduktivne biologije plazilcev iz floridske univerze, si je pozorno ogledoval pono~i ulovljene aligatorjeve samce. Tisto, kar je opazil, je bilo zanj popolno presene~enje in ga je navdajalo z osuplostjo. Ve~ina aligatorjevih samcev je namre~ imela nenavadno majhne penise. Kaj neki je skraj{alo mo{kost aligatorjev? Takrat {e ni vedel odgovora, vedel je le, da pred njim tega ni opazil {e nih~e.

Jezero Apopka je s svojimi 12.500 ha

Ornitologi so pri {tevilnih vrstah ptic opazovali nenavadno vedenje, ko sta dve samici znesli svoja jajca v eno gnezdo.

Jajca so bila v takih primerih pogosto neoplojena.

povr{ine eno najve~jih jezer vodnate Floride in se nahaja blizu v svetu bolj znanega Disneylanda. Bregovi jezera, polni bujnega rastja in obilja hrane, so predstavljali pravi eldorado za {tevilne aligatorje. [tevil~nost plazilcev je privabila tudi rejce, ki so s pobiranjem “vi{kov” jajc aligatorjev pridno polnili svoja vzrejali{~a. Aligatorji iz umetne vzreje so neprostovoljno kon~ali svojo `ivljenjsko pot v obliki dragih torbic, pasov in ~evljev, toda `ivljenje je uspe{no obnavljalo izgube, ki jih je povzro~al ~lovek, dokler ni leta 1980 pri{lo do katastrofe.

Le nekaj sto metrov od bregov jezera je v tovarni Tower Chemical Co. pri{lo do izlitja nevarnega pesticida dicofola, ki je kontaminiral vodovja jezera. Posledice so bile tragi~ne. Takoj je poginilo nad 90 % vseh aligatorjev v jezeru in tudi rodnost `ivali se je dramati~no zni`ala. Iz pole`anih jajc se je izleglo le 18 % mladi~ev in v prvih desetih dneh jih je poginila polovica. Toda migracije aligatorjev iz sosednjih obmo~ij so v naslednjih letih kaj kmalu izbolj{ale {tevil~no stanje populacije jezera Apopka in ker je tudi koncentracija strupa v vodi padla na “dopustno” raven, se je stanje navidez umirilo. Navidez je pravi izraz, kajti v resnici se je tragedija nadaljevala na drugi, o~em bolj prikriti na~in.

KANCEROGENOST PRI NENEVARNIH KONCENTRACIJAH Dobrih deset let kasneje si je Lou Guillette, specialist reproduktivne biologije plazilcev iz floridske univerze, pozorno ogledoval pono~i ulovljene aligatorjeve samce. Tisto, kar je opazil, je bilo zanj popolno presene~enje in ga

Misteriji 21

KEMI~NA

KASTRACIJA MO { KIH

je navdajalo z osuplostjo. Ve~ina aligatorjevih samcev je namre~ imela nenavadno majhne penise. Kaj neki je skraj{alo mo{kost aligatorjev? Takrat {e ni vedel odgovora, vedel je le, da pred njim tega ni opazil {e nih~e.

Lenega petkovega popoldneva spomladi 1992. leta se je Lou sprehajal s svojim mentorjem Howardom Bernom, primerjalnim endokrinologom slovite univerze Berkeley. Bern mu je vzneseno pripovedoval, do so agrokemi~ne tovarne v ZDA vlo‘ile v proizvodnjo DDT-ja 3,8 milijard ameri{kih dolarjev in prodaja se je do leta 1951 podeseterila. Nora agrokemi~na histerija posipanja z DDTjem in njegovo strupeno dru{~ino se je polegla {ele ob izidu knjige Nema pomlad Rachel Carsonove v letu 1962.

Junija 1969 je National Cancer Institute zaklju~il teste, ki so dokazovali kancerogenost DDT-ja tudi pri nizkih, “nenevarnih” koncentracijah. Le teden dni kasneje je predsednik Nixon prejel peticijo 17 kongresmanov, ki so zahtevali prepoved uporabe DDT-ja. Ko je kon~no EPA leta 1972 uradno prepovedala njegovo uporabo, so ameri{kemu zgledu hitro sledile {e druge dr‘ave. Strah javnosti pred rakavimi obolenji in pritisk na politiko je naredil svoje.

Obsedenost s kancerogenostjo je prekinila intenzivnost raziskav ostalih tveganj uporabe pesticidov. To je tudi edina mo‘na razlaga, zakaj je do jasnej{ih spoznanj o estrogenem u~inku sinteti~nih kemikalij pri{lo {ele dvajset let kasneje. Ostalo so postorili {ume~i dolarji!

MOTNJE SELITVENIH NAVAD Ljubitelji ptic in ornitologi so s svojim po‘rtvovalnim delom in neutrudnim opazovanjem vedenja ptic v naravi razkrili marsikatero skrivnost strupenega delovanja DDT-ja, toxafena, metoxiklora in atrazina. Pri {tevilnih vrstah ptic so opazovali nenavadno vedenje, ko sta dve samici znesli svoja jajca v eno gnezdo. Jajca so bila v takih primerih pogosto neoplojena. V iskanju pogre{anega

22

mo{kega spola so ugotovili, da le-ti nimajo razvitega paritvenega vedenja in da nezainteresirano postopajo naokrog. [tevilna opu{~ena gnezda in neprehranjeni mladi~i so dokazovali motnje star{evskega vedenja, ki se je kazalo tudi v tem, da star{a nista branila obmo~ja gnezda. Opazovanja ornitologov pa so pokazala {e dramati~nej{e posledice zastrupljanja ptic, in sicer motnje v njihovih selitvenih navadah. Opazili so namre~, da ptice menjajo smeri svojih potovanj, ker je sposobnost njihove orientacije hudo prizadeta. Motena orientacija pa je pomenila, da so ptice zgre{ile tudi svoja obi~ajna po~ivali{~a, ki so jim nujno potrebna za obnovo ‘ivljenjske mo~i med utrudljivimi selitvami. Posledica so bili mno‘i~ni pogini selivk, ki so pogostoma zdesetkali populacije posameznih vrst. Natan~nej{e raziskave so pokazale, da smrt ti~i skrita v zalogah ma{~obe v pti~jih telescih. Ko se ma{~oba ob pove~ani uporabi energije ob selitvi spro{~a, se v kri ptic spro{~ajo tudi v rezervno ma{~obo nakopi~eni strupi. Strupi, ki si jih je ptica postopoma ob hranjenju akumulirala v rezervni ma{~obi, so se v zelo kratkem ~asu in v veliki koncentraciji pojavili v krvotoku, zajeli mo‘gane in spolne organe ter pri~eli svoje ru{ilno delovanje. Posledice so bile ‘e navedene: prizadeta sposobnost orientacije in motnje v vedenju in spolnosti.

DDT DELUJE KOT ESTROGENI HORMON Nerazumljivo ostaja dejstvo, da sta ‘e davnega leta 1950 Linderman in Burlington s poskusi na mladih petelinih dokazala, da DDT deluje kot estrogeni hormon. Kemi~no kastrirani petelini so bili enaki koko{im! Ali so bile te raziskave namerno spregledane?

Hormonski distruptorji z estrogenim u~inkom niso klasi~ni strupi niti tipi~ne kancerogene snovi. Ne delujejo namre~ po linearni logiki prevladujo~ega eksperimentalnega protokola, ki {e vedno temelji na Paracelsusovem aksiomu, da

Knjiga Zaton Prometejeve dobe, iz katere smo povzeli ~lanek, je odslej mogo~e kupiti tudi preko revije Misteriji.

ve~ja doza strupa pomeni tudi ve~ji u~inek. Ravno hormonski disruptorji dokazujejo, da ni varnih doz, torej da so vse “dopustne” doze navadna prevara in gnili kompromis med agrokemijo in politiko. Hormonski disruptorji delujejo precej nelinearno in kompleksno, zato njihovo preu~evanje zahteva druga~en metodolo{ki pristop. Njihova tar~a so hormoni, natan~neje biolo{ki informacijski splet, ki regulira najvitalnej{e procese razvoja in `ivljenja organizmov.

Organizem poseduje celularni telefon, stotine specializiranih vrst intracelularnih receptorjev, ki sprejemajo to~no dolo~ena hormonska sporo~ila. Celoten sistem deluje nekako po principu klju~a in klju~avnice, s tem da so molekule hormonov bistveno manj{e in delujejo kot klju~i. Hormonski disruptorji prevarajo receptorje, ki jih napa~no prepoznajo kot hormone, in delujejo na dva na~ina, kot mimetiki ali kot blokatorji. Zanimivo je, da DDT deluje kot klasi~en estrogenomimetik, njegov razgradni produkt DDE pa kot androgeni blokator, ki blokira androgene receptorje za testosteron.

KEMI~ NA

KASTRACIJA MO { KIH

Sabota‘a vitalnih komunikacij pa ima transgeneracijski u~inek, saj se poka‘e {ele pri potomcih.

KOPI^IMO KEMI^NE SMETI

USODA LJUDI POVEZANA Z USODO @IVALI

Zato pomnimo, da kjer koli ‘ivimo, bodisi v megalopolisih razvitega sveta bodisi v divjinah Alaske ali Arktike, vsepovsod v na{ih telesih kopi~imo nevarne kemi~ne smeti na{e civilizacije. Prav

Gledano z nivoja ~love{ke populacije pa hormonski disruptorji erodirajo biolo{ki potencial ~love{ke vrste, ker po{kodujejo ob~utljiv biolo{ki regulacijski sistem, ki ga je evolucija razvila ‘e pred stotinami milijoni let. Po{kodbe DNA, ki jih povzro~ajo genotoksi~ne snovi, lahko uspe{no popravi poseben reparatorni mehanizem v celicah, toda organizmi nimajo analogne re{itve za popravilo poru{enega hormonskega ravnovesja, ki ga povzro~ajo nekatere sinteti~ne kemikalije.

Dana{nja znanost je preokupirana s kartiranjem ~love{kega genoma in pre‘eta z ozkim gledanjem, da so geni odgovorni za dedna obolenja. Tako pozablja na informacijski del organizma, na tisti njegov del, ki tvorno realizira evolucijske zamisli, spe~e v genih.

Kdo bo preiskal u~inke tiso~ev sinteti~nih kemikalij, ki preplavljajo svet?

“Usoda ljudi je povezana z usodo `ivali!” je v svoji znameniti knjigi Nema pomlad `e pred tridesetimi leti zapisala Rachel Carsonova. Dodal bi lahko, da si z `ivalmi nedvomno delimo skupno evolucijsko dedi{~ino, {e premalo pa se zavedamo, da si moramo z njimi deliti tudi planet, na katerem sobivamo. Ljudje `ivimo v sebi lastnem antropogenem okolju, ki smo si ga nasilno uredili po svoji podobi.

Zaverovani v privid vsemogo~e znanosti in mo~i tehnologije pa vse preve~krat pozabljamo, da s svojimi biolo{kimi koreninami segamo v sam substrat `ivljenja. Na{e vezi z naravo niso ni~ manj{e, kakor so vezi delfina, orla ali aligatorja. Prav ru{ilno delovanje sinteti~nih kemikalij nam jasno sporo~a, kako je ~lovek najtesneje vpet v splet ekosistema matere Zemlje.

Estrogen v krvi aligatorja je enak tistemu iz na{e krvi. tako kakor ptice na nebu, kiti v morju ali beli arkti~ni medvedi si tudi mi z njimi delimo njihovo usodo, strupe in zdravila, zdravje ali bolezen, bole~ino in radost bivanja. Temeljni fiziolo{ki procesi so skupni vsem vreten~arjem in so ostali nespremenjeni skozi stotine milijonov let evolucije. Evolucija v vsej pestrosti variira obliko, formo, kaj malo pa menja biokemi~ne procese v organizmih. Estrogen v krvi aligatorja je enak tistemu iz na{e krvi. Pogostnost raka pri ribah, vedenjske motnje ptic, neplodnost minkov in belih medvedov, razvojne nakaze ‘ab, porajanje interseksualnih aligatorjev, razpad imunskega sistema delfinov, smrtonosna obolenja tjulnjev, vse to se lahko dogodi in se dogaja tudi ~loveku, vsem nam, tebi in meni.

Komu torej zvoni, bi se vpra{ali? Kako smo lahko spregledali toliko svaril, ki nam jih je sporo~ala narava? Zakaj se {e dandanes bojimo pogledati resnici v o~i?

Resnica pa nam jasno govori, da vedno pride dan, ko so najbolj varne kemikalije prepoznane kot najbolj nevarne in da ob koncu postane najbolj pomembno tisto, ~esar poprej nismo vedeli. Dokler ne bomo spo{tovali ‘ivljenja na planetu, nas bo kaoti~nost naravnega reda stvari postavljala v vlogo poskusnih podgan planetarnega eksperimenta, ki smo ga sami zakuhali.

Na ta na~in smo potisnjeni hkrati v vlogo ‘rtve, lopova in detektiva. Malce shizofreno, kajne?

(Povzeto po knjigi Zaton Prometejeve dobe avtorja Antona Komata)

ZANIMIVOSTI

IZ ZGODOVINE BORIS M U` EVI~

D [tevilo “Pi (Π)” - 3,14 je v matematiki znano kot Ludofovo {tevilo, torej {tevilo nizozemskega matematika iz sedemnajstega stoletja, ki je uspel odkriti odnos med polmerom in obsegom kroga. Toda v Moskvi je shranjen egip~anski papirus, iz katerega je jasno razvidno, da je znanstvenikom iz de`ele faraonov bilo {tevilo “Pi (Π)” `e zdavnaj znano, piramide pa dokazujejo, da so ga uporabljali tudi v praksi.

D V parku majhnega francoskega mesta v podno‘ju Pirinejev so pred davnimi ~asi postavljeni izredno veliki monoliti, ki predstavljao svojevrstno uganko. Na njih je opaziti vtise prstov, kot da bi jih neko~ davno nekdo gnetel tako, kot mi gnetemo glino.

D Tudi v Litvi je granitna stena, na kateri so prav tako opazni sledovi gnetenja z rokami.

D Izjema ni niti muzej v Cochabambi, Bolivija. V njem so razstavljeni granitni bloki, na katerih je jasno videti odtise ~love{kih rok in stopal.

D Znani raziskovalec starih Inkov, arheolog Gregory, meni, da mu je uspelo odkriti skrivnost gnetenja kamenja: “Prastari graditelji so poznali nekak{ne rastline, katerih sok je dajal pe{~enjaku ve~jo trdoto, granit in diorit pa ga je meh~al, in to ne samo po povr{ini, ampak celo v notranjosti, tako da se je lahko kamenje raztegovalo ali oblikovalo v poljubne oblike. Tako omeh~ano kamenje so brez te`av rezali z navadnim no`em. Po neki dolo~eni dobi se je omeh~ano kamenje ponovno strdilo na mo~nem soncu.

D Mesto Tiahuanaco, zgrajeno je iz ogromnih, do dvesto ton te`kih kamnitih blokov, spada med tista redka {e preostala mesta iz prazgodovine, ki so za svojo gradnjo zahtevala ogromno tehni~nega in in‘enirskega ter gradbenega znanja. Arheologi menijo, da to mesto po svoji kompleksnosti nikakor ne bi smelo spadati v tako oddaljeno preteklost.

Misteriji 23

Program biolo{ke pestrosti

Preu~evanje slonov v Keniji K

ljub svoji velikosti in te‘i so sloni presenetljivo gib~na bitja. Nestalne de‘evne razmere, spremembe virov in nenehna potreba po velikanski koli~ini sve‘e hrane in vode od slonov na ve~ini obmo~ij zahtevajo, da se sezonsko selijo. Toda dandanes, ko predeli narave postajajo osamljeni otoki med polji in vasmi, morajo sloni med svojimi selitvami skozi naselja ljudi - to pa pomeni te‘ave za ljudi in slone.

Znano je, da so la~ni sloni uni~ili pridelek celih vasi in ogrozili preskrbo s hrano v prizadetih naseljih. Iskanje selitvenih poti je klju~no, da bi vzpostavili premirje med va{~ani in sloni, zato je to eden klju~nih ciljev v prizadevanjih kenijskih naravovarstvenikov. Hkrati je to tudi cilj projekta, ki poteka na 68.000 hektarjev prostranem naravnem parku Taita-Rukinga. [tevilo slonov v njem nara{~a. Naravovarstvena postojanka je na poti, po kateri sloni pre~kajo iz pu{~ave Taru v narodnem parku Tsavo East do vzno‘ij Kilimand‘ara v Tsavu West. Kompleks Tsava je eden najpomembnej{ih ekosistemov afri{kih divjih ‘ivali in selitvena pot je nujna za pre‘ivetje tamkaj{njih slonov in drugih vrst ‘ivali selivk.

A da bi delovala, morajo skrbniki divjadi vedeti, kako

24

Zbiranje podatkov o okolju, da bi ustvarili novo za{~iteno obmo~je za divje ‘ivali. sloni izrabljajo posamezne predele ob poti za hranjenje in pitje. To je naloga, ki so si jo v dveletni raziskavi zastavili dr. Barbara McKnight (Raziskovalni projekt o slonih, narodni park Tsavo) ter sodelavci Raziskovalnega centra Taita na ~elu z njegovim direktorjem Stevom Turnerjem. Pri tem pa potrebujejo pomo~.

Udele‘enci s terenskimi vozili preiskujejo ozemlje, pre{tevajo in identificirajo slone in bele‘ijo posamezne nepravilnosti njihovih oklov in u{es. Dokumentirajo njihovo vedenje in sestavo dru‘in ter spremljajo njihovo gibanje. Prav tako pre{tevajo divjad pri vodnih jezercih (antilope, ‘irafe, zebre in druge),

Sloni, ki se zbirajo pri vodnih jezercih, ponujajo odli~no fotografsko prilo‘nost za obiskovalce, predstavljajo pa neugodnost za pridelke lokalnega prebivalstva. Najti prostor za sezonske selitve teh ‘ivali pomeni odlo~itev med njihovim pre‘ivetjem in poginom.

spremljajo, kako sloni porabljajo zelenje in sledijo ter zapisujejo njihovo gibanje. Dobljene podatke delovna skupina uporabllja za vzpostavitev vzdr‘nega partnerstva med

V Misterijih v vsaki {tevilki predstavljamo programe, pri katerih lahko sodelujete tudi vi. Za sodelovanje ni potrebna posebna izobrazba ali poznavanje ve{~in: strokovnjaki na terenu udele‘ence nau~ijo vsega, kar je potrebno.

Programi Earthwatcha zajemajo tri glavne smeri: raziskovanje, ohranjanje in izobra‘evanje.

Vsakdo stro{ke svojega bivanja poravna sam. Evropski naslov organizacije, ki se ji lahko pridru‘ite: Earthwatch Europe/57 Woodstock Rd./Oxford OX2 6 HJ.UK. Telefon: ++44(0)1865-311-600. e-mail:vp@earthwatch.org.uk.

komercialno ‘ivinorejo in turizmom, kar bo koristilo lokalnim skupnostim Masajev, Taitov in Durumov.

TERENSKI POGOJI Izhodi{~e je s {otori opremljen raziskovalni tabor Galla na velikem, 25 metrov visokem skalnem osamelcu, s katerega se odpira pogled na tsavsko divjino. Lokalni kuhar pripravlja odli~ne obroke.

Ob prostih dneh udele‘enci obiskujejo narodni park Tsavo in se udele‘ujejo ob~asno organiziranih fotosafarijev.

D

ZALO@BA ARA

VODNIK PRAKTI^NE AROMOTERAPIJE

ZDRAVA SREDOZEMSKA PREHRANA

PRIKRITA ZGODOVINA ^LOVE[KE RASE

KA[E

To kar znanost spoznava za resni~no zdravo hrano, jedo ljudje ob Sredozemskem morju ‘e od nekdaj: zelenjavo, pusto meso, ribe, za~inijo z olj~nim oljem in ~esnom ter vrsto imenitnih za~imb. Ve~ kot 100 receptov.

Knjiga opisuje nenavadne izkopanine, predmete, ki jih v muzejih skrivajo v depojih; strokovnjaki ne znajo razlo‘iti njihovega porekla.

Knjiga seznanja s predmeti, katerih starost ocenjujejo na milijone let, ~eprav je ~love{ka rasa uradno stara {ele 100.000 let.

Cena: 2.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Cena: 3.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

^ESEN, ^UDE@NO HRANILO Najsodobnej{a znanstvena spoznanja iz 2000 raziskav o neverjetni zdravilni mo~i te ‘e tiso~letja znane rastline in njenem vplivu na resnej{e bolezni sodobnega ~asa...

JABOL^NI KIS Knjiga, kako uspe{no naredite kis kar doma in na sebi preizkusite njegove blagodejne u~inke.

Presene~eni boste, kako lahko ta cenena in enostavno narejena teko~ina deluje na zdravje.

Cena: 1.900 SIT

Cena: 1.900 SIT

KOZMOBIOLOŠKI KOLEDAR

Davno izro~ilo in najnovej{e terapevtske informacije o rastlinskih eteri~nih oljih, ki jih lahko kupimo v vsaki bolje zalo‘eni trgovini z naravno kozmetiko. Enostavni napotki za odpravljanje stresa, zdravljenje bolezni, obogatitev ~utov, masa‘o in kopeli.

Knjiga receptov spet odkritih zdravih, preprostih in vse bolj priporo~ljivih jedi, ki be‘ijo od mesa. Knjiga receptov ima obse‘no poglavje o pomenu ka{ za zdravje in natan~no razlago, kaj se dogaja v telesu po zau‘itju ka{. Priporo~amo {portnikom, diabetikom in sladokuscem.

ZDRAVILNA MO^ GOB

KOZMOBIOLO[KI KOLEDAR

Razlaga, zakaj so gobe naravna zdravila, ki ‘e 20 stoletij zdravijo raka, sladkorno bolezen, bolezni srca in druge te‘ave, kako krepijo in s tem prepre~ujejo obolevanje.

Preglednica Luninih men od leta 1965 do leta 1980, s katerimi je mogo~e dolo~iti Lunino meno ob rojstvu in s tem kozmobiolo{ko ovulacijo, nespremenljiv plodni ~as vsake ‘enske, pa tudi spol otroka.

Cena: 1.900 SIT

Cena: 1.900 SIT

^ESNOVE JEDI S ~esnom je mogo~e prepre~iti sr~ne in ‘ilne bolezni, ~esen krepi imunost, premaguje klice... Vsakdanje u‘ivanje je najmanj, kar lahko storimo za svoje zdravje. V knjigi ^esnove jedi je ve~ kot 100 receptov.

Cena: 2.900 SIT

TELO KLI^E PO VODI

ZDRAVILNI ^AJI IN NASVETI

Zdravnik internist F. Batmanghelidj dokazuje, da si lahko zdravje mo~no izbolj{amo s pitjem navadne vodovodne vode. Medicinsko utemeljeno.

^ajne me{anice za vse vrste tegob in {e nasvete, s katerimi se jih da olaj{ati, je zbral v svoji knjigi starosta slovenskih zeli{~arjev Jo`e Toma`in~i~. V knjigi je ve~ kot 100 izbranih receptov in na stotine nasvetov.

Cena: bro{irane 2.900 SIT trdo vezane knjige 3.900 SIT

KAKO VIDIMO, BEREMO IN IZBOLJ[AMO AVRO

KAKO ODKRIJETE VA[A PREJ[NJA @IVLJENJA

KAKO SE NAU^IMO AVTOMATSKEGA PISANJA

KAKO POVE^AMO SAMOZDRAVILNE SPSOBNOSTI

Priro~nik za spoznavanje avre in razlage, kako se jo nau~imo gledati in spoznavati njen pomen; kako nam avra ka‘e na podlagi bioenergijskih zevov du{evno in telesno stanje.

Priro~nik korak za korakom vodi do znanja, kako se sami, brez terapevta, spustimo v prej{nja ‘ivljenja in odkrijemo vzroke morebitnih bolezni, preganjavic, stisk, ki izvirajo iz davnine.

Priro~nik, ki vas pou~i, kako prek avtomatskega pisanja vzpostavite stik z Vi{jim jazom, ki vas vodi in vam svetuje, komunicirate z drugimi bitji, ki vam posredujejo razli~ne informacije, dobite odgovore...

Cena: 1.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Sami lahko veliko storimo za svoje zdravje. Prisluhnimo naravi.

Napotki za klistiranje, post, telesno vadbo in savnanje. Kako, koliko in kdaj naj bi jedli, da bi spremenili svoj svet zdavja.

Cena: 1.900 SIT

PRIPORO^AMO: 14 - Sanjska knjiga (1.900 SIT), 15 - Napovedovanje usode z igralnimi kartami (2.900 SIT), 16 - Radiestezija (1.900 SIT), 17 - Bioenergija (1.900 SIT), 18 - Nikola Tesla (2.900 SIT), 19 - Ugankarski slovar I+II (4.980 SIT), 20 - Zdrava nose~nica (1.700 SIT), 21 - Varujmo srce (1.700 SIT), 22 - Huj{ajmo (knjiga in kaseta 1.900 SIT), 23 - Ri` na 100 na~inov (1.900 SIT), 24 - Moj bio vrt (1.600 SIT), 25 - Recepti za biohrano (1.600 SIT), 26 - Bio kruh in pecivo (1.600 SIT)

^UDE@ OLJ^NEGA OLJA Priro~nik z razlagami, kako olj~no olje varuje pred artritisom, sr~no‘ilnimi boleznimi in rakom na dojki.

Ameri{ka uspe{nica na podlagi rezultatov {tevilnih raziskav vodi v svet zdrave in okusne prehrane, ki varuje zdravje.

Cena: 1.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

POTOVANJE DU[ V knjigi najdemo odgovore na ve~na vpra{anja, kaj se dogaja z du{o, ko ~lovek umre, bodisi naravne bodisi nasilne smrti. Kdaj in kako se du{a odlo~i, da pride v ~lovekovo telo? Kaj se dogaja z du{o med dvema ‘ivljenjema?

Cena: 3.300 SIT

ZDRAVILNA ENERGIJA DREVES Vonjajte in oku{ajte popke in drevesni sok, prislanjajte u{esa in poslu{ajte notranji {epet debel.

Spoznajte na~ine in vaje za zajemnaje zdravilne energije dreves v gozdu, go{~avi ali na vrtu, ne glede na to, kje ‘ivite.

Cena: 4.900 SIT

Knjige naro~ite z naro~ilnico, natisnjeno na naslednji strani.

Vse knjige prodajajo tudi v trgovini AUREA - BTC, hala A, tel.: 01/541-17-60.

Misteriji 25

PRODAJA PO PO[TI

INFORMIRANI KOZARCI Njihova posebnost je, da izbolj{ajo vsakdanjo vodo; v njih voda spremeni svoje fizikalnokemi~ne lastnosti, informacije v kozarcu vzpodbudijo njene samoo~i{~evalne lastnosti.

Voda iz informiranih kozarcev je za vsa ‘iva bitja primernej{a pija~a, kar je dokazano z vrsto poskusov, ki te~ejo iz meseca v mesec. Tako na primer genotoksi~en test dokazuje, da kozarec pobolj{a vodo za kakih 40 odstotkov.

3.100 SIT Ker razli~ne barve razli~no delujejo na ljudi, smo glede na ezoteri~na izro~ila kozarce opremili s simboli razli~nih barv, pri ~emer je v vseh kozarcih osnovna informacija enaka, zeleni in rde~i pa imata {e dodatne informacije. Vsakemu originalnemu kozarcu je prilo‘en certifikat, zelenemu pa tudi knji‘ica z napotki za huj{anje in kaseta s programom za la‘je huj{anje.

Za dobro zdravje je priporo~ljivo, da na dan popijemo kakih osem kozarcev vode.

Tehnologija Hydronic, po kateri so narejeni kozarci, je bila z zlatim odli~jem nagrajena na sejmih inovacij v Nürenbergu, Pittsburgu in na mednarodnem sejmu v Celju ter je prejela v Pittsburgu posebno nagrado za uspe{en naravovarstveni izdelek, kristalni globus.

4.100 SIT Kozarci imajo svoj pomen tudi v barvni terapiji. Iz knjige Aura Soma povzemamo, kako barve delujejo na ~loveka: Modra: Deluje na grleno ~akro, vzpodbuja toleranco do sebe in drugih, vero v notranje vodstvo, okrepi odpornost, fizi~no in ~ustveno, zmanj{uje trpljenje...

Zelena: Deluje na sr~no ~akro, podpira nas pri sprejemanju odlo~itev, vzpodbuja nov pogled na stvari, prina{a mo~an stik z naravo...

Rde~a: Spodbuja delovanje hormonskega sistema, pomaga premagati agresivna ~ustva, obnavlja energijo, uravnove{a delovanje prve ~akre, pomaga pri stresu, pri razli~nih strahovih.

Opozorilo: Kozarcev ne smemo pomivati v pomivalnem stroju, uporabljati agresivnih pomi4.100 SIT valnih sredstev ali vanje to~iti vro~o vodo.

SOLNA LU^ Solna lu~ izredno ugodno deluje na po~utje in zdravje, saj seva negativne ione in oddaja v prostor ‘ivljenjsko pomembno desnosu~no bioenergijo, s katero se, ~e je potrebno, napolni vsako telo. Njeno blagodejno delovanje je priporo~ljivo predvsem ob televizorjih, ra~unalni{kih ekranih, mobilnih telefonih, patogenih sevanjih... V prodaji po po{ti so naprodaj te`ke: a) 3 - 4 kg 10.900 SIT b) 4 - 5 kg 11.815 SIT in c) 5 - 6 kg 13.900 SIT

26

KROGLA ZA HLADILNIK S kroglo za hladilnik lahko dose‘emo, da hrana v hladilniku ostane dalj ~asa sve‘a in se njena uporabnost podalj{a vsaj za ~etrtino. Storiti ni treba prav ni~ drugega kot kroglo za hladilnik, ro~no narejeno iz kristalina jantarjeve barve, postaviti v hladilnik. In ‘e deluje.

7.900 SIT

KRISTALINSKA KROGLA Krogla zagotavlja, da se energija okrog nje su~e desno (preverite z nihalom). V radioni~ni delavnici so ji vsevane informacije, ki razen dobre volje vzbujajo v ljudeh tudi odpornost proti {tevilnim boleznim. Osem centimetrov velika krogla deluje v premeru treh metrov. Poznavalci jih postavijo na ra~unalnik, na delovno mizo, predvsem pa na no~no omarico.

7.900 SIT

MAGIC LIFE Plasti~na plo{~ica posebnih oblik zaradi svoje oblike zajema energijo iz okolja in jo oddaja v neposredno bli‘ino. Plo{~ica je kodirana z orgonskimi sevalniki in nam pove~a energijo in {~iti pred sevanji, ~e jo nosimo na vrvici okoli vratu ali v prsnem ‘epu.

1.070 SIT

MEDITACIJA ZA DU[O IN TELO Zgo{~enka Zdravilna meditacija za du{o in telo je prva doma~a zgo{~enka s podro~ja meditacije, ki ni posnemanje vzhodnja{kih zgledov; je doma~e delo, ugla{eno na slovensko, doma~o du{o. Avtorica Deja Mu{i~ s sodelavci, je zdru‘ila zdravilne energije glasu, ljudi in Bohinja, kjer je zgo{~enka tudi nasatala.

3.790 SIT

PRODAJA PO PO[TI

REVITALIZATOR VODE

NEVTRALIZATOR ZA MOBITELE

Da bi lahko vso hi{o oskrbeli z vodo, ki je primerna za pitje, hkrati pa prepre~uje nastajanje vodnega kamna, zmanj{uje porabo pralnih in ~istilnih sredstev, prija rastlinam in ‘ivalim, v sistem hi{ne vodovodne napeljave vgradimo revitalizator Hydronic, ki s pomo~jo natan~no definiranih kod oziroma informacij spremeni nekatere fizikalne lastnosti vode, ki tako postane bolj omo~ljiva in bolj podobna ~isti vodi v naravi. Priklju~ek 3/4”.

Informacije in prodaja: 041/727-899.

Informacijsko onesna‘evanje, ki ga povzro~ajo mobilni telefoni in lahko slabo vpliva na krmilne informacije predvsem mo‘ganskih celic, je mogo~e prepre~iti z uporabo preverjenih nevtralizatorjev sevanj, ki zmanj{ajo nevarnosti sevanja za 50 odstotkov. Plo{~ico, ki je kodirana in testirana na biolo{kem sistemu, je treba prilepiti na ohi{je telefona ali na baterijo v telefonu.

2.975 SIT

BAKRENE ZAPESTNICE CEV ZA AKVARIJ Vodo v akvariju lahko mo~no izbolj{amo s cevjo za akvarij. Iz kristalina izdelana steklena cev je kodirana, da spremeni nekatere fizikalne lastnosti vode tako, da ta bolj ustreza ribam.

Najbolj{i znak delovanja kodirane cevi je bolj ~ista voda in splo{na pove~ana kondicija ‘ivlja.

4.900 SIT

ATLANTIDSKI PRSTAN IN PLO[^ICA Sta srebrna, oblikovana tako, da posebni liki sprejemajo in oddajajo kozmi~no energijo in s tem {~itijo pred negativnimi sevanji. Ugodno delujejo na zdravje in dobro po~utje, prepre~ujejo nesre~e. Oblika prstana izhaja iz davnine, saj so u~inki likov, ki so skrbno vdelani v celjski srebrni nakit, znani ‘e iz ~asov faraonov. Velikosti prstana: od 16 do 26 mm notranjega premera. prstan 7.800 SIT plo{~ica 7.800 SIT

^AKRINA MAJICA ^akrine majice iz Avstralije telesu dovajajo bioenergijo s pomo~jo mo~nih nihanj nenavadno ‘ivih barv (njihove intenzivnosti se na papir ne da natisniti) in tako polnijo avro in bolj{ajo zdravje. Velikosti S, M, L, XL, XXL. 14.900 SIT

Zmanj{uje ali odpravlja bole~ine, ki jih povzro~ajo revma, artritis, i{ijas, lumbago, igranje tenisa, golfa, ko{arke...

Mnogi, ki nosijo zapestnico, zmanj{ajo ali pa celo opustijo jemanje protibole~inskih zdravil in tako veliko naredijo za svoje zdravje. Velikosti zapestnic: od 15 do 19 cm premera.

Naprodaj so tudi posrebrene ali pozla~ene. a) navadna 2.950 b) posrebrena 5.700 c) pozla~ena 9.600 in d) pozla~ena z gravuro 12.500 SIT

AJDOV VZGLAVNIK Ajdov vzglavnik je napolnjen s 3,3 kilogrami lu{~in biolo{ko pridelane ajde, velik 70 x 50 cm. Lahko ga poljubno oblikujete in si sami dolo~ite najprimernej{o vi{ino. Se ne greje in je zelo zra~en. Primeren je za vse ljudi, predvsem pa za tiste, ki imajo bole~ine v vratu, glavi, hrbtenici...

9.800 SIT

Naro~ilnica Misteriji Naro~am izdelke:

pla~al bom po povzetju s kartico EU LB {t. kartice: veljavnost do:

koli~ina

cena

{t. ~lanske kartice: AMEX podpis:

ime in priimek: ulica in hi{na {tevilka: po{tna {tevilka, po{ta: kraj, datum, podpis: Naro~ilnico po{ljite na naslov: Ara, [martinska 10, 1000 Ljubljana tel.: 01/431-20-25, faks: 01/230-16-27, e-mail: ara @zalozba-ara.si Vsi izdelki so naprodaj tudi v trgovini AUREA BTC, hala A Ljubljana, tel. 01/541-17-60.

Misteriji 27

PRODAJA PO PO[TI

RADIESTEZIJSKA NIHALA Karnak (a) (nova oblika), Izis (b) - 6 in Izis (c) - 4 (oba novej{a oblika) so med najbolj znanimi radiestezijskimi nihali. Nihali Izis sta poimenovani po egiptovski boginji Izidi, primerke tako oblikovanih nihal so na{li v izkopanih egiptovskih sarkofagih. Uporabljamo jih za preiskavo {kodljivih sevanj, iskanje vode, izbiranje primerne prehrane, doziranje, pa tudi za diagnosticiranje.

Cena posameznega nihala: 4.200 SIT

KAK[NA VODA TE^E Kraj, kjer je bil odvzet vzorec pitne vode

a

b

c

AKORDI @IVLJENJA Deset pesmi, ki jih vedno radi sli{imo (The way we are, Feelings, The love of woman, Love me tender, Memory, Ave Maria, My way...) je zapela Nata{a Loborec Perov{ek in izdala zgo{~enko, ki prijetno spro{~a.

3.500 SIT

ANGELSKE KARTE Med {tiriin{estdesetimi kartami izvle~ete eno in z nje preberete duhovno sporo~ilo, ki vas spremlja ves dan. Angelske karte niso karte za prerokovanje; so zbirka sporo~il, dobrih misli, ki vam prinesejo mir, zadovoljstvo, uteho in radost.

2.550 SIT

RADIESTEZIJSKI PRIBOR

Plastificirana rozeta in nihalo z vre~ko sestavljata komplet za radiestezijsko delo. Na rozeti je {est razli~nih skal za ugotavljanje energetske frekvence prostora, predmetov in oseb, za ugotavljanje radiestezijskega potenciala, vitalnih energij, primernosti hrane, pija~, ~ajev, zdravil, zemeljskih sevanj in vibracij... Na hrbtni strani rozete so natisnjena natan~na navodila.

4.900 SIT

28

IZ PIP?

% genotoksi~nosti vodovodne vode

Ajdov{~ina, Gori{ka c. 29 16,00 Bled, Ljubljanska c. 15 14,28 Celje, Celov{ka 10 18,75 ^rnomelj, Ko~evje 22 b 14,28 Dom‘ale, Ljubljanska cesta 12,19 Ilirska Bistrica, Vilharjeva 31 a 14,81 Izola, Bencinski servis 17,14 Ko~evje, Ljubljanska 69 a 17,74 Koper, Bencinski servis 16,16 Kranj, Britof 184 17,39 Lendava, Kolodvorska 4 23,80 Ljubljana, Pov{etova ulica 15,53 Maribor, Pri Treh ribnikih 12,71 Metlika, c. 15. brigade 34 17,54 Murska Sobota, Cankarjeva 4 22,22 Novo mesto, Ljubljanska c. 10 18,44 Postojna, Re{ka c. 5 16,21 Ptuj, Pre{ernova 10 19,81 Slovenska Bistrica, Ob Potoku 33 9,52 Slovenske Konjice, Liptovska ul. 4 10,00 [kofja Loka, Vinoteka - Ka{~a 16,17 Tolmin, Trg M. Tita 18 11,36 Vrhnika, Ljubljanska c. 4 13,95 Jesenice, Cesta Mar{ala Tita 19 19,23 Trbovlje, Trg revolucije 27 16,00 Nova Gorica, Sedejeva ulica 2 17,07 nadaljujemo z raziskavami

% genotoksi~nosti informirane vode

9,67 8,69 11,76 8,77 7,01 8,82 10,90 11,90 10,05 9,32 16,66 10,76 8,03 12,40 16,03 10,00 10,71 10,16 5,94 6,06 9,30 6,89 9,09 12,50 9,37 11,11

Vsak mesec z genotoksi~nimi testi (Protokol 8. - mednarodno priznani genotoksi~ni test) preverimo kakovost enega izmed mestnih vodovodov v ve~jem slovenskem kraju. S testom ugotavljamo razliko kakovosti voda. Genotoksi~nost je izra‘ena v odstotkih in ka‘e odstotek celic, katerim voda oziroma snovi v njej po{kodujejo kromosome (po{kodbe opazujemo v ~ebulnih metafaznih celicah).

Med testom pregledamo kakih 300 metafaznih celic, to je v skupnem {tevilu le 1 odstotek vseh pregledanih celic. Tako se genotoksi~nost izra‘a z razmerjem med celicami (metafaznimi) s po{kodovanimi kromosomi in vsemi metafaznimi celicami.

V drugi koloni gornje preglednice pa je na enak na~in ugotovljena genotoksi~nost iste vode, ki jo nato~imo v informirani kozarec. Ta je praviloma za kakih 40 % manj{a, torej informirani kozarec mo~no popravi kakovost pitne vode.

S kartico Kluba za zdravo `ivljenje, ki jo imajo vsi naro~niki na revijo Misteriji, dajemo 10% popust za vse izdelke, ki so objavljeni na straneh prodaje po po{ti!

Ra~unalnik na mejah mo‘nega pri ustvarjanju podob iz sveta naklju~ij

Podobe izginejo v ve~nost P

ritisne na tipko. Na ra~unalni{ekm ekranu se izrisuje slika.

Bogdan Soban jo motri, kot je pred tem ‘e tiso~ in tiso~krat opazoval, kako ra~unalnik ri{e nekaj, kar ni mogo~e ponoviti nikoli ve~. “^as je tisti faktor, ki vpliva. Vse ostalo se odvija samo,” pravi smehljaje in slike, ki je nastala na ekranu, ne spravi na disketo ali CD.” Ta slika je od{la v ve~nost, nikoli ve~ je ne bo videl noben ~lovek...”

Naslednji~ sem tipko pristisnil jaz.

Ra~unalnik je {e vedno vedel, da mora narisati kras, ker mu je to veleval zadnji ukaz. Ko je risal na Bogdanov ukaz, pred kako minuto ali dvema, so se na ekranu najprej pojavili zeleni hribi, pa nebo, brinje... Sedaj je slika nastajala povsem druga~e. Najprej so se narisale skale, pa {e skale in skale, nato se je pojavilo drevje in vse ostalo.

Tej umetnosti pravijo po svetu generativna umetnost. Je torej Bogdan Soban iz Vrtojbe, in‘enir strojni{tva in strokovnjak za informatiko in poslovne sisteme, ki ga je vedno zanimalo, kako bi simuliral nekaj takega, kar je podobno ~lovekovi naravi, generativni umetnik? Je umetnik? Je umetnik njegov ljubljeni stroj, za katerim je presedel ‘e na tiso~e ur?

Pred dvajsetimi leti Bogdan Soban, ki mu za strojni{tvo ni ve~ mar vse od trrenutka, ko se je prvi~ sre~al s svetom ra~unalnikov, ni niti pomislil, da bo kdaj likovni kritik ocenjeval njegovo delo. Imel

je le idejo, ki je bila povsem v nasprotju z veljavnimi pravili ra~unalni{tva, ki osre~ujejo stotine milijonov ljudi po vsem svetu; ra~unalnik dela vedno enako. Na enak ukaz se odzove na enak na~in. Bogdan je hotel prav obratno, da se na enak ukaz nikoli ne odzove ena-

Ko Bogdan ra~unalnik po‘ene, nima ve~ vpliva na kon~no, neponovljivo sliko. ^e ga po‘ene znova, je slika sicer odvisna od trenutka, vendar druga~na. ko. Vdahnil mu je nered, neke vrste kaos, iz katerega pa se rojevajo, povsem naklju~no tudi podobe, ki prijajo ~love{kemu o~esu: “Projekt ustvarjanja naklju~nih ra~unalni{kih grafik sem za~el ustvarjati brez vedenja, da kje na svetu po~enjajo kaj podobnega. To je bilo v za~etku osemdesetih let, ko se mi je porodila misel, da bi nekako vizualiziral stvari, da bi iz ra~unalnika iztisnil nekaj, kar ni standardno, nekaj, kar je sicer v programih, vendar generira neke nepredvidljive oblike in forme, ki so razen tega neponovljive, ~e jih ne shranimo. [ele pred dobrim letom sem pri{el do informacij in vedenja o teh dogajanjih v svetu in dejansko se na tem podro~ju ustvarjanja grafik dogaja precej.

Sklicujejo celo svetovne konference o tej tematiki, ki jo stroka ozna~uje kot “generative art”. To je generativna metoda, ki se ne ti~e samo likovne umetnosti, temve~ tudi raziskav na vseh pod-

Misteriji 29

P ODOBE

IZGINEJO V VE ~NOST

ro~jih ~lovekovega ustvarjanja. Prej sem delal po svoji poti sam. In ~e preberem stare zapise, vidim, da so imeli ljudje po svetu podobno razmi{ljali kot jaz.”

Osnovna ideja vrtojbskega mojstra generativne umetnosti je bila, da je idejo, ki jo je nosil v sebi, zapisal v obliki programske kode. V tem programu je tudi nekaj strojni{tva, saj zadaj posku{a zgraditi nek kinematski sistem, ki pa se stalno spreminja, npr. kot razdalja, hitrost ipd. V program posku{a vnesti vse mogo~e spremenljivke, ki se potem nerazlo‘ljivo odra‘ajo v kon~nem rezultatu: “To so tako imenovani genetski algoritmi oziroma programske kode, ki kopirajo dejansko dogajanje v naravi. Simulirajo proces spo~etja, rojstva, rasti, oziroma celotno Darwinovo teorijo reprodukcije, selekcije, mutacije in tako dalje. Kot se v naravi vsak organizem iste vrste razvije v neko druga~no obliko, so tudi rezultati tega procesa - slik v tem primeru edinstveni. To metodo uporabljajo v arhitekturi, na podro~ju grafi~nega oblikovanja - dizajniranje predmetov, pri katerih gre tudi za estetske parametre. Pri svojem delu ne potrebujem nobenih drugih programskih jezikov. V mojem jeziku so osnove to~ka, ~rta, ploskev in barva in operacijski sistem DOS. Ra~unalnik je pri obdelavi podatkov nepogre{ljiv zaradi natan~nosti in hitrosti. Pri meni pa je ravno nasprotno, uporabim ga zaradi nepredvidljivosti.”

Bogdan Soban, sodeloval je ‘e ne nekaj deset razstavah in razstavljal tudi sam doma in na tujem, nedavno je o svojem po~etju predaval na In{titutu Jo‘ef [tefan, si zamisli nek motiv in ga sprogramira (v DV Basic-u, s katerim obvlada tudi grafiko), tako da pusti ra~unalniku najve~jo mogo~o mo‘nosti da izbira re{itve sam; ra~unalnik sam izbira barvne kombinacije, oblike in kombinacije likov. Ko Bogdan ra~unalnik po‘ene, nima ve~ vpliva na kon~no, neponovljivo sliko. ^e ga po‘ene znova, je slika sicer odvisna od trenutka, vendar druga~na: “Kdo je pri tem avtor slike, je vpra{a-

30

nje. Sem sicer za~etnik, vendar je informacija zelo povr{na. Pri tem je najbolj pomembna tudi zna~ilnost generativnih programskih algoritmov, da niso precizni, ker se med samim izvajanjem spreminjajo. Jaz torej eksperimentiram na podro~ju generiranja slik. To metodo uporabljajo tudi v glasbi, ki je bila pravzaprav prvo podro~je eksperimentiranja, ko so generirali umetno glasbo. Tudi sam sem poskusil ob generiranju slik dodajati zvoke, in to je bila zanimiva zadeva, ki sem jo naredil za nek nate~aj, pri tem pa sem uporabil to na{o pi{~al iz Divje babe. Sre~anje je bilo v Gorici v

Ra~unalnik je dobil ukaz, da mora narisati kras. Ob Bogdanovem pritisku na tipko je nastala zgornja podoba, ko sem pritisnil na tipko jaz, je nastala spodnja podoba. Program pri vsakem zagonu generira eno izmed neskon~nega {tevila mo‘nih kombinacij.

Vsaka slika je sestavljena iz tiso~ev majhnih kvadratkov. ^e bi slika nastala samo iz treh raznobarvnih kvadratkov, je mo‘nih kombinacij ve~ kot 2,6 krat 10 na 15. potenco. ^e bi program vsako sekundo ustvaril eno kombinacijo iz samo treh raznobarvnih kvadratkov, bi se vse mo‘ne slike ustvarjale 85 milijard let. Zato lahko z vso gotovostjo trdimo, da so slike neponovljive, tista, ki ni shranjena, izgine v ve~nost...

Italiji in tam se nas je zbralo nekaj, ki smo na to tematiko zgradili grafi~no vizualizacijo. Apliciral sem naklju~no generirane tone, razli~nih vi{in, dol`in... to je potrebno sli{ati.”

Generative art spada v podro~je raziskovanja umetne kreativnosti. Bistvo je eksperimentiranje z umetno inteligenco in posku{anje, kako bi stroj simuliral ~love{ko razmi{ljanje in pomagal ~loveku do re{itev. Znanstveniki menijo, da je najve~ja ovira za izdelavo res inteligentnih ra~unalnikov in robotov njihova nezmo‘nost, da bi prepoznavali in izra‘ali ~ustva, saj naj bi bila prav ~ustva nujna za logi~no mi{ljenje: meglijo razum. Resnica je druga~na: deli mo‘ganov, ki so vpleteni v ~ustvovanje in mi{ljenje, so v klju~nih nevronskih spletih povezani.

“V inteligenco stroja se ne spu{~am, vendar se je v nekaterih re{itvah `e pribli`al na~inu ~love{kega razmi{ljanja. ^lovekova kreacija vedno izhaja iz nekaterih znanih dejstev, torej iz znanih elementov kreiramo kombinacijo, ki {e ni obstajala,” razlaga Bogdan Soban in pravi, da je metodolo{ko te`ko opisati, kako v mislih pride do kombinacij, saj pri programski simulaciji potrebuje prav to, da da povr{ne napotke in dobi konkretni izdelek: “Generativne programske kode lahko imenujemo tudi evolucijski algoritmi. Sicer so to programerski kolosi, ki upo{tevajo tudi Darwinovo teorijo. Pri mojem delu se v javnosti stalno pojavlja vpra{anje, ~e je to umetnost ali je kaj drugega. Mene to sploh ne bremeni.

Moral sem se nekako predstaviti in izbral sem razstavo kot nekak likovni dogodek. Tu so se potem rodile diskusije in kritike, kaj to sploh je. Za sebe nikoli nisem trdil, da sem umetnik, vendar pa je moja programska koda gotovo kreacija in slika je njegova, ra~unalnikova kreacija.

In vendar Bogdan je umetnik, saj odbira za natis in v spomin tiste kreacije ra~unalnika, ki so mu v{e~, dela nekaj podobnega kot slikar, ki iz mno‘ice del za razstavo odbere tisto, za kar meni, da

P ODOBE

IZGINEJO V VE~ NOST

Ob ukazu, naj ra~unalnik nari{e So~o, se je na ekranu pojavila zgornja podoba, po programu, ki je nastal takole: “Analiziral sem ribo.

Spremenil sem jo v geometrijske parametre. Program omogo~a, da se riba nagiba, da se pojavi do pet rib, da se pobarva, kakor program izbere med dolo~enimi barvami... Manj ko je program definiran, bolj raznoliko ustvarja.”

najbolj{e. Pogosto jih, uokvirjene, ponudi v odkup: “Slike imenujem ali pa sploh ne, sodbo prepu{~am gledalcu.”

Pri teh genetsko zasnovanih kodah gre za dva tipa programov. Eni so pragmati~ni programi, ko si zamislim motiv in vem, da bodo nastale recimo ribe.

Bogdan Soban ima svojo stran na internetu (www.soban-art.com), vendar tam nima svojih programov. Je pa njegov cilj, da bo stran uredil tako, da si bo obiskovalec strani sam nekaj izdelal, torej generiral grafike po kak{nem novem motivu.

Povr{no jih sprogramiram, ra~unalnik pa izbere velikost, pozicijo, barvo...”

Doslej je Bogdan Soban ustvaril nekaj ciklusov, to je nekaj programov za generiranje slik: ciklus linijske strukture, obrazi krasa, So~a, ~as...

Najbolj znane, prepoznavne in verjetno tudi najbolj iskane so slike kra{ke pokrajine: “Zamislil sem si najbolj zna~ilne elemente kra{ke pokrajine, ra~unalnik pa sam izbere elemente in jih sam za~ne postavljati, naprimer kamen, bor, ru{evje, brin...”

In kako ra~unalniku pove, naj ri{e kamenje?

“Kamen je v mojem programu ~etverokotnik ali peterokotnik nepravilnih oblik. Velikost, ogli{~a, pozicija, vse to je njegova stvar, le barva je siva, ki jo dolo~im,” je razlo`il in povedal, kako je sprogramiral brin: “To je enakokrak trikotnik z dolo~enim razmerjem med osnovnico in vi{ino, vi{ina in {irina variirata, v ta nami{ljeni trikotnik ra~unalnik naklju~no me~e kri`ce razli~nih zelenih barv, ki mu jih sicer dolo~im. Pri svojem delu ne potrebujem nobenih drugih programskih jezikov. V mojem jeziku so osnove to~ka, ~rta, ploskev, barva in operacijski sistem DOS. Ra~unalnik je pri obdelavi podatkov nepogre{ljiv zaradi natan~nosti in

Misteriji 31

P ODOBE

IZGINEJO V VE ~NOST

Zgornja slika je zgled abstrakcije, pridobljene z uporabo programske kode na osnovi matemati~nih algoritmov. Druga~e kot pri znanem na~inu iteracije vrdnosti izbranega matemati~nega izraza, so v tem programu uporabljene zakonitosti kinematike. V Kartezijevem koordinatnem sistemu je simulirano kro‘enje dveh to~k okrog naklju~no izbranih sredi{~ z naklju~no izbranimi polmeri kro‘nic in kotnima hitrostma.

hitrosti. Pri meni pa je ravno nasprotno, uporabim ga zaradi nepredvidljivosti.”

Tako bi lahko sprogramiral tudi kozarec; zelo na splo{no bi ga opisal v ra~unalni{kem jeziku in ra~unalnik bi izdelal neskon~no ina~ic, med katerimi bi bilo nekaj fantasti~nih. Podobno je tudi z vzorci blaga, talnih oblog...

Druga skupina programov za generiranje slik, ki pa sploh niso tematsko opredeljene, deluje na osnovi algoritmov z Bogdan Soban je vse pogostej{i predavatelj o generativni umetnosti, ki se {iri po vsem svetu. Center te umetnosti pa je sedaj v Milanu.

32

matemati~nimi funkcijami. Pri teh pa je rezultat tako po motivu kot po ina~ici nepredvidljiv. Pri krasu vemo, da bo generiral kras, le varianta krasa je vedno nova, pri teh programih pa sploh ne vemo, kaj bo nastalo. Pri zagonu programa spro‘i neko matemati~no funkcijo, ki se prenese v grafi~no obliko in je enkratna. Velikokrat se pojavi slika, ki je popolnoma razsuta, poka‘e se nek nivo kaosa, ki je lahko bolj ali manj urejen: “Pragmati~ne slike znam pojasniti, medtem ko matemati~ne nisem niti posku{al. Morda bi se katero dalo prera~unati.”

D

Biolo{ko merjenje u~inka sevanja bazne postaje

Koreninice niso zrasle...

N

a okno stanovanja ene izmed stolpnic v neposredni bli‘ini ‘upni{~a cerkve svetega Petra v Ljubljani, na katerem stoji mogo~na bazna postaja, ki ni le zelo blizu stanovanj, marve~ je tudi v neposredni bli‘ini Otro{ke bolni{nice in Onkolo{kga in{tituta, smo postavili ~ebulice, da bi testirali, ali nizkofrekven~no sevanje, ki ga naokrog po{ilja bazna postaja, povzro~a kromosomske okvare, torej {koduje ‘ivim organizmom.

Postavili smo dve seriji testnih rastlin; eno v stanovanju, za kovinskim zaslonom, drugo na okensko polico, da je bila neposredno izpostavljena u~inkom sevanja bazne postaje.

Izhajali smo iz tega, tako kot pri predhodnih meritvah, ko smo merili vpliv sevanja telefonov na ‘ive organizme, da

Koli~ina energije, ki jo ~lovek prejme iz sevajo~ega polja ni najpomembnej{a, bolezenske okvare spro‘ijo informacije, katerih frekvenca se bodisi ujema ali pa je zelo blizu tisti, ki jo uporablja celica. je molekula DNA primarna tar~a razli~nih mutagenih vplivov, ki povzro~ajo kromosomske okvare. Seveda DNA zmore popravljati mehanizme, vendar le kadar gre za to~kovne mutacije. V splo{nem pa so kromosomske mutacije nepovratne, v ve~ini primerov dokon~ne, letalne. Mutacije pri na{i raziskavi

Misteriji 33

KORENINICE

NISO ZRASLE ...

V kontrolni skupini ~ebulic, postavljene so bile v sobi stolpnice, ki je 40m oddaljena od bazne postaje in za{~itene s kovinsko pregrado, je bilo mogo~e ugotoviti vpliv bazne postaje na ~ebulice. Na okenski polici (slika desno) ni zraslo dovolj koreninic, da bi lahko izmerili vpliv sevanja.

ugotavljamo na kromosomih samih.

In kaj po{koduje kromosome? Uradne in{titucije zagotavljajo, da njihove meritve ka‘ejo popolno nenevarnost baznih postaj, saj je po njihovih besedah mogo~e primerjati sevanje bazne postaje s sevanjem likalnika. Seveda se te besede nana{ajo na termi~ni del sevanja, nobena in{titucija pa se ne ukvarja, zakon ji tega tudi

ne nalaga, z netermi~nim delom sevanja, ki je po svoji naravi koherenten zato, da lahko prena{a informacije. Visoka koherenca tehnolo{ko ustvarjenega sevanja ima mo~an u~inek na ‘iva bitja. Pri tem koli~ina energije, ki jo ~lovek prejme iz sevajo~ega polja, ni najpomembnej{a (merijo jo uradne in{titucije in na podlagi teh meritev poro~ajo o ne{kodljivosti), bolezenske okvare spro-

Na Dunaj med nerazre{ene skrivnosti Revija Misterij vas vabi na Dunaj, na ogled razstave Nerazre{ene skrivnosti. V muzejskih katakombah si bomo pod strokovnim vodstvom Ivana Mohori~a, ogledali predmete, za katere strokovnjaki {e niso na{li razlage za njihov nastanek, rabo ali pomen: kamne s skrivnostnimi napisi, kristalne lobanje, kipec astronavta, prikaz kirur{kih posegov v kamnu itd. Ve~ kot 500 predmetov, izkopanin, ni mogo~e umestiti v nobeno znano zgodovinsko obdobje in so zbrani iz {tevilnih muzejskih in zasebnih zbirk.

Odhod na enodnevni izlet na Dunaj je 3. novembra ob 6. uri iz Ljubljane.

Informacije v agenciji Quo Vadis, 01/507-18-03.

34

‘ijo informacije, katerih frekvenca se bodisi ujema ali pa je zelo blizu tisti, ki jo uporablja celica. Katere bolezni in te‘ave povzro~ajo netermi~ni u~inki sevanja baznih postaj in kako nekatere dr‘ave ‘e sprejemajo predpise, da morajo biti bazne postaje pol kilometra oddaljene od {ol, bolni{nic in domov za starej{e ob~ane, smo pisali v septembrski {tevilki na{e revije, na novo pa smo dobili podatke iz Nem~ije, da star{i iz {ol, ki so v dosegu baznih postaj, izpisujejo otroke in jih preme{~ajo v {ole, kjer u~inkov sevanja ni.

Tveganje je pa~ preveliko.

Poskus, s katerim smo merili u~inke netermi~nih sevanj bazne postaje, ki je postavljena v neposredni bli‘ini Otro{ke bolni{nice in Onkolo{kega in{tituta, nam ni dal dokon~nega odgovora, ka‘e pa vseeno na ~udno dogajanje. Po nekaj sto merjenjih se nam je prvi~ zgodilo, da koreninice ~ebule niso pognale niti toliko novih koreninic, da bi lahko pregledali celice v fazi mi-

toze. Od 25 do 30 tiso~ celic je namre~ le 10 odstotkov v fazi mitoze, od teh pa je kakih tri odstotke v metafazi mitoze, ko se pregleda 100 do 150 celic in ugotavlja ter fotografira po{kodbe kromosomov. Na ‘alost smo na{li v ~ebulicah, ki smo jih postavili na okensko polico, da so zrle v bazno postajo na strehi ‘upni{~a cerkve sv. Petra le 34 metafaznih celic, a je bilo od teh kar 24 po{kodovanih, to se pravi 70%. Rast koreninic je zavrla tudi relativno nizka no~na temperatura (10-12 stopinj Celzija), vendar ta temperatura ni mogla vplivati na po{kodbe kromosomov. Pri ~ebulicah, ki so rasle za kovinsko za{~ito v stanovanju, je Peter Firbas, univ. dipl. biolog, zasebni raziskovalec ugotovil 12,5 odstotka po{kodovanih celic, kar ka‘e na mo‘nost vpliva sevanja. Ker je bilo metafaznih celic v slabo raslih koreninicah ~ebulic na okenski polici premalo, bomo seveda poskus ponovili.

D

Skrivnost kosovske bitke leta 1389

Kdo je zmagal na Vidov dan?

N

a Vidov dan - 28. junija 1389. leta je po predaji sodobnikov tur{ka vojska pod poveljstvom tur{kega sultana Murata premagala srbsko vojsko in odprla pot ve~stoletnim tur{kim ropanjem in moriji po Balkanskem polotoku. Na Vidov dan je leta 1921 Jugoslavija dobila svojo prvo ustavo - Vidovdansko ustavo.

Petsto let po bitki na Kosovem polju je takratni predsednik Srbije Slobodan Milo{evi} najavil prav na Vidov dan leta 1989 na Gazimestanu balkansko morijo, dvanajst let pozneje leta 2001 prav na Vidov dan so prepeljali Slobodana Milo{evi}a iz Beograda v Haag, obto‘enega te‘kih vojnih zlo~inov. Ko je vstopal v letalo za Haag, ga je neki novinar vpra{al: “Ali veste, da je danes Vidov dan?”

Milo Kobili} je bil Hrvat, ljudski pesnik ga je preimenoval v Srba Milo{a Obili}a.

Kaj se je pravzaprav dogajalo 28. junija 1389 na Vidov dan, kateri dogodek je prvi v nizu na Vidov dan, ki je tako mo~no vplival na zgodovino vseh narodov Balkana, pa tudi Slovencev?

Povpre~en Slovenec ve o kosovski bitki bore malo. Starej{e generacije, ki smo se u~ile v {oli {e srbohrva{~ine (beri srb{~ine), smo si zapomnile, da so v tej bitki Turki premagali hrabre Srbe, da je neki hrabri srbski junak ubil tur{kega sultana Murata, zapomnili smo si mogo~e celo prve vrstice srbske narodne

pesmi o kosovki djevojki. To je navadno tudi vse.

Kaj pi{e o kosovski bitki Jugoslovanska enciklopedija iz leta 1967 (tiskana v Zagrebu)? ”15. junija 1389 (po srbskem pravoslavnem koledarju, sicer 28. junija) je pri{lo do odlo~ilne bitke na Kosovem polju med tur{ko in srbsko vojsko. Poleg srbske vojske pod vodstvom kneza Lazarja in odredov Vuka Brankovi}a se je boja udele`ila tudi bosanska vojska pod vodstvom vojvode Vlatka Vukovi}a. Podrobnosti o sami bitki, mo~ vojske z ene ali druge strani, razpored in tok bitke niso znani; prvi viri so v medsebojni kontradikciji, poznej{a poro~ila niso povsem zanesljiva. Po za~etnih uspehih je srbsko-bosanska vojska do`ivela katastrofo. Knez Lazar je bil ujet in pogubljen, Vuk Brankovi} in Vladko Vukovi} sta se re{ila. Med bitko je bil ubit sultan Murat; v poznej{ih virih omenjajo, da ga je ubil Milo{ Kobili} (Obili}). V boju sta padla tudi oba sultanova sina. Tur{ka zmaga je bila za Srbe porazna; Srbija je bila od takrat vazalna dr`ava.

O Milo{u Obili}u - Konstantin Filozof, biograf Stevana Lazarevi}a, pi{e, da je sultana Murata v {otoru na bojnem polju na Kosovu ubil srbski plemi~, preoble~en v Turka. Verjetno je bil eden Del gravure z zlatega kro‘nika znamenitega {ibeni{kega zlatarja Oratia Fortezze iz XVI. stoletja, ki je na kro‘niku upodobil scene, povezane s kosovsko bitko, kot so ve~erja pri knezu Lazarju, Obeli}ev uboj Murata, pogubljenje Milo{a Obili}a itd.

Z zlatega kro‘nika je mogo~e razbrati, da je bil Milo{ Obili} v resnici Milo Kobili}.

Misteriji 35

KDO

JE ZMAGAL NA

V IDOV

DAN?

od Lazarjevih fevdalcev. V narodnem izro~ilu je Milo{ Obili} simbol ~asti in juna{tva.”

Milo{a Obili}a. Od takrat so me dogodki v zvezi kosovske bitke za~eli zelo zanimati.

OBILI] JE KOBILI]

HRVAT UMORI AMURATA

Srbski poraz na Kosovem polju naj bi povzro~ila izdaja Vuka Brankovi}a, ki bi naj s svojo vojsko zapustil bojno polje.

Toliko uradna zgodovina o kosovski bitki na Vidov dan leta 1389. Ali je bitka res tako potekala, ali so bili Srbi res potol~eni in kdo je bil Milo{ Obili}?

Ko sem bil leta 1982, {e v Jugoslaviji, na dopustu na Hrva{kem v [ibeniku, sem si na razstavi v Muzeju v [ibeniku ogledal star ~udovit medeninast graviran pladenj {ibeni{kega renesan~nega umetnika HORACIJA FORTEZZE (1530 - 1596) iz okoli 1570. leta S skupno akcijo gospodarstva takrat {e cveto~ega in bogatega [ibenika je bil ta pladenj tistega leta odkupljen od avkcijske hi{e Sotheby iz Londona za 60.000 funtov.

Vsi, ki smo kro‘nik videli, smo se prepri~ali, da je vreden tega denarja.

Fortezza je na ve~ini svojih del, ki so spravljena v najve~jih muzejih v Londonu, Firencah in Benetkah, upodabljal anti~ne motive. Na tem pladnju pa so upodobljene tri scene, povezane s kosovsko bitko: ve~erja pri knezu Lazarju, uboj Murata od roke Milo{a Obili}a in smrt Milo{a Obili}a. Na sceni uboja Murata je umetnik napisal MILO EQUITIUS. Ker mi je ostalo {e malo znanja iz latin{~ine, sem ime junaka prevedel kot Milo Kobili}. Mojo ugotovitev sem ‘elel zaupati simpati~ni kustosinji, ki nas je vodila skozi muzej in vpra{al, zakaj ne pi{e Milo{ Obili}. Nerazumljivo grobo me je odbila, ~e{ “Ne ukvarjam se s politiko”. Nisem mogel razumeti njene reakcije, {ele mnogo pozneje mi je postalo jasno, kaj je brez dvoma zelo sposobna kustosinja ‘elela povedati. Kobili}i so namre} iz hrva{kega Turopolja. Priimek Kobili} so baje dobili zato, ker so pili kobilje mleko, ki jim je dalo veliko mo~ in hrabrost. Milo Kobili} je bil torej Hrvat, ljudski pesnik ga je preimenoval v

Zgodovinar Ivan Ostoji}, daljnji sorodnik bosanske kraljeve hi{e Kotromani~ev, poro~a iz angle{kih diplomatskih poro~il leta 1390, torej leto dni po kosovski bitki, o protokolu pri sprejemu na dvoru sultana Bajazita v Carigradu, ki je nasledil na Kosovem polju ubitega sultana Murata. Angle{kim diplomatom so pred sprejemom pred sultanom Bajazitom zvezali roke na hrbtu. Ta ukrep so na sultanovem dvoru, kot poro~ajo angle{ka diplomatska poro~ila, uvedli “ko je neki Hrvat na Kosovem polju ubil sultana Murata”.

Leta 1997 sem listal po delu Slava Vojvodine Krajnske na{ega Valvazorja.

Roka se mi je zatresla - na{ vrli Valvazor je leta 1689 zapisal o kosovski bitki: “Hrvat umori Amurata; leta 1388 je Hrvat z imenom Milo Kobilivi} `rtvoval `ivljenje za vse kr{~anstvo in posebej za blaginjo svojega gospoda in despota, ko je tur{kega trinoga Amurata zabodel s kopjem. ^lovek bi skoraj mislil, da je Scaevolova du{a {inila v hrabrega Hrvata, ko bi ne bil zadel svojega cilja, besnjakovega srca, mnogo to~neje kakor prej Scaevola Porseno in ko bi ne bil dobil za pla~ilo juna{ke smrti, zakaj Turki so ga nato na kose razsekali ...” (Prevod Mirko Rupel, Slava Vojvodine Kranjske, stran 300, Mladinska knjiga, 1977).

Valvazor je imel prav, vsaj o Milu Kobili}u, v letnici bitke se je zmotil za leto. Za~el sem razumeti previdno kustosinjo iz [ibenika.

Za~el sem iskati po literaturi zgodovinsko resnico o poteku kosovske bitke v letu 1389. Ugotovil sem, da cela zgodba o kosovski bitki temelji le na srbski ljudski predaji, da v Srbiji ni verodostojnih pisnih podatkov o poteku bitke ali pa se ne upo{tevajo skromni tuji pisni viri. Upo{tevani pa so nekateri stari viri takratnega Dubrovnika, ki so bili taki, kot so bili pov{e~i Turkom. Preme-

36

teni Dubrov~ani, ki so trgovali s Turki, so pisali tako zgodovino, da bi bila v{e~ Turkom in ne bi {kodila trgovini. Ko je pred sto leti veliki zgodovinar in raziskovalec ^iro Truhelka za~el ustanavljati bosanski muzej v Sarajevu, je ugotovil, da ne obstaja prevajalec, ki bi znal prevesti islamske (tur{ke) tekste v slovanske jezike. Ko so vzgojili prve prevajalce in za~eli ~itati tudi poro~ila nasprotne tur{ke strani, je uradna srbska zgodovina ‘e kon~ala pisati zgodovino bitke na Kosovem polju, obstoje~a zgodovina kosovske bitke je bila srbskim politikom bolj pov{e~i.

Kako je zares potekala kosovska bitka po poro~ilih bosanskih, tur{kih in drugih tujih zgodovinarjev?

Resni in zanesljivi zgodovinarji poro~ajo, da se je srbski knez Lazar `e leta 1387 boril s Turki pri Plo~niku na reki Toplici in je s pomo~jo ~et bosanskih Hrvatov bosanskega kralja Tvrtka Kotromani}a premagal Turke. Sultan Murat je pripravljal ma{~evanje. Srbskemu knezu Lazarju je pri{el na pomo~ bosanski vojvoda Vlatko Vukovi}, ki ga je poslal bosanski kralj Tvrtko. Vojska Vukovi}a je {tela okoli 20.000 bosanskih Hrvatov, bosanski vojski se je pridru‘il nekdanji ban Hrvat Ivan Horvat s svojo ~eto kri‘arjev. Srbska vojska je {tela prav tako okoli 20.000 vojakov. Tur{ka vojska je imela okoli 30.000 mo‘, torej manj kot zdru‘ene srbsko-hrva{ko-bosanske ~ete. Zdru‘ena vojska je bila toliko premo~na, da ni hotela sprejeti bitke popoldan, ker bi lahko “kateri Turek v mraku pobegnil”. Tako prepri~ana je bila kr{~anska vojska v svojo zmago.

Zdru‘ena vojska je tudi prva napadla.

Tur{ki sultan Murat, prepri~an, da bo bitko izgubil, je vso no~ pred bitko prebedel in molil boga “naj njegovo smrt sprejme kot ‘rtev mu~enika”. Drugo jutro, na Vidov dan, se je bitka za~ela.

Bila je krvava, z mno‘ico ‘rtev na obeh straneh. Hrvat Milo Kobili} je v tur{kem taboru, preoble~en v Turka, ubil sultana Murata. Turki so ujeli kneza Lazarja ter mu odsekali glavo, baje poleg mrtvega sultana Murata.

K DO

ZVONILI SO PARI[KI ZVONOVI Sodobni viri poro~ajo “da zmage niso dobili ne Turki ne Srbi, bila je velika morija.” Sode~ po drugih poro~ilih sodobnikov Srbi bitke na Kosovem polju niso izgubili, bitko so dobili in zmagali. Izdaja Vuka Brankovi}a nima podlage v pisnih dokumentih, je plod ljudske domi{ljije. Bosanski kralj Tvrtko Kotromani}, ~igar vojska je sodelovala v bitki na Kosovem polju, je poro~al v Firence in v Trogir o svoji veliki zmagi. Ohranilo se je njegovo pismo s 1. avgusta leta 1389. [e takrat je bil prepri~an v svojo zmago. Ob~ina mesta Firence je v odgovoru ~estitala kralju Tvrtku za veliko zmago na Kosovem polju, na katerem je padel sam

Zlati ko‘nik, ki ga hranijo v {ibeni{kemu muzeju.

sultan Murat in njegova dva sinova.

Mesto Firence je torej verjelo kralju

JE ZMAGAL NA

V IDOV

DAN?

Tvrtku in v veliko zmago kr{~anske vojske. Tudi zapis srbske monarhinje Jefimije poro~a o svetovni pohvali knezu Lazarju in kosovskim junakom. Baje so tudi zvonovi na Notre - damski cerkvi v Parizu zvonili v zahvalo za kr{~ansko zmago na Kosovem polju. O zmagi srbske vojske pi{e ruski pisec Ignjatov, ki je 12 dni po bitki potoval skozi Tur~ijo.

Sodobni pisci poro~ajo, da so Turki takoj po bitki zapustili Kosovo polje in Srbijo in se povlekli na svoje meje.

Vendar je verjetna srbska zmaga bila le Pirova zmaga za Srbijo. Na Kosoven polju je padla ve~ina srbskega plemstva. Zapis Konstantina Filozofa, biografa despota Stevana pravi: “Tur~ija se je hitro opomogla po bitki na Kosovem polju. Srbija si ni opomogla in je kmalu brez boja morala priznati nadoblast Turkov.”

Zdru‘ena vojska kneza Lazarja, despota Vuka Brankovi}a, kralja Tvrtka Vlatka Vukovi}a in bana Ivana Horvata je brez dvoma premagala tur{ko vojsko na Kosovem polju. Srbska ljudska pesem je o~itno zmago spremenila v poraz, ker je tako svobodoljubna srbska narodna du{a la‘je prenesla tur{ko oblast in la‘je priznala Turke za gospodarje, vzrok za poraz pa pripisala izdaji Vuka Brankovi}a. Eno je zgodovina, a drugo mit.

Komaj sedem let po kosovski bitki je Stevan Lazarevi}, sin srbskega kneza Lazarja na strani tur{kega sultana Bajazita, usodno prispeval k porazu kr{~anske vojske v bitki pri Nikopolju 25. septembra 1396. leta pod vodstvom ogrskega kralja Sigismunda.

Takrat so tudi slovenske ~ete prvi~ nastopile v obrambi kr{~anskega sveta.

Poraz kr{~anske vojske je Turkom odprl vrata v Evropo. Odslej je vazalna srbska vojska spremljala Turke na vseh pohodih. Tega leta so se Turki prvi~ pojavili na [tajerskem, viri poro~ajo, da so iz okolice Ptuja odvedli v su‘enjstvo 16.000 ljudi.

Janko Lipovec

Misteriji 37

Kolumbovo odkritje Amerike je vse bolj le simboli~ni dogodek

Kam je zaneslo menihe?

D

anes je ‘e napol uradno priznano dejstvo, da je Kolumbovo “odkritje Amerike“ leta 1492 bolj simboli~en dogodek. Pred njim naj bi pre~kali Atlantik Egip~ani, Feni~ani, Karta‘ani, Arabci, Bene~ani, Baski, pa seveda Vikingi in drugi severnoevropski narodi. Za “odkrivanje“ novih podro~ij na{ega planeta pa so v zgodovini veljala tri na~ela - treba je bilo tja priti, se vrniti in doma prepri~ati svoje sodobnike, da to odkritje vnesejo na svetovni zemljevid. Do dobe velikih odkritji v poznem srednjem veku je bilo zadostiti vsem trem zahtevam kar te‘ko.

Zgodovinsko manj preverjen, a zelo zanimiv je zapis s konca 9. ali za~etka 10. stoletja - Potovanje sv. Brendana (Voyage of Saint Brendan). Irski menih, kasnej{i svetnik Brendan, je s sobrati opravil kar nekaj potovanj po morju

Irski menihi so se na svojih potovanjih v primitivnih ~olnih iz kosti in ko‘e prepustili bo‘ji volji oziroma morju in vetrovom. na severozahod do Islanda, Groendlanda, Fererskih otokov, tako bi ne bilo nemogo~e, da bi jih zaneslo do ameri{ke obale (morda do Kanade oz. Labradorja). Izraz “zaneslo” je kar ustrezen, saj so se na svojih potovanjih v primitivnih ~olnih iz kosti in ko`e prepustili bo`ji volji oziroma morju in vetrovom. Takih potovanj irskih menihov je bilo kar precej in najbr` jih je neusmiljeni Atlantski ocean lepo {tevilo pogoltnil, nekateri pa so se le vrnili. Po dana{nji oceni hitrosti takega potovanja bi v 40 do 50 dneh dosegli ameri{ko obalo.

Kaj je gnalo irske menihe na tak{na tvegana potovanja?

Sveti Brendan na potovanju po Atlantiku, kot je opisan v legendah.

38

Kr{~anstvo je v petem stoletju na Irsko prineslo poleg novih dogem in verovanja tudi knjige iz Rima in Gr~ije ter nov na~in razmi{ljanja in vedenja, ki ga je intelektualno la~na Irska hitro sprejela - na svoj na~in.

V prvih stoletjih kr{~anstva je bilo popularno pu{~avni{tvo. @e naziv pove, da so se pobo‘ni verniki zatekali v “pu{~avo”, kjer so v miru molili in meditirali. Irski menihi so imeli na razpolago le pu{~avo Atlantskega oceana in tam so iskali nenaseljene, a primerne otoke za svoje religiozno ‘ivljenje. Po mnenju zgodovinarjev naj bi bilo delo Potovanje sv. Brendana skupek ve~ takih potovanj v dalj{em ~asovnem razdobju.

Sv. Brendan opisuje pojave, ki jih je lahko razumeti in tolma~iti, druge je spet te‘je jemati resno. Govori o kristalnih stolpih (ledene gore), vhodu v pekel (islandski vulkani in gejziri), morju, ki ga vidi{ v globino (koralno morje) pa o lenem, motnem oceanu (Sarga{ko morje).

Med drugim so menihi sv.

Brendana prispeli do De‘ele svetnikov nekje v Zahodnem oceanu. To naj bi bila po mnenju nekaterih znanstvenikov ameri{ka celina, ~eprav zapis

govori o otoku. Menihi so {tirideset dni hodili po bogati zemlji (omenjajo obilico jabolk in studencev z zdravo vodo) in pri{li do {iroke reke, ki je ni bilo mogo~e pre~kati. Tako niso nikoli ugotovili, kako velik je otok (oziroma zemlja).

O nekaterih bli‘jih ciljih (Islandija, Fereri itd.) irskih menihov ni bilo nikoli dvoma, saj so ostali za njimi dokazi, med drugim poskusi uvedbe kr{~anstva. Za njihovo “odkritje” Amerike pa trdnih dokazov res ni in nekateri tudi ugotavljajo zakaj.

Znano je, da je v zgodnjem srednjem veku kar precej irskih intelektualcev verjelo, da je Zemlja okrogla in da so tudi na drugi strani poseljeni kontinenti (antipodi), ki pa jih zaradi ogromnih oceanov in neznanih nevarnosti ni mogo~e dose~i. Tako krive vere cerkveni o~etje kasneje ‘e niso zapisovali.

Po drugi strani pa je bilo keltsko verovanje pred kr{~anstvom pa tudi kasneje tako prepleteno z raznimi miti in zgodbami, da bi tak{no Brendanovo {torijo pripisali prej fantaziji pripovedk kot resni~nemu potopisu.

Iz obeh omenjenih razlogov je zapis, ki datira nekaj stoletji po eri potovanj irskih menihov, najbr‘ prirejen tako, da bolj ustreza namenom zgodovine irskega kr{~anstva kot pa nepotrebnim “odkritjem” tiso~ let prezgodaj.

A.J.

Ali je bilo v ‘ivljenju malega Korzi~ana vse v naprej predvideno?

Napoleonove skrivnosti M

ladi dolgolasi Korzi~an, Napolenon I, prvi konzul in cesar, je bil nadarjen voja{ki strateg, daljnoviden zakonodajalec in reformator. Mnogi so ga ljubili, mnogi sovra‘ili. Manj znana Napoleonova zanimanja pa nas popeljejo na podro~je paranormalnega in skrivnostnega.

Pribo~nik Grof La Valette je bil zelo navezan na Napoleona. V svojih spominih omenja, da je general v dolgih ve~erih na voja{kih pohodih rad in nadvse ve{~e pripovedoval zgodbe o duhovih in po{astih; ta izjava je kasneje spodbudila skepti~nega pisatelja Anatola Franca k objavi podrobnega poro~ila ter anekdote, ki sta se nana{ala na Napoleonovo vra~anje iz Egipta.

Napoleona so na tem potovanju spremljali La Valette, Monge in Berthollet.

Plovba po Sredozemskem morju v manj{i jadrnici je bila dolga, ves ~as pa je posadki pretilo sre~anje z ladjami angle{ke mornarice. Neke jasne no~i, ko na nebu ni bilo meseca, je Napoleon po dolgem razmi{ljanju vpra{al Bertholleta, ~e je kdaj sku{al poiskati odgovore na vpra{anja o ‘ivljenju in smrti: a ni v njiju res ni~ skrivnostnega? Ali so tako imenovane prikazni le plod bolnega uma?

Ali je mo‘no vsako slutnjo razlo‘iti na preprost in naraven na~in?

Napoleonu je vede`evalka Madame Lenormand napovedala da bo igral nadvse pomembno vlogo v zgodovini svoje dr‘ave.

Vro~emu dnevu je sledila precej hladna in vla‘na no~, zato se je pribli‘al ognju, ki so ga zanetili grenadirji, da bi si malo pogrel stopala. Sli{ati je bilo le hrzanje konjev in v rednih presledkih klice stra‘arjev. Aubelet je stal tam kar dolgo, po glavi so mu rojile oto‘ne misli, pogled pa je imel uprt v ‘e pojemajo~ ogenj.

Nenadoma se je ob njegovem boku nesli{no materializirala podoba. Najprej si sploh ni upal obrniti glave, nato pa se je opogumil in takoj prepoznal stotnika Demarteauja, ki je imel, kot mu je bilo v

VEDEL JE, DA BO UMRL Napoleon je svojim zvestim prijateljem povedal ~udovito zgodbo, katere glavna junaka sta bila dva pogumna in spo{tovana stotnika v njegovi vojski, ki ju je vezalo globoko prijateljstvo. Dogodki so se odvijali med vpadom francoske vojske v Italijo.

V no~i 9. septembra je bil stotnik Aubelet v bivaku v bli‘ini Mantove.

navadi, hrbtno stran leve dlani prislonjeno ob bok in se je rahlo pozibaval.

Aubeletu so {li lasje pokonci, saj je vedel, da je njegov prijatelj zelo dale~, podoba, pa, v katero je strmel, je bila le navidezno naravna. Aubelet je hotel kaj re~i, a ni mogel izdaviti glasu. Namesto njega je spregovorila podoba: “Adijo, iti moram, vidiva se jutri.”

Prikazen se je nesli{no izgubila v temo. Naslednjega dne so stotnika Aubeleta poslali v izvidnico. Pred odhodom je poklical najstarej{ega namestnika in mu dal vsa potrebna navodila za nadome{~anje, saj je vedel, da bo tega dne izgubil ‘ivljenje, tako kot je z gotovostjo vedel, kot je razlo‘il zaprepadenemu namestniku, da je bil prej{njega dne ubit njegov prijatelj Demarteau. Aubelet je o svoji no~ni izku{nji pripovedoval ve~ ~astnikom. Ve~ina je bila prepri~ana, da se je stotnik nalezel mrzlice, ki je vojakom, skritim na mo~virskem obmo~ju v bli‘ini Mantove, hudo na~enjala zdravje. Stotnik Aubelet je s svojimi vojaki opravil izvidni{ke naloge brez te‘av. Ko se je ob vrnitvi bli‘al svojemu polo‘aju, ga je v olj~nem nasadu pri~akal njegov namestnik ter ga takoj spomnil, da se njegove zle slutnje niso uresni~ile. [e preden je Aubelet odgovoril, ga je v ~elo zadela krogla, ki je priletela skozi listje dreves.

Bil je takoj mrtev. Petnajst dni kasneje je pri{la novica, da je 9. septembra umrl juna{ke smrti stotnik Demarteau.

NAPOVED VEDE@EVALKE

Napoleon I. Bonaparte, kot ga je naslikal slikar Appiani (Museo del Risorgimento, Milano).

O dogodku, ki je globoko ganil vojake, so iz~rpno obvestili tudi samega Napoleona, ki je stotnika Aubeleta osebno poznal, saj ga je povi{al v Toulousu. Napoleon ni nikoli pozabil na ta dogodek.

Misteriji 39

N APOLEONOVE

SKRIVNOSTI

Nekateri viri pri~ajo, da je bil Napoleon v stiku z vsaj dvema jasnovidcema: s francosko vede‘evalko MarieAnne-Adelaide Lenormand in s skrivnostnim, ne bolje opredeljenim “Rde~im mo‘em”, o katerem so mnogi menili, da je bil v resnici “doma~i duh”, ki mu je v marsi~em pomagal.

Leta 1792, v razburkanem revolucionarnem obdobju, je mladi ambiciozni ~astnik resno razmi{ljal, da zapusti Francijo in si posku{a ustvariti kariero drugje. Da bi zvedel kaj ve~ o svoji prihodnosti, naj bi se Napoleon inkognito odpravil k Madame Lenormand.

Ob tem prvem sre~anju naj bi mu vede‘evalka rekla, naj ne gre stran, saj bo igral nadvse pomembno vlogo v zgodovini svoje dr‘ave, ljubezensko sre~o pa naj bi na{el pri neki vdovi. Povedala mu je tudi, da ga bo sre~a zapustila, ~e se bo izkazal za nehvale‘nega.

Le malo za tem je vikont Beauharnais umrl na vislicah, Napoleon pa se je poro~il z njegovo vdovo. Leta 1804 je po {tevilnih peripetijah Napoleon postal imperator.

Ko se je Napoleon leta 1809 lo~il od svoje ‘ene, je njegova sre~na zvezda za~ela po~asi uga{ati. Le nekaj mesecev pred njegovim debaklom je po Parizu kro‘il glas, da se Napoleon sre~uje z drugim jasnovidcem. To naj bi bil visok, v rde~e oble~en mo{ki, ki naj bi ga nekdo sli{al, kako je Napoleona svaril, reko~, da gre za tretje in zadnje opozorilo.

Prvo opozorilo naj bi Napoleon prejel v Egiptu med bitko pri piramidah, leta 1799;

40

Napoleonova rojstna hi{a na Korziki. Prav Napoleona naj bi imel Nostradamus v mislih, ko je napisal: ”Nedale~ od Italije se bo rodil cesar.”

drugo po bitki v Wagramu, ko je premagal Avstrijce: tedaj naj bi imel Napoleon {tiri leta ~asa, da si podredi celotno Evropo oziroma, da vzpostavi splo{ni mir. Ob tretjem opozorilu naj bi imel Napoleon le {e tri mesece ~asa, da dose‘e enega od omenjenih ciljev, sicer bi ga ~akal ‘alosten konec.

Napoleon naj bi si posku{al izposlovati ve~ ~asa, ven-

dar je bil “Rde~i mo`” nepopustljiv.

Kot vemo, podviga Napoleonu nista uspela. Aprila 1814 se je moral odpovedati prestolu; naslednje leto je bil premagan pri Waterlooju. Umrl je leta 1821 v izgnanstvu na samotnem in odro~nem otoku Svete Helene.

Kdo ve? Morda so imela posebna Napoleonova “nagnjenja” dolo~en “sovzrok”.

Morda se je v njegovem `ivljenju `e od mladih let zvrstilo ve~ nenavadnih dogodkov, ki niso dokumentirani, in ki bi lahko {e dodatno zgostili skrivnostnost, v katero je ovita njegova `e tako ali tako nevsakdanja osebnost. Vsaj o enem takem dogodku obstajajo dokazi, zato vam ga lahko posredujemo.

JOK POJASNI SMRT BIV[E @ENE Anatole France je kljub svojemu skepticizmu opisal nekaj “okultnih” pripetljajev iz Napoleonovega `ivljenja.

Ob 11. uri 13. maja 1814 deset dni po njegovem prihodu v Portoferraio - se je Napoleon mirno pogovarjal z mar{alom Bertrandom. Sredi pogovora se je njegov obraz

na vsem lepem skrem‘il in imperator se je razjokal.

Ko se je pomiril, si sam ni znal razlo‘iti, od kod ta nenavadni in nemotivirani ~ustveni izbruh. [e nekaj dni je bil slabe volje, saj se je hotel po vsej sili dokopati do vzroka za dogodek, ki je predstavljal pravo uganko.

Misterij je razre{ila {ele gospa Bertrand, ki je pri{la v Portoferraio s slabimi novicami: Jo‘efina, Napoleonova biv{a ‘ena, je prav v trenutku, ko je veliki dr‘avnik planil v neustavljiv jok, umrla v Malmaisonu na obali Sene.

Nerazlo‘ljiv dogodek je povezan tudi s smrtjo samega Napoleona. 5. maja 1821 je bil v Rimu lep son~en dan, zaradi ~esar so bile zgodovinske pala~e in najslavnej{e mestne vedute {e toliko lep{e. V velikem salonu pala~e Rinuccini na znani Piazzi Venezia je mirno sedela stara gospa Letizia. Bila je sama, zatopljena v lastne misli. Ti{ino in mir so od ~asa do ~asa prekinili zvonovi iz pala~e Campidoglio, ki so bili ure.

Nih~e ni slutil, kaj se je takrat dogajalo na majhnem oddaljenem otoku sredi Atlantskega oceana. Tam je namre~ divjal hud orkan, ki je ruval drevesa in ostalo rastlinje, vklju~no s cveticami, ki jih je imperator posadil z lastnimi rokami. Ob 18.uri, ko se je nevihtni veter polagoma umirjal, je Napoleon izdihnil. V taistem trenutku - o tem so si edina vsa pri~evanja, s katerimi razpolagamo - je na vrata rimske pala~e potrkal skrivnosten ~lovek ter varnostniku in majordomu povedal, da bi rad govoril z Letizio Bo-

NAPOLEONOVE

SKRIVNOSTI

naparte. Vpra{ali so ga, kdo je in kaj ‘eli, a neznanec ni hotel ni~ povedati. Mirno in odlo~no je {e naprej prosil, da ga peljejo k stari gospe. Ta se je naposled odlo~ila, da ga sprejme. Ko je odslovila slu‘abnike, se ji je neznanec pribli‘al ter ji s polnim in zvonkim glasom po~asi, skoraj ~rkujo~ besede, povedal, da je bil Napoleon v tistem trenutku kon~no odre{en svojih muk. Neznanec je izrekel {e nekaj besed, o katerih si viri niso edini, se na hitro poslovil in zdrvel proti stopnicam. Zaprepa{~eni gospe je ostal vtis, da je bil neznan~ev glas prav tak kot glas njenega sina, pa tudi fizi~no je neznan mo{ki zaradi impozantnosti svoje osebe neverjetno spominjal na Napoleona. Po izjavah pri~ je mo{ki stekel skozi vrata in hitro izginil. V pala~i so poklicali policijo, ki je opravila nekaj preiskav, vendar ni uspela izslediti skrivnostnega neznanca, o katerem ni ve~ nih~e nikoli sli{al. [ele ~ez dva meseca je v Rim pri{la novica, da je Napoleon prav 5. maja v poznih popoldanskih urah umrl na otoku Svete Helene.

TRUPLO NI TROHNELO Leta 1840 so Napoleonove posmrtne ostanke prenesli v Dome des Invalides v Parizu. Potrebnih je bilo kar sedem let pogajanj z britansko vlado, da je Louis Filip kon~no lahko poslal na otok Svete Helene svojega sina, princa de Joinvilla z nalogo, da pripelje domov posmrtne ostanke imperatorja. Ko je princ pri{el na oddaljen in odmaknjen otok, je takoj zahteval ekshumacijo trupla. Ob tej prilo‘nosti so prisotni nekaj minut lahko opazovali odkrito rakev. Napoleon je bil oble~en v svojo najljub{o uniformo, uniformo lovcev narodne garde.

Njegovi prijatelji, ki so mu ostali zvesti tudi v ~asu izgnanstva, Gourgaud, Las Cases, Marchand in Bertrand, niso mogli skriti svoje globoke ganjenosti ob pogledu na Napoleonovo truplo, ki je bilo po 19 letih iz neugotovljivega razloga (vzrok smrti {e danes ni pojasnjen) popolnoma ohranjeno.

R.P.

Uganka radarskih odmevov z Venerine povr{ine

Kovinske gore?

A

stronome je dolgo begala uganka skrivnostnih radarskih odmevov, ki so jih dobivali z Venerine povr{ine. Vesoljska sonda Magellan je {tiri leta snemala in raziskovala povr{je tega planeta, pri ~emer so ji pogled skozi goste ‘veplove oblake omogo~ali ob~utljivi radarji. Na vi{ini ve~ kot treh kilometrov nad tlemi so gore na Veneri odbijale Magellanove radarske signale veliko mo~neje kot navadne skale. To je dajalo vtis, kot da so prekrite s snegom - kar pa je nemogo~e, saj je Venerino ozra~je tako reko~ razbeljeno.

Odgovor se skriva v domnevi, da so misteriozne gore prekrite s tanko kovinsko prevleko. Teorija ni nova, vendar je v prvotni obliki govorila o kovinskem “prelivu” iz `elezovega pirita (`elezove spojine, ki je zaradi svoje zlate barve

rodila izrek, da “ni vse zlato, kar se sveti”). Vendar se je izkazalo, da `elezov pirit v pogojih na Veneri ne bi bil stabilen. Verjetneje je, da gorovja prekrivajo druge kovinske snovi, na primer svin~ev sulfid, bakrov klorid in spojine cinka, kositra, arzena, bizmuta in antimona. Zemeljski vulkani oddajajo pare, ki vsebujejo tak{ne spojine; na Veneri je zelo veliko dejavnih vulkanov, ki bi ji prav tako lahko spro{~ali. ^e je tako, bi se spojine najprej uskladi{~ile v trdnih naslagah blizu vulkanov. V ni‘inah bi nato zaradi visoke temperature (okrog 740 Kelvinovih stopinj, to je 467 stopinj Celzija) po~asi izhlapele in se v vi{jih legah, kjer se temperatura zni‘a, znova kondenzirale.

V teku ve~ milijonov let bi tako Venerine gore lahko prekrila ve~ milimetrov debela kovinska plast.

V milijonih let so se na gori Maat Mons na Veneri morda nabrale kondenzirane kovinske izparine.

D Misteriji 41

Vsebina poslikav nakazuje, da bi bili kamni lahko stari milijone let

Zagonetne poslikave iz Ice S

edeminsedemdesetletni perujski zdravnik dr. Javier Cabrera ima neverjetno zbirko nekaj tiso~ poslikanih kamnov nedolo~ljive starosti z {okantnimi motivi - ljudje na lovu na dinozavre in druge davno izumrle ‘ivali.

Zgodba se za~enja leta 1966, ko je prijatelj dr. Cabreri poklonil ~udno porisan kamen. Cabrera, ki se ‘e vse ‘ivljenje zanima za prazgodovino, je ugotovil, da je na kamnu upodobljena riba, ki je izumrla pred milijoni let. Ugoto-

vitev je pri{la na u{esa dvema drugima zbiralcema predkolumbijskih starin, ki sta na doma~em posestvu izkopala na tiso~e takih kamnov in nista uspela zbuditi zanimanja pri uradnih arheologih in raziskovalcih tistega podro~ja.

Dr. Cabrera je od bratov Soldi kamne odkupil, kmalu pa je zvedel za novega dobavitelja - kmeta Basilia Ushuya, ki je kamne prodajal turistom kot spominke. Kamni naj bi izvirali s podro~ja naplavin reke Ica, ki ga je mo~no de‘evje ob~asno razkrilo.

Dr. Javier Cabrera s svojo zbirko, v kateri ima 11.000 poslikanih kamnov.

42

Na potemnelih kamnih so bile kot izjedkane podobe izumrlih ‘ivali, neznanih predmetov in ljudi, kompozicije, ki spominjajo na lov, religiozne obrede, medicinske posege, celo eroti~ne in pornografske slike - ~e si jih seveda pravilno razlagamo.

Kmalu je imel dr. Cabrera zbirko 11.000 kamnov razli~nih velikosti in poslikav. Na potemnelih kamnih so bile kot izjedkane podobe izumrlih ‘ivali, neznanih predmetov in ljudi, kompozicije, ki spominjajo na lov, religiozne obrede, medicinske posege, celo eroti~ne in pornografske slike - ~e si jih seveda pravilno razlagamo. Cabrera je zbirki posvetil svoje ‘ivljenje. Uspel je zainteresirati nekaj podobnih ljubiteljev, kot je sam, uradna znanost pa se ni odzvala. Glede na vsebino poslikav bi morali biti kamni stari nekaj miljonov let, kar je res te‘ko verjetno.

V sedemdesetih letih je perujskega zbiratelja obiskal von Daeniken, ki pa je bil do kamnov oziroma poslikave precej skepti~en, kar sicer ni v njegovi naravi.

Naenkrat pa je pri{lo do preobrata in kamni so postali slavni, ~eprav ne tako, kot bi si ‘elel dr. Cabrera. Po TV oddaji BBC so v pokrajino Ica pri{li novinarji in raziskovalci. Na vztrajno vrtanje novinarjev je kmet Uschuya - Cabrerov

ZAGONETNE

Slika operacije na srcu?

najve~ji dobavitelj, priznal, da je kamne poslikal sam, da jih je prodajal turistom.

Po zasli{anju na policiji je Uschuya kamne {e naprej prodajal in nih~e ga ni preganjal.

Dr. Cabrera nekako ni mogel verjeti novi verziji svoje ‘ivljenjske zbirke. Ni mu {lo v ra~un, da bi eden ali ve~ neukih ponarejevalcev zaradi nekaj dodatnega zaslu‘ka slikali tako ~udne, a zelo precizne podobe. Dopu{~al je ponarejanje v komercialne namene, a tu so bili {e kamni iz zbirke bratov Soldi, kjer bi bilo te‘ko najti motiv goljufije.

Nekateri njegovi somi{ljeniki so pri{li na dokaj verjetno idejo, da domnevni ponarejevalec Uschuya la‘e iz zelo banalnega razloga. Perujska vlada je namre~ sprejela precej ostre ukrepe, da bi prepre~ila ropanje in preprodajanje predkolumbijske arheolo{ke in zgodovinske dedi{~ine.

Vsako najdbo je bilo treba prijaviti oziroma izro~iti oblastem. ^e bi kmet Uschuya na{el nahajali{~e takih kamnov in jih nezakonito prodajal kot spominke, bi mu grozil zapor in konec pomemb-

nega zaslu‘ka. Tako je raj{i lagal, da je avtor poslikav in mirno nadaljeval s prodajanjem. To je menda Cabreri tudi priznal in mu celo pokazal jamo, kjer naj bi le‘ali kamni milijone let.

Cabrera je z novim elanom preu~eval svojo zbirko, razvozlaval pomen narisanih podob in pomen kamnov nasploh. Menil je, da gre za milijone let stare, morda votivne predmete. Kamne je poslal tudi na laboratorijske preiskave v in{titute v Peruju, Nem~iji in ZDA. Rezultati so pokazali, da so kamni iz andezita, izredno trde kamnine vulkanskega izvora, z visoko vsebnostjo silicija in da patina na njihovi povr{ini ka‘e na “pomembno” starost.

Torej ni~ dolo~enega. Nekaj pa so le potrdile vse analize - da namre~ vsi primerki iz zbirke niso izdelani v enaki tehniki in da gre pri nekaterih za bolj verjetne “originale”.

Leta 1997 pa je spet po~ilo. TV dokumentarist je spet obiskal Uschuya, ki je tokrat izjavil, da je kamne izdelal po naro~ilu dr. Cabrere. Zakaj? Risati kamne je la‘je, kot obdelovati zemljo! Zatrdil pa je, da vsi kamni iz zbirke niso njegovo delo. Komu verjeti?

Cabrera je izjave svojega dobavitelja komentiral, da je seveda veliko kamnov kopiranih za prodajo turistom. To seveda ni ni~ hudega, saj povsod po svetu

Poslikani kamni za turiste

POSLIKAVE IZ ICE

najdemo kopije starih najdb v komercialne namene.

Do sedaj se {e nobena uradna in{titucija ni lotila globalne analize kamnov in tako ostaja Cabrera ~uvar zbirke in skrivnosti.

ARHEOLOGI IZPRED TISO^LETIJ Pri podobah na kamnih iz Ice nekatere najbolj motijo naslikane izumrle ‘ivali skupaj s ~lovekom. Raziskovalka in avtorica knjige Prvi lovci na fosile Adrienne Mayor pa ponuja re{itev na to vpra{anje. Prepri~ana je, da so ljudje ‘e od prazgodovine naprej ob~asno naleteli na okamenela okostja ali fosilne podobe izumrlih ‘ivali. Lahko so si jih predstavljali kot ‘ive in jih upodabljali, morda v kultne namene. Kon~no je s tako

Do sedaj se {e nobena uradna institucija ni lotila globalne analize kamnov in tako ostaja Cabrera ~uvar zbirke in skrivnosti. teorijo mogo~e pojasniti tudi mitolo{ke ‘ivali, ki se pojavljajo v vseh kulturah na na{em planetu.

Grifin - lev z orlovskim kljunom in krili, ki naj bi ‘ivel v pu{~avah, je morda plod opazovanja dinozavrskih okostij. Mastodontovo okostje na Samosu so ~astili kot bojnega slona boga Dioniza v boju proti Amazonkam. Na korintski vazi je upodobljen Herkules, ki strelja pu{~ice proti glavi po{asti. Po mnenju poznavalcev bi bila po{ast prav lahko Samotherium - vrsta izumrle ‘irafe, saj na njene fosile {e danes naletimo na gr{kih otokih in obalah Tur~ije. Pa svetopisemski Leviatan, zmaji in druge po{asti?

So ‘ivali kot zmaji ‘iveli v ~asu Svetega Jurija ali srednjeve{kih vitezov?

Gotovo ne, pa nas prav ni~ ne motijo na cerkvenih in posvetnih podobah.

A.J.

Misteriji 43

Sveta geometrija orisuje zakone, ki veljajo za celotno vesolje

Ra~unalni{ko merjenje ~ustev K

adar je srce v stanju koherence, nima mote~ih valov. Zato ima veliko energijo in takrat ‘ivimo polno, zdravo in vitalno. V srcu prebudimo ljube~e so~utje, ki ga lahko mo~no, kakor laser usmerimo proti drugim, in z njimi podelimo svojo ljubezen. To pojasnjuje fizik Dan Winter iz Amerike, ki je to poletje obiskal Slovenijo. [tudiral je psihofiziologijo v Detroitu, danes pa je predvsem u~itelj svete geometrije. V zadnjih dveh letih je predaval v ve~ kot 20 dr‘avah sveta. V Ljubljani je vodil seminar “Sveta geometrija in so~utje sre~ata znanost in legende”.

Seminar je popestril z izjemnimi ra~unalni{kimi animacijami, ki so njegovo delo. Predstavil pa je tudi izum HeartLink, napravo za merjenje ~ustvenega odzivanja srca, ki jo lahko uporabljamo kar na doma~em ra~unalniku.

Kaj je sveta geometrija?

To je geometrija, ki orisuje zakone, po katerih se ravna celotno vesolje - od najmanj{ega atoma do orja{kih galaksij. V jeziku {tevil, kotov, oblik in razmerij nam sveta geometrija pomaga, da v naravnih oblikah prepoznamo njihovo univerzalnost oziroma bo‘anskost.

Nekateri elementi svete geometrije, ki jih najdemo v naravi, so: krogla, krog, to~ka, dodekaeder, spirale, toroidi, fraktali, kvadratni koren {tevila dve in tako naprej. Med njimi zavzema pomembno mesto zlati rez ali fi, ki za-

44

HeartLink je naprava za merjenje ~ustvenega odzivanja srca, ki jo lahko uporabljamo kar na doma~em ra~unalniku. znamuje {tevilna razmerja v naravi.

ZLATI REZ Matemati~na vrednost zlatega reza je 1,618 (zaokro‘eno). Je edinstveno razmerje, pri katerem je razmerje med celoto in njenim ve~jim delom enako kot razmerje med ve~jim delom in manj{im delom. Manj{i del je spet v istem razmer-

ju s {e manj{im delom, in tako naprej.

Zlati rez zato simboli~no povezuje vsako novo generacijo z njenimi predhodniki.

V makrokozmosu najdemo razmerje zlatega reza v magnetnem polju Son~evega sistema in v obliki spiralnih galaksij. V mikrokozmosu ga opazimo v telesnem ustroju rastlin, ‘ivali in ljudi. Zelo vidno je pri {koljkah, praproti in stor‘ih.

V tem razmerju so urejeni listi rastline, da dobi najve~jo mo‘no svetlobo. To je ~udovita ekonomi~nost matere narave.

Razmerje zlatega reza je zelo esteti~no in prijetno o~esu. Zato so ga uporabljali {tevilni umetniki in arhitekti, vsaj od ~asa velike piramide v Gizi. Platon, Pitagora, Leonardo da Vinci in drugi so ugotovili, da v umetninah z uporabo naravnih proporcev dose‘emo optimalno do‘ivljanje lepote, uravnove{enosti in harmonije. Leonardo da Vinci je na primer uporabil proporce zlatega reza v svoji Zadnji ve~erji.

KO ZAPOJE SRCE Razmerje zlatega reza je vidno tudi pri ~loveku, na primer na ~lenkih roke. Nedavna odkritja pa ka‘ejo, da zlati rez igra pomembno vloDodekaeder, ki ga Dan Winter dr‘i v roki, omejuje dvanajst skladnih pravilnih peterokotnikov. Je edinstveno geometrijsko telo, saj mu lahko spreminjamo velikost, ne da bi se spremenila njegova razmerja! To je zato, ker njegova geometrija temelji na zlatem rezu. Dodekaedrsko obliko imajo DNK, zodiak in zemeljsko omre‘je.

R A ~UNALNI { KO

MERJENJE

~ USTEV

mo k sebi ljubljeno osebo ali go tudi pri ~lovekovem sr~`ivalco. nem utripu. ^e ga frekven~no analiziramo, ugotovimo, da so frekvence v razmerju KOHERENCA zlatega reza za ~loveka opV SRCU timalne, da delujejo blagoZnan primer koherence dejno in zdravilno. so vojaki, ki z voja{kim koNa tej ugotovitvi temerakom v istem taktu mar{ilji EKG Biofeedback Heartrajo ~ez most, kar lahko ustLink, naprave, ki jo je predvari tako mo~no valovanje, stavil Dan Winter na semida se most poru{i. Isti prinnarju v Ljubljani: “Heartcip velja pri laserju: da bi Link je preprost vmesnik dobil potrebno prodornost, med ~lovekom in osebnim morajo svetlobni valovi ali ra~unalnikom, mo~no orod‘arki sovpasti v koherenci. je za biofeedback. HeartV stanju koherence je interLinkov monitor ne le da ferenca ali medsebojno semeri sr~ni utrip, temve~ tukanje valov najmanj{e; vsi di analizira razmerja med valovi se “vgnezdijo” v en frekvencami sr~nega utripa velik val, ki dobi veliko zbirter stopnjo sr~ne koherentno mo~. nosti. Preprosto povedano, Enako je tudi pri bitju HeartLink nam omogo~a, srca; kadar je v stanju koda vidimo sveto geometriherence, nima mote~ih vajo v na{em sr~nem utripu. lov. Zato ima veliko enerPoka`e nam, kdaj je na{ sr~gijo in takrat ‘ivimo polno, ni ogenj pri`gan, da srce zdravo in vitalno. V srcu poje od radosti, in takrat prebudimo ljube~e so~utje, tudi zdravilno deluje.” ki ga lahko mo~no, kakor HeartLink nima nobelaser usmerimo proti drunih {kodljivih u~inkov, saj gim, in z njimi podelimo je le merilna naprava. Z njo svojo ljubezen. zgolj opazujemo “glasbo” v Na HeartLinku so ugosvojem srcu. Delovanje tega aparata, ki je tudi na prodaj, tovili, da stanje koherence v srcu nastopi to~no na freksmo lahko na seminarju vsi Fizik Dan Winter je navdu{il s svojim znanjem in dokazal, kako je mogo~e ven~nem razmerju fi ali zlaopazovali. Dan je dve prosto- z njegovo napravo Heartlink meriti ~ustva tako, da na na lastnem PC-ju voljki povezal preko Heart- opazujemo “glasbo” v na{em srcu. tega reza! Z drugimi besedami, kadar v srcu ~utiLinka z notesnikom. “Na njuni srci” je pritrdil tri majhne okrogle mo ljube~e so~utje, takrat se vsi valovi Uporaba HeartLinka elektrode. Te so povezane preko batevgnezdujejo drug v drugega in pride do rijskega predoja~evalca s serijskim ali u~inka koherence. Takrat na{a ljubezen bo pripomogla k bolj{i COM-portom na osebnem ra~unalniku. dobiva vedno ve~jo mo~, mi pa smo vse komunikaciji med ljudmi, Tako smo lahko na ekranu opazovali, bolj zdravi, sre~ni in izpolnjeni. kaj se dogaja v njunem srcu. saj lahko tako opazovalec “Tako poslu{amo srce in vidimo, ~e kaj poje,” pravi Dan. Ko se je prostovoljka nasmehnila, je aparat takoj zaznal spremembo. Najpomembnej{a skala na zaslonu je tista, ki meri koherenco. Do te na primer pride, kadar ljube~e stiska-

kot opazovanec vidita, kdaj oseba govori iz srca in je resni~no povezana s seboj.

TANTRI^NA FIZIKA

^e uporabimo dve enoti HeartLinka in ju hkrati priklju~imo na dve osebi, lahko opazujemo izmenjavo in uskladitev teh dveh src. Ekran poka‘e elektri~no napetost njunega sr~nega utripa

Misteriji 45

RA~ UNALNI {KO

MERJENJE

~USTEV znebimo vsake znane kroni~ne bolezni.

V Ameriki v nekaterih klinikah ‘e uporabljajo HeartLink za napredno zdravljenje v medicini.

Zveni neverjetno, ampak sr~na koherentnost baje ustavi tudi staranje, saj preoblikuje na{ DNK! HeartLink nam torej lahko pomaga, da prevzamemo odgovornost za oblikovanje na{e lastne DNK.

DETEKTOR RESNICE

Na desni zgoraj je ~ustveni diagram, ki ka‘e sr~no sliko dveh zakoncev, ki ‘e ve~ kot deset let skupaj meditirata najmanj eno uro na dan.

ter energijo oziroma glasbo, ki se ustvarja med njunima utripajo~ima srcema.

Amplituda vrha ka‘e intenzivnost ~ustva, polo‘aj vrha, ki se premika na skali, pa kakovost ~ustva.

Dan nam je pojasnil: “Ko je vrh amplitude v razmerju okoli 1.0, tak{en emocionalni indeks ka`e na intelektualno zadovoljstvo. Takrat smo v analiti~nem razpolo`enju; na{e ~ustvovanje je v glavi. Pri razmerju zlatega reza 1,618 pa ~ustvujemo v srcu. S to napravo ljudi u~imo, da se premaknejo od ~ustvovanja v glavi do ~ustvovanja oziroma razmi{ljanja s srcem.”

“Ko se vrhova to~no ujameta, pride do zakonskega svetovanja,” se je po{alil Dan. “To je tantri~na fizika, ki prikazuje pretakanje elektrike med dvema telesoma. Kadar ustvarimo ultravijoli~ni kokon ali ovoj slasti okoli na{ih src, nastanejo koherentna ~ustva. To je fizikalna razlaga, zakaj sta slast in kundalini nalezljiva.”

HeartLink je prakti~en iz ve~ razlogov. Dan Winter nam je povedal:

46

“Na njem lahko opazujemo spremembe na{ih valov in se u~imo obdr`ati sr~ne “valove” v dalj{ih obdobjih koherentnosti, usklajenosti. Zadr`ujmo ob~utke, kot to znajo majhni otroci. Pomagamo si s pravilnim dihanjem. ^e naredimo srce koherentno, lahko bolj spre-

Kadar je srce v stanju koherence, nima mote~ih valov. Zato ima veliko energijo in takrat ‘ivimo polno, zdravo in vitalno. menimo svoj svet, kot ~e bi najeli buldo`er! Okoli svojega telesa ves ~as pu{~amo magnetne odtise. Zato bodimo odgovorni za lastno emocionalno koherentnost in za svoj magnetni svet. To je sveta geometrija koherentnih ~ustev.”

Dognano je, da podalj{ana obdobja sr~ne koherence ustvarjajo v srcu elektri~no napetost in ~ustveni naboj, ki ja~ata na{ imunski sistem. Takrat se

HeartLink je tudi svojevrsten detektor la‘i, ali bolje re~eno, detektor resnice, saj pred njim ne moremo hliniti svojih ~ustev pred drugimi. Naprava to~no poka‘e na{a ~ustva in njihovo intenzivnost. Uporaba HeartLinka bo pripomogla k bolj{i komunikaciji med ljudmi, saj lahko tako opazovalec kot opazovanec vidita, kdaj oseba govori iz srca in je resni~no povezana s seboj.

Ganljiv primer detektiranja resnice je Dan Winter do‘ivel v mestu Ventura v Kaliforniji. V tamkaj{nji srednji {oli je predstavil HeartLink v posebnem oddelku s hendikepirano mladino. Vsi u~enci so do‘iveli mo~no izku{njo, ko so videli svojo sr~no glasbo na velikem ekranu. Med njimi je bil mogo~e najbolj prizadet fant v invalidskem vozi~ku.

Ujet v lupini pokvarjenega telesa ni mogel govoriti, prijemati ali hoditi. Ko so priklju~ili elektrode HeartLinka na njegovo srce, pa je pokazal, da je ‘iv, zavesten in zmo‘en komuniciranja. Odgovoril je na vse, tudi na vpra{anje “Ali razume{ ta vpra{anja in kaj se dogaja?” na kar se je odzval z mo~nim pritrdilnim “Da!” To je bil ~udovit preboj za ujeto du{o, ki je prvi~ v sedemnajstih letih svojega ‘ivljenja lahko ob~evala s svetom. Presre~na mati je povedala, da je to potrdilo njeno prepri~anje, da je fant ves ~as prisoten s polno zavestjo in ob~utki. S HeartLonkom lahko torej zaznavamo ob~utke negovore~ih ljudi, razumemo njihovo stanje in bolje zadovoljimo njihove ‘elje in potrebe.

Andrej Kikelj

knjigi Popolna sprostitev in jo razdelil v 25 poglavij, pravzaprav v 25 vaj z mnogimi majhnimi poglavji, ki vsako zase dodaja svoj del~ek v bogat mozaik po~asnih in gotovih sprememb, ki bralca popeljejo v svet z manj napetosti, v svet brez stresa in k osvobajanju jaza.

Knjigo odlikuje preprostost, nezahtevnost in predvsem postopnost. Knjige ni treba brati od za~etka do konca. Stvarno kazalo omogo~a, da hitro najdete tisto te‘avo, ki vas najbolj pesti in se najprej posvetite kar njej. Na POPOLNA SPROSTITEV Spro{~anje napetosti, premagovanje stresa, osvobajanje jaza Avtor: Mike George Ilustratorka: Sarah Ball Prevedla: Marina Nuvak Izdala: Mladinska knjiga Format: 16,5 x 23,5 cm Obseg: 159 strani Bro{irano Cena: 5.460 SIT Ilustrirani priro~nik je novost na Slovenskem, kjer se vse ve~ ljudi spopada s stresom, te‘avo, ki vse preve~krat pripelje ~loveka v bolezen. Avtor je na sebi opravil s prete~im stresom tako uspe{no, da je o tem za~el pripovedovati prijateljem, kasneje so se iz tega razvila predavanja in danes v velikih dru‘bah zaposlenim, ki prehitevajo v svojem vsakdanu, svetuje, kako je mogo~e stvari po~eti z manj obremenitvami, kako je pravzaprav va‘no, da se imamo v oblasti in se vrnemo v naravni ritem.

Svoje izku{nje je zbral v popularni

60 POTI DO BOLJ[EGA @IVLJENJA Avtorica: Lynda Field Prevedla: Jasna Ka{pert Izdala: Mladinska knjiga/Zbirka za zdravo ‘ivljenje Format: 16,5 x 24,5 cm Obseg: 129 strani Trda vezava Cena: 3.200 SIT ^e imate ob~utek, da bi bilo lahko va{e ‘ivljenje druga~no, bolj

drugi strani pa vas ‘e kazalo vsebine lahko popelje k re{evanju tistih problemov, ki so najbolj o~itni. Tako najdete poglavja, kot so Znaki stresa, Krivda in vest, Pozitivna misel, Ustvarjalna vizualizacija, Na~ini dihanja, ^utno stopnjevanje, Doseganje notranje ti{ine, Umetnost prijaznosti, Jok je zdravilen, @ivljenje, smrt in ~ude‘i..., ki je vsako zase mala pou~na zgodba, ki vam zagotavlja to, kar avtor napoveduje: spro{~anje, premagovanje stresa in osvobajanje jaza.

polno, zabavno, z ve~ smisla ali kako druga~e, je pametno pokukakti v knjigo 60 poti do bolj{ega ‘ivljenja. Svetovalka in psihoterapevtka Lynda Field vam ponuja v branje ilustrirane napotke. Spoznali boste, da lahko ‘e majhne spremembe v vsakdanjem ‘ivljenju prinesejo mnoga zadovoljstva in s tem bolj polno ‘ivljenje. V knjigi boste med drugim odkrili, kako malo je potrebno, da ostanete mirni in se hitro pomirite, kako lahko storite tudi tisto, ~esar se bojite, kako lahko po‘ivite spolno ‘ivljenje, spoznate namen svojega ‘ivljenja in kako pozitivno uporabite svojo jezo.

Knjiga je napisana s humorjem in posega v mnoge plati vsakdanjika: govori o prijaznosti s seboj, vzpodbujanju drugih, samoti, jezi, neumnosti, stresu, ~asu, uspehih, barvah, poslanstvu, vibracijah, samospo{tovanju...; razlaga majhne korake, ki vam bodo pomagali narediti korenite spremembe, s katerimi boste izbolj{ali svoje ‘ivljenje.

Najbolj iskane knjige v trgovimi Aurea v BTC, hala A v Ljubljani

Novi knjigi 1.

Prikrita zgodovina ~love{ke rase, Michael A. Cremo in Richard Thompson

2.

Potovanje du{, dr. Michael Newton

3.

Telo kli~e po vodi, dr. F. Batmanghelidj

4.

Alkimist, P. Coelho

5.

Pot do srca, M. Plut - Podvr{i~

6.

Jem, torej huj{am, M. Montignac

7.

Kako vidimo, beremo in izbolj{amo avro, dr. Tom J. Chalko

8.

Ka{e, M. Pozderec

9. ^esnove jedi, A. Vetrovec

10.

Kako pove~amo samozdravilne sposobnosti, dr. Tom J. Chalko

Misteriji 47

Nenavadna do`ivetja Izgubljeno prepri~anje To zgodbo mi je povedal znanec.

Zakaj? Ker je menil, da jo bom lahko jaz bolje napisala kot on, ki je vajen pisanja znanstvenih ~Iankov. Morda jo bom res... morda tudi ne.

Znan~eva zgodba se za~ne nekje v ju‘ni Ameriki. Tja je pred ~asom od{el na dopust in tudi novim nepri~akovanim dogodiv{~inam naproti. Spominja se dneva, ko se je z doma~inom tiste de‘ele odpravil na potep raziskovat tujo de‘elo. Ker naj bi se nekje tudi ustavili, po~ivali in morda celo preno~ili, je s seboj vzel nahrbtnik, poln najrazli~nej{e oprave. Ko so tako hodili po gozdu, je doma~in njemu in njegovim prijateljem, ki so ga spremljali, govoril o najrazli~nej{ih vra‘ah, ki kro‘ijo po tistem predelu. Znanca so vra‘e zelo

48

impresionirale, kot je povedal, a vendar je bil kot znanstvenik do njih zelo skepti~en. “Za pravljico so ‘e v redu, a za realnost... hm. Za vra‘e v njej ni prostora,” je razmi{ljal.

Kmalu so se nekje ustavili, da bi si skuhali kosilo. Tako jim je doma~in na odprtem ognju sredi jase pripravil rake. O~itno so bili raki manj{e vrste, saj je vsak dobil enega za pribolj{ek poleg skritih dobrot iz nahrbtnika. Ko se je priprava kosila umirila in so vsi posedli, da bi jedli, je tudi znanec vzel svojega”jastoga” in ga za~el jesti pri kle{~ah. Takrat pa se je doma~in zelo ustra{il in ga za~el svariti, naj takoj preneha jesti raka pri kle{~ah in naj za~ne raje na drugem koncu, ker bo druga~e priklical neurje - kot pripoveduje ustno izro~ilo. Znanec pa se ni pustil motiti in je pojedino pri kle{~ah ne glede na rotenje doma~ina kar nadaljeval. V

Vabilo k pisanju Mnogim med nami se je ‘e pripetilo kaj nenavadnega.

Opi{ite va{ resni~ni nenavadni dogodek, sre~anje, va{e sanje, ob~utke, jasnovidne utrinke, strah ... in napisano po{ljite na naslov: Uredni{tvo Misterijev, [martinska 10, 1000 Ljubljana. Najbolj{e prispevke bomo objavili.

Honorar za objavljen prispevek je 10.000 SIT.

nekem trenutku se je vse postavilo na glavo! Sinje nebo so v hipu zagrnili te‘ki oblaki, vse mo~neje je za~el pihati veter, pri~elo je grmeti in se bliskati. Doma~in je ‘e vpil, da je znanec priklical stra{no neurje s svojo nejevero. Sedaj tudi znancu ni bilo ni~esar ve~ jasno in je v strahu takoj prenehal obirati meso z rakovih kle{~.

S tem dejanjem je pomiril jezne indijanske bogove, ki so tako dahnili v nebo in odgnali nevarne oblake tako hitro, kot so jih prignali.

Znanec mi je nato povedal, da se je takrat prvikrat v ‘ivljenju zavedel nadnaravnega. Za ta do‘ivljaj ni na{el razlage. ^akal je le nekoga, ki bi mu to lahko zaupal in bi kaj tak{nega razumel ter sprejel brez zani~evanja, pretiranega ~udenja, ampak vseeno tudi brez indiferentnosti.

Ja, svet je poln ~udes, ki se jim pravi Ijudje, vsak ~lovek pa je kot ruska babu{ka - eno ~udo v drugem, ena misel v tretji in ena energija znotraj mnogih.

Sahar

Izidi ‘rebanja za nagradno kri‘anko {t. 80

Mali oglasi 10 % POPUST V TRGOVINI AUREA v BTC v Ljubljani, hala A, tel: 01/ 541 17 60 s kartico Kluba za zdravo ‘ivljenje, ki jo imajo vsi naro~niki revije Misteriji in Zdravje. Velika izbira naravne kozmetike, ki ni testirana na ‘ivalih in ne vsebuje ‘ivalskih ma{~ob, darilni izdelki, knjige za zdravo telo in du{o, izdelki iz prodaje po po{ti revije Misteriji. Vabljeni tudi na kozarec naj~istej{e pitne vode v Sloveniji ALCONA-AQUA ALCONA-AQUA.

PRVA NAGRADA (20.000 SIT): Ljubo Kozic, Vrbnje 65, 4240 Radovljica.

Aurea press d.o.o., Ljubljana

VLJUDNO VABLJENI na 12-urni te~aj radiestezije 1.12., 2.12., 8.12. in 9.12.2001. Prijave in informacije po tel.: 01/721-25-81, predavatelj Igor Ziernfeld.

Kata d.o.o., Dom‘ale

BIOENERGETSKI PRIPRAVKI Vam omogo~ajo za{~ito pred gripo. Informacije: 031817-747.

TAI-KUN, Ma{alin Ljubica s.p., Ivan~na Gorica

VEDE@EVANJE - SERENA, tel.: 090-41-16, 250 SIT/min.

ARURU VEDE@EVANJE s.p., Grosuplje

Astrolog z dolgoletnimi izku{njami pisno izdela natalni, karmi~ni, dharmi~ni, letni, partnerski horoskop. Astrolog ARMAND, tel. 041/568-340.

ASTRO, Keber Armand s.p., Koper

REIKI TE^AJI IN TERAPIJE

DRUGA NAGRADA ({tirimese~na naro~nina na revijo Misteriji):

Informirani kozarci s certifikatom Zaradi velikega zanimanja za informirane kozarce in zaradi njihove za{~ite smo vsak kozarec, ki je naprodaj od prvega januarja 2001 bodisi doma bodisi v tujini, opremili s certifikatom, to je s potrdilom o poreklu. V Sloveniji kozarce, ki so narejeni po originalni tehnologiji Hydronic, prodajajo naslednje trgovine: v Ajdov{~ini: Trgovina Medigo / na Bledu: Cvetli~arna-galerija Trg Bled in Trgovina Fontana / v Bre‘icah: Trgovina in galerija Darila Don / v Idriji: Trgovina TIM Mlakar / v Kopru: Trgovina MIA, v pritli~ju tr‘nice Koper / v Kranju: Trgovina Mars / v Kri‘ah: Trgovina Dava / v Ljubljani: Trgovina AUREA v BTC, hala A-pritli~je, Knjigarna na ^opovi 3 / v Mariboru: Trgovina Darvel TC City 2. nad. / v Tolminu: Alpkomerc-trgovina Zlatorog / v Medvodah: Butik DARIL, BC Loka Mercator / v Moravskih Toplicah: Veterinarski in`eniring Nabergoj, Trgovina za moje `ivali / v Novem mestu: Trgovina Orient / v Novi Gorici: Manufaktura, posl. Narodna umetnost in Trgovina Medigo / v Pod~etrtku: Trgovina Lida v hotelu Breza in Drogerija Barbara v vasi Lipa / v Radovljici: Trgovina META - Zdravo `ivljenje / v Roga{ki Slatini: Industrijska trgovina Steklarske {ole / v Se`ani: Trgovina Klasje / v Slovskih Konjicah: Trgovina Viva Sana / v Slovenski Bistrici: Trgovina Viva Sana / v @i~ah: Prodajalna zeli{~ v @i~ki kartuziji

telefon: 041/791-345 e-mail: reikiposta@yahoo.com TAN-DRA@ d.o.o., Dom`ale

Z Misteriji k sveti Fo{ki Revija Misteriji vabi svoje bralce, da se udele‘ijo enodnevnih avtobusnih izletov k sveti Fo{ki v Istri

17. 11. in 15. 12. 2001 Sre~anje bo vodil bioterapevt iz Zagreba @eljko Vragovi}.

Izlet organizira turisti~na agencijia Quo Vadis iz Ljubljane, Vodnikova 130, tel.:01/507-18-03.

Storitev razli~nih ponudnikov, objavljenih na tej strani, ne preverjamo in zanje ne odgovarjamo. Bralke in bralce prosimo, da nam o kakovosti ponujenih storitev sporo~ijo svoje mnenje.

Mali oglasi v Misterijih CENA besede je 200 SIT, (najmanj 3000 SIT

za 15 besed ali manj).

10 % popust za tri, 15 % popust za ve~ kot tri zaporedna naro~ila. [tejejo vse besede in {tevilke. 19 % DDV ni v{tet v ceno.

ROK za sprejem je do vklju~no 15. v mesecu za naslednji mesec. Pla~ilo vnaprej na posl. ra~un {t.: 02083-11412222. Informacije po tel.: 01/ 431-20-25.

SPREJEM oglasa le pisno: s pismom (s prilo‘eno kopijo vpla~ila) ali po faksu 01/230-16-27.

Svit Ocepek, Laze 46, 1353 Borovnica.

3 TRETJE NAGRADE (knjiga zalo`be ARA): Radovan Bofulin, Irje 32, 3250 Roga{ka Slatina, Bo‘ena Stibilj, Endliherjeva 14, 1000 Ljubljana, Miro Kastelic, Hladilni{ka pot 26 b, 1129 Ljubljana.

Nagrade bomo poslali po po{ti.

Re{itev nagradne kri‘anke {t. 80: VODORAVNO: posnemalnik, sedmeroglava, zver, akna, I^, kota, konica, AN, planota, dno, stari, prerokba, las, JR, ravs, Arti~e, Baar, Amati, ladjar, Enzo, Van, grog, Ane, Leonid, sprehod, izdaja, Ran, norma, Noe, ~ebelar, Sean, avto, gavota, tank, Ojstrica, osla, DA, Eleanor, Tav~ar, Oriana, kasta NAGRADNI POJMI: SEDMEROGLAVA ZVER, PREROKBA, JANEZOVO RAZODETJE

Prosimo, da re{itev po{ljete do 15. novembra 2001 v ovojnici s pripisom KRI@ANKA 81 na naslov: Misteriji, [martinska 10, 1000 Ljubljana.

Iz‘rebali bomo pet nagrajencev, ki bodo prejeli: 1. nagrada: 20.000 SIT 2. nagrada: {tirimese~na naro~nina na revijo Misteriji 3.-5. nagrada: knjiga zalo`be ARA

Misteriji 49

Nagradna kri`anka (81) Ime in priimek: Po{tna {t.: [t.: `iro ra~una:

50

Stalno bivali{~e: Dav~na {t.:

Dav~na izpostava: Pri banki:

Operativna {t. banke:

ZGODOVINA, KI JE NI V U^BENIKIH A G I J N K A ^ O VR

Knjiga odgovarja na vpra{anja o izvoru ~love{ke rase tako,

da opisuje in razlaga stotine

izkopanih predmetov, ki so jih v zadnjih dvesto letih izlo~ili iz znanstvenega gradiva, ker se niso ujemali s prevladujo~imi znanstvenimi predpostavkami.

Knjiga je sijajno znanstveno delo in hkrati detektivka, je dokazni material o nevednosti znanstvenikov; sodba pa je seveda prepu{~ena Vam, dragi bralec, ki najnovej{o 256 strani debelo knjigo (3.900 SIT) lahko najdete v knjigarni ali pa si jo naro~ite na dom.

Naro~ila po telefonu: 01/431-20-25 ara@zalozba-ara.si

Informirani kozarec