Page 1

LETNIK 9. - [T. 98 - SEPTEMBER 2001 - 600 SIT, 48 HRK

POZOR! BRANJE TE REVIJE LAHKO VPLIVA NA VA[E @IVLJENJE ISSN 1318-1777

Zakon za dolo~en ~as Sv. Peter seva v bolne otroke Sploh nisem stradala Sre~a v dvoje U~inki drog

POROKA V IMENU KRI[NE


ZGODOVINA, KI JE NI V U^BENIKIH A G I J N K A ^ O R V

Knjiga odgovarja na vpra{anja o izvoru ~love{ke rase tako,

da opisuje in razlaga stotine

izkopanih predmetov, ki so jih v zadnjih dvesto letih izlo~ili iz znanstvenega gradiva, ker se niso ujemali s prevladujo~imi znanstvenimi predpostavkami. Knjiga je sijajno znanstveno delo in hkrati detektivka, je dokazni material o nevednosti znanstvenikov; sodba pa je seveda prepu{~ena Vam, dragi bralec, ki najnovej{o 256 strani debelo knjigo (3.900 SIT) lahko najdete v knjigarni ali pa si jo naro~ite na dom.

Naro~ila po telefonu: 01/431-20-25 ara@zalozba-ara.si


Misteriji LETNIK 9. - [T. 98

september 2001

8

24

Zakon za dolo~en ~as

Kenijske zebre

Iz Evrope in drugih delov prihajajo v Damanhur, da se poro~ijo

Terensko sodelovanje pri raziskavah In{tituta Earthwatch (1)

9 ^esa je kriva Luna? Vera v mo~ Lune nad ljudmi je stara. Je tudi utemeljena?

13 U~inki halucinogenih drog Trip z LSD je v resici le popotovanje v na{e mo‘gane

19

29 Sv. Peter seva v bolne otroke Sevanje baznih postaj lahko ogrozi predvsem zdravje otrok

33 Prikrit izvor ~loveka ^love{ka bitja so sobivala z inteligentnimi rasami opicam podobnih bitij

Pla~a{ in raziskuje{ Sodelovanje pri znanstvenih terenskih raziskavah In{tituta Earthwatch

39 Sre~a v dvoje Od romanti~ne ljubezni do zrelega partnerstva

21 Poroka v imenu gospoda Kri{ne Dan pojavljanja Hare Kri{ne slavijo tako, da njegov kip okopajo v mleku, medu ...

41 Sploh nisem stradala V desetih dneh je Marjeta Braji} izgubila {tiri kilograme

Misteriji 3


Ilustrirana mese~na revija

Misteriji Naslov uredni{tva: Revija Misteriji, [martinska 10, 1000 Ljubljana Tel.: 01/231-93-60, fax: 01/230-16-27 Elektronska po{ta: ara@zalozba-ara.si Izdaja: ARA Zalo`ba d.o.o., Cigaletova 5, Ljubljana Direktor zalo`be: Jo‘e Vetrovec Tel.: 01/231-93-60 Odgovorni urednik: Jo`e Vetrovec Tel.: 01/231-93-60 Oblikovanje: J&V Ra~unalni{ki prelom: Luka Zlatnar Tel.: 01/431-43-83 Lektoriranje: Lili Epih Tajni{tvo in naro~nine: Lilijana Knez Tel.: 01/231-93-60 Oglasno tr`enje: Tel.: 01/431-20-25 Prodaja po po{ti: Vanda Klop~i~ Tel.: 01/431-20-25 Odprema po{iljk po po{ti: Franci Hemler Tel.: 01/529-42-44 Fotoliti: Grafi~ni studio K, Ljubljana Tisk: Tiskarna Ljubljana d.d., Ljubljana Cena izvoda v maloprodaji 600 SIT. Prodaja v kolporta`i: Prodaja, Dunajska 5, Ljubljana, tel.: 01/473-88-41. V naro~nini, ki se pla~uje {tirimese~no (2.160 SIT), 10 % popusta. Poslovni ra~un: 02083-0011412222. Devizni ra~un: 50100-620-133-900-579602.

4

PISMA

[MARTINSKA 10, 1000 L JUBLJANA

Solata

nakup, vam bodo sodelavci Hydronica uredili vse potrebno.

odri kozarec imam ‘e dolgo ~asa. Z mo‘em M se dogovarjava, da bi kupi-

la Hydronic, ker sva to poletje tudi na zelenjavi opazila, kako dobro nanjo deluje o‘ivljena voda. Ovenelo solato sem namo~ila v skledo vode, v katero sem zlila tudi kozarec vode iz modrega kozarca. Hitro in lepo je pri{la k sebi, sem ugotovila ve~krat, a sem se hotela prepri~ati. Prej{nji teden sem ovenelo solato prepolovila in jo dala pol v skledo z vodo, v drugo skledo sem dala drugo polovico in dodala vodi {e vodo iz modrega kozarca. Razlika je bila o~itna in to sem tudi fotografirala. Tako lahko sedaj priporo~ite tistim, ki dvomijo v mo~ kozarca, naj si sami doma naredijo poskus in se na lastne o~i prepri~ajo, kako dobro deluje. Hvala za tako izviren in dober izdelek, ki nam zelo dobro slu‘i. Je mogo~e kupiti Hydronic na obroke? Milena, Kamnik Da. Ko se boste odlo~ili za

ALI

ara@zalozba-ara.si

Prosta energija

Ali ne bi mogli izbrati kakega kraja v Istri, ki nam je vsem blizu. Na zemlejevidu sem ga komaj na{el in nimam predstave, kako se pride tja. Peter, Ljubljana

torjih, agregatih, ki delujejo na prosto energijo, tako naj bi imela neko~, menim da kmalu, vsaka hi{a svojo malo elektrarno. Sliko tak{nega energijskega stroja ste objavili na naslovnici. Potem pa je glas o vsem tem povsem potihnil, ne le pri vas, tudi nikjer drugje ni ve~ informacij. Se je zgodilo kaj nepredvidenega? Jaz namre~ verjamem, da je to mogo~e. Ivan, Ljubljana

^e ste si prebrali reporta‘o v prej{nji {tevilki Misterijev o podzemni jami na Pelje{cu, kjer je tudi Lovi{te, ste morali dojeti, da je to tako reko~ poslednji del neokrnjene Dalmacije. V Lovi{tu ni hotela, so le prijazni doma~ini in spla~a se potovati malo dalj in do‘iveti tisto, ~esar drugje ni ve~. No, poti je ve~. Do tja vas pelje morja {iroka cesta ali pa asfaltna cesta, o kateri vedo natan~no na AMZS.

ekajkrat sem zasledil v reviji podatke o proN sti energiji, oziroma o mo-

Potrudili se bomo najti novosti in bomo, vsaj upamo, do konca leta lahko predstavili novost.

Zakaj v Lovi{te?

N

aro~il sem se na revijo Misteriji in upam, da bom iz‘reban za po~itnice v Lovi{tu. Doslej {e nikoli nisem sli{al za ta kraj in me prav zanima, zakaj ste izbrali kraj, ki je tako dale~.

Stare {tevilke

a Misterije sem zvedel {ele pred kratkim. Rad Z bi kupil zvezane prej{nje letnike.

Vanja, Koper

@al imamo samo posamezne {tevilke, kompleta vseh {tevilk pa ne. Morda bo kak bralec ponudil v odkup stare {tevilke, pa si jih lahko daste vezati.

NARO^ITE MISTERIJE IN POJDITE NA MORJE Med novimi naro~niki, ki se bodo naro~ili na Misterije v mesecu septembru, bomo iz‘rebali dve nagradi. Prva bo vodila iz‘rebanega naro~nika oziroma naro~nico na desetdnevne po~itnice (preno~evanje z zajtrkom in najemom kuhinje) v Lovi{te, na polotoku Pelje{cu v ju‘ni Dalmaciji. Na po~itnice bo lahko popeljal / a {e svojega gosta. O vsem se bo pomenil / a z gostitelji, poklical / a bo v Lovi{te gospo Zdravko in se domenil / a, kdaj lahko pride v ribi{ko dru‘ino. (Tel.: 00 385 20 718 023) Druga nagrada pa je enodnevni obisk k sveti Fo{ki v hrva{ki Istri. Revijo naro~ite po telefonu 01/231-93-60. V avgustu smo iz`rebali: Lovi{te: Peter Gru{ovnjak, Plese 2, 9000 M. Sobota. Sv. Fo{ka: Olga Stojc, Cirku{e 19, 1219 Laze.


ZANIMIVOSTI

@IVLJENJE V METEORITIH

K

o je pred leti NASA z velikim pompom objavila odkritje fosilnih mikroorganizmov v meteoritu z Marsa, ki so ga na{li na Antarktiki, se je zdelo, da gre za edinstven primer. Kot vse ka‘e, to ni res. Ruska strokovnjaka Ljudmila M. Gerasimenko in Stanislav I. Zhmur sta predstavila {e kar nekaj mikroskopskih posnetkov meteoritov, v katerih so vidni fosilni mikroorganizmi. Primerjalna analiza je pokazala, da je njihova struktura zelo podobna zemeljskim cianobakterijam.

Meteorit, imenovan Efremovka, vsebuje zelo podobne fosile.

Cianobakterijam podobne strukture v meteoritu Murchison.

PRIKAZOVANJA V NEW YORKU Ameri{ka pisateljica Sophy Burnham v svoji uspe{nici “Knjiga angelov” pripoveduje o svojem sre~anju z duhom, lastnikom hi{e, ki jo je pisateljica pred tem najela v New Yorku. Burnhamova uporablja besedo “videla”, ~eprav ni {lo za videnje s fizi~nimi o~mi, ampak za podobo, ki je prihajala iz druge dimenzije. ^eprav je ~utila, da ji duh no~e ni~ hudega, je v sebi zaznala sovra‘na ~ustva, ki pa so izvirala iz dejstva, da fenomena ni bila sposobna razumeti. V trenutku, ko je prikazen izginila, je zazvonil telefon: klicala je lastnica hi{e, ki se je opravi~ila, da pisateljico nadleguje. Rekla ji je, da nenehno misli nanjo, ki je sama v tisti hi{i, ter na svojega mo‘a, ki je prav tam umrl. Pisateljica je prepri~ana, da je prav duh, potem ko se ji je prikazal, ‘eno napeljal na to, da ji je telefonirala. To naj bi storil s ciljem, da bi ga pisateljica prepoznala. D

Glede na to, da so fosili vra{~eni v osnovno kamnino, je povsem nemogo~e, da bi {lo za poznej{o “oku‘bo” na zemeljski povr{ini. Kot vse ka‘e, je ‘ivljenje v vesolju neprimerno gosteje posejano, kot je znanost {e do nedavna domnevala; da je bilo druga~e, kot pi{e v sedanjih knjigah o natsnaku ‘ivljenja, dokazuje tudi ve~ kot petsto artefaktov, ki so na ogled na dunajski razstavi Skrivnostna zgodovina. Mnogi predmeti, ki so razstavljeni, so opisani tudi v “vro~i knjigi” zalo‘be Ara Prikrita zgodovina ~love{ke rase. D

PREKMURSKA PASJA MA^JA MAMA

K

osmatinka Okra je psi~ka pasme shicthzu. Je “slovenka”, saj `ivi v Moravcih v Prekmurju. Domuje pri znanem doktorskem veterinarskem paru Slavici in Marku Nabergoju. Pri veterinarjih, ki slovita po svojem humanem odnosu do `ivali, po zaveti{~u za zavr`ene pse in ma~ke, pa tudi po azilu za srne, {torklje in druge divje `ivali, ki zaradi po{kodb ne bi pre`ivele v divjini. Med desetinami `ivali, ki so doma v njuni veterinarski postaji oziroma v njuni hi{i, pa je ob nenavadnem belem ma~ku psi~ka Okra najve~ja psebnost. Je namre~ prava pravcata pasja ma~ja mama, saj je v svojem deset let dolgem pasjem `ivljenju vzgojila `e na desetine ma~k, ki so iz najrazli~nej{ih vzrokov ostale brez mame mu~ke. Psi~ka Okra tako zavzeto prevzame vlogo mame, kot da bi bila ma~ka. “Obo`uje male mucke,” pravi Marko Nabergoj in pojasnjuje, kako temeljito odigra vlogo mame: “Tako zavzeto prevzame vlogo mame, da se ji v mle~nih

`lezah pojavi mleko. Da bi jim res povsem ugodila. Seveda je tega mleka premalo in tudi neprimerno je, zato moramo mlade muce dohranjevati. Toda Okra popolnoma spremeni svoj telesni in hormonalni mehanizem, kar ni fiziolo{ko. Poleg tega jih tudi stimulira na odvajanje blata in vode, ker to druga~e mama mu~ka naredi z lizanjem. Pri njih pa to naredi Okra. Jih tudi ~uva in nasploh zelo lepo skrbi zanje. Vzgojila jih je `e kar nekaj deset.” D

Misteriji 5


Kozmobiolo{ki koledar september - oktober 2001 19.8. ob 04:55 19.8. ob 10:53

ned. 19.08.

19.8. ob 04:55

17.9. ob 12:27 17.9. ob 21:00

pon. 20.08. 21.8. ob 10:19 22.8. ob 09:30 23.8. ob 11:50 25.8. ob 16:59 25.8. ob 21:55

tor.

21.08.

sre.

22.08.

~et.

23.08.

pet.

24.08.

sob. 25.08.

19.9. ob 21:27 22.8. ob 09:30

20.9. ob 18:59 22.9. ob 01:02 24.9. ob 08:48

25.8. ob 21:55

29.8. ob 20:39 30.8. ob 13:48 2.9. ob 02:32 2.9. ob 23:43

pon. 27.08. tor.

28.08.

sre.

29.08.

~et.

30.08.

pet.

31.08.

24.9. ob 11:31

26.9. ob 20:05

29.8. ob 20:39

28.9. ob 13:22 29.9. ob 08:50

2.9. ob 23:43

2.10. ob 15:49

pon. 03.09. 4.9. ob 14:58

7.9. ob 01:09 7.9. ob 02:18

tor.

04.09.

sre.

05.09.

~et.

06.09.

pet.

07.09.

4.10. ob 08:01

7.9. ob 01:09

6.10. ob 14:00 6.10. ob 17:12

sob. 08.09. 9.9. ob 11:41 10.9. ob 20:59 11.9. ob 18:09 13.9. ob 21:16 14.9. ob 07:55 15.9. ob 21:39

9.10. ob 00:19

ned. 09.09. pon. 10.09. tor.

11.09.

sre.

12.09.

~et.

13.09.

pet.

14.09.

10.9. ob 20:59

10.10. ob 06:20 11.10.ob 04:54 13.10.ob 06:58

14.9. ob 07:55

13.10. ob 15:34

pon. 17.09.

sre.

19.09.

~et.

20.09.

pet.

21.09.

20.9. ob 18:59

ned. 23.09. pon. 24.09. tor.

25.09.

sre.

26.09.

~et.

27.09.

pet.

28.09.

24.9. ob 11:31

28.9. ob 13:22

sob. 29.09. pon. 01.10. tor.

02.10.

sre.

03.10.

~et.

04.10.

pet.

05.10.

sob. 06.10.

2.10. ob 15:49

6.10. ob 14:00

ned. 07.10. pon. 08.10. tor.

09.10.

sre.

10.10.

~et.

11.10.

pet.

12.10.

sob. 13.10.

10.10. ob 06:20

13.10. ob 15:34

ned. 14.10.

sob. 15.09.

15.10.ob 07:26

ned. 16.09. 17.9. ob 12:27

18.09.

ned. 30.09. 1.10. ob 21:08

sob. 01.09. ned. 02.09.

tor.

17.9. ob 12:27

sob. 22.09.

ned. 26.08. 28.8. ob 02:02

pon. 17.09.

17.9. ob 12:27

16.10. ob 21:23

pon. 15.10. tor.

16.10.

16.10. ob 21:23

17.9. ob 21:00

Osnovni podatki za naravno na~rtovanje rojstev so zbrani v knjigi Kozmobiolo{ki koledar in v reviji Narava Zdravje avgust 1999.

6


Ve~erno zvezdno nebo v septembru

Skica ve~ernega zvezdnega neba v za~etku septembra; levo - pogled proti jugu, desno - pogled proti severu. Pri opazovanju se obrnemo proti jugu oziroma severu. Posamezno skico dvignemo pred seboj. S preslikavo posku{amo na skici narisane najsvetlej{e zvezde izslediti tudi na nebu.

Glavna ozvezdja in zvezde Z nastopajo~o jesenjo izginja tipi~na podoba poletnega ve~ernega zvezdnega neba. JU‘NA STRAN NEBA. Ve~ernemu zvezdnemu nebu sicer {e vlada veliki nebesni trikotnik z zvezdami Deneb, Vega in Atair v ogli{~ih, a se bo polagoma premaknil proti zahodu. Orel s svetlim Atairjem je visoko na jugu. Malo nad njim levo lahko opazujemo maj~keno, a zelo opazno ozvezdje Delfin. To v gr{ki mitologiji simbolizira tistega delfina, ki je iz morskih valov re{il slavnega pesnika in pevca Ariona pred smrtjo. Jugovzhodni del neba zavzemajo manj vpadljiva ozvezdja, kot sta Vodnar in Kozorog, ki segata skoraj do juga. Na vzhodu se vse prej pojavljajo jesenska ozvezdja, med njimi Pegaz in Andromeda. SEVERNA STRAN NEBA. Na severovzhodu in vzhodu le‘ijo Voznik, katerega glavna zvezda Koza ali Kapela ima pribli‘no

tako povr{insko temperaturo kot na{e Sonce (okoli 6000° C), zraven je Perzej in nad obema Kasiopeja. Nad severozahodnim delom obzorja komaj zasledimo {ibka Lovska psa, nad njim pa je Veliki medved (z Velikim vozom) v svoji zna~ilni jesenski legi. ^e petkrat podalj{amo razdaljo med zvezdama α in β Voza navgor, naletimo na Severnico, ki le‘i v Malem medvedu (z Malim vozom) - na koncu ojesa tega voza. Po Severnici se lahko v jasni no~i orientiramo. Med obema vozovoma se zvija Zmaj, malo nad Severnico proti vzhodu pa izsledimo Kefeja. NAD GLAVO. Tam je Deneb, glavna zvezda ozvezdja Labod ali Severni kri‘. Rimska cesta, ki jo je v tem mesecu mogo~e lepo opazovati, poteka od severovzhoda proti jugozahodu in deli nebo na dva skoraj enaka dela.

Planeti Venera je Danica, vidna na vzhodu

pred vzidom Sonca. Sredi meseca vzide okoli 4. ure, dobri dve uri in pol pred Soncem. Mars se ta mesec preseli iz Ka~enosca v Strelca. Sredi meseca zaide okoli 23. ure 40 minut in je tako viden vso drugo polovico no~i. Jupiter je v Dvoj~kih. Vse prej vzhaja, v za~etku meseca ob 1. uri 20 minut, ob koncu meseca pa ‘e malo pred polno~jo, tako da je viden drugo polovico no~i. Saturn vztraja v ozvezdju Bik. V za~etku meseca vzhaja pred polno~jo, potem pa vedno prej in prihaja v vse primernej{o lego za opazovanje.

Pomembnej{i pojavi 1. 9.: Dan traja 13 ur 17 minut. 23. 9.: ob 1. uri je za~etek astronomske jeseni - jesensko enakono~je; od tega datuma dalje je no~ dalj{a od dneva vse do bo‘i~a, ko je najdalj{a (okoli 16 ur). Marijan Prosen

Misteriji 7


Iz Evrope in drugih koncev prihajajo v Damanhur, da se poro~ijo

Zakon za dolo~en ~as D

amanhurjanci, kakih petsto ljudi, ki ‘ivijo po ezoteri~nih na~elih v svoji skupnosti v eni izmed zaprtih italijanskih alpskih dolin, o njih smo ‘e ve~krat pisali v Misterijih, so temeljito raz~lenili svoj odnos do zakonskega stanu. Nekateri pari, ki se ‘elijo poro~iti, se lahko vnaprej odlo~ijo, koliko ~asa bodo ostali skupaj. Drugi pa se odlo~ijo, da bodo ostali skupaj, imeli otroke in sklenili zakonsko zvezo v veliko globljem pomenu besede. Ta njihova naravnanost ne pomeni, da jemljejo zakonsko zvezo lahkotno. Primerjamo jo lahko z dru‘benimi obi~aji, ki so trenutno raz{irjeni v zahodnem svetu, ko ljudje lahko izbirajo, ali se bodo poro~ili ali bodo ‘iveli “na koruzi”. V Damanhurju poznajo dve vrsti poroke: obi~ajno in ezoteri~no. Pri obeh Velike steklene krogle sevajo energijo. V Damanhurju se pot za~ne in kon~a pri glavni zgradbi, ki je, tako kot vse ostale, bogato poslikana.

vnaprej dolo~ijo dol‘ino trajanja: leto, dve leti ali tri leta. ^e pa si par premisli, lahko trajanje podalj{a. Damanhurjanci

Iz energije, ki nastane med obredom, se iz posameznikov, ki se zdru‘ujeta, rodi skupna entiteta. verjamejo, da je ljubezenska zveza dragocen dar, saj je sre~en par vir harmonije, stabilnosti in rasti. Zaradi tega pari obnavljajo svoje poro~ne zaobljube, s ~imer poskrbijo, da skupno bivanje ne postane prisila, ampak da {e naprej ostane izbira oziroma za‘elena obveza. (Nadaljuje se na 12. strani.)

8


Vera v mo~ Lune nad ljudmi je stara. Je tudi utemeljena?

^esa je kriva Luna? [

tevilne raziskave so preu~evale razmerje med Luno in vedenjem ljudi in veliko jih je tak{no ali druga~no povezavo tudi na{lo. Zlo~ini, nasilje in prometne nesre~e so ob {~ipu pogostej{i. Tudi ‘enske ob polni Luni pogosteje rojevajo, zlasti ~e imajo dvoj~ke. Celo zelo zemeljske zadeve, kot sta hranjenje in pitje, so povezovali z Luninimi menami. Lani so raziskovalci britanskega Telekoma celo ugotovili, da stranke ob polni Luni pogosteje deskajo po medmre‘ju. “Luna ga trka,” so torej besede, ki morda niso privle~ene za lase. Je torej kaj na stvari?

Vzpon sodobne znanosti je odrinil teorije o vplivih Lune kot zastarele in nazadnja{ke. Prepri~anje, da lahko Luna zmoti ali celo povsem poru{i ~love{ko vedenje, izvira ‘e iz davnine: beseda “lunati~nost”, sopomenka za du{evno zmedenost ali kar norost, je izpeljana iz imena “Luna” - imena rimske boginje Meseca. Pomen se je `ivo ohranil {e do 19. stoletja: v viktorijanski Angliji je npr. “odlok o lunati~nosti” urejal ravnanje z

du{evno bolnimi. Okrog leta 1830 so oskrbovance razvpite londonske umobolnice Bedlam med pribli‘evanjem polne Lune privezovali, priklepali in bi~ali kot previdnostni ukrep proti “pove~anemu nemiru”. Vzpon sodobne znanosti je odrinil teorije o vplivih Lune kot zastarele in nazadnja{ke. A v zadnjih letih so o‘ivele in so dele‘ne pozornosti. Razmah kronobiologije - raziskovanja biolo{kih ur, ki te~ejo v vseh ‘ivih bitjih - je porodil novo zanimanje za periodi~ne spremembe vedenja. In nekatere od teh se zelo natan~no povezujejo z Luninim 29,5-dnevnim ciklusom.

Misteriji 9


^ESA

JE KRIVA

L UNA ?

V zadnjih 20-tih letih so raziskovalci iskali Lunine ritme pri ljudeh in jih na{li celo mno‘ico. Klici v krizne centre, izostanki z dela, sr~ni infarkti in sprejemi v psihiatri~ne bolni{nice so bili le nekateri, ki so kazali povezanost z Luno. Ka‘e, da so tudi posilstva, ropi, pretepi, tatvine, nasilje doma, poskusi samomorov, zastrupitve, pijanost in izgredi pogostej{i v dveh ali treh dneh okrog {~ipa. Raziskava, ki so jo leta 1995 opravili psihologi z univerze v Atlanti, je pokazala, da ljudje ob polni Luni ve~ jedo in pijejo manj alkohola. V drugi raziskavi so trije italijanski matematiki leta 1998 analizirali ~as porodov. Poro~ali so o “pomembni zgostitvi” porodov prvi ali drugi dan po polni Luni. To je bilo posebej izrazito pri materah, ki so ‘e imele vsaj enega otroka ali so rodile dvoj~ka ali troj~ke. Pa ne samo to: raziskava za raziskavo je odkrivala, da je prepri~anje o mo~i Lune globoko zakoreninjeno med zdravstvenimi delavci. V ZDA {tirje izmed petih psihiatrov in dve tretjini zdravnikov, ki delajo na nujni pomo~i, verjame, da Luna vpliva na vedenje ljudi. Zadnji izsledki pa govorijo, da Lunin cikel u~inkuje celo na na{o uporabo tehnologije. Lani so raziskovalci britanskega Telekoma opazili 29-dnevno nihanje vrhov in dolov prometa na medmre‘ju. Zgolj iz radovednosti so se lotili primerjave teh nihanj z Luninimi menami. Ciklusi so se ujemali. V sedmih dneh pred polno Luno so se ljudje ve~ pogovarjali po telefonu in ve~ deskali po internetu kot katero koli drugo obdobje v mesecu. ^e bodo nadaljnje analize potrdile to ugotovitev, bodo pri BT-ju omre‘ni promet gotovo ‘e kmalu uravnavali glede na Lunine mene.

VALUJO^I OB^UTEK ^e resno visokotehnolo{ko podjetje, kakr{no je BT, razmi{lja o uskladitvi svojega delovnega utripa z Luno, mora ‘e biti nekaj na stvari, kajne? No, pa ni nujno tako. Precej razlogov je za prepri~anje, da je celotna zamisel le izmislek.

10

Za vsako {tudijo, ki odkrije korelacijo, je ena, ki je ne najde. Raziskovalci so mnogokrat iskali zvezo med Luninimi menami in za~etkom manije oziroma depresije. Nih~e je ni na{el. Povrhu tega pozitivnih korelacij pogosto ni mogo~e ponoviti. Za avtomobilske nezgode, preglede v nujnih ambulantah, pitje alkohola, prevelike odmerke mamil in ~ase porodov so na primer za vse dokazali, da niso povezani z Luninimi menami kar neposredno nasprotuje drugim raziskavam. Dodajte k temu dejstvo, da se

V ZDA {tirje izmed petih psihiatrov in dve tretjini zdravnikov, ki delajo na nujni pomo~i, verjame, da Luna vpliva na ~love{ko vedenje. le malo raziskovalcev potrudi objaviti negativne rezultate, pa se teorija o vplivu Lune znajde na zelo {ibkih nogah. Po vsej verjetnosti so pozitivne ugotovitve naklju~ne. In kako naj bi Luna sploh delovala na na{e vedenje? Tega ne ve nih~e, razli~ne razlage, ki jih dajejo, pa so komaj verjetne. Vzemimo teorijo o “biolo{kem plimovanju”. Ta pravi, da ~love{ko telo sestavlja do 80 odstotkov vode (kar dr`i), zato naj bi Luna “vlekla” na{e telesne teko~ine enako, kot deluje na oceane. Sli{i se precej dvomljivo - in tak{no tudi je. Leta 1995 je Daniel Myers z univerze v Pittsburghu objavil ostro kritiko te teorije v reviji Journal of Emergency Medicine. V njej opozarja, da nima te`nostni vlek Lune nobene zveze s tem, ali je polna ali ne. Vrhovi tega vleka se pojavljajo dvakrat na dan, ne glede na fazo Luninega cikla. Te`nostno delovanje Lune je tudi minimalno v primerjavi z gravitacijskimi u~inki, ki jih do`ivljamo v vsakdanjem `ivljenju. “Pos-

pe{ek, ki ga lahko dose`emo med hojo, ima veliko ve~je gravitacijske posledice kot Luna in Sonce skupaj,” pravi. Druga misel je, da Luna vpliva na vreme, to pa ima ~udne posledice na ravnanje ljudi. Ta trditev ima nekaj podpore: dr‘avna meteorolo{ka slu‘ba ZDA je v 70. letih ugotovila, da je v dneh po mlaju ali {~ipu 10 odstotkov ve~ de‘ja kot sicer. De‘evno in vla‘no vreme vpliva na ljudi tako, da so bolj potrti. “Morda gre za znani depresivni u~inek de‘evnih dni in ponedeljkov,” pravi George Masterton, psihiater na Edinburgh Royal Infirmary, ki je ugotovil nekoliko ve~jo verjetnost samomorilnih poskusov ob mlaju in polni Luni. Toda ~e obstaja u~inek, je le posreden. Kot navajajo britanski meteorologi, med Luninimi menami in vremenom ni povezave. Prej bi bilo mogo~e, da rahli u~inki plime vplivajo na megle, ki prihajajo z morja ob plimi. A tudi v tem primeru je u~inek majhen. Je res kriva Luna? Dobro znane ‘iv~ne poti povezujejo o~i s telesno biolo{ko uro v hipotalamusu in ~e{ariki (‘lezi, ki izlo~a melatonin, hormon “letalskega ma~ka”), ugotavljajo Josephine Arendt z univerze Surrey in drugi. Problem je, pravi Arendtova, da je sama Lunina svetloba verjetno veliko pre{ibka, da bi vplivala na te ~asovne mehanizme. In kot da bi vse to ne bil dovolj hud udarec za tiste, ki verjamejo v mo~ Lune, se pojavljajo tudi dvomi o veljavnosti opravljenih raziskav. Leta 1985 sta psihologa James Rotton z Mednarodne univerze Floride v Miamiju in Ivan Kelly z univerze Saskatchewan v Kanadi pregledala 37 {tudij o vplivu Lune. Izkazalo se je, da jih je bila ve~ina polna metodolo{kih problemov. Ko sta jih upo{tevala, so vsa zanimiva razmerja med vedenjem ljudi in Luninimi menami izginila. Domneve torej ne zdr‘ijo natan~ne raz~lenitve. Preve~ je negativnih dokazov, preve~ metodolo{kih napak in nobenega verodostojnega mehanizma


^ ESA

L

judje nismo edini, na katere naj bi delovala Luna. Nekateri menijo, da so pod njenim vplivom tudi ‘ivali. V Franciji je raz{irjeno prepri~anje, da so konji ob polni Luni bolj nagnjeni k pojavljanju ~revesnih kr~ev. Podobno je tudi v Angliji, kjer Luna marsikje narekuje delovni utrip veterinarjev. Ljudsko izro~ilo pravi, da rasto~a Luna spodbuja zdravo rast ‘ivali in je najbolj{i ~as za telitev. Bila naj bi tudi dober ~as za setev in stri‘enje las. Veliko kmetov se med rasto~o Luno ne loteva dolo~enih opravil, npr. odstra-

JE KRIVA

LUNA ?

KAJ PA @IVALI? njevanja rogov ali skopitev ‘ivine, ker se bojijo, da bi ‘ivali mo~no krvavele. Nasprotno pa ta opravila z veseljem opravijo v ~asu drugega krajca. Slednji je tudi obdobje, ki ga ima izro~ilo za prikladnega za pletje, odstranjevanje kurjih o~es in uro~evanje bradavic. V resnici je nekaj dokazov o tem, da Luna vpliva na vedenje ‘ivali. Lani je bil v strokovni reviji British Medical Journal objavljen prispevek o ~asu, ob katerem se je v teku treh let zgodilo 1621 ‘ivalskih ugrizov - to so bili predvsem ugrizi psov,

za razlago. Zmaga za skeptike - vendar zmaga, ki pu{~a odprto eno pere~e vpra{anje. Zakaj je prepri~anje o mo~i Lune tako trdovratno? Psihiater Charles Raison z univerze Kalifornije v Los Angelesu meni, da pozna odgovor. Kot pravi, gre za “kulturni fosil”: spomin na ~ase, ko je Luna resni~no vplivala na vedenje - ko je imela mo~, ki jo je odtlej `e dolgo tega izgubila. Tisto, kar se je v sodobnem svetu mo~no spremenilo, je pomen Lune kot no~ne razsvetljave. V dneh pred plinskimi in elektri~nimi svetilkami so bile sve~e drago razko{je, zato je mese~ina ljudem omogo~ala najrazli~nej{e stvari na primer oranje, lov ali popotovanje. V treh dneh okrog polne Lune je svetilnost Lune 12-krat mo~nej{a kot tedaj, ko je je osvetljene le pol. Ljudje so bili zato ob polni Luni dlje pokonci in so spali manj kot sicer, zatrjuje Raison. To se konec koncev zdi verjetna povezava med Luno in vedenjem. @e ~e ~lovek ne spi eno samo no~, lahko to izzove izbruh manije, pravi Raison; to velja celo pri zdravih ljudeh. Pomanjkanje

pa tudi ma~k in konj. Presenetljivo je, da se je {tevilo po{kodovanih strmo pove~evalo nekaj dni pred polno Luno in je doseglo vrhunec prav ob {~ipu. A obstajajo tudi nasprotni dokazi - kot o~itno v vseh primerih, povezanih z raziskovanjem vplivov Lune. Hkrati z omenjenim prispevkom je ista revija objavila {e drug ~lanek, ki v katerem avtor ugotavlja, da se v ~asu polne Lune po zdravni{ko pomo~ zaradi pasjih ugrizov ne zate~e ni~ ve~ bolnikov kot kadar koli sicer v teku meseca.

spanja lahko spro‘i tudi epilepti~ne napade, kar je morda vzrok, da so Luni v preteklosti pripisovali zle vplive. Raisonova teorija tudi lepo pojasni, zakaj se vplivi Lune danes tako izmikajo. Domneva namre~, da umetna razsvetljava zadu{i vse u~inke, ki jih je imela Luna na obna{anje ljudi. Imamo ‘e dokaze, da umetna svetloba v mestih zavira spremembe cirka-

Umetna svetloba v mestih zavira spremembe cirkadianega ritma, vklju~no s spro{~anjem melatonina. dianega ritma, vklju~no s spro{~anjem melatonina. Thomas Wehr in sodelavci z in{tituta NIMH v Bethesdi so ugotovili, da pri mo{kih, ki ‘ivijo v Washingtonu, prestolnici ZDA, ni nobenih pri~akovanih sezonskih biokemi~nih sprememb. Mo~no razsvetljeno mestno okolje prepre~i telesni odziv na sezonske spremembe dnevne svetlobe. ^e ima

lahko umetna razsvetljava tolik{en u~inek, gotovo lahko zatre vsak vpliv mese~ine. Niti najmo~nej{a polna Luna se ne more kosati s sedenjem ob 100-vatni ‘arnici. Sprejemljiva in prepri~ljiva ideja, se strinjajo strokovnjaki za bioritme ljudi. “Delala sem v Botsvani, v predelu, kjer ni bilo elektrike,” se spominja izvedenka za prehrano Linda Morgan z univerze Surrey. “Razlika v ciklusih dejavnosti je bila ob polni Luni zelo izrazita. Ljudje so pozno v no~ ostajali zunaj in so hodili na obiske. Celotno dru`abno dogajanje, praznovanja in podobno so bili organizirani v ~asu {~ipa.” Raisonovo teorijo je mogo~e celo preveriti. “Raziskovalci bi morali preu~iti vplive Lune na ljudi v dru`bah, kjer {e vpliva na cikluse spanja in budnosti,” pravi. Po njegovem mnenju bi bili idealna skupina za tak{no raziskavo ameri{ki Indijanci, ki `ivijo {e tradicionalno `ivljenje na jugozahodu ZDA. ^e se bo to zgodilo, bomo morda kon~no do`iveli potrditev davnega prepri~anja o Lunini mo~i - in razre{ili vpra{anje, ki je staro prav toliko.

D

Misteriji 11


ZAKON

ZA DOLO ~ EN

~ AS

(Nadaljevanje z 8. strani.)

V ezoteri~ni skupnosti kujejo svoj denar. S krediti, kot se imenuje valuta v tej skupnosti brez primere, lahko pla~ate hrano in pija~o in seveda spominke, med katerimi so najbolj cenjeni s podro~ja selfike.

Obi~ajna oblika poroke predvideva obred v Odprtem templju ali na kakem drugem duhovnem kraju v prisotnosti Ljudi. Vse ve~ parov prihaja v Damanhur, da se tam poro~i. Sam obred je preprost, a ganljiv ter sprejemljiv za ljudi vseh ver in prepri~anj. @enin in nevesta stojita drug nasproti drugega. Roke imata sklenjene v vi{ini prsi. Ob straneh stojita dve pri~i, ki s tem dejanjem sprejemata obvezo, da bosta aktivno podpirali novoporo~eni par. Ma{nik izgovori obredne besede: Stopita drug pred drugega. Sklenita roki, dlan naj se dotika dlani. Ta kretnja pomeni “S teboj sem.” Z njo izkazujeta svojo svobodno voljo, da zdru‘ita svoji poti in se skupaj soo~ita z vsem, kar je za vaju pripravila [ola ‘ivljenja. Drug drugemu bosta pomagala in si nudila podporo .... let . Pozitivne sile, katero koli je njihovo ime, naj bodo pri~e vajine odlo~itve in naj blagoslovijo to zvezo, ki se je rodila iz ljubezni. Naj ta zveza omogo~i duhovno rast, ne le vama, ampak vsem ljudem v vajini okolici. S poljubom zape~atita svojo odlo~itev. V imenu Damanhurja in Ljudi sprejemamo in priznavamo to zvezo. Naj vama prinese rast, harmonijo in lepoto, kjer koli ‘e bosta. To je obi~ajna oblika poroke, obstoji pa {e globlja, ezoteri~na poroka, ki je po svoji naravi magi~na in v kateri se telesi ‘enina in neveste zdru‘ita v eno. Iz energije, ki nastane med obredom, se iz posameznikov, ki se zdru‘ujeta, rodi skupna entiteta. Obi~ajna oblika poroke ne postavlja absolutne zahteve po spolni zvestobi. Par se v zvezi s tem svobodno odlo~a. V ezoteri~ni obliki poroke pa je nujna popolna zvestoba, sicer bi na novo

nastala entiteta razpadla. Vse to nima opravka z moralo, saj ezoteri~na poroka predpostavlja spo{tovanje - spo{tovanje svetosti zakonske zveze. Tudi ezoteri~na poroka ima vnaprej dolo~en rok trajanja, le da gre v tem primeru za globlji proces. V prvih dveh letih morata mo‘ in ‘ena redno potrjevati in obnavljati svojo zaobljubo, saj je ezoteri~na poroka s ~ustvenega vidika zelo zahtevna izku{nja. Taka poroka

BI RADI SPOZNALI DAMANHURJANSKO LJUDSTVO? Pridru‘ite se na{i mini ekspediciji, ki bo od{la v podzemne templje damanhurjanske skupnosti pod vodstvom sodelavca Misterijev Ivana Mohori~a med 5. in 7. oktobrom. Informacije v agenciji Quo Vadis, tel.: 01/507-18-03.

12

zahteva tudi vrsto priprav. Pred sklenitvijo zveze mora par pre‘iveti dalj{e abstinen~no obdobje, veliko meditirati in si deliti karmo. Ta pot ponuja posamezniku izku{njo, ki ni le njegova, ampak je izku{nja, ki jo deli z nekom drugim in jo skozi njega tudi podo‘ivlja. Ljudje se za to pot odlo~ajo, ker ‘elijo izpolniti svoje bistvo in ker ‘elijo v sredi{~e svojega ‘ivljenja postaviti zvezo med mo{kim in ‘enskim elementom. Nekdaj je bila za to pot odgovorna Ramarra Bucaneve, sedaj pa to nalogo opravlja Alpaca Lavanda. Obe, Ramarra in Alpaca, sta bili dolgo ~asa zdru‘eni s svojima partnerjema v ezoteri~nem zakonu. Ramarra je bila poro~ena s Kormoranom 13 let, Alpaca s Castorom pa 12 let. Podobno izku{njo imajo mnogi, ki so se odlo~ili za to pot. Nekateri se za tovrstno poroko odlo~ijo, ko na~rtujejo otroka, saj ezoteri~na poroka zagotavlja ve~ mo‘nosti, da partnerja ustvarita pravo telo za plemenito du{o.

PONAVLJANJE ZAOBLJUBE Zakonski pari, ki so zelo dolgo skupaj, obnavljajo svojo zaobljubo kadar koli se jim zdi potrebno. Vsi obredi se odvijajo v templjih, na primer v templju molitve v sredi{~u Damanhurja ali pri Son~nih vratih v Templju ~loveka. Obred ezoteri~ne poroke mora potekati v prostoru, ki je posebej posve~en, pari pa med obredom nosijo predpisana obla~ila. Prakti~ni namen te poti je, da damanhurjanske otroke oskrbi z duhovnimi napotki. Za vzgojo otrok so odgovorni vsi dr‘avljani Damanhurja, pot ezoteri~nih parov pa ima vodilno vlogo na vzgojnem podro~ju. Skupaj s ~lani skupnosti, ki stopajo po poti besede, ~lani na poti ezoteri~nih parov pripravljajo posebne izobra‘evalne programe in so odgovorni za duhovne elemente v {olskih predmetih.

D


"Trip" z LSD je v resici le popotovanje v na{e mo‘gane

U~inki halucinogenih drog N

eopisljiva potovanja - “tripi” - po zau`itju mamila LSD so zlasti v 60. letih prej{njega stoletja pritegnila veliko pozornost in burila duhove. Kot ka`e, pa je mogo~e tak{na potovanja poustvariti tudi na presenetljivo druga~en na~in. Matematik in nevroznanstvenik Jack Cowan z univerze v Chicagu je zgradil ra~unalni{ko ‘iv~no mre‘o, ki je tako dovr{ena, da lahko “podo‘ivlja” tripe. Halucinacije njegovega ra~unalnika se skoraj stra{ljivo natan~no ujemajo z videnji u‘ivalcev LSD, {amanov in jasnovidcev - videnji, ki so jih ljudje od nekdaj sprejemali kot razkritja transcendentalne zavesti. Cowanov cilj je ugotoviti, kako mo‘gani osmislijo vidni svet ne v omami, temve~ v obi~ajnih okoli{~inah. Med iskanjem, na katerega se je napotil, se utegnejo pokazati {e drugi zanimivi odgovori o motenem delovanju mo‘ganov, na primer pri migrenskih glavobolih. Halucinacije bi lahko odprle tudi pot do bolj poglobljenega razumevanja duha, ~ustev in zavesti.

Halucinacije bi lahko odprle tudi pot do bolj poglobljenega razumevanja duha, ~ustev in zavesti. Zdi se, da so halucinacije neskon~no raznolike in individualne, tako kot sanje. Zato je na prvi pogled povsem neprepri~ljiva misel, da bi jih bilo mogo~e razvr{~ati, kaj {ele izra~unati z ra~unalnikom. Vendar je nevroznanstvenik Heinrich Kluever ‘e pred 80-timi lett odkril, da jih je vendarle mogo~e razvrstiti v nekaj lo~enih kategorij. Na za~etku potovanja z drogo ve~ina ljudi navaja prikazovanje abstraktnih, geometrijskih vzorcev. Kluever jih je razporedil v {tiri vrste oz. “oblikovne konstante”: predore, spirale, paj~evine in satovje.

DOGAJANJE V MO@GANSKI SKORJI Cowan je do raziskovanja halucinacij pri{el po nenavadni poti. Leta 1977 se je ukvarjal s konvekcijo vro~e vode, v katero je vpleteno pretanjeno prepletanje razli~nih sil. Zaradi podobnosti vzorcev, ki pri tem nastajajo, z vzorci Klueverjeve razvrstitve se je Cowanu zazdelo, da morajo biti halucinacije nekaj podobnega. Ugibal je, da gre v tem primeru prav tako za preplet dveh razli~nih sil, le da tokrat v mo‘ganih. Ena posku{a vzburiti nevrone (‘iv~ne celice) - tako kot vodo njen vzgon, druga jih posku{a umiriti - tako kot vodo difuzija toplote. Domneval je, da se to dogaja v primarni vidni skorji

Misteriji 13


U~ INKI

HALUCINOGENIH DROG

- mo‘ganskem predelu, ki ga ozna~ujejo V1. Gre za dva do tri milimetre debelo plast tkiva na zadnji strani mo‘ganov, v kateri poteka prva obdelava slik iz mre‘nice. Da bi preveril domnevo, je razvil matemati~ni model V1 in mu dal odmerek virtualnega LSD. Model vklju~uje dejstvo, da vsak nevron vzburja sosednje nevrone, zavira pa tiste, ki so nekoliko bolj oddaljeni. Kadar oko zagleda velik, brezobli~en predmet, na primer veliko barvno packo, bodo vsak nevron v sredini te slike vzburjali okoli{ki nevroni, oddaljeni pa ga bodo zavirali. Tako iz drugih nevronov v celoti ne dobi neto dotoka. Na tak na~in mo‘gani povejo: “Tu se ne dogaja ni~ zanimivega.” LSD zmoti to ravnovesje, ker spremeni obdelavo in prepusti poudarek mo‘ganski skorji. Veliko mo‘ganske skorje je namenjene obdelavi predmetov, ki so v sredini vidnega polja, kjer je na{ vid izostren, razmeroma malo pa je obdeluje obrobni vid. Obi~ajni prizori, preslikani na mo‘gansko skorjo, so skrajno popa~eni: predmeti v sredini se zdijo velikanski, saj zavzamejo ve~ino predela v skorji. ^e to popa~enje zavrtimo nazaj, enakomerno razporejene vzporednice “potegne” v sredi{~e vidnega polja in ustvari vtis spirale ali predora. Obi~ajni vzorci {ahovnice in {esterokotnikov se prelevijo v spiralne kvadrate in {esterokotnike. Dolga desetletja potem, ko je Kluever zasnoval svoje oblikovne konstante, sta bili dve od njih kon~no pojasnjeni. Toda kaj pa drugi dve, iluziji paj~evine in satovja? Cowan je ugotovil, da so za njihovo razumevanje klju~ne mo‘ganske povezave dolgega dosega. A z njimi postaja njegov matemati~ni model mo‘ganske skorje mnogo zahtevnej{i. Vro~a voda ni ve~ dobra vzporednica, kajti sile, ki delujejo v njej - npr. vzgon in viskoznost - so vse kratkega dosega. Potrebne so bile nove ena~be za zajetje vplivov, ki so dolgega dosega in ob~utljivi na smer. Izkazalo se je, da je matemati~na podlaga tega podobna mate-

14

mati~ni odslikavi dogajanj vro~ega plina v magnetnem polju. Zmagovalni vzorci - tisti, ki se pojavijo - so tisti, katerih robovi se naravno odslikajo v majhnih kvadratnih ali {esterokotnih celicah. Tako je Cowanova teorija natan~no poustvarila {e manjkajo~i Klueverjevi oblikovni konstanti. ^e se kvadrati in {esterokotniki tankih robov z mo‘ganske skorje filtrirajo nazaj skozi mre‘ni~ni zemljevid, dajo vtis ~ipkastih paj~evin in satovja.

KEMI^NA STIMULACIJA Do tu vse v redu. Vendar se zastavi vpra{anje: je Cowan naredil kaj ve~ kot le potrdil mo‘ganske povezave, ki jih je nevroznanost ‘e dognala? Za razumevanje delovanja mo‘ganov pa~ ne zado{~a le poznavanje povezav, ampak moramo vedeti, kako se le-te v resnici obna{ajo. In Cowanov model dejansko prina{a nova spoznanja o tem. En nepri~akovan izsledek je, da lahko neznatne spremembe v modelu mo‘ganskih povezav povzro~ijo velike spremembe glede tega, kak{ni halucinacijski vzorci se praviloma pojavljajo. ^e na primer povezave dolgega dosega v modelu vedno te~ejo

Nekje v ozadju pa je seveda ves ~as tudi veliko {ir{e vpra{anje, kaj je izvir ~love{kega duha. med robnimi nevroni, ki predstavljajo identi~ne orientacije, se pojavijo halucinacije v obliki ribjega vzorca. Na{i mo‘gani imajo o~itno druga~ne povezave. Kdo ve, kak{ni bi bili modni vzorci obla~il v 60. letih, ~e bi bile druga~ne ... Po drugi strani pa se lahko ribji vzorec pojavi tudi v primeru, da se spremeni kemi~na stimulacija. Morda lahko ta teorija pojasni, zakaj ljudje pred migrenskimi napadi do‘ivljajo motnje vida, kakr{ne so avre in cikcakasti vzorci, nepovezani z LSD-jevskimi halucinacijami. ^e je tako, bi bilo mogo~e iz tega

razbrati, kak{ne spremembe v mo‘ganih povzro~ijo migreno - in nemara narediti korak proti njeni ozdravitvi. Nekje v ozadju pa je seveda ves ~as tudi veliko {ir{e vpra{anje, kaj je izvir ~love{kega duha. V kolik{ni meri je duh z vsem pestrim bogastvom notranjih do‘ivetij, ki nam dajejo ob~utek jaza preprosto plod fiziolo{kih dogajanj v mo‘ganih? Halucinacije bi bile lahko odli~no izhodi{~e za za~etek iskanja odgovora na to. Apostoli psihedeli~nega gibanja so med utrinki ”tripov” omenjali med drugim “ognjemete” in “neopisljiva ob~utja”. Cowan meni, da gre pri ognjemetih in neopisljivih ob~utjih za sestavni del istega dogajanja. Ko mamilo prodira vse globlje in globlje v mo`gane - vidna polja, kognitivna polja, ~ustvena polja in kon~no v kateri koli `e del, ki zagotavlja zavest - postajajo subjektivni do`ivljaji neizmerno zapletenej{i in bogatej{i. In vendar se dogajanja na razli~nih celi~nih ravneh v posameznih poljih najbr` ne razlikujejo bistveno. “Ali to pomeni, da lahko vse opazujemo in opi{emo?” se spra{uje Cowan in odgovarja: “Moje prepri~anje je, da lahko. Mislim, da ni v mo`ganih ni~esar, ~emur znanost ne bi konec koncev mogla biti kos.” A odgovorov {e ne bo jutri. “V mo`ganih je na stotine vidnih “~ipov” in na stotine slu{nih. Kar smo naredili doslej, nam le za kan~ek izbolj{uje razumevanje o enem od vidnih ~ipov,” pravi. Morda potovanje globlje v du{evnost ne bo veliko te`je. Neokorteks, mo`ganska plast, ki zajema tudi predel V1, je evolucijsko najnovej{i del mo`ganov. Hkrati znanost domneva, da je to tisti del, ki ~love{kemu rodu zagotavlja tolik{no inteligenco. Ker je {e nov, so si njegove celice strukturno zelo podobne, ~eprav imajo zelo razli~ne funkcije. In to je razlog za optimizem. Ko bomo zares razumeli dogajanja v enem predelu skorje, jih bomo lahko posplo{ili na njena druga obmo~ja. Cowanova ra~unalni{ka videnja so morda {ele za~etek res fantasti~nega potovanja.

D


Na mistiki krvi temeljijo vse religije

Misteriji, povezani s krvjo S

krivnost ‘ivljenja je v krvi! Najva‘nej{a od vseh telesnih teko~in, nosilka du{e, napajalka svetilke ‘ivljenja, sinteza vsega lepega, plemenitega in vzvi{enega, polna skrivnostnih valenc: kri ima vse te in {e druge nerazlo‘ljive in skrivnostne pomene. Kri nas privla~i in odbija, ne moremo pa brez nje, saj udarja takt na{ih ‘ivljenjskih etap. ^lovek ugleda lu~ sveta omo~en s krvjo, ki jo je prelila mati med porodom; menstruacijska kri ozna~uje ritem plodnosti pri ‘enski in zelo pogosto izguba krvi pomeni konec ‘ivljenja. V skladu z anti~nimi tradicijami iz bo‘anske krvi, pome{ane s prstjo, vznikne ‘ivljenje ~love{kih bitij, prelivanje krvi na kolektivnih obredih pa podari plodnost in sre~o. Na mistiki krvi temeljijo vse religije: od anti~nih ‘rtvovanj, s katerimi je ~lovek miril jezo bogov zaradi prekr{kov ljudi, do zveli~avnega prelivanja Kristusove krvi, ki se je, kot pravi legenda, natekla v kelih imenovan Graal, in postala pija~a nesmrtnosti. Kultura de‘el italijanskega juga, tako ljudska kot gosposka, krvi pripisuje velik in vzvi{eno simboli~en pomen, saj se ta pojavlja v anti~nih zdravni{kih receptih, literarnih opisih, tradicijah in verjetjih, povezanih s ~ude‘nim uteko~injenjem krvi svetnikov. Za~nimo z zdravni{kimi recepti Salernske {ole, katere nauki so strnjeni v knjigi Flos medicinae Salerni (XI.-XII. stol.). V skladu s Hipokratovimi na~eli so v omenjeni {oli menili, da je kri ena od {tirih telesnih teko~in (ostale tri so rumeni ‘ol~, flegma in ~rni ‘ol~). V {oli so t.i. vro~ekrven temperament definirali takole: “Vesel, ljubitelj Venere in Bakhusa, zgovoren in nasmejan, drzen in

liberalen, nadarjen za u~enje in umetnost.” S skoraj identi~nimi besedami je Neapelj~an Giovan Battista della Porta, veliki ljubitelj vsega skrivnostnega, proti koncu 16. stoletja v delu De humana physiognomia opisal fiziolo{ko-psiholo{ki tip osebe, ki ji, kot tudi mi re~emo, kri naglo zavre. V istem obdobju je na primer Torquato Tasso, ko je ‘elel poudariti meseno lepoto ‘enske, napisal, da je imela “obraz, poln miline in da je prekipevala od soka”.

@ivljenje in smrt, posvetne zgodbe in sveti obredi, vsakdanje zgodbe in juna{ka dejanja: vse to najdemo v kraljestvu krvi. Nenavadno potovanje v ljudsko izro~ilo, zgodovino religij, kolektivno, imaginarno. Ta metafora s tako doma~im prizvokom je najverjetneje ozna~evala zdravo, rde~eli~no deklino. Lepota opevane ‘enske je torej izvirala iz krvi. In ‘e se znajdemo na podro~ju ljudske kulture, kjer tematika krvi skoraj nima konkurence. Poglejmo na primer srh vzbujajo~o kalabre{ko pravljico z naslovom Mariuzza. Da bi kaznoval uporno h~erko, o~e veli njenima bratoma, naj jo odpeljeta v gozd in ubijeta, v dokaz za to pa naj mu prineseta odrezani h~erini roki in steklenico njene krvi. ^eprav se pravljica razmeroma sre~no kon~a in brata sestro pustita pri ‘ivljenju, ji vseeno odre‘eta roki in neseta o~etu skupaj s steklenico pasje krvi, ki jo o~e po‘re{no izpije.

Relikviarij sv. Gennara v Neaplju (1862). Priljubljenemu svetniku pripisujejo ~ude‘ uteko~injenja krvi, ki ga me{~ani Neaplja nestrpno pri~akujejo.

Povezavo med krvjo in odnosom star{i-otroci najdemo tudi v kampanjski povesti, ki odpira temo krvoskrunstva. Naslov povesti je “Penta z odrezanimi rokami”, iz{la pa je v zbirki “Cunto de li cunti” Giambattiste Basileja. Gre za tragi~no zgodbo dekleta po imenu Penta, ki jo tako raz`ali `enitna ponudba lastnega brata, da si odre`e obe roki in mu jih {e krvave~i po{lje v dar. Povest je nadvse podobna `ivljenjski zgodbi Sv. Olive, ki jo ~astijo na jugu Italije.

KRI V VELIKONO^NIH OBREDIH Na potovanju skozi mite in obrede krvi se ne moremo izogniti podro~ju, kjer je ljudsko izro~ilo tesno prepleteno

Misteriji 15


M ISTERIJI

POVEZANI S KRVJO

Trije prizori sugestivnega misti~nega obreda v kraju Nocera Terinese. Tako imenovani “vattenti” se bi~ajo do krvi, da bi izpolnili zaobljubo ali nadaljevali tradicijo spokoravanja.

z religijo. Tudi na italijanskem jugu v velikono~ni simboliki prevladuje kri. Iz koledarskega datuma, na katerega “pade” velika no~, izhaja cel niz tradicionalnih religioznih obredov, ki se vrstijo v preostanku son~evega leta. Na veliko soboto imajo v kraju Noce-

16

ra Terinese v provinci Catanzaro edinstven obred, v katerem igra glavno vlogo prav kri. Protagonisti obreda so t.i. “vattenti”. To so osebe, zdru`ene v pare, ki na prav poseben na~in sodelujejo na procesiji, na za~etku katere verniki nosijo kip Marije z mrtvim Jezusom, ki ga

prinesejo iz cerkve @alostne Matere bo`je. “Vattente” je oble~en v ~rn pulover in kratke hla~e, na glavi ima ~rn kos blaga, na katerem sloni trnova krona. Poleg njega hodi “acciomu” (Ecce homo): to je goloprsi mladeni~, ki ima okrog ledij ovit rde~ kos blaga, v roki pa dr`i konec barvastega traku, ki ga ima “vattente” zavezanega okrog pasu. “Vattente” nosi t.i. “cardo” (cardo ali po na{e bodak je bode~a rastlina, podobna osatu), v obliki kosa plutovine, v katerega je zapi~enih trinajst ostrih ko{~kov stekla, ter “vrtnico”, to je plutovinast kolut, ki ga postavi na rano, da se po njegovih kanal~kih steka kri. Najbolj pretresljiv del obreda nastopi, ko se “vattente” s “cardom” silovito tol~e po stegnih, ki si jih je predhodno dobro zdrgnil, da bi bila dobro prekrvljena. Na rane nato polijejo prekuhano vodo z ro`marinom, ki rane razku`i, obenem pa prepre~i, da bi se prehitro zacelile. S krvavo “vrtnico” nato “vattente” nama`e s krvjo gole prsi “acciomuja”, nakar oba nadaljujeta pot v spokorni{ki procesiji ter {e ve~krat ponovita opisani postopek. O izvoru tega pretresljivega obreda lahko le ugibamo, vse domneve pa so si enotne v tem, da je obred s simboli~nega vidika zelo pomemben. Nekateri antropologi obred z “vattenti” povezujejo s poganskim in orgijasti~nim obredom boga Atisa, ki se je v napadu norosti, ki jo izzove prevarana Kibela, skopil ter izkrvavel. S tem svojim dejanjem naj bi simboliziral koledarski ciklus narave, ki umre in se ponovno rodi. Drugi pa v obredu prepoznajo srednjeve{ko in kr{~ansko tradicijo bi~arjev. Fenomen je kompleksen, zato je bolje, da se turisti duhovno pripravijo, preden gredo v Nocero. Svetujemo jim, da tam ostanejo kak{en dan in si ogledajo tudi druge velikono~ne obrede (od verskega obreda, imenovanega Cireneo na veliki to-


M ISTERIJI

Guardia Saframonti: po kon~anem obredu bi~anja krene sprevod, na ~elu katerega nosijo kip Marije, v nebo vzete.

rek, do obreda klicanja Marije, naj stopi v cerkev, ki se ga lahko udele`ijo na veliki petek). Pripravljeni pa morajo biti predvsem na krvav obred, ki ga izvajajo “vattenti”. Le tako bodo lahko bolje razumeli skupnost, ki krvav obred spremeni v dejanje “sprejemanja in nadziranja Smrti, ki je del `ivljenja in slu`i `ivljenju v procesu prenove in vstajenja” (Luigi Lombardi Satriani). Rde~a telesna teko~ina se tako spremeni v in{trument socializacije (obred pripravijo in izvedejo skupinsko), saj je terinska skupnost danes bolj kot kdaj koli enotna kar zadeva pripravljenost za vsakoletno izvajanje te neme in obenem nadvse zgovorne ceremonije, ki je nista mogli izkoreniniti ne nasprotovanje Cerkve ne nasprotovanje dr`ave.

KRI V VNEBOVZETJU Kri je prav tako glavna protagonistka v sedemletnih obredih Marijinega vnebovzetja v kraju Guardia Sanframondi (provinca Benevento), ki jih vsa-

kih sedem let prirejajo na avgustovsko nedeljo, ki sledi Marijinemu vnebovzetju. Ob 9. uri osemsto t.i. “battenti”, ki bi jim po na{e lahko rekli udrihalci, oble~enih v bele halje in pokritih z belimi kapucami, zbranih v kapeli Prelite krvi `upnijske cerkve, isto~asno pade na kolena in se udriha po prsih s kosom plutovine, v katerem je zapi~enih 33 kovinskih bodic (toliko, kot je bilo Kristusovih let). Med udrihanjem ritensko izstopijo iz cerkve in oblikujejo za~etek sprevoda, ki nato traja pribli`no {est ur. Glede izvora obreda so tudi v tem primeru mnenja deljena. Nekateri ga povezujejo s poganskimi bi~arskimi obredi, drugi pa s srednjeve{kimi bi~arji, ki so leta 1260 pod vodstvom Raniera Fasanija potovali po celi Italiji in se bi~ali do krvi, da bi se pokorili za grehe. Tretji postavljajo izvor obreda v leto 1239, ko se je prebivalstvo uprlo Frideriku II. Hohen{taufovskemu. Ljudska tradicija povezuje izvor obreda s ~ude‘nim dogodkom, ki ga je te‘ko natan~no ~asovno opredeliti: kmet, ki je delal na polju v kraju Limata, je nenadoma opazil, da sta se njegova vola postavila na kolena. V istem trenutku je zasli{al cingljanje zvon~kov. Ko je na tem mestu za~el kopati, je naletel na kip Device Marije, ki pa je bil tako te‘ek, da ga ni bilo mogo~e premakniti. Zato so se okoli{ki prebivalci, ki so opazili, da je imel Jezu{~ek v roki nekaj podobnega spu‘vi, za~eli bi~ati s podobnim predmetom. Tako jim je namre~ svetoval starec, ki je bil kot prvi dele‘en ~ude‘a Marije v nebo vzete. Pluto z zapi~enimi kovinskimi bodicami v spomin na prve bi~arje udrihalci {e danes imenujejo spu‘va. Tudi sestava procesije, ki jo sestavljajo tri strnjene skupine vernikov, je natan~no dolo~ena. Najprej pridejo ritensko “Misteri”: to so `ive slike, sestavljene iz skupin statistov, ki predstavljajo prizore iz Svetega pisma, `ivljenja svetnikov in verske dogme. Sledijo t.i. “battenti” ali udrihalci, ki sodelujejo le na

POVEZANI S KRVJO

Stekleni~ka s krvjo sv. Pantaleona (katedrala v Ravellu).

zaklju~nem sprevodu, ne pa tudi v sprevodih, ki se dogajajo med tednom. Na koncu pa pridejo “flagellanti” ali bi~arji, ki so prav tako odeti v belo tuniko in dr`ijo v rokah verige, s katerimi se bi~ajo po ramenih in hrbtu. Obredu bi~anja je izvorno sledila pripro{nja Mariji, v nebo vzeti, naj prinese de‘. V tej pro{nji lahko zasledimo ekonomski motiv, saj je bila zadostna koli~ina padavin ‘ivljenjskega pomena za ekonomijo in pre‘ivetje prebivalcev italijanskega juga. V odnosu med krvjo in de‘jem pa lahko razberemo tudi eksistencialno vpra{anje: pomanjkanje de‘ja so si arhai~ne dru‘be rade razlagale kot posledico pregre{itve zoper katero od bo‘jih zapovedi, kar je zahtevalo kolektivno samokaznovanje ali ‘rtvovanje bogu, zoper katerega se je kdo pregre{il. Bogu pa lahko ‘rtvujemo le svojo najve~jo dobrino - lastno kri.

NEAPELJ - GLAVNO MESTO ^UDE@EV, POVEZANIH S KRVJO Glavno mesto svete svetni{ke krvi je mesto Neapelj. V tamkaj{njih cerkvah je shranjenih ve~ kot 150 relikvij svetnikov in bla‘enih, h katerim moramo pri{teti

Misteriji 17


MISTERIJI

POVEZANI S KRVJO

{e 68 relikvij, ki jih hranijo v privatnih hi{ah. Poleg tega so v Neaplju fenomeni spreminjanja obarvanosti, uteko~injenja in kipenja krvi vsaj devetih svetnikov. Zaradi pomanjkanja prostora bomo omenili le eno cerkev, povezano z na{o temo, in tri fenomene uteko~injenja krvi. Cerkev “Redenzione dei Cattivi” (odre{enja ujetnikov) v ulici San Sebastiano je danes bolj znana pod imenom “Santa Maria della Mercede” (Sv. Marija bo`jega pla~ila). Cerkev je leta 1548 ustanovilo zdru`enje, ki se je ukvarjalo z odkupovanjem ujetnikov (captivi), ki so padli v roke muslimanom. V tej cerkvi se je Sv. Alfonz, ki je bil gore~ zagovornik krvne zaobljube Brezmade`ni Devici in je bil pripravljen braniti dogmo Brezmade`ne Device tudi za ceno prelivanja lastne krvi, za vedno odlo`il svoj me~ ob vzno`je podobe Device Marije, ki {e danes krasi oltar, in stopil v duhovni{ki stan. Oba primera uteko~injenja svetni{ke krvi se dogajata v Cerkvi Sv. Gregorja Armenskega, kjer hranijo sveti Kristusov ‘ebelj, glavo Sv. Gregorja in verige, s katerimi so ga mu~ili. Vse te relikvije so neposredno povezane s svetostjo krvi. 26. avgusta se v tej cerkvi uteko~ini kri sv. Patricije, zavetnice Neaplja. Ta devica iz 7. stoletja se je dvakrat izkrcala v Neaplju: prvi~, ko je pristala v bli‘ini Castel dell’Ovo, in drugi~, ko je od nevihte razburkano morje naplavilo njeno truplo. To dvojno potovanje, ki ima po Palmierijevem mnenju iniciacijski pomen, le {e poudarja zagonetni zna~aj te svetnice, katere kri se skozi vse leto ob torkih uteko~ini v prisotnosti vernikov, ki gore~e molijo. 29. avgusta pa pride na vrsto kri sv. Janeza Krstnika, ki se uteko~ini ob branju evangelija sv. Janeza. Na ta na~in se ustvari dialektika med “sv. Janezem, ki jo~e”, ker so mu odrezali glavo, in “sv. Janezem, ki se smeje”, ko kot pisec evangelija hvali Boga: v krvi je torej zapisa-

18

ga brez sramu zmerjajo “rumeni obraz”. Vse to so elementi, ki pri~ajo o tesni povezanosti med verniki in svetnikom.

UTEKO^INJENJE KRVI SV. PANTALEONA

Starej{a podoba sv. Gennara, ki so mu Neapelj~ani nadvse vdani. V mestni katedrali so shranjene stekleni~ke z mu~enikovo krvjo, ki se dvakrat letno ~ude‘no uteko~ini, kar je seveda predmet raznih znanstveno religioznih razprav.

na usoda ~love{tva, ki se na Zemlji ka`e kot izmenjavanje veselja in trpljenja. Skoraj preve~ popularno pa je ~a{~enje krvi sv. Gennara, ki je ‘ivel v 14. stol po Kristusu, obglavljen pa je bil v solfatari pri Pozzuoliju. Lobanjo in kri tega svetnika - {kofa, je najverjetneje shranila kr{~anska vernica, ki je prisostvovala {kofovemu obglavljenju. @enska je neapeljskim vernikom stekleni~ke s krvjo izro~ila leta 1389, tega leta pa se je tudi prvi~ zgodil ~ude‘ uteko~injenja. Sv. Gennaro ‘e {est stoletij redno dela ~ude‘e ter tako {e pod‘iga ‘e tako mo~no ukoreninjeno vero, ki se pri tako imenovanih “svetnikovih sorodnicah” prepogosto sprevr‘e v fanatizem. Med obredom ~ude‘nega uteko~injenja je vedenje vernikov posebna me{anica religije in folklore, saj ti s pretirano ~ustvenimi izrazi spodbujajo svetnika, naj strjeno kri vendarle spremeni v teko~ino. ^e pa se kri ne uteko~ini, je svetnik dele‘en hudih o~itkov, verniki

Tudi salernska provinca se lahko pohvali s tradicijo podobnega ~ude‘a, pa ~eprav je manj razvpita od ~ude‘a sv. Gennara. Gre za uteko~injenje krvi sv. Pantaleona, ki se dogodi 27. julija v stolnici mesta Ravello. Zgodba tega svetnika si zaslu‘i pozornost. Pantaleon je bil iz plemi{ke dru‘ine in po poklicu zdravnik. 27. julija 305 je umrl mu~eni{ke smrti, ki so jo spremljali neverjetni ~ude‘i. Mrtvo deblo, za katerega je bil privezan, je ozelenelo in za~elo roditi sadove, iz vratu obglavljenega svetnika pa sta za~ela te~i kri in mleko. Njegove relikvije najdemo po vsej Evropi. V Cerkvi Utele{enja v Madridu se na predve~er svetnikove obletnice tako kot v Ravellu zgodi ~ude‘ uteko~injenja. Legenda pripoveduje, da so stekleni~ko s svetnikovo krvjo iz Orienta prinesli pomor{~aki iz Amalfija. Zaradi ponavljajo~ih se neviht so se bili prisiljeni ustaviti v zalivu Castiglione v mestu Ravello, kar so si razlagali kot svetnikovo ‘eljo, da ostanejo njegove relikvije v tem kraju. Zgodovinski viri pri~ajo, da je bila relikvija prisotna v mestu od leta 1112, leta 1577 pa je {kof Fusco prvi~ uradno zabele‘il ~ude‘ uteko~injenja svetnikove krvi. ^ude‘ iz Ravella je {e toliko bolj nenavaden zaradi na~ina, kako se kri uteko~ini, ki se razlikuje od ostalih primerov. Stekleni~ke s krvjo, ki jo varujeta dve ‘elezni re{etki, se ni mogo~e dotakniti ali jo stresti, ker je bila leta 1759 po{kodovana- v steklu je nastala tenka razpoka, ki pa ni povzro~ila izlitja teko~ine. Kri se s ~asom ni pokvarila, kljub temu da je pri{la v stik z zrakom: {e en nenavaden podatek v okviru ‘e tako nerazlo‘ljivega dogajanja?

D


Sodelovanje pri znanstvenih terenskih raziskavah In{tituta Earthwatch

Pla~a{ in raziskuje{ I

n{titut Earthwatch je na svetu najstarej{a, najve~ja in najbolj cenjena organizacija, ki neposredno vklju~uje {iroko javnost v znanstvene terenske raziskave. Letos bo Earthwatch podprl ve~ kot 130 odprav v 48 dr‘avah na 6 celinah ter bo na delo z 200 znanstveniki poslal pribli‘no 4000 ljudi. Te skupine prostovoljcev bodo pod vodstvom znanstvenikov zbirale podatke in delovale kot polnopravni ~lani odprave ter krili stro{ke udele‘be. Pri Earthwatchu so to obliko sodelovanja vpeljali leta 1972 in odtlej je v njej sodelovalo ve~ kot 55.000 ljudi. Pridru‘iti se je mogo~e vsem objavljenim projektom. Za sodelovanje ni potrebna posebna izobrazba niti ve{~ine: strokovnjaki na terenu udele‘ence nau~ijo vsega potrebnega. Programi Earthwatcha zajemajo tri glavne smeri: raziskovanje, ohranjanje in izobra‘evanje.

RAZISKOVANJE Za znanost so klju~nega pomena temeljne raziskave, zbiranje iz~rpnih podatkov o preu~evani temi, ne glede na to, kako bodo te informacije pozneje uporabljene. Earthwatch podpira temeljne raziskave na {tevilnih podro~jih, od arheologije do zoologije, {tudije davnih civilizacij in desetine drugih tem. V zad-

Za sodelovanje v raziskovalnih projektih ni potrebna posebna izobrazba niti ve{~ine: strokovnjaki na terenu udele‘ence nau~ijo vsega potrebnega. njih 25 letih je na temelju tak{nih Earthwatchevih raziskav nastalo ve~ kot 2.000 znanstvenih ~lankov in knjig, privedle pa so tudi do odkritja ve~ sto vrst, ki jih znanost prej ni poznala. ^istega raziskovalnega dela pri Earthwatchu ne podpirajo zgolj zaradi njegove lastne vrednosti, temve~ tudi zato, ker je nujna podlaga za aplikativne raziskave, na katerih gradi programe ohranjanja.

OHRANJANJE Earthwatchevi ohranjevalni programi se usmerjajo k ogro‘enim vrstam, ekosistemom v nevarnosti, izginjajo~im kulturam, javnozdravstvenim vpra{anjem, spre-

membam podnebja in {tevilnim drugim nujnim globalnim vpra{anjem. Re{evanje teh te‘avnih problemov zahteva uravnote‘ene, natan~ne in {iroko zastavljene podatke - prav to pa zagotavljajo njihovi projekti. In{titut Earthwatch ne podpira zgolj ozko usmerjenih {tudij enega kraja ali ene vrste, temve~ tudi obse‘ne, multidisciplinarne raziskave. Leta 2000 so oblikovali prvega od trajnih raziskovalnih centrov, ki bodo ume{~eni v posebej izpostavljene predele in bodo slu‘ili kot opori{~a za znanstvenike pri izvajanju ve~ medsebojno povezanih {tudij. Omenjeni prvi center je sredi{~e Pantanal v Braziliji.

Earthwatchevi ohranjevalni projekti so doslej privedli do ustanovitve osmih narodnih parkov, dobili so ve~ naravovarstvenih nagrad in pripomogli k re{itvi ve~ deset ogro‘enih vrst.

IZOBRA@EVANJE Earthwatchevi izobra‘evalni programi imajo {tevilne oblike. Najo~itnej{e izobra‘evanje, ki ga je dele‘en vsak udele‘enec, je u~enje na terenu. Tam ne spozna le mno‘ice dejstev, temve~, kar je morda {e pomembneje, spozna okvir, v katerega ta dejstva umesti, tako da si ustvari perspektivo. Prav to pa je klju~no za oblikovanje sonaravnega ravnanja v prihodnosti. Ker tak{nemu izobra‘evanju pri Earthwatchu pripisujejo poseben pomen, dajejo {tipendije u~iteljem, {tudentom in lokalnim naravovarstvenikom. Zasnovali so tudi programe, v okviru katerih podjetja po{iljajo na terensko delo svoje vodilne kadre, ter programe, ki omogo~ajo sodelovanje mladih ljudi s primanjkljaji. ^e sklenemo, lahko ugotovimo, da so izobra‘evalni programi Earthwatcha pomagali ustvariti na desetine novih znanstvenikov, navdihnili so mno‘ice {tudentov, porodili mednarodne povezave in oblikovali nov odnos do prou~evanja in varovanja naravne in kulturne dedi{~ine.

Misteriji 19


P LA ~A{

IN RAZISKUJE {

REZULTATI - PROGRAM OGRO@ENIH EKOSISTEMOV: Drugo najve~je kenijsko jezero, jezero Naivasha, mo~no izrabljajo ljudje in ‘ivali. Da bi za{~itil ta edinstveni ekosistem in prepoznali, katera dogajanja v njem so posledica naravnih nihanj, katera pa ~lovekovih posegov, dr. David Harper ‘e od leta 1987 skupaj s prostovoljci Earthwatcha spremlja to jezero in njegovo okolje. Rezultati: jezero Naivasha je pridobilo status mednarodno pomembnega naravnega rezervata, lokalni kmetovalci so pristali na dolo~ene varovalne ukrepe, kenijska uprava za ‘ivalstvo pa je na zbranih podatkih zasnovala za{~itne ukrepe. - PROGRAM OCEANOV: Projekt “[panski delfini” nadzira kriti~no okolje delfinov v ju`ni [paniji. Na temelju zbranih podatkov je {panska vlada pred kratkim za{~itila pre-

dele, ki so za te `ivali `ivljenjsko nujni, ter na seznam za{~itenih ogro`enih `ivali dodala nekaj novih vrst. Zdaj znanstveniki, ki sodelujejo v projektu, predlagajo, da bi celotno Alboransko morje razglasili za za{~iteni morski park. - PROGRAM BIOLO[KE PESTROSTI: David Evers in Earthwatcheve skupine delujejo na obmo~ju Velikih jezer v Mainu (ZDA), kjer so merili koli~ino strupenega metilnega ‘ivega srebra (MeHg) pri ve~ kot 1500 severnih ponirkih. Ugotovili so, da je v telesu mainskih ponirkov te spojine 5-krat ve~ kot pri ponirkih na severozahodu Tihega oceana. To odkritje je prvi~ trdne dokazalo, da vetrovi v ZDA kopi~ijo industrijsko nastali MeHg od zahoda proti vzhodu. Eversovi podatki so guvernerje najbolj izpostavljenih zveznih dr‘av ZDA in pa kanadskega predsednika vlade prepri~ali, da so sprejeli

V vsaki {tevilki Misterijev bomo predstavili enega izmed programov, pri katerem lahko sodelujete. Za~enjamo na 24. strani revije, kjer predstavljamo afri{ki program Zebre. Pri raziskavah lahko sodeluje vsakdo. Evropski naslov organizacije: Earthwatch Europe/57 Woodstock Rd./ Oxford OX2 6 HJ.UK. Telefon: ++44(0)1865-311-600. e-mail: vp@earthwatch.org.uk.

20

odloke, ki bodo emisijo ‘ivega srebra do leta 2003 prepolovili. - PROGRAM GLOBALNIH SPREMEMB: Leta 1988 so skupine Earthwatcha pod vodstvom dr. Kena Nealsona in dr. Arta Brooksa sodelovale v prvi skupni sovjetsko-ameri{ki terenski odpravi v Rusiji. Raziskovale so Bajkalsko jezero, najve~je jezero na svetu, in zbirali limnolo{ke podatke na vseh njegovih delih. Ugotavljali so vire onesna‘evanja, dobili dostop do prej tajnih znanstvenih zapisov in izmerili najglobljo to~ko katerega koli sladkovodnega jezera - ve~ kot 2 kilometra. Projekt je porodil tudi nadaljnje sodelovanje, ki ga je podprl Sorosev sklad. - PROGRAM KULTURNE PESTROSTI: Prostovoljci, ki so leta 1980 sodelovali z antropologoma Edom in Christine Franquemont, so pomagali ustaviti kulturno propadanje andske vasi Chinchero (Peru), ko so eno od lokalnih zgradb spremenili v muzej in center doma~e obrti, posneli va{ko kulturno izro~ilo na avdiotrak in fotografije ter sodelovali z va{~ani za ohranitev izro~ila prihodnjim rodovom. Vse to je mlade prebivalce Chinchera spodbudilo k samostojnemu delu pri

u~enju in ohranjanju lastne kulture. - ZDRAVSTVENI PROGRAM: V ju‘nem Nyanzu (Kenija), kjer pride le en univerzitetno izobra‘en zdravnik na ve~ tiso~ prebivalcev, tradicionalno znanje o zdravilnih zeli{~ih hitro izginja. Da bi prepre~ili njegovo pozabo, so se skupine Earthwatcha pod vodstvom dr. Hellen Oketch-Rabah pogovarjale s 47 od 90 lokalnih zeli{~arjev, zbrale pribli‘no 275 rastlin, ki naj bi imele zdravilne lastnosti, in pripravile teren za vrt zdravilnih zeli{~. Projekt utegne zagotoviti nekatera cenena zdravila - in pomeniti tudi vir dohodka za skupnost. - PROGRAM IZVIRI NA[E PRIHODNOSTI: Spektakularni kanjoni v Utahu (ZDA) so mesto skalnih slikarij, ki so pri~a ve~ kot dveh tiso~letij zgodovine ameri{kih Indijancev. Vendar temu izro~ilu grozijo nara{~ajo~i vandalizem, razvoj in rekreacijske dejavnosti. V zadnjih {estih letih so prostovoljci Earthwatcha pomagali antropologinji Sally Cole dokumentirati ve~ kot 300 mest skalnih umetnin. Zbrane informacije bodo zdaj uporabljene za projekt, kakr{nega {e ni bilo in ki bo zagotovil ohranitev te dragocene kulturne dedi{~ine.

D


Dan pojavljanja Hare Kri{ne slavijo tako, da njegov kip okopajo v mleku, medu ...

Poroka v imenu gospoda Kri{ne N

a jugu Istre, v Valturi, vasi, deset kilometrov oddaljeni od Pule, na posestvu bhakte Dina Vukovi}a, kjer domuje skupnost Hare Kri{ne, se je v no~i leto{nje druge avgustovske nedelje, ko je nebo krasilo na tiso~e drobnih perziad, malih kometov, ki so na Zemljo leteli navidezno iz ozvezdja Perzeja in jim pravijo tudi solze svetega Lovrenca, po pravilih skupnosti Hare Kri{ne o‘enil na{ sodelavec bhakta Andrej Kikelj. Obredne sve~anosti so trajale skoraj

dve uri. Bhakta Andrej in bhaktina Danica sta se pod milim nebom v prisotnosti nekaj deset pripadnikov verske skupnosti Hare Kri{na zaobljubila, da si bosta materialno, predvsem pa duhovno stala ob strani do konca svojih dni. Oba sta dolga leta pre‘ivela v Kri{ninih templjih in spoznala, da lahko svoj smisel ‘ivljenja in svojo duhovno rast najdeta v skupnem ‘ivljenju. To ni bil navadni poro~ni dan, saj so v skupnosti to no~ slavili pojavljanje bo‘anstva Hare Kri{ne. Torej nekak{no

rojstvo, ~eprav se Kri{na ne rodi in ne umre, marve~ se le pojavi. Kri{na enostavno je in je stalno prisoten, le da ga ni mo~ videti. Tako kot je Sonce, ki je vedno, ne izgine, ko zaide, le mi ga ne vidimo. Kri{na se pojavi na Zemlji s svojimi spremljevalci v dolo~enem trenutku. Vsako leto v avgustu na dan, ki je dolo~en po Luninem koledarju. S svojimi spremljevalci ‘ivi svoje zabave in odide. Kri{na je v bistvu nekaj vedrega, zabave so obi~ajni del njegovega pojavljanja, vendar tu ne gre za zabave v

Bhakta Andrej in bhaktina Danica sta se pod milim nebom v prisotnosti nekaj deset pripadnikov verske skupnosti Hare Kri{na zaobljubila, da si bosta materialno, predvsem pa duhovno stala ob strani do konca svojih dni.

Misteriji 21


P OROKA

V IMENU GOSPODA

KRI {NE vsakdanjem smislu, marve~ za veliko veselja in ljubezni, ki je v Kri{ni in vseh njegovih slednikih in spo{tovalcih njegovega nauka.

PORO^NI DAN DOLO^I ASTROLOG “Poroka na dan Kri{ninega pojavljanja ima {e poseben ~ar, a na izbiro dneva poroke ni vplival le praznik Hare Kri{ne, marve~ sem se zanj odlo~il po nasvetu astrologa, ki je glede na Luno izra~unal, da je prav ta no~, oziroma deveta ura zve~er na ta dan, najprimernej{i ~as, da z Danico potrdiva najino zvezo. Tak trenutek, ugoden za poroko, ni tako pogost, v~asih ga ni po tri, {tiri mesece. Sicer pa so poroke, ki imajo skoraj pomen iniciacije, obi~ajno na kak pomemben dan,” je povedal bhakta Andrej, ki `e nekaj let ne `ivi ve~ v templju. Ni ve~ sve~enik. Dva meseca pred poroko je za na{o zalo`bo dokon~al prevod obse`ne knjige “PriBhaktinja je na oltar na plo{~adi, ki so jo urejali krita zgodovina ~loza poro~no slavnost, postavljala bo‘anstva. ve{tva”, katere avtor Michale A. Cremo je knjigo napisal kot ~lan In{tituta Bhaktivedanta, oddelka za znanstvene {tudije pri Mednarodnem zdru`enju za zavest Kri{ne. Skoraj 30 let je podrobno preu~eval starodavne indijske sanskrtske spise, med drugim tudi tako imenovani Puranas ali po na{e “zgodovine”. Te vsebujejo poro~ila o ~love{kih civilizacijah, ki so `ivele na na{em planetu v stotinah milijonih let. (Ve~ o tem lahko preberete v ~lanku Prikrit izvor ~loveka na 33. strani revije.) Dan Kri{ninih sve~enikov in prijateljev se je za~el tako kot vsak dan, z jutranjo molitvijo. Ob na{em prihodu, ob sedmih zve~er, se je ve~ina zbrala v templju k ve~erni molitvi, nekaj bhakt in bhaktin pa je pripravljala vse potrebno za poro~ni obred in seveda tudi za kopanje Kri{ne. Na odprtem so pripravili oltar, blizu njega darilno posodo s hrano, v katero so pono~i med obredom nalivali in kurili olje ter v njegovem Sve~enik je urejal plo{~ad in {e pred soju zdru‘ili v eno Anporoko spisal Kri{nine poro~ne listine. dreja in Danico. Najve~ dela je bilo v kuhinji, saj je poroki in ~a{~enju Kri{ne, tega, v obliki kovinskega kipca med dvournim obredom polnim petja in glasbe, umivajo v mleku, jogurtu, medu, sladki vodi in soku, sledila pogostitev. Pripravljali so hrano, ki jo ima rad Kri{na, kuhali so zanj. S to njemu namenjeno hrano smo se nazadnje gostili vsi, ki smo bili tam {e pozno po polno~i.

SVE^ENIK ZNA VSE ... Poroka in no~no ~a{~enje Hare Kri{ne je bilo v vai{navski verski skupnosti, ki je le ena od {tevilnih na Hrva{kem registriranih skupnosti, v katerih se zbirajo Kri{nini sledniki. V njej se zbira kak{nih trideset ljudi, ki so posve~eni, sicer pa sem prihaja veliko ljudi, ki sledijo nekaterim vidikom vai{navskega ‘ivljenja, to je ‘ivljenja po vzoru Hare Kri{ne. Ni ~lanic in ~lanov, prihajajo ljudje, ki Danica in Andrej sta imela roke ovite s so na tem podro~ju relacvetjem, sve~enik jih je polival z vodo. tivno novo vero {ele spo-

22


POROKA V

Bhakta Dino Vukovi}, vodja centra v Valturi pri Puli.

Umivanje bo‘anstva v mleku, jogurtu, sadnem soku, sladki vodi ... je osrednji ceremonial v no~i, ko se pojavlja Hare Kri{ne.

znali. Dovolj je, da jo ‘elijo bolje spoznati in da se ji ne posmehujejo .... Vodja Kri{nine skupnosti v Valturi Dino Vukovi} je pri{el iz zagreb{kega templja v Pulo ‘e leta 1992. Pred nekaj leti pa je iz templja izstopil, se o‘enil, si kupil posestvo, ki je glavni del valturske skupnosti Hare Kri{ne: “Tu vodim skupnost,” je dejal po tem, ko je `e odlo`il kuhalnico. - Ali ste kuhar? smo ga vpra{ali in simpati~ni vodja, pa tudi kuhar, je pojasnil: “Osem let sem bil v hramu in se nau~il vseh bramanskih dejavnosti, ki jih mora obvladati sve~enik, da bi lahko vodil center; nau~il sem se kuhati, peti, igrati, filozofije itd.” Valturska skupnost Hare Kri{ne ima dva dela. Na enem so v ogradi konji, pod oljkami se pasejo krave in voli, v ogradi so psi, ob glavni hi{i strani{~a za goste in voda za obiskovalce, za ogradami pa hram, v katerem zjutraj in zve~er molijo ob petju in glasbi, ki jo ustvarjajo zvoki harmonija, mridange in ~inelic. Ob zidu je oltar, ob steni pred njim v bogatem enosedu sedi kip Hare Kri{ne. Po tleh so blazine, na katere sedajo ~astilci Hare Kri{ne med obredi. V drugem delu skupnosti pa rastejo hi{e, v katerih ‘ivijo sledilci Hare Kri{ne, ki hodijo v tempelj na obrede, sicer pa se v samoti ukvarjajo z duhovnostjo. Hi{, v katerih stanujejo bhakte, je ‘e enajst in prostora je {e za veliko novih ... Sledilci Hare Kri{ne so vegetarijanci, njihova kuhinja pa zelo okusna. Vodjo valturskega centra, ki je pripravljal hrano za vse prisotne, smo vpra{ali, ali pripravlja na ta dan

IMENU GOSPODA

K RI {NE

Hrana, skuhana za Haro Kri{no, je zelo teknila.

kak{no posebno slavnostno hrano:

HRANA JE ZA KRI[NO “Vedno kuham po okusu Hare Kri{ne, zanj. Pi{e, kaj ima rad. Na Kri{nin dan kuham posebno hrano, v kateri ni `it in stro~nic. Pripravljam slane in sladke jedi, danes kuham celo vrsto sabd`ijev, zelenjavnih jedi, pa pire krompir in vrsto sadnih in zelenjavnih solat in sladic, tri vrste sladic ...” - Na solatah ni kisa? “Ne, pa~ pa olj~no olje in jogurt. Kri{na ne mara kisa, v vedski kuhinji sicer ni prepovedan, a ga ne uporabljamo. Tudi ~esna in ~ebule ne, ~e ne gre za zdravilo ...” - In kdo to pla~a? “To ni drago. Vse, kar sem danes skuhal za ve~ kot trideset ljudi, je stalo osemsto kun. Navada je, da vsakdo pusti nekaj denarja v dar in ta denar porabim za hrano za naslednjo gostijo...” - Kdaj bo naslednja? “Prihodnjo nedeljo. Vsako nedeljo je gostija, ki je nekako pol odprtega tipa. Pride lahko vsak gost. Predavamo iz Bhagavat-gite, pojemo in igramo, na koncu pa je mala pogostitev.” Center je namenjen kongregaciji. Novi sve~eniki se izobra‘ujejo na Hrva{kem le v Zagrebu. Verskih centrov Hare Kri{ne pa je na Hrva{kem {e veliko; v Puli, Splitu, Vodicah, Zadru, na Reki, v Karlovcu, Zagrebu, Osijeku, ^akovcu...V njih prihajajo sledniki Hare Kri{ne in ostanejo po nekj dni, tednov in v polno ‘ivijo po vedskih na~elih.

D

Misteriji 23


Terensko sodelovanje pri raziskavah In{tituta Earthwatch (1)

Kenijske zebre O

gro‘ene Grevyjeve zebre so v te‘avah povsod, razen v za{~itenem parku Lewa. Tam se je njihovo {tevilo pove~alo ‘e na ve~ kot 400. Znanstvene terenske raziskave In{tituta Earthwatch, ki se jih lahko udele‘ite, uvr{~ajo njihovo raziskovanje v program biolo{ke pestrosti. V spektakularni gri~evnati Lewa nara{~a tudi populacipokrajini pomeni park Lewa ja ‘e sicer razprostranjenih 267 kvadratnih kilometrov navadnih zeber. Obe vrsti se velik mozaik ozemlja, ki je v zato neizogibno pojavljata v zasebni lasti, vendar vodeno me{anih ~redah, ~eprav imaskupinsko. Sestavljajo ga pr- ta razli~en socialni sistem: vobitni gozd, savana, pa{niki Grevyjevi ‘rebci si prila{~ajo in mo~virja. Lewa je prvi za- ozemlje prehranjevanja, medsebni za{~iteni park za divjad tem ko samci navadnih zeber v Keniji in je vzor drugim branijo svoj harem. Neopazpodobnim prizadevanjem v ni, pa tudi o~itnej{i pritiski de‘eli, kjer tri ~etrtine divjih pogosto dajejo prednost na‘ivali ‘ivi na neza{~itenem vadnim zebram. Kako naj toozemlju. Ocenjujejo, da je Ke- rej vodstvo parka zagotovi nija od leta 1980 izgubila kar ponovni vzpon Grevyjeve vrste? Dr. Cassandra Nunez (In{titut Earthwatch), dr. Chris Redka Grevyjeva zebra je zebra samo po imenu. V resnici je ta ekvid TERENSKI Thouless (park Lewa) in dr. vrsta divjega osla. Njihove ~rede imajo druga~no socialno zgradbo POGOJI Daniel Rubenstein (univerza kot navadne zebre. Zoologe skrbi, da bi navadne zebre, ki se Sodelujo~i bodo delili Princeton) so zastavili {irok razmno‘ujejo hitreje, izpodrinile Grevyjeve, s katerimi si delijo stepe sobe v preprostih ko~ah pionirski projekt, katerega in pa{nike. sredi gozdnate pokrajine namen je povezati varstvo Thouless, ki se ohranjanju dan. Majhne posadke bodo ter u‘ivali preproste zanarave, ‘ivinorejo in ekoturi- ‘ivalstva v afri{ki divjini po- ugotavljale mesto, gibanje in hodnja{ke obroke na vezem. Nunezova je na univerzi sve~a ‘e 20 let, ima bogate dru‘enje obeh vrst zeber, drurandi nad ravnico reke Severne Karoline nedavno izku{nje na podro~ju skrbi za gih rastlinojedcev (vklju~no s Marania in njenih rastliopravila doktorat o vedenjski divjad in razvoj okolja. sloni) in plenilcev, bele‘ile bonojedcev. V parku Lewa ekologiji divjih konjev. RubenProgram obsega potova- do vedenje in identiteto opapa ‘ivi tudi veliko afri{stein, veteran raziskovanja nje v terenskem vozilu vzdol‘ zovanih ‘ivali ter dokumenkih mesojedcev, kopitarzeber, je na terenu ob~asno. In dveh 25-kilometrskih zank na tirale kakovost njihovega ‘ivjev, slonov ter ~rnih in beljenjskega okolja. Sodelujo~i V vsaki {tevilki Misterijev bomo predstavili enega izmed lih nosorogov. programov, v katerem lahko sodelujete, a pri tem ni potrebna se bodo nau~ili lo~evati zebre posebna izobrazba niti ve{~ina: strokovnjaki na terenu polovico divjih ‘ivali; vzroki po njihovih progah, leoparde, udele‘ence nau~ijo vse potrebno. Programi Earthwatcha zajeso izguba naravnega okolja, geparde in hijene po njihovih majo tri glavne smeri: raziskovanje, ohranjanje in izobra‘evanje. divji lov in neposredne polisah ter slone po obliki u{es. Pri raziskavah lahko sodeluje vsakdo, stro{ke bivanja nosi vsak sledice nara{~ajo~ega {tevila sam. Evropski naslov organizacije: Vse te informacije bodo pomaprebivalstva. Earthwatch Europe/57 Woodstock Rd./Oxford OX2 6 HJ.UK. gale razkriti, kako plenilci in Telefon: ++44(0)1865-311-600. tekmeci vplivajo na izrabo A hkrati z ve~anjem {tee-mail:vp@earthwatch.org.uk. pasi{~ Grevyjevih zeber. vila Grevyjevih zeber v parku

D

24


ZALO@BA ARA

VODNIK PRAKTI^NE AROMOTERAPIJE Davno izro~ilo in najnovej{e terapevtske informacije o rastlinskih eteri~nih oljih, ki jih lahko kupimo v vsaki bolje zalo‘eni trgovini z naravno kozmetiko. Enostavni napotki za odpravljanje stresa, zdravljenje bolezni, obogatitev ~utov, masa‘o in kopeli.

ZDRAVA SREDOZEMSKA PREHRANA

PRIKRITA ZGODOVINA ^LOVE[KE RASE

To kar znanost spoznava za resni~no zdravo hrano, jedo ljudje ob Sredozemskem morju ‘e od nekdaj: zelenjavo, pusto meso, ribe, za~inijo z olj~nim oljem in ~esnom ter vrsto imenitnih za~imb. Ve~ kot 100 receptov.

Cena: 2.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Knjiga opisuje nenavadne izkopanine, predmete, ki jih v muzejih skrivajo v depojih; strokovnjaki ne znajo razlo‘iti njihovega porekla. Knjiga seznanja s predmeti, katerih starost ocenjujejo na milijone let, ~eprav je ~love{ka rasa uradno stara {ele 100.000 let.

KA[E Knjiga receptov spet odkritih zdravih, preprostih in vse bolj priporo~ljivih jedi, ki be‘ijo od mesa. Knjiga receptov ima obse‘no poglavje o pomenu ka{ za zdravje in natan~no razlago, kaj se dogaja v telesu po zau‘itju ka{. Priporo~amo {portnikom, diabetikom in sladokuscem.

^ESEN, ^UDE@NO HRANILO Najsodobnej{a znanstvena spoznanja iz 2000 raziskav o neverjetni zdravilni mo~i te ‘e tiso~letja znane rastline in njenem vplivu na resnej{e bolezni sodobnega ~asa...

JABOL^NI KIS Knjiga, kako uspe{no naredite kis kar doma in na sebi preizkusite njegove blagodejne u~inke. Presene~eni boste, kako lahko ta cenena in enostavno narejena teko~ina deluje na zdravje. Cena: 1.900 SIT

Cena: 1.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

K O Z M O B I O L O ŠK I KOLEDAR

Cena: 3.900 SIT

ZDRAVILNA MO^ GOB

KOZMOBIOLO[KI KOLEDAR

Razlaga, zakaj so gobe naravna zdravila, ki ‘e 20 stoletij zdravijo raka, sladkorno bolezen, bolezni srca in druge te‘ave, kako krepijo in s tem prepre~ujejo obolevanje.

Preglednica Luninih men od leta 1965 do leta 1980, s katerimi je mogo~e dolo~iti Lunino meno ob rojstvu in s tem kozmobiolo{ko ovulacijo, nespremenljiv plodni ~as vsake ‘enske, pa tudi spol otroka.

Cena: 1.900 SIT

Cena: 1.900 SIT

^ESNOVE JEDI S ~esnom je mogo~e prepre~iti sr~ne in ‘ilne bolezni, ~esen krepi imunost, premaguje klice... Vsakdanje u‘ivanje je najmanj, kar lahko storimo za svoje zdravje. V knjigi ^esnove jedi je ve~ kot 100 receptov. Cena: 2.900 SIT

TELO KLI^E PO VODI

ZDRAVILNI ^AJI IN NASVETI

Zdravnik internist F. Batmanghelidj dokazuje, da si lahko zdravje mo~no izbolj{amo s pitjem navadne vodovodne vode. Medicinsko utemeljeno.

^ajne me{anice za vse vrste tegob in {e nasvete, s katerimi se jih da olaj{ati, je zbral v svoji knjigi starosta slovenskih zeli{~arjev Jo`e Toma`in~i~. V knjigi je ve~ kot 100 izbranih receptov in na stotine nasvetov.

Cena: bro{irane 2.900 SIT trdo vezane knjige 3.900 SIT

KAKO VIDIMO, BEREMO IN IZBOLJ[AMO AVRO

KAKO ODKRIJETE VA[A PREJ[NJA @IVLJENJA

KAKO SE NAU^IMO AVTOMATSKEGA PISANJA

KAKO POVE^AMO SAMOZDRAVILNE SPSOBNOSTI

Priro~nik za spoznavanje avre in razlage, kako se jo nau~imo gledati in spoznavati njen pomen; kako nam avra ka‘e na podlagi bioenergijskih zevov du{evno in telesno stanje.

Priro~nik korak za korakom vodi do znanja, kako se sami, brez terapevta, spustimo v prej{nja ‘ivljenja in odkrijemo vzroke morebitnih bolezni, preganjavic, stisk, ki izvirajo iz davnine.

Priro~nik, ki vas pou~i, kako prek avtomatskega pisanja vzpostavite stik z Vi{jim jazom, ki vas vodi in vam svetuje, komunicirate z drugimi bitji, ki vam posredujejo razli~ne informacije, dobite odgovore...

Cena: 1.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Sami lahko veliko storimo za svoje zdravje. Prisluhnimo naravi. Napotki za klistiranje, post, telesno vadbo in savnanje. Kako, koliko in kdaj naj bi jedli, da bi spremenili svoj svet zdavja. Cena: 1.900 SIT

PRIPORO^AMO: 14 - Sanjska knjiga (1.900 SIT), 15 - Napovedovanje usode z igralnimi kartami (2.900 SIT), 16 - Radiestezija (1.900 SIT), 17 - Bioenergija (1.900 SIT), 18 - Nikola Tesla (2.900 SIT), 19 - Ugankarski slovar I+II (4.980 SIT), 20 - Zdrava nose~nica (1.700 SIT), 21 - Varujmo srce (1.700 SIT), 22 - Huj{ajmo (knjiga in kaseta 1.900 SIT), 23 - Ri` na 100 na~inov (1.900 SIT), 24 - Moj bio vrt (1.600 SIT), 25 - Recepti za biohrano (1.600 SIT), 26 Bio kruh in pecivo (1.600 SIT)

^UDE@ OLJ^NEGA OLJA Priro~nik z razlagami, kako olj~no olje varuje pred artritisom, sr~no‘ilnimi boleznimi in rakom na dojki. Ameri{ka uspe{nica na podlagi rezultatov {tevilnih raziskav vodi v svet zdrave in okusne prehrane, ki varuje zdravje. Cena: 1.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

POTOVANJE DU[ V knjigi najdemo odgovore na ve~na vpra{anja, kaj se dogaja z du{o, ko ~lovek umre, bodisi naravne bodisi nasilne smrti. Kdaj in kako se du{a odlo~i, da pride v ~lovekovo telo? Kaj se dogaja z du{o med dvema ‘ivljenjema? Cena: 3.300 SIT

ZDRAVILNA ENERGIJA DREVES Vonjajte in oku{ajte popke in drevesni sok, prislanjajte u{esa in poslu{ajte notranji {epet debel. Spoznajte na~ine in vaje za zajemnaje zdravilne energije dreves v gozdu, go{~avi ali na vrtu, ne glede na to, kje ‘ivite. Cena: 4.900 SIT

Knjige naro~ite z naro~ilnico, natisnjeno na naslednji strani. Vse knjige prodajajo tudi v trgovini AUREA - BTC, hala A, tel.: 01/541-17-60.

Misteriji 25


PRODAJA PO PO[TI

INFORMIRANI KOZARCI Njihova posebnost je, da izbolj{ajo vsakdanjo vodo; v njih voda spremeni svoje fizikalnokemi~ne lastnosti, informacije v kozarcu vzpodbudijo njene samoo~i{~evalne lastnosti. Voda iz informiranih kozarcev je za vsa ‘iva bitja primernej{a pija~a, kar je dokazano z vrsto poskusov, ki te~ejo iz meseca v mesec. Tako na primer genotoksi~en test dokazuje, da kozarec pobolj{a vodo za kakih 40 odstotkov. 2.900 SIT Ker razli~ne barve razli~no delujejo na ljudi, smo glede na ezoteri~na izro~ila kozarce opremili s simboli razli~nih barv, pri ~emer je v vseh kozarcih osnovna informacija enaka, zeleni in rde~i pa imata {e dodatne informacije. Vsakemu originalnemu kozarcu je prilo‘en certifikat, zelenemu pa tudi knji‘ica z napotki za huj{anje in kaseta s programom za la‘je huj{anje. Za dobro zdravje je priporo~ljivo, da na dan popijemo kakih osem kozarcev vode. Tehnologija Hydronic, po kateri so narejeni kozarci, je bila z zlatim odli~jem nagrajena na sejmih inovacij v Nürenburgu, Pittsburgu in na mednarodnem sejmu v Celju ter je prejela v Pittsburgu posebno nagrado za uspe{en naravovarstveni izdelek, kristalni globus. 3.800 SIT Kozarci imajo svoj pomen tudi v barvni terapiji. Iz knjige Aura Soma povzemamo, kako barve delujejo na ~loveka: Modra: Deluje na grleno ~akro, vzpodbuja toleranco do sebe in drugih, vero v notranje vodstvo, okrepi odpornost, fizi~no in ~ustveno, zmanj{uje trpljenje... Zelena: Deluje na sr~no ~akro, podpira nas pri sprejemanju odlo~itev, vzpodbuja nov pogled na stvari, prina{a mo~an stik z naravo... Rde~a: Spodbuja delovanje hormonskega sistema, pomaga premagati agresivna ~ustva, obnavlja energijo, uravnove{a delovanje prve ~akre, pomaga pri stresu, pri razli~nih strahovih. Opozorilo: Kozarcev ne smemo pomivati v pomivalnem stroju, uporabljati agresivnih pomival3.800 SIT nih sredstev ali vanje to~iti vro~e vode.

SOLNA LU^ Solna lu~ izredno ugodno deluje na po~utje in zdravje, saj seva negativne ione in oddaja v prostor ‘ivljenjsko pomembno desnosu~no bioenergijo, s katero se, ~e je potrebno, napolni vsako telo. Njeno blagodejno delovanje je priporo~ljivo predvsem ob televizorjih, ra~unalni{kih ekranih, mobilnih telefonih, patogenih sevanjih... V prodaji po po{ti so naprodaj te`ke: a) 2 - 3 kg 10.900 SIT b) 3 - 4 kg 11.815 SIT in c) 4 - 5 kg 13.900 SIT

26

KROGLA ZA HLADILNIK S kroglo za hladilnik lahko dose‘emo, da hrana v hladilniku ostane dalj ~asa sve‘a in se njena uporabnost podalj{a vsaj za ~etrtino. Storiti ni treba prav ni~ drugega kot kroglo za hladilnik, ro~no narejeno iz kristalina jantarjeve barve, postaviti v hladilnik. In ‘e 7.200 deluje. SIT

KRISTALINSKA KROGLA Krogla zagotavlja, da se energija okrog nje su~e desno (preverite z nihalom). V radioni~ni delavnici so ji vsevane informacije, ki razen dobre volje vzbujajo v ljudeh tudi odpornost proti {tevilnim boleznim. Osem centimetrov velika krogla deluje v premeru treh metrov. Poznavalci jih postavijo na ra~unalnik, na delovno mizo, predvsem pa na no~no omarico. 7.200 SIT

MAGIC LIFE Plasti~na plo{~ica posebnih oblik zaradi svoje oblike zajema energijo iz okolja in jo oddaja v neposredno bli‘ino. Plo{~ica je kodirana z orgonskimi sevalniki in nam pove~a energijo in {~iti pred sevanji, ~e jo nosimo na vrvici okoli vratu ali v prsnem ‘epu. 990 SIT

ENERGIJSKA PLO[^ICA Bakrena samolepilna plo{~ica ima vgraviran znak magic life, ki zajema energijo iz okolja in jo dovaja v telo, dodatno pa je napolnjena s pomo~jo orgonskih sevalnikov z informacijami, kodami, ki pove~ujejo energijo v telesu. Uporabljamo jo lahko namesto obeskov, ki so namenjeni dodajanju energije. Plo{~ico nalepimo na zadnjo stran ure, radiestezijsko pa lahko takoj ugotovimo, za koliko nam pove~a energijo. ^e pa uro zavrtimo tako, da se plo{~ica nalega na ‘ile, se energija pove~a {e za nekajkrat. To naj bi bila rezerva, ki jo lahko uporabimo, kadar smo utrujeni, kadar te‘ko vozimo avtomobil, kadar moramo biti zbrani, denimo na izpitih, med pogovori za slu‘bo itd. Posebnost ~istega elektrolitskega bakra iz Zlatarne Celje je, da v stiku s ko‘o po~asi prehaja v telo, ki si ga vzame, kolikor ga potrebuje. Baker v telesu zavira vnetja, bla‘i artriti~ne bole~ine in je sploh prvi znani zaviralec vnetij. Tako je energijska plo{~ica tudi nekaka zapestnica v malem, ki je povsem neopazna. 2.200 SIT


PRODAJA PO PO[TI

REVITALIZATOR VODE

NEVTRALIZATOR ZA MOBITELE

Da bi lahko vso hi{o oskrbeli z vodo, ki je primerna za pitje, hkrati pa prepre~uje nastajanje vodnega kamna, zmanj{uje porabo pralnih in ~istilnih sredstev, prija rastlinam in ‘ivalim, v sistem hi{ne vodovodne napeljave vgradimo revitalizator Hydronic, ki s pomo~jo natan~no definiranih kod oziroma informacij spremeni nekatere fizikalne lastnosti vode, ki tako postane bolj omo~ljiva in bolj podobna ~isti vodi v naravi. Priklju~ek 3/4”. Informacije in prodaja: 041/727-899.

Informacijsko onesna‘evanje, ki ga povzro~ajo mobilni telefoni in lahko slabo vpliva na krmilne informacije predvsem mo‘ganskih celic, je mogo~e prepre~iti z uporabo preverjenih nevtralizatorjev sevanj, ki zmanj{ajo nevarnosti sevanja za 50 odstotkov. Plo{~ico, ki je kodirana in testirana na biolo{kem sistemu, je treba prilepiti na ohi{je telefona ali na baterijo v telefonu. 2.975 SIT

BAKRENE ZAPESTNICE CEV ZA AKVARIJ Vodo v akvariju lahko mo~no izbolj{amo s cevjo za akvarij. Iz kristalina izdelana steklena cev je kodirana, da spremeni nekatere fizikalne lastnosti vode tako, da ta bolj ustreza ribam. Najbolj{i znak delovanja kodirane cevi je bolj ~ista voda in splo{na pove~ana kondicija ‘ivlja. 4.900 SIT

ATLANTIDSKI PRSTAN IN PLO[^ICA Sta srebrna, oblikovana tako, da posebni liki sprejemajo in oddajajo kozmi~no energijo in s tem {~itijo pred negativnimi sevanji. Ugodno delujejo na zdravje in dobro po~utje, prepre~ujejo nesre~e. Oblika prstana izhaja iz davnine, saj so u~inki likov, ki so skrbno vdelani v celjski srebrni nakit, znani ‘e iz ~asov faraonov. Velikosti prstana: od 16 do 26 mm notranjega premera. prstan 7.000 SIT plo{~ica 7.000 SIT

^AKRINA MAJICA ^akrine majice iz Avstralije telesu dovajajo bioenergijo s pomo~jo mo~nih nihanj nenavadno ‘ivih barv (njihove intenzivnosti se na papir ne da natisniti) in tako polnijo avro in bolj{ajo zdravje. Velikosti S, M, L, XL, XXL. 14.900 SIT

Zmanj{uje ali odpravlja bole~ine, ki jih povzro~ajo revma, artritis, i{ijas, lumbago, igranje tenisa, golfa, ko{arke... Mnogi, ki nosijo zapestnico, zmanj{ajo ali pa celo opustijo jemanje protibole~inskih zdravil in tako veliko naredijo za svoje zdravje. Velikosti zapestnic: od 15 do 19 cm premera. Naprodaj so tudi posrebrene ali pozla~ene. a) navadna 2.900 b) posrebrena 4.900 c) pozla~ena 9.600 in d) pozla~ena z gravuro 12.500 SIT

AJDOV VZGLAVNIK Ajdov vzglavnik je napolnjen s 3,3 kilogrami lu{~in biolo{ko pridelane ajde, velik 70 x 50 cm. Lahko ga poljubno oblikujete in si sami dolo~ite najprimernej{o vi{ino. Se ne greje in je zelo zra~en. Primeren je za vse ljudi, predvsem pa za tiste, ki imajo bole~ine v vratu, glavi, hrbtenici... 9.800 SIT

Naro~ilnica Misteriji Naro~am izdelke:

pla~al bom po povzetju s kartico EU LB {t. kartice: veljavnost do:

koli~ina

cena

{t. ~lanske kartice: AMEX podpis:

ime in priimek: ulica in hi{na {tevilka: po{tna {tevilka, po{ta: kraj, datum, podpis: Naro~ilnico po{ljite na naslov: Ara, [martinska 10, 1000 Ljubljana tel.: 01/431-20-25, faks: 01/230-16-27, e-mail: ara @ zalozba-ara.si Vsi izdelki so naprodaj tudi v trgovini AUREA BTC, hala A Ljubljana, tel. 01/541-17-60.

Misteriji 27


PRODAJA PO PO[TI

RADIESTEZIJSKA NIHALA Karnak (a) (nova oblika), Izis (b) 6 in Izis (c) - 4 (oba novej{a oblika) so med najbolj znanimi radiestezijskimi nihali. Nihali Izis sta poimenovani po egiptovski boginji Izidi, primerke tako oblikovanih nihal so na{li v izkopanih egiptovskih sarkofagih. Uporabljamo jih za preiskavo {kodljivih sevanj, iskanje vode, izbiranje primerne prehrane, doziranje, pa tudi za diagnosticiranje. Cena posameznega nihala: 4.200 SIT

KAK[NA VODA TE^E Kraj, kjer je bil odvzet vzorec pitne vode

a

b

c

TESLOVA PURPURNA PLO[^A Deluje s svojim indukcijskim magnetnim poljem biostimulativno na celi~ne procese, pove~uje izmenjavo plinov, krepi regenerativne procese in mikrocirkulacijo v obolelem tkivu. Uporabljamo jo zjutraj in zve~er po dvajset minut, tako da jo postavimo na obolela mesta in jo pritrdimo z obli‘em. Lahko uporabljamo tudi dve plo{~i, postavljeni druga proti drugi. Pomaga tudi proti nespe~nosti. (Prilo‘ena natan~na navodila, velikost plo{~e: 50 x 85 mm). 3.900 SIT

RADIESTEZIJSKI PRIBOR

Plastificirana rozeta in nihalo z vre~ko sestavljata komplet za radiestezijsko delo. Na rozeti je {est razli~nih skal za ugotavljanje energetske frekvence prostora, predmetov in oseb, za ugotavljanje radiestezijskega potenciala, vitalnih energij, primernosti hrane, pija~, ~ajev, zdravil, zemeljskih sevanj in vibracij... Na hrbtni strani rozete so natisnjena natan~na navodila. 4.900 SIT

28

IZ PIP?

%% genotoksi~nosti genotoksi~nosti vodovodne vode informirane vode

Dom‘ale, Ljubljanska cesta Ljubljana, Pov{etova ulica

12,19 15,53

7,01 10,76

Celje, Celov{ka 10

18,75

11,76

Maribor, Pri Treh ribnikih

12,71

8,03

Kranj, Britof 184

17,39

9,32

Ptuj, Pre{ernova 10

19,81

10,16

Izola, Bencinski servis

17,14

10,90

Koper, Bencinski servis

16,16

10,05

Novo mesto, Ljubljanska c. 10

18,44

10,00

Bled, Ljubljanska c. 15

14,28

8,69

9,52

5,94

Slovenska Bistrica, Ob Potoku 33 Lendava, Kolodvorska 4

23,80

16,66

Tolmin, Trg M. Tita 18

11,36

6,89

[kofja Loka, Vinoteka - Ka{~a

16,17

9,30

Slovenske Konjice, Liptovska ul. 410,00

6,06

Murska Sobota, Cankarjeva 4

22,22

16,03

Ajdov{~ina, Gori{ka c. 29

16,00

9,67

Ko~evje, Ljubljanska 69 a

17,74

11,90

^rnomelj, Ko~evje 22 b

14,28

8,77

Metlika, c 15. brigade 34

17,54

12,40

nadaljujemo z merjenji Vsak mesec z genotoksi~nimi testi (Protokol 8. - mednarodno priznani genotoksi~ni test) preverimo kakovost enega izmed mestnih vodovodov v ve~jem slovenskem kraju. S testom ugotavljamo razliko kakovosti voda. Genotoksi~nost je izra‘ena v odstotkih in ka‘e odstotek celic, katerim voda oziroma snovi v njej po{kodujejo kromosome (po{kodbe opazujemo v ~ebulnih metafaznih celicah). Med testom pregledamo kakih 300 metafaznih celic, to je v skupnem {tevilu le 1 odstotek vseh pregledanih celic. Tako se genotoksi~nost izra‘a z razmerjem med celicami (metafaznimi) s po{kodovanimi kromosomi in vsemi metafaznimi celicami. V drugi koloni gornje preglednice pa je na enak na~in ugotovljena genotoksi~nost iste vode, ki jo nato~imo v informirani kozarec. Ta je praviloma za kakih 40 % manj{a, torej informirani kozarec mo~no popravi kakovost pitne vode.

S kartico Kluba za zdravo `ivljenje, ki jo imajo vsi naro~niki na revijo Misteriji, dajemo 10% popust za vse izdelke, ki so objavljeni na straneh prodaje po po{ti!


Sevanje baznih postaj lahko ogrozi predvsem zdravje otrok

Sv. Peter seva v bolne otroke B

azne postaje, antene v mobilni telefoniji, sevajo. Vemo, da sevanje {koduje. Ne glede na to je ‘upnijski urad sv. Petra v Ljubljani za Jude‘eve gro{e, za mese~no najemnino nekaj deset tiso~ neobdav~enih tolarjev, oddal svojo streho v najem operaterju mobilnih telefonov. Na nizko streho ‘upni{~a so postavili nekaj metrov visok skupek anten. Te sevajo ne le v bli‘nja stanovanja preko ceste, v katerih je sevanje poru{ilo sprejejem TV signala, marve~ tudi v otroke v otro{ki bolni{nici, ki je oddaljena od ‘upni{~a komaj kakih dvajset metrov. In v onkolo{ke bolnike, ki le‘e nekaj deset metrov pro~ od antene. Pohlep po denarju je velik in nepremi{ljeno ravnanje bo imelo, ali pa ‘e ima, nepopravljive zdravstvene po-

Za {kodljive stranske pojave ni odlo~ilna jakost elektromagnetnega sevanja, ampak njena informativna celi~no-biolo{ka vsebina. sledice. Na {kodljivo sevanje baznih postaj, seveda se jim ni mogo~e ogniti, ni pa jih potrebno postavljati na pragove bolni{nic, opozarjajo strokovnjaki ‘e dolgo ~asa. V Sloveniji se dolgoro~nega negativnega u~inka sevanja premalo zavedamo in zato tudi ni predpisov, ki bi mobilno telefonijo urejali tako, da bi bili ljudje ~im manj izpostavljeni tveganjem, ki jih le-ta prina{a.

NEUSTREZNA ZAKONODAJA Prasketanje radijskih sprejemnikov in beganje ~rt po televizijskih in ra~unalni{kih zaslonih so le vsem zaznavni znaki, da se okrog na{ih teles prepleta vrsta, vsaj tehni~nim napravam neprijaznih sevanj. Pravila, ki obravnavajo varnost oziroma uravnavajo izpostavljenost sevanju, povezanem z mobilno telefonijo, slabo varujejo na{e zdravje, saj temeljijo zgolj na intenzivnost sevanja. Pri tem ne upo{tevajo vedenja, da se {kodljivi zdravstveni u~inki lahko razvijejo ne le zaradi energije, marve~ tudi zato, ker se ‘iva bitja, in to vsa ‘iva bitja, lahko odzivajo na sevanja in da pri tem jakost sevanja ni pomembna. [kodljivi zdravstveni u~inki baznih postaj se

Bazna postaja je na ‘upnijski strehi name{~ena tako, da seva naravnost v bolnike v otro{ki bolni{nici in na onkolo{kem in{titutu.

Misteriji 29


Z ‘ UPNI {~A

V

‘ E BOLNE

OTROKE

spro‘ijo informacije, katelahko pojavijo ‘e pri zelo rih frekvenca se bodisi majhnih jakostih sevanja, ujema ali pa je zelo blizu pri veliko manj{ih, kot je tisti, ki jo uporabljajo ~loopredeljena kot spodnja, ve{ke celice. {e sprejemljiva, torej varna meja sevanja. O tem natan~no poro~a Memo[VICARJI randum o mo‘nih {kodPODRLI ljivih zdravstvenih u~inODDAJNIK ... kih mobilne telefonije avtorja G. J. Hylanda z OdEpidemiolo{ke dokaze delka za fiziko Univerze o {kodljivem vplivu koWarwick v Coventriju v herentnega sevanja z inVeliki Britaniji in Mednatenzivnostjo podobno inrodnega in{tituta za biotenzivnosti baznih postaj, fiziko v Neuss-Holzheia z nekoliko ni‘jo frekvenmu v Nem~iji. V poro~ilu co, sta dali raziskavi v okoso dokazi, da lahko ‘e velici (latvijskega) radarsliko manj{e sevanje (manjkega sistema Skrunda in {a gostota jakosti sevanja), ({vicarskega) kratkovakot naj bi bilo dovoljeno, lovnega radijskega oddajpovzro~i glavobole, nesnika Schwarzenburg. pe~nost, kroni~no utrujeRadijski oddajnik je denost, prizadetost kratkoloval na frekvencah med ro~nega spomina in s tem 3 in 30 MHz. Po dolgih povezane u~ne te‘ave, anletih zdravstvenih prito‘b ksiozna stanja itd. Dokaljudi, ki so ‘iveli v njegovi zano je, da sevanje pove~a bli‘ini, so leta 1995 na unipogostnost epilepti~nih verzi v Bernu izvedli ranapadov pri otrocih. Naziskavo, ki je razkrila stavedena je cela vrsta znantisti~no pomembne u~instvenih poro~il z dokazi, ke na zdravje in po~utje. kako resne bolezni lahko O ne‘elenih u~inkih na povzro~a sevanje, razlospanje in u~enje so po‘eni pa so tudi mehanizmi ro~ali vse do tako majhne delovanja in na~ini moreravni, kot je 0,4 nW/cm2. bitnega po{kodovanja vseh Poleg tega se je ob dnevih, ‘ivih organizmov, ~e so ko so, ne da bi lokalni prekroni~no izpostavljeni sebivalci vedeli, oddajnik izvanju baznih postaj. klju~ili, kakovost spanja Netermi~ni del sevanja Nikomur ni mar, kje stoji postaja. Denar je pomembnej{i kot nevarnost, ki mo~no izbolj{ala, v istih je {kodljiv zaradi svoje preti z ‘upni{~a. Le cerkvi? Po svetu ‘e veljajo pravila, da v krogu 500 metrov no~eh pa so pri ‘ivini, ki koherentne narave sevanj, od bazne postaje ne sme biti nobene {ole, in seveda tudi bolni{nice ne. bi sicer bila izpostavljena prav koherenca pa omotako kot ljudje, izmerili go~a, da tak{no sevanje prena{a infor- lo{kem smislu {ele povsem od nedav- najvi{je no~ne vrhove melatonina. Ker macije. Stopnja koherence sevanja baz- na. Visoka koherenca tehnolo{ko ust- ni razloga za domnevo, da je no~no nih postaj je pomembno ve~ja kot ona varjenega sevanja pomembno pove~uje gibanje melatonina pri ljudeh kaj drupri sevanjih iz naravnih izvorov, na njegovo zmo‘nost u~inkovanja na ‘iva ga~no, in ker je znano, da so no~ni katera so ‘iva bitja razvila odpornost. A bitja. Pri tem je treba znova poudariti, vrhovi tega hormona povezani s kakota odpornost ne velja tudi za veliko da ne gre za koli~ino energije, ki jo ose- vostjo spanja, je povsem razumljivo, koherentnej{e sevanje tehnolo{kega iz- ba absorbira iz sevajo~ega polja (in je od- zakaj so imeli ljudje v ~asu obratovanja vora, ki smo mu izpostavljeni v bio- visna od intenzivnosti), temve~ napad oddajnika te‘ave s spanjem. Resnej{a

30


Z ‘ UPNI{~ A posledica zmanj{ane no~ne ravni melatonina, do katerih po vsem sode~ privede tak{no sevanje, je ve~ja pogostnost dolo~enih vrst raka (npr. na dojki), ki so jih odkrili v laboratorijskih {tudijah. Oddajanje na Schwarzenburgu so leta 1997 ustavili, oddajnik pa naslednje leto demontirali. Domnevno brez povezave s temi izsledki je {vicarski vladi predlo‘eno, naj omeji izpostavljenost javnosti na 4,5 uW/cm2 (9 uW/cm2) pri frekvenci 900 MHz (1800 MHz).

KRAVE NE MARAJO ANTEN Za oceno mo‘nih u~inkov dolgoro~ne izpostavljenosti v bli‘ini baznih postaj je posebej relevantna okolica radarskega sistema Skrunda, ki ji pravijo kar “‘ivi laboratorij”, saj so izvedli primerjalno {tudijo tako, da so primerjali zdravje neizpostavljene skupine ljudi in skupino, ki je ‘ivela v obmo~ju u~inka radarskega sevanja. V obeh primerih, pri mobilni telefoniji in radarju, gre za pulzirajo~o emisijo, ~eprav se nosilni frekvenci in pulzne zna~ilnosti nekoliko razlikujeta: radar deluje med 152-162 MHz ter s pulzno {irino 8 ms ter repeticijsko frekvenco 24,4 Hz. Tu velja pripomniti, da je temeljna repeticijska frekvenca pulziranja in ne nizkofrekventna “prekinitev”, kot v primeru GSM tista, ki le‘i v nevrolo{ko pomembnem frekven~nem obsegu - natan~neje, v spektru aktivnosti mo‘ganskih valov beta. Opravljene raziskave so bile zelo raznolike in niso bile omejene samo na ljudi. Izsledki, ki zavzemajo celotno {tevilko revije Science of the Total Environment, med drugim obsegajo poro~ila o: - Slab{em spominu in pozornosti, pa tudi o manj{i vzdr‘ljivosti ‘iv~nomi{i~nega sistema pri otrocih, ki ‘ivijo znotraj polmera 20 km od sistema, izpostavljeni najve~ji intenzivnosti 0,0028 mikrovata na kvadratni centimeter (uW/cm2). @upni{~e sv. Petra v Ljubljani je svojo streho oddalo in zahtevalo pla~ilo najemnine, za katero seveda ne pla~ujejo nobenih dav{~in. Ostalo jih ne zanima.

Ni pomembna koli~ina energije, ki jo oseba absorbira iz sevajo~ega polja (in je odvisna od intenzivnosti), temve~ napad spro‘ijo informacije, katerih frekvenca se bodisi ujema ali pa je zelo blizu tisti, ki jo uporabljajo ~love{ke celice.

V

‘E

BOLNE OTROKE

- Zmanj{ani radialni rasti smrek, izpostavljenih 0,0028 uW/cm2 na razdalji 4 km, za~en{i z datumom za~etka delovanja sistema. - Kromosomski in reprodukcijski okvari rastlin v oddaljenosti 2 km od sistema, kjer je polje segalo od 0,095 do 1,79 uW/cm2. - [estkratnem pove~anju kromosomskih okvar pri kravah, podvr‘enih najve~ji jakosti 0,1 uW/cm2.

OGRO@ENI PREDVSEM OTROCI Nosilne frekvence v mobilni telefoniji GSM so v obmo~ju vi{jefrekven~nih mikrovalov, na katere so ‘iva bitja posebej ob~utljiva. Poleg tega so pulzi GSM veliko agresivnej{i. Pulzna repeticijska frekvenca GSM je skoraj 10-krat vi{ja kot radarska, {irina pulza pa skoraj 15-krat manj{a in imajo, tako kot pri radarju, tudi ni‘jefrekven~no sestavino 8,34 Hz. Ta frekvenca pa lahko potencialno vpliva na nevrolo{ko aktivnost podobnih frekvenc, zlasti lahko vpliva na aktivnost alfa v ~love{kih mo‘ganih. Na osnovi vseh teh podatkov je utemeljeno mogo~e predpostavljati, da je sevanje baznih postaj lahko zdravju bolj nevarno kot radarski ali radijski oddajni sistemi. V podporo tej predpostavki je treba opozoriti, da so se ne‘eleni u~inki pri govedu pojavili {ele potem, ko so na stolp, ki je dotlej slu‘il za prenos radijskih in televizijskih signalov, namestili antene GSM. Prej oddajani RTV signali niso povzro~ali nobenih o~itnih te‘av! Pri~akovati je mogo~e, da so {e posebej ogro‘eni otroci pred za~etkom mladostni{kih let, ker je absorpcija mikrovalov v frekven~nem razponu mobilne telefonije najve~ja v predmetih, velikih pribli‘no za otrokovo glavo. Imunski sistem, katerega u~inkovitost sevanje mobilne telefonije poslab{a, je prav tako manj odporen pri otrocih kot pri odraslih, zato slab{e “obvlada” morebitne {kodljive zdravstvene u~inke kroni~ne

Misteriji 31


Z ‘ UPNI{~ A

V

‘E

BOLNE OTROKE

izpostavljenosti tak{nemu sevanju. Prav tako so iz vsaj dveh razlogov ob~utljivej{i tudi starej{i ljudje: Njihov imunski sistem je praviloma manj krepak in pogosto morajo jemati zdravila; nekatera od teh pa lahko pove~ajo ob~utljivost organizma na mikrovalovno sevanje. Po vsem tem je jasno, da vpra{anja netermi~nih u~inkov in njihove zmo‘nosti za povzro~anje {kodljivih zdravstvenih u~inkov ni mogo~e obravnavati kot kak nepomemben stranski pojav, temve~ ga je treba sprejeti kot stvarnost, ki je preprosto ni mogo~e utemeljeno zanikati. Poudariti je treba, da anekdotske narave {tevilnih poro~il o zdravstvenih problemih niso razlog, da bi ob njih zamahnili z roko, kot se tako pogosto dogaja. Verjamemo, da bo o tem, predvsem pa o bazni postaji ob otro{ki bolni{nici, kaj reklo tudi slovensko Ministrstvo za zdravje.

NAGONSKI ODZIV @IVALI Pri kravah poro~ajo tudi o zmanj{anju mle~nosti, huj{anju, spontanih splavih in mrtvorojenostih. Poleg tega so ugotovili, da se je ‘ivina dosledno razvr{~ala tako, da je imela glavo obrnjeno pro~ od antene. [e zlasti je ob tem pomembno dejstvo, da se jim je stanje dramati~no izbolj{alo, ~e so jih preselili na pa{nike, odmaknjene od antene, in se spet poslab{alo, ko so jih prignali nazaj. Obstajajo tudi poro~ila o neugodnih vplivih na imunski sistem psov; tudi ti vplivi po prenehanju izpostavljenosti izginejo. Po postavitvi anten je opisano zmanj{anje {tevila pti~jih populacij.

RUSKO RAZISKOVANJE Rusi so prvi odkrili obstoj frekven~no specifi~nih, netermi~nih biolo{kih u~inkov mikrovalovnega sevanja in so izpostavili mo‘no nevarnost zdravju {kodljivih u~inkov pri ljudeh. V zadnjih letih so nekoliko sprostili svoje dovoljene meje izpostavljenosti, ki so bile 1000-krat stro‘je od tistih na Zahodu. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) pa jih,

Bazne postaje je treba postaviti v skladu z lokalno topografijo. Na gri~evnatem ali hribovitem terenu je treba zagotoviti, da v dosegu oddajajo~ih anten ne bo stanovanjskih hi{, {ol, bolni{nic ali drugih javnih zgradb, ki so ve~ino ~asa obljudene. Posebno skrb je treba posvetiti temu, da antenski nosilci ne bi bili postavljeni na {olskih poslopjih ali v dosegu njihovega zemlji{~a. V dr‘avah, kjer je to ‘e zamujeno, kjer je ‘e montirana oprema na {olah ali v njihovi bli‘ini, je treba poskrbeti, da se tak{ne antene ~im prej odstranijo, njihovo name{~anje na tak{nih lokacijah pa je treba prepovedati. Enako velja za bolni{nice, {e posebej za tiste, ki imajo tudi porodni{ki ali psihiatri~ni oddelek, domove za starej{e in vse kraje, kjer se veliko mudijo najob~utljivej{e skupine posameznikov.

32

skupaj s Kitajsko, spodbuja k sodelovanju v globalnem programu “harmonizacije”. Slednji bi seveda, v primeru sprejetja, dodatno olaj{al razmah trga. V uredni{tvu imamo rusko poro~ilo, kako ‘ive celice razumejo elektromagnetne signale. Ruska dr‘ava financira kar 300 raziskovalnih skupin, ki preu~ujejo delovanje {ibkih polj in sevanj na podro~ju biologije in medicine. Povzamemo, da so dokazali, da {ibka elektromagnetna polja ne izpolnjujejo le razli~nih signalnih funkcij, nujnih za ‘ive celice, ampak v dolo~enih pogojih povzro~ajo nepovratne spremembe v delovanju genetskega materiala. Nova spoznanja s podro~ja celi~ne biologije potrjujejo ‘e ve~krat dokazano morfogenetsko delovanje elektromagnetnih polj. Pri celi~nih biolo{kih procesih ni odlo~ujo~a le genetska struktura, ampak jih v veliki meri uravnavajo {ibka elektromagnetna polja. Pri elektrosmogu fizikalna merila ne igrajo pomembne vloge. Zunanja elektromagnetna polja prodirajo v celi~no-biolo{ke procese ne glede na to, kako {ibka so. Za {kodljive stranske pojave ni odlo~ilna jakost elektromagnetnega sevanja, ampak njena informativna celi~no-biolo{ka vsebina. @iva celica interpretira vsak EM signal kot usmerjevalni signal. ^e je ta v celi~nem in biolo{kem pogledu nesmiseln, ga za{~itni sistem genoma ignorira. Verjetnost take situacije pa ni dovolj velika. To dokazujejo poskusi na elektromagnetnih selektivno senzibilnih celi~nih kulturah, ki so jih uspe{no izvedli v laboratoriju In{tituta za citologijo Ruske akademije znanosti.

D


^love{ka bitja so sobivala z inteligentnimi rasami opicam podobnih bitij

Prikrit izvor ~loveka P

etega junija 1852 je revija “Scientific American” objavila zagonetno poro~ilo o kovinski vazi, ki je pri{la na dan ob razstrelitvi masivne skale v Dorchestru pri Bostonu (dr`ava Massachusetts). Poro~ilo opisuje vazo, ki je bila visoka kakih 7 cm, takole: “Material, iz katerega je narejeno telo posode, po barvi spominja na cink ali na kovinsko zlitino z veliko vsebnostjo srebra. Na eni strani posode je ~udovita srebrna intarzija, ki predstavlja {est cvetli~nih {opkov. Na spodnjem delu posode je prav tako srebrna intarzija v obliki trte oziroma venca.”

Obstoj pomembnih dokazov govori v prid tezi, da sega ~love{ka prisotnost na Zemlji veliko globlje v zgodovino ~asa, kot so pripravljeni priznati “strokovnjaki.” Vaza je bila skoraj 4 metre globoko v kamniti plasti, ki jo geologi imenujejo “pudding stone”. Danes je ta kamnina bolj znana pod imenom Roxburyjev

Avtor Michael A. Cremo.

konglomerat. Po mnenju “United States Geological Survey” (Geolo{ke uprave

Misteriji 33


P RIKRIT

IZVOR

~LOVEKA

ZDA) ta kamnina izhaja iz predkambrijskih period, kar pomeni, da je stara ve~ kot 600 milijonov let. Michael A. Cremo, gornje trditve in nadaljevanje ~lanka smo povzeli iz njegovega zapisa, objavljenega v ameri{kem magazinu UFO, avtor tudi slovenske uspe{nice Prikrita zgodovina ~love{tva (knjigo bo mogo~e kmalu kupiti tudi v elektronski obliki) je ~lan In{tituta Bhaktivedanta, to je oddelka za znanstvene {tudije pri Mednarodnem zdru‘enju za zavest Kri{ne. Skoraj 30 let je podrobno preu~eval starodavne indijske sanskrtske spise, med drugim tudi tako imenovani Puranas ali po na{e “zgodovine”. Te vsebujejo poro~ila o ~love{kih civilizacijah, ki so ‘ivele na na{em planetu v stotinah milijonih let. V tem ~asu naj bi, sode~ po teh spisih, ~love{ka bitja, kot smo mi sami, sobivala z inteligentnimi rasami opicam podobnih bitij. Avtor meni, da na podlagi zgodovin Puranas lahko izoblikujemo dve napovedi, povezani z arheolo{kimi najdbami. V skladu s prvo lahko pri~akujemo, da bomo na{li za-

34

gonetno me{anico ~love{kih fosilov in artefaktov, med katerimi bodo nekateri zelo primitivni, drugi pa na tehnolo{ko visoki ravni, vsi pa bodo stari ve~ sto milijonov let. Resnica je, da so take predmete tudi res na{li. Druga napoved pravi, da bodo uradni znanstveniki te arheolo{ke dokaze o koeksistenci ljudi in opicam podobnih bitij priredili tako, da se bodo ujemali z njihovim linearno-progresivnim konceptom ~asa in evolucije, kjer so najprej obstajale preproste in {ele kasneje kompleksnej{e oblike. Tudi ta napoved se je ‘e uresni~ila. Znanstveniki so tudi v resnici selektivno izbrisali {tevilne dokaze o starodavnosti anatomsko modernih ljudi. Izbris so dosegli tako, da so obstoje~a dognanja filtrirali, pri ~emer so se v znanstvenem diskurzu ohra-

nila le dognanja, ki so bila v skladu z dolo~enimi vnaprej ustvarjenimi mnenji; dognanja pa, ki se niso ujemala s temi vnaprej ustvarjenimi mnenji, so izlo~ili iz znanstvenega diskurza. Raziskovalci NLPjev se dobro zavedajo, kako deluje filtriranje znanstvenih dognanj, t.j. brisanje dokazov na dolo~enem raziskovalnem podro~ju. Proces filtriranja znanja znotraj preu~evanja ~lovekovega izvora sistemati~no poteka ‘e pribli‘no 150 let. Leta 1849 so v Kaliforniji odkrili zlato. Iskalci zlata so se za~eli trumoma zgrinjati na to podro~je in kopali vsepovsod. Zlata mrzlica je zavr{ala tudi na obmo~ju Table Mountaina v okro‘ju Tuolumne. Usedline na Table Mountain so prekrite s stotinami metrov trdega bazalta, kar prepre~uje vnos predmetov od zgoraj. Zlatonosni pesek ob ‘ivi skali

Na Dunaj med nerazre{ene skrivnosti

Revija Misteriji vas vabi na Dunaj, na ogled razstave Nerazre{ene skrivnosti. V muzejskih katakombah si bomo pod strokovnim vodstvom Ivana Mohori~a ogledali predmete, za katere strokovnjaki {e niso na{li razlage, kdaj in kako so nastali, rabo ali pomen: kamne s skrivnostnimi napisi, kristalne lobanje, kipec astronavta, prikaz kirur{kih posegov v kamnu itd. Ve~ kot 500 izkopanin predmetov, ni mogo~e umestiti v nobeno znano zgodovinsko obdobje in so zbrani iz {tevilnih muzejskih in zasebnih zbirk. Odhod na enodnveni izlet na Dunaj je 8. septembra ob 6. uri iz Ljubljane. Informacije in prijave v agenciji Quo Vadis, 01/507-18-03.

je po mnenju dana{njih geologov star od 33 do 55 milijonov let. Zlatokopi so odkrili ~love{ke artefakte in ostanke ~love{kih kosti v rudni{kih ja{kih prav na omenjenem nivoju. Predmete in fosile so na{li tudi v zlatonosnem pesku iz vi{jih sub-bazaltnih slojev, ki so stari najmanj 9 milijonov let. Predmetov niso na{li le na lokaciji Table Mountain-a, ampak tudi na drugih lokacijah v isti regiji. Med najdenimi artefakti so bile konice sulic iz obsidiana ter kameni mo‘narji in tolka~i. J. H. Neale je na primer 60 metrov globoko v rovu rudnika Montezuma Tunnel na obmo~ju Table Mountain-a odkril kamen mo‘nar in tolka~. Primerek, ki je le‘al v zlatonosnem pesku ob ‘ivi skali, naj bi bil torej star med 33 in 55 milijoni let. Vsa ta odkritja je zbral in znanstveni srenji predstavil dr. J. D. Whitney (1880), geolog s kalifornijske geolo{ke uprave, v knjigi, ki jo je zalo‘il Prirodopisni muzej Peabody Harvardske univerze.


P RIKRIT

Lobanja, najdena v Castenadolu.

Kaj se je zgodilo z vsemi temi dobro dokumentiranimi odkritji, ki pri~ajo o prisotnosti ~loveka v Kaliforniji v ~asu pred 55 milijoni let? William H. Holmes, priznan antropolog z in{tituta Smithsonian v Washingtonu je izkoristil ves svoj ugled in vpliv, da je omajal verodostojnost dr. Whitneya in njegovih odkritij. Holmes je med drugim zapisal: “^e bi profesor Whitney znal ceniti zgodovino ~love{ke evolucije, kot jo razumemo danes, se ne bi prenaglil z razkrivanjem svojih zaklju~kov, ne glede na mno`ico pomembnih dokazov, s katerimi se je soo~il.” Z drugimi besedami, ~e se dejstva ne ujemajo s priljubljeno teorijo, je potrebno dejstva, pa ~etudi gre za pomembno mno‘ico le-teh, odmisliti. Marsikdo bo pomislil, da se je to lahko dogajalo le v 19. stoletju, vendar ni tako. Februarja 1966 so bila odkritja o rudnikih zlata v Kaliforniji in drugi zanimivi primeri iz knjige “Prepovedana arheologija” prikazani v TV oddaji mre`e NBC pod naslovom “Skrivnostni izvor ~loveka”. Oddajo je produciral in re`iral Bill Cote s sodelavci. Med snemanjem oddaje je avtor knjige producentom naro~il, naj stopijo v stik s Prirodoslovnim muzejem Phoebe Hearst kalifornijske univerze Berkeley ter zaprosijo za dovoljenje, da posnamejo tam shranjene artefakte. Dovoljenja niso dobili. Ker predmetov niso smeli na novo posneti, so uporabili fotografije, ki so bile posnete in objavljene v 19. stoletju.

Ko so oddajo predvajali, so jo gledalci dobro sprejeli, zato so se pri NBC-ju odlo~ili, da predvajanje ponovijo. Predstavniki uradne znanosti, ki jih je vznejevoljilo ‘e prvo predvajanje, so posku{ali ponovitev oddaje prepre~iti. Ker niso bili uspe{ni, so sku{ali prepri~ati vlado ZDA, naj ukrepa proti NBC-ju. 17. junija 1996 je dr. Allison R. Palmer, predsednik In{tituta za kambrijske {tudije, pisal Zvezni komisiji za komunikacije (vladni agenciji, ki podeljuje licence televizijskim dru‘bam): “Televizija NBC bi se morala v najbolj gledanem ~asu tako dolgo opravi~evati svojim gledalcem, dokler ne bi le ti jasno dojeli, da je {lo za prevaro. Poleg tega bi morala mre`a NBC pla~ati dovolj veliko denarno kazen, da bi lahko z njo ustanovili sklad, namenjen znanstvenemu izobra`evanju javnosti.”

^e se dejstva ne ujemajo s priljubljeno teorijo, je potrebno dejstva, pa ~etudi gre za pomembno mno‘ico le-teh, odmisliti. Palmerjev poskus, da bi Zvezna komisija kaznovala NBC, je spodletel, a ‘e samo dejstvo, da je do tega poskusa pri{lo, marsikaj pove. Naj {e omenimo, da so kopijo Palmerjevega pisma poslali vodilnim delavcem na NBC-ju ter jo objavili na internetu, kjer so med drugim tudi vabili znanstvenike, naj po{iljajo pisma podpore na naslov Zvezne komisije. V 70. letih je mlada geologinja Virginia Steen-McIntyre delala za U.S. Geological Survey. V tem obdobju se je udele‘ila datacije arheolo{kega najdi{~a v Mehiki v kraju Hueyatlaco blizu mesta Puebla. Antropologinja Cynthia Irwin-Williams je na tem mestu odkrila tehnolo{ko razvito kameno orodje. Tako sofisticirano orodje se navadno pripisuje anatomsko modernemu ~loveku. Na osnovi {tirih razli~nih metod (uranum

IZVOR

~ LOVEKA

@lebi~asta krogla, najdena v ju‘ni Afriki.

series, tephra hydration, fission track in stratigrafije) je Virginia Steen-McIntyre s sodelavci ugotovila, da so bili predmeti v Hueyatlacu stari ve~ kot 250.000 let. To je bilo nepri~akovano iz dveh razlogov. V znanstvenem svetu uveljavljeno prepri~anje narekuje, da se je ~lovek v Severni Ameriki pojavil pred 25.000 leti, {e ve~, ve~ina konzervativnih znanstvenikov meni, da se je ~lovek v Severni Ameriki pojavil {ele pred 12.000 leti. [e bolj presenetljivo pa je, da so se ~love{ka bitja, ki bi bila sposobna izdelati tako orodje, po prevladujo~em mnenju na svetu razvila {ele pred 100.000 leti in ne prej. Antropologinja, ki je vodila dela na najdi{~u, je bila zelo nezadovoljna s podatki, ki so ji jih posredovali Virginia Steen-McIntyre in sodelavci. Sama je ‘elela sli{ati {tevilko 25.000 let ali manj, ne pa 250.000 let! Virginia Steen-McIntyre pa je ostala trdna v svojem prepri~anju, da je bila starost 250.000 let pravilna. Za svoje prepri~anje je morala pla~ati visoko ceno. Poro~ilo o svojem delu je le s te‘avo objavila, morala pa se je soo~iti tudi z obto‘bami, da i{~e publiciteto znotraj svoje stroke. Kmalu je izgubila mesto predavateljice na fakulteti. Ko je ‘elela nadaljevati kariero na podro~ju geologije, so ji to posku{ali prepre~iti. Svoje izku{nje s procesom filtriranja dognanj je Virginia Steen-McIntyre opisala v pismu Estelli Leopold, pomo~nici urednika revije Quaternary Research (30. marec 1981):

Misteriji 35


P RIKRIT

IZVOR

~LOVEKA

“Problem je veliko {ir{i in se ne nana{a le na najdi{~e Hueyatlaco. Gre za prikrojevanje znanstvenih dognanj, ki ga izvajajo s prikrivanjem “enigmati~nih podatkov”, takih, ki so v nasprotju s prevladujo~im na~inom “razmi{ljanja”. Hueyatlaco je jasen primer tega. Ljudje, ki niso antropologi, te‘ko razumejo pomembnost teh datumov oziroma dejstvo, kako globoko je prevladujo~a teorija o ~love{ki evoluciji ukoreninjena v na{ na~in razmi{ljanja. Odkritje v Hueyatlacu je zavrnila ve~ina arheologov, saj je v nasprotju s to teorijo. Primer Virginie Steen-McIntyre ka‘e, da se proces prikrivanja dokazov izvaja na zelo direkten na~in. V drugih primerih proces filtriranja dognanj poteka na manj opazni in bolj prefinjeni ravni. Ka‘e se na primer kot nesposobnost ustreznega evalviranja dokazov zaradi prisotnosti zelo mo~nih teoreti~nih predpostavk. Leta 1979 so na primer raziskovalci v Tanzaniji odkrili no‘ne odtise v usedlinah vulkanskega pepela, ki so bili stari 3,6 milijonov let. Po mnenju Mary Leakey in drugih znanstvenikov se ti odtisi ne razlikujejo od odtisov stopal anatomsko modernega ~loveka. Prevladujo~a razlaga v tem primeru je, da so to sledi avstralopiteka, ~loveka-opice iz tistega obdobja. Raziskave so pokazale, da se nobena od fosilnih kosti nog avstralopitekov ne ujema z omenjenimi odtisi,

ki so jih poimenovali odtisi Laetoli. Avstralopitek je imel med drugim veliko dalj{i palec na nogi kot moderni ~lovek. [e danes ni nobenega dvoma, da odtisi Laetoli lahko pripadajo edino anatomsko modernemu ~loveku. Ve~ina znanstvenikov pa no~e niti pomisliti na to mo‘nost, saj je trdno prepri~ana, da se je anatomsko moderni ~lovek razvil {ele pred 100.000 leti in v nobenem primeru ni mogel obstajati pred 3,6 milijoni let v Afriki. Vpra{ali bi se lahko, ali obstajajo ostanki ~love{kega skeleta iz tega obdobja. Odgovor je pritrdilen. Take fosile so na primer na{li v kraju Castenodolo blizu Brescie v severni Italiji. Tam je italijanski geolog Giuseppe Regazzoni (1880) iz formacije modre ilovice iz obdobja srednjega pliocena izlo~il ostanke kosti {tirih individuumov, ki so bili stari 3 - 4 milijone let. Skeletni ostanki ka‘ejo, da so bila bitja v Castenodolu anatomsko moderni ljudje. Nekateri so posku{ali zadevo razlo‘iti, ~e{ da so bili ostanki prine{eni na to mesto pred nedavnim, vendar se je Regazzoni kot profesionalni geolog dobro zavedal te mo‘nosti. Natan~no je pregledal usedlinske plasti, ki so prekrivale ostanke in ugotovil, da so bile nedotaknjene. Pribli‘no toliko star skelet so drugi raziskovalci na{li v Savoni,

Standardne razlage o razvoju hominidov nas prepri~ujejo, da se je ~love{ka linija razcepila od prednikov dana{njih {impanzov pred pribli‘no 5 milijoni let. Prvi hominidi ali ~loveku podobni primati so bili t.i. Australopithecinae. Kasnej{i razvoj je pripeljal do Homo habilisa in Homo erectusa. Kon~no so se pred pribli‘no 100.000 leti razvili anatomsko moderni ljudje, kot smo mi sami. Znanstveniki pravijo, da je to edina hipoteza, ki sloni na dejanskih dokazih. Resnica je, da nam podrobno preu~evanje zgodovine arheologije odkrije, da so arheologi odkrili veliko dokazov, ki ka‘ejo na to, da je ~love{ka prisotnost na Zemlji veliko starej{ega datuma. Ti rezultati so bili objavljeni v knjigah FORBIDDEN ARCHEOLOGY (“Prepovedana arheologija”, Cremo in Thompson, 1993) in v skraj{ani verziji iste knjige THE HIDDEN HISTORY OF THE HUMAN RACE, ki je to poletje iz{la v sloven{~ini pod naslovom “Prikrita zgodovina ~love{ke rase”. Omenjeni knjigi mo~no odmevata med mainstreamovskimi arheologi in antropologi, o ~emer pripoveduje knjiga FORBIDDEN ARCHEOLOGY’S IMPACT (“Odmev knjige Prepovedana arheologija”, Cremo, 1995).

36

prav tako v Italiji, o ~emer je znanstveni srenji poro~al Arthur Issel leta 1868. [tevilni vplivni znanstveniki pa so ta odkritja zavrnili na osnovi teoreti~nih predpostavk. Britanski arheolog R.A.S. Macalister je postregel z dobrim primerom znanstvenega predsodka. Leta 1921 je ob opisovanju primera Castanedolo ugotovil: “Nekje mora biti napaka.” Toda zakaj? Ali ni ostankov odkril profesionalni geolog v plasti nedotaknjene pliocenske gline? To za Macalisterja ni bilo dovolj, saj je zapisal: “Potrditev pliocenskega datuma pri okostjih iz Castanedola bi ustvarilo tako veliko nere{ljivih problemov, da ne smemo biti v dvomu, ko izbiramo med dvema alternativama: potrditvi ali zavrnitvi njihove pristnosti.” Macalister je seveda zavrnil njihovo pristnost. Zaradi ugleda, ki ga je u‘ival v znanstveni srenji, je njegovo dejanje nosilo pe~at velike avtoritete. Vredno je {e enkrat ponoviti, kaj dokazujejo fosili iz Castanedola: da so bili anatomsko moderni ljudje prisotni v Italiji v istem obdobju, ko so v vzhodni Afriki nastali odtisi Laetoli. V Afriki so na{li tudi fragmentarne fosilne ostanke. Leta 1965 sta antropologa Bryan Patterson in William W. Howells na lokaciji Kanapoi v Keniji na{la fragment nadlahtnice. Ob pregledu sta ugotovila, da se popolnoma ujema z nadlahtni~no kostjo modernega ~loveka. Tudi drugi znanstveniki so ugotovili, da se kost razlikuje od kosti avstralopitekov. Nadlahtnica iz Kanapoia je stara od 4 do 5 milijonov let. Lahko pa gremo ~asovno {e bolj nazaj. Francoski antropolog Gabriel de Mortillet (1883) v svoji knjigi “Le Pr, historique” poro~a o popolnem anatomsko modernem ~love{kem skeletu, najdenem v miocenski formaciji v Midiju (Francija), ki je star najmanj 5 milijonov let, ter o skeletu, najdenem v eocenski formaciji v Del Montu ([vica), ki je star najmanj 38 milijonov let. Najdenih je bilo tudi nekaj ~love{kih artefaktov, ki so pribli`no toliko stari, na


P RIKRIT primer kameno orodje, ki ga je v miocenski formaciji blizu Lizbone na{el Carlo Ribeiro (1873), vodja Portugalske geolo{ke uprave. Orodje je bilo staro pribli`no 20 milijonov let. Ribeiro ga je najprej razstavil v Geolo{kem muzeju v Lizboni. Na za~etku 20. stoletja so muzejski delavci zamenjali napise ter jih nadomestili z mlaj{im, bolj sprejemljivimi datumi. Kasneje so artefakte preprosto odstranili in spravili v skladi{~e. Kameno orodje sta na{la tudi Louis Bourgeois (1873) v miocenski formaciji v kraju Thenay (Francija) ter Fritz Noetling (1894) iz indijske geolo{ke uprave v miocenski formaciji v Burmi. O teh odkritjih iz poznega 19. stoletja so pisali v znanstvenih revijah in razpravljali na znanstvenih konferencah. Edini razlog za njihovo odsotnost iz sedanjih strokovnih tekstov je dejstvo, da postavljajo pod vpra{anje prepri~anje o nedavnem izvoru ~loveka. V ZDA so 3,5 m globoko v sloju premoga v Macoupin County (Illinois) na{li ~love{ko okostje. Prekrivala ga je 50 cm debela nedotaknjena plast skrilavca. Premog, v katerem so na{li okostje, je bil iz karbonske periode, kar pomeni, da je bil fosilni ostanek star pribli‘no 300 milijonov let. Poro~ilo o tem odkritju je bilo objavljeno leta 1862 v decembrski {tevilki revije The Geologist. V ~asopisu Morrisonville Times, ki je izhajal v Morrisonville v Illinoisu, natan~neje v {tevilki, ki je iz{la 11. junija 1891, pa beremo o zlati ‘ili, ki so jo odkrili znotraj masivnega kosa premoga. @ilo je odkrila gospa S.W. Culp, ko je hotela razbiti na manj{e dele ve~ji kos premoga. Ob tej priliki so na geolo{kem uradu dr‘ave Illinois izjavili, da je bil premog z zlato ‘ilo iz karbonske dobe, se pravi star 300 milijonov let. Leta 1897 je rudar v rudniku premoga blizu Websterja v dr‘avi Iowa na{el kamen z vklesanimi liki. Daily News (2. april 1897) v Omahi (Nebraska) je takrat takole poro~al: “Kamen je temno sive barve, dolg pribli`no 50 cm, {irok 25 in debel pri-

IZVOR

~ LOVEKA

Klaus Dona, avtor dunajske razstave Nerazre{ene skrivnosti v dru‘bi urednika Misterijev Jo‘eta Vetrovca in pisatelja Ivana Mohori~a, je presene~en nad velikim zanimanjem za ve~ kot 500 artefaktov, med katerimi so mnogi opisani tudi v slovenski izdaji Prikrita zgodovina ~love{ke rase.

bli`no 6 cm. Na povr{ini kamna, ki je zelo trd, so narisane ~rte, ki oblikujejo ve~ popolnih likov romba. V sredi vsakega romba je spretno vklesana podoba starega ~loveka.” Zanimiv je tudi kovinski lonec, ki ga je leta 1912 Frank J. Kenwood na{el v bloku premoga v lokalni termoelektrarni v Thomasu, Oklahoma. Kenwood je odkritje takole opisal v izjavi, ki jo je podal vpri~o notarja: “Naletel sem na masiven blok premoga, ki je bil prevelik, da bi ga uporabil v tej obliki. Vzel sem kova{ko kladivo in udaril po njem. Kovinski lonec je padel iz njegove notranjosti, o ~emer pri~a odtis, ki ga je pustil v kosu premoga.” Kenwood je odkril, da je bil kos premoga izkopan v rudniku Wilburton. Po mnenju geolo{ke uprave dr‘ave Oklahoma je premog iz tega premogovnika star 312 milijonov let. Takih zagonetnih odkritij je {e veliko. V zadnjih desetletjih so ju‘noafri{ki rudarji naleteli na stotine kovinskih kro-

gel z utori, izdolbenimi v vi{ini ekvatorja. Ena od najdenih krogel ima celo tri take vzporedne utore. Krogle so iz zelo trdega materiala. Roelf Marx, kurator muzeja Klerksdorp v ju‘ni Afriki, je o kroglah pisal v pismu, ki ima datum 12. september 1984: “Krogle so bile najdene v pirofilitu, ki ga kopljejo v bli`ini mesteca Ottosdal v zahodnem Transvaalu. Pirofilit je precej mehka sekundarna kamnina, ki se je oblikovala tekom sedimentacije pred pribli`no 2,8 milijarde let. Krogle pa so iz zelo trde snovi in jih tudi z jeklenim orodjem ni mo~ opraskati...” Za nastanek teh krogel, ki so o~itno ~love{ki artefakt, {e nih~e ni ponudil zadovoljive razlage. Omenili smo le nekaj od stotin dobro dokumentiranih primerov, ki dokazujejo starodavnost ~love{ke rase na na{em planetu. [e danes prihajajo na dan predmeti, stari od 100.000 do ve~ kot dveh milijard let. Menimo, da bi v kontekstu teh najdb absolutno morali upo{tevati hipoteze o zunajzemeljskih stikih in intervencijah.

D

Misteriji 37


V meditaciji zdru‘ene zdravilne energije glasu, ljudi in Bohinja

Meditacija za du{o in telo V

za~etku avgusta je iz{la zgo{~enka Zdravilna meditacija za du{o in telo avtorice Deje Mu{i~, ki se je v slovenskem prostoru zavedamo kot pevke. Zgo{~enka pa ka‘e na njeno novo, vse bolj prisotno dejavnost na duhovnem podro~ju, kamor je posegla tudi s svojim novim delom, ki nas popelje v svet meditacije. Prvi~ se je zgodilo na Slovenskem, da smo dobili na tem podro~ju delo slovenskih avtorjev in izvajalcev. Pri snovanju meditacijske zgo{~enke sta sodelovala mojstra Jelka in Drago Zorman, glasbo pa sta pispevala Sa{o Ga~nik in Van~o Todosovski. Na promociji, ki je bila v ^opovi knjigarni v Ljubljani, je Deja Mu{i~ dejala: “Verjamem, da je ta zdravilna meditacija ter njeno skrito darilo, ki je posneto na novi zgo{~enki Zdravilna medi-

Meditacija, ki je posneta na novi zgo{~enki, je eden prvih javnih glasnikov, znanilcev nove pomladi. tacija za du{o in telo eden prvih javnih glasnikov, znanilcev nove pomladi, ne samo zemeljske, temve~ predvsem duhovne. Zato odprimo okna svojih src, naj ta sve`i pomladni vetri~ pomaga o~istiti hi{o na{e du{e od stopal do glave.” Zgo{~enka Zdravilna meditacija za du{o in telo zdru‘uje zdravilne energije glasu, ljudi ter kraja Bohinja v meditacijo, ki nas popelje v najsvetlej{i, najmirnej{i edinstveni prostor, sveti kraj, kjer se ~lovek resni~no, brez kan~ka strahu, soo~i s samim seboj ter ugotovi skozi prisotnost kozmi~ne energije, v ~em je njegov problem, kako ga lahko posku{a re{iti ter kako spozna svoje bistvo, svojo lepoto, svojo neponovljivost.

NAJ^ISTEJ[A KOZMI^NA ENERGIJA

Deja Mu{i~

38

Deja Mu{i~ pravi: “Slovenija je biser med biseri, tudi ljudje, ki so se rodili na tem prostoru, so izredno velike, stare du{e in dana{nje `ivljenje resni~no potrebuje, da se le-te prebudijo ter podelijo svoje neprecenljivo znanje. Ravno Slovenija je de`ela z eno najlep{ih, naj~istej{ih kozmi~nih energij in v tem pogledu jo ~aka {e zelo lepa zgodba, lahko bi rekli celo misti~na

legenda, ki bo `e v prihodnjem letu do`ivela svoje enkratno poglavje. Zdravilno meditacijo priporo~amo vsem, ki jim nemir v glavi in srcu ne da spati, ne pusti jasno razmi{ljati, skratka ne dovoli polno `iveti. [koditi vam ne more, ~eprav se utegnete `e po prvem poslu{anju po~utiti druga~e, in to, da se boste po~utili resni~no bolje `e po prvem zbranem poslu{anju, vam jam~imo. Vsi ljudje ter vsa `iva bitja smo univerzalna, enkratna, neponovljiva bitja in zaslu`imo si mnogo ve~, kot nam trenutna situacija dovoljuje. Svoboda duha ter svoboda izbire lastne poti pa je pravica in dol`nost vseh in vsakogar. Zato ne dovolite, da vam drugi izbirajo ter krojijo va{e `ivljenje, kajti na koncu ra~un poravnamo sami. Zdaj bomo vsaj vedeli zakaj.” Po mnenju Deje Mu{i~ in njenih sodelavcev se je vse ve~ in ve~ ljudi za~elo zavedati, da jim ‘ivljenje uhaja iz rok, da so nezadovoljni, osamljeni, da se sploh ne znajo ve~ pogovarjati; nih~e (Nadaljuje se na 46. strani.)


Od romanti~ne ljubezni do zrelega partnerstva

Sre~a v dvoje K

adar gre v partnerski zvezi dobro, se po~utimo ~arobno. “Vendar vem, da dobri zakoni temeljijo na mnogo ve~ kot na ~aru,” pravi Harville Hendrix, strokovnjak in terapevt s podro~ja partnerskih odnosov ter avtor svetovne uspe{nice Najina Ljubezen (“Getting the Love You Want”): ”Temeljijo na navadah, ki ujamejo ob~utke, ki jih imamo drug do drugega, in ti ustvarijo trdno in trajno zvezo. Mnogo parov je uporabilo tak{ne ve{~ine, da so spremenili slab in te`aven v ~udovit zakon.” Verjetno smo se vsi zna{li v svoji zvezi kdaj sredi dvomov in razo~aranj, trenutkov, ko se nam je zdelo, da ne vi-

Pribli‘no polovica parov nima sre~e; njihovi zakoni in zveze razpadejo, sami pa se vedno znova podajajo v iskanje novega, ~e bo sre~a mila, bolj{ega partnerja. dimo ve~ poti. K pisanju tega sestavka me je spodbudil Hendrixov edinstveni pristop, za katerega se mi zdi, da spreminja paradigmo, na kateri temelji ve~ina partnerskih zvez, znotraj katere se pogosto znajdemo po za~etni skupni

sre~i v krogu bole~ih izku{enj, razo~aranj, spopadov za prevlado ter bole~em iskanju izhodov. Z njim se poka‘ejo nove mo‘nosti zveze kot skupnega popotovanja, rasti, zdravljenja in odkrivanja samega sebe. ^e nam je v zakonu v{e~ ali ne, naj bi bilo odvisno le od sre~e pri izbiri partnerja. Kar pribli‘no polovica vseh parov te sre~e o~itno nima; njihovi zakoni in zveze razpadejo, sami pa se vedno znova podajajo v iskanje novega, ~e bo sre~a mila, bolj{ega partnerja. Hendrix ‘eli ponuditi novo upanje, pa tudi nov pogled na ljubezenski odnos. Zakon ali partnerstvo ni trdno zakoli~ena zveze med dvema, ki se nika-

Misteriji 39


SRE~ A

V DVOJE

kor ne bi mogla spreminjati in razvijati. Zakon je psiholo{ko in duhovno popotovanje, ki se za~ne z vznemirljivo privla~nostjo, potem pa vodi skozi trnovo pot odkrivanja samega sebe in partnerja: kon~uje se v tesni, ljube~i in trajni zvezi. Ali bomo pri{li do konca poti ali pa omagali kje na sredi, ni odvisno od tega, koliko sre~e bomo imeli pri izbiri pravega partnerja, pa~ pa od na{e pripravljenosti za odkrivanje skritih koti~kov svoje lastne osebnosti. Usoda ve~ine ljubezenjskih zgodb je: privla~nost, romanti~na ljubezen in spopad za prevlado. To so povsem vsakodnevni prizori iz obi~ajnega zakonskega ‘ivljenja. Psiholo{ka drama, ki jo Hendrix imenuje nezavedeni zakon. To je zakon, v katerega partnerja prina{ata svoja V delavnici Image, ki jo bo v Ljubljani med sedmim in devetim septembrom vodila Jette S. Simon, klini~na psihologinja iz ZDA z ve~ kot 20-letnimi izku{njami v partnerski terapiji, se boste lahko pou~ili, kako je mogo~e obogatiti dobro zvezo, kaj morate storiti, da obdr‘ite za~eto zvezo in kako naj bi ravnali, da bi razre{ili dolgotrajna nesoglasja v te‘avni zvezi, ko ste ‘e blizu razhoda ali lo~itve, pa bi morda le posku{ali zvezo obdr‘ati. Natan~ne informacije: 041/791-345.

skrita hrepenenja in privzgojene vedenjske navade iz svojega otro{tva, ki ju neizogobno vodijo v nasprotja in spore. Nasprotje predstavlja zavestni zakon. V njem svoja otro{ka hrepenenja uresni~imo na pozitiven na~in. Obstaja vrta na~inov, ki pripomorejo k obujanju romanti~ne ljubezni med partnerjema, ki sta se ‘e zapletla v igro mo~i, in pomagajo pri resnem in trdem delu, ki ga navadno zahteva re{evanje te‘av. Eden izmed principov, ki lahko transformira na{o zvezo, je: energija sledi pozornosti. Vsaki~, ko “investiramo” v negativno, brusimo svojo sposobnost, da najdemo napake. Na{a energija ja~a neprijetno, mu~no in krhko in mi sami ustvarjamo pogoje, ki dovolijo problemom, da rastejo kot plevel na neobdelovanem polju. Drugi princip razkriva, da se problemov ne da re{iti na nivoju zavesti, kjer so nastali. Svoje ideje o partnerskih zvezah oblikujemo v povezavi z na{imi star{i in kadar na{e potrebe niso izpoljnjene, jokamo, se jezimo, upiramo ali celo borimo. ^e {e vedno ne dobimo, kar ‘elimo, ob~utimo ranjenost. Zato ustvarimo obrambo proti temu, da bi bili ponovno ranjeni, kot npr. da se emocionalno umaknemo ali stopnjujemo svoje zahteve. Kadar vstopamo v zvezo, na{ podzavestni um pogosto izbere nekoga, ki ima

september 2001

pozitivne in negativne kvalitete podobne na{im star{em, da bi imeli ponovno mo‘nost, da si zacelimo rane iz preteklosti. Vendar prepogosto kon~amo v o‘ivljanju vzorcev, ki so nas prizadeli v za~etku. In storimo, kot smo storili, ko smo bili otroci, poka‘emo svoje razo~aranje, le da tokrat izrazimo svojo bole~imo s kriti~nostjo. Uporabljamo negativne na~ine, da bi dosegli pozitiven rezultat. To nikoli ne deluje. ^eprav je nemogo~e biti vse za svojega partnerja, poznavanje vloge, ki jo igra tvoje ozadje v zvezi, pomaga, da se premaknemo od “Kaj je tvoj problem?” h “Kako ti lahko pomagam?”. Najbolj{e je, ~e oba partnerja sodelujeta, vendar lahko `e sprememba odnosa ene osebe naredi potrebno razliko. Spreminjanje na~inov obna{anja in navad v komunikaciji lahko traja dolgo ~asa. Toda to, da poka`emo partnerju, da ga poslu{amo, spo{tujemo njegova ~ustva in lahko ob~utimo njegove izku{nje, tudi ko vidimo stvari druga~e, bo prineslo, da se bo po~util ljubljenega in mu bo pokazalo, kako lahko on stori za nas enako. ^eprav morda na za~etku ne bo sodeloval, se vam bo zelo verjetno pridru`il, ~e so boste dr`ali smeri. Zveza ne more ostati enaka, ~e se en izmed vaju spremeni. Z nekaj dela, bosta morda oba opazila, kako se ~udita ~arobnosti vajine sre~e. Andrej Trampu‘

Zlomi zapestja So bole~i, celjenje traja dolgo, lahko pa so znak osteoporoze

Anemija Gre za kopico motenj, ki jim je skupno nezadostno {tevilo rde~ih krvni~k

Prehrana in rak Prezgodnji porod O vzrokih in prepre~evanju prezgodnjega poroda pi{e prof. dr. @iva Novak Antoli~

Razjede na ‘elodcu...

40

Tretjina raka gre na ra~un prehrane, so povedali na evropski konferenci

Matere in h~ere Razmerje med materjo in h~erjo je posebna vez, ki se nikoli ne pretrga

Dr. Andrej Gruden: vse o razjedah, bakteriji H. pilory in zdravljenju pi{e

Jeza in zdravje

Holesterol v krvi

Va{a kuhinja

Prepovedano zdravilo proti holesterolu ni edino iz skupine tako imenovanih statinov...

^ista kuhinja je tista, ki zagotavlja varno hrano, kak{na pa je va{a?

Ste vedeli, da jezne ljudi bolj ogro‘a sr~ni infarkt?


V desetih dneh je Marjeta Braji} izgubila {tiri kilograme

Sploh nisem stradala M

arjeta Braji}, direktorica uspe{ne potovalne agencije v Ljubljani, je lani kupila zeleni kozarec za huj{anje. Pomagal ji je do zdravja, bolj{ega po~utja in vitalnosti. Rado‘ivi gospe Marjeti Braji} ~lovek ne bi prisodil {estih desetletij in ve~, posebno ob dejstvu, da ima ‘e trinajst let diabetes dve, in to kar hudo obliko. Zdravila u‘iva trikrat na dan, vsega skupaj pet tablet. Tablete jemlje redno, te‘ko pa se ji je bilo dr‘ati omejitev, ki pa~ gredo zraven k tej bolezni. Navajena je bila zve~er pojesti mo~nej{i obrok, ampak po njem je zjutraj sladkor takoj sko~il na devet ali deset. Za~ele so jo ‘e boleti noge; se pravi, da je sladkor ‘e napadel ovoje ‘ivcev. Ali bodo zdaj na vrsti o~i in ledvice?

Ob pitju vode iz zelenega kozarca, enega imam v slu‘bi, enega pa doma, sem se dr‘ala prilo‘enih navodil. Na moje veliko veselje je bil sladkor stalno med pet in pol ter {est, kar je skoraj normalno, in to skoraj brez nihanja! Marjeta je sklenila bolj poskrbeti zase. Pri “cukrovki” je zelo pomembno, da bolan nima odve~nih ma{~ob, in vedela je,

Marjeta Braji}, lastnica M & M TURIST d.o.o., Trg Ajdov{~ina 4, Ljubljana, 01/439-71-80.

da mora predvsem shuj{ati. Poizkusila je razli~ne diete in kure. ^e se je res dr‘ala navodil in mo~no shuj{ala, je imela sladkor po dolgem trpljenju in huj{anju nekje med {est in sedem. Te‘ava pa je bila v tem, da je bila vedno la~na in napeta. Poizkusila je z akupunkturo in res izgubila dvanajst kilogramov. Ampak takrat je stradala, bila je utrujena in zaspana, to pa ni dobro za ~loveka s sladkorno. Kakor hitro je spet za~ela jesti, je hitro dobila nazaj vse izgubljene kilograme, pa {e nekaj za povrh. Takrat je izvedela za zeleni kozarec. Sama nam je povedala: “Obiskala me je svakinja, in takoj sem opazila, da je lepo shuj{ala da je videti zadovoljna. Seveda sem jo vpra{ala, kako ji je to uspelo. Rekla mi je, da po zaslugi ~ude`nega zelenega kozarca. Najprej sem odmahnila z roko. Bila sem skepti~na do najrazli~nej{ih kur, ki sem jih `e veliko dala skozi, pa mi ni dosti pomagalo. Pa tudi na televiziji sem ujela neki zbadljiv komentar na ra~un tega kozarca. Svakinja mi je razlo‘ila, da ob pitju iz kozarca ni prav ni~ la~na in se zlahka dr‘i navodil. To se mi je zdelo obetavno in nebole~e, pa sem se odlo~ila poizkusiti {e sama. Kozarec sem nabavila sredi lanskega novembra in {e istega dne za~ela piti iz njega. V desetih dneh sem brez te‘av izgubila {tiri kilograme. Strogo sem se dr‘ala prilo‘enih navodil. Nisem jedla kruha in zelo malo mesa. Za sladkorno je namre~ najslab{a ma{~oba. Ves ~as sem spremljala nivo sladkorja. Na moje veliko veselje je bil stalno med pet in pol ter {est, kar je skoraj normalno, in to skoraj brez nihanja! Ravno takrat sem imela zdravni{ki pregled. Na dan pregleda je bil sladkor {e ni‘ji, manj kot pet. Bil je ‘e skoraj

Misteriji 41


SPLOH

NISEM STRADALA

prenizek in doktor se je ~udil, kako je to mogo~e. Tablete niso mogle biti vzrok za izbolj{anje, saj jih jemljem ‘e dolgo, a prej ni bilo vidnih rezultatov. Rekel mi je, da ne smem stradati in mi svetoval ve~ beljakovin. V resnici sploh nisem stradala. Resda jem precej manj, mogo~e celo pol manj kot prej, vendar mi to sploh ni te‘ko. Prej sem ob dietah ~utila lakoto in prav lakota je tista, ki te pri huj{anju vedno premaga. Zdaj pa ves dan lahko ne bi ni~ jedla, ker preprosto nisem la~na. ^e nisem la~na, ne jem, razen kosila. Opoldanskega obroka namerno nikoli ne izpustim, za vsak primer, da ne bi bilo kaj narobe. Mislim tudi, da si mora v~asih ~lovek tudi kaj privo{~iti, da ni prestrog s seboj. Ne zato, ker se ne bi mogel obvladati, ampak zaradi samega sebe. V~asih si kaj za‘elim in ‘eljo si izpolnim, da se ne mu~im. V~asih se prekr{im tudi zaradi dru‘be, ampak tudi to zavestno. Meni in drugim bi bilo neprijetno, ~e bi pred vsemi glodala prepe~enec in jabolko. Prehrana je veliko, ni pa tudi vse. Po mojem je zelo pomembno tudi delo in gibanje. Zadnje ~ase veliko pe{a~im. ^e le morem, grem zjutraj pe{ v slu‘bo. Mislim, da mi k splo{nemu zdravju pomaga tudi to, da ‘e deset let vsako jutro in zve~er zau‘ijem kapsulo ~esna. Vsako jutro spijem dva polna kozarca vode. Najprej mi je {la malo te‘ko po grlu, saj prej skoraj nikoli nisem pila, niti sokov. Zdaj pa sem se navadila. Poleg sladkorja se mi je uredila tudi prebava, ki mi je dolga leta povzro~ala

42

veliko preglavic. Zelo sem zadovoljna in {e naprej nameravam piti iz zelenega kozarca. Enega imam doma, drugega pa v slu‘bi, da je zmeraj pri roki. Spra{evala sem se, ali je res kozarec tisti, ki je povzro~il pozitivne spremembe. Mislim, da mi kozarec pomaga, kako to~no, pa ne vem. Mogo~e gre zgolj za prepri~anje v glavi, ampak tudi ~e je tako, me prav ni~ ne moti. Va‘no je, da se bolje po~utim. Sicer pa se mi zdi, da ima voda v kozarcu druga~en, finej{i okus. In tako pravijo vsi, ki za~nejo piti iz njega. Zame je najbolj pomembno, da mi kozarec daje mo‘nost, da za~nem bolj{e in bolj zdravo ‘ivljenje, kar sem si ‘e prej ‘elela.” Marjeta Braji} je bila dovolj pogumna, da je spremenila na~in ‘ivljenja, in vsakomur svetuje, da tudi sam poizkusi z zelenim ali modrim kozarcem. Sicer pa jo je odlo~nost spremljala tudi v poklicu. Ko je v Ljubljani vodila turisti~no agencijo Putnik, je bila prva, ki je peljala romarje v Lurd. To je bilo leta 1962, ko je ‘upnik z Je‘ice zaman iskal potovalno agencijo za romanje. Nih~e si ni upal tvegati ugleda in polo‘aja, Marjeta pa je pristala. V Lurd je organizirala poseben vlak, je pa tudi marsikaj prestala, zasli{evanja in izsiljevanja. Pozneje je odprla Centroturist, {la v Alpe-Adria, odprla MercatorTurist, zdaj pa je ‘e deset let na svojem. Njena agencija, M & M Turist, je specializirana za Evropo, ~eprav ne izklju~no. Zna~ilnost agencije so kvalitetni programi in odli~ni vodniki. Andrej Kikelj

[ENTJAKOBSKO GLEDALI[^E LJUBLJANA

Krekov trg 2, LJUBLJANA www.sentjakobsko-gledalisce.si, info@sentjakobsko-gledalisce.si UGODNOST ZA ^LANE KLUBA ZDRAVJE 10 % POPUST PRI NAKUPU ABONMAJA V [ENTJAKOBSKEM GLEDALI[^U

ABONMAJSKE PREDSTAVE ZA SEZONO 2001/2002

"Sezona smeha" Gabriel Barylli: KRUH Z MASLOM (komedija) Can Themba: MO[KA OBLEKA (komedija) Bratko Kreft: KRANJSKI KOMEDIJANTI (komedija) Jean Baptiste Poquelin Moliere: U^ENE @ENSKE (komedija) CENIK ABONMAJEV ZA SEZONO 2001/2002 I. prostor (1.- 6. vrsta) 6.500,00 SIT II. prostor (7.- 12. vrsta) 5.400,00 SIT IZVEN ABONMAJSKE CENE VSTOPNIC ZA SEZONO 2001/2002 I. prostor (1.- 6. vrsta) 1.800,00 SIT II. prostor (7.- 12. vrsta) 1.500,00 SIT POPUSTI 50 % dijaki, {tudenti in brezposelni, 20 % upokojenci VPIS ABONMAJEV Od 17. septembra do 12. oktobra vsak delavnik od 14.00 do 17.00 ure. INFORMACIJE: 01/231 28 60, 433 30 12


Merjenje negativnih sevanj z radiestezijskimi pripomo~ki in tehnikami

Energijske {kodljivosti P

reiskave {kodljivih sevanj s pomo~jo radiestezije so ena najva‘nej{ih radiestezijskih dejavnosti, saj vse te‘ave in bolezni ~love{tva posledi~no izvirajo iz {kodljivih energij, ki si jih ljudje bodisi nakopljemo sami bodisi so karmi~nega izvora. ^lovekovo obna{anje je lahko pozitivno, skladno z naravnimi in kozmi~nimi zakoni, lahko pa zaidemo na stranpota. Posledica je pojav raznih {kodljivosti. Na{ negativni odnos do narave in dru‘be povzro~i, da si izberemo mesta za prebivanje in spanje prav na {kodljivih mestih. Povezava takih mest privede tudi do tvorbe {kodljivih energij, kot so razni elementali. Da pridemo v stik z raznimi {kodljivimi vibracijami, pa lahko povzro~i tudi na{e negativno razmi{ljanje. Najprej moram opozoriti, da ve~ina sevanj, ki jih radiestezisti ugotavljamo, {e vedno ni dovolj raziskanih, {e manj pa znanstveno potrjenih. Sevanja, ki jih ugotavljamo le z radiestezijskimi instrumenti, so lahko elektromagnetna valovanja, v glavnem pa so to sevanja, ki jih imenujem radiestezijska sevanja. Ta sevanja zaenkrat niso ugotovljiva z nobenim fizikalnim instrumentom, saj

Na ~lovekovo zdravje in po~utje lahko slabo vplivajo sevanja zemeljskih mre‘, podzemnih vodnih tokov, rudnin in mineralov, geolo{kih prelomnic ter zaprtih podzemnih jam in zaprtih podzemnih prostorov, pa tudi razna tehni~na sevanja in {kodljive vibracije predmetov. jih najdemo izklju~no s pomo~jo radiestezijskih nihal, radiestezijskih anten in biotenzorjev. Sevanja, ki imajo razli~ne hitrosti in so znanstveno nepreiskana, ne moremo zajeti v ustrezno fizikalno formulo. Vemo pa za zakonitost, da so sevanja z valovno dol‘ino 50 cm ~loveku lastna. Vsa druga vsiljujejo druga~no nihanje celic v ~love{kem organizmu.

VIBRACIJE PREDMETOV @e pred leti sem ugotavljal zemeljske mre‘e, podzemeljske vodne tokove, rudnine in minerale, geolo{ke prelomnice ter zaprte podzemeljske jame in zaprte podzemeljske prostore. Vse to je seveda v svetu radiestezije ‘e davno poznano. Da poleg zemeljskih sevanj delujejo na ~loveka tudi razna tehni~na sevanja, je ve~ini radiestezistov znano. V zadnjem ~asu pa mnogi radiestezisti zanemarjajo delovanja {kodljivih vibracij predmetov, ki so v~asih precej mo~-

Igor Ziernfeld

nej{a od nekaterih zemeljskih sevanj. Pa tu {e ni konca {kodljivosti, ki delujejo na ~loveka. Razne energijske entitete, ki jih radiestezisti ve~inoma ne poznajo, lahko ~loveku povzro~ijo mnoge neugodnosti, pa tudi velike probleme. Mnoge napake radiestezijskih merjenj izvirajo iz nepoznavanja podrobnosti. In v tem se radiestezisti razlikujemo med seboj. Ne bi rad ponavljal stvari, o katerih sem v Misterijih ‘e pisal, pa vendar ~utim za nekako dol‘nost, da obnovim nekaj osnovnih stvari, za katere vem, pa jih mnogi ne upo{tevajo. Ker pri radiestezijskih preiskavah vzpostavimo vedno energetski stik z izvorom {kodljivosti, moramo seveda vedeti, da {kodljive vibracije do preiskovalca obi~ajno {e vedno pritekajo, ~eprav smo preiskavo ‘e zaklju~ili. Tu gre za preiskave v naravi, preiskave prostorov in diagnosti~ne preiskave ljudi, pa tudi ‘ivali. Zato je potrebno tak energetski kanal po vsaki kon~ani preiskavi mentalno prekiniti in se o~istiti mo‘nih {kodljivih vibracij, ki so vdrle v na{o avro. To lahko opravimo na razli~ne na~ine:

Misteriji 43


ENERGIJSKE {KODLJIVOSTI • V mislih pred seboj kot z metlo zabri{emo tak kanal ali ga mentalno presekamo. • ^e imamo bolj{o predstavo, si tak kanal predstavljamo kot elektri~ni vod, ki ga prekinemo s stikalom ob koncu preiskave. Misel za prekinitev energijskega kanala mora biti mo~na z zavestjo, da se zavarujemo pred mo‘nimi {kodljivimi vibracijami iz izvora. Vendar pa smo, kljub temu da smo tak energetski kanal prekinili, sprejeli nekaj {kodljive energije, kar moramo seveda ugotoviti in avro o~istiti, pa tudi mo‘ne {kodljive akumulirane vibracije na fizi~ni ravni transformirati v ne{kodljive.

geografskem podro~ju v rastru 2,5 x 2 m, kjer pomeni prva {tevilka dimenzijo v smeri sever-jug, druga pa v smeri vzhod-zahod. V preteklih letih sem nameril intenzivnost sevanja okrog 31%, valovno dol‘ino 6,2 cm, frekvenco sevanja pa med 31 in 39 Hz. Valovna dol‘ina se ni spreminjala nikjer. Dr. Hartmann, po katerem je poimenovana ta mre‘a, je navajal raster v smeri severjug 2 m, v smeri vzhod-zahod pa 2,5 m. Mnoge meritve so pokazale, da se raster Hartmannove mre‘e spreminja. Tudi {irino pasov razni preiskovalci omenjajo med 14 in 25 cm. V nadaljevanju navajam preglednico izmer, ki sem jih opravil izven Slovenije.

Kraj

Leto

Vrsta mre‘e

[panija - Oviedo

1993

Hartmannova

[panija - Valladolid

1993

Hartmannova

[panija - La Coruna

1993

Hartmannova

[panija - La Coruna

1993

Curryjeva

Canada W= 79° 10' N= 45° 42'

Okt. 1998

Curryjeva

LE NIHALO Ker z nihalom lahko ugotovimo ne le {kodljivost, pa~ pa tudi vrsto {kodljivosti, intenziteto, valovno dol‘ino sevanja in frekvenco, priporo~am za tako preiskavo le nihalo. In tu prideta po mojih izku{njah v po{tev le egiptovski nihali izis ali karnak, ker sprejemata in oddajata vse energetske frekvence, kar za nevtralna nihala ne velja.

ZEMELJSKA SEVANJA Zemeljske mre‘e najdemo po vsej zemeljski krogli in jih je precej, a pri preiskavah naletimo najpogosteje na dve mre‘i: Hartmannovo in Curryjevo mre‘o. Prese~i{~a pasov teh dveh mre‘ so pogojno {kodljiva, dimenziji pa se, odvisno od raznih vplivov, spreminjata. Prav tako se spreminja tudi intenziteta sevanja, pa tudi frekvenca. Za Hartmannovo mre‘o velja, da deluje v na{em

44

Curryjeva mre‘a, poimenovana po dr. Curryju, je diagonalna. To pomeni, da te~ejo diagonale v smeri sever-jug in so dimenzije mre‘e v na{em geografskem podro~ju od sredine do sredine pasov 3,5 x 3,5 m, intenzivnost je pri nas ‘e nekaj let 51 OE (odstotnih enot), λ = 6,8 cm, med tem, ko se frekvenca spreminja v odvisnosti od geolo{ke dejavnosti. Prekriva jo tretja mre‘a v rastru 7 x 7 m, pri ~emer ostaja intenzivnost nespremenjena, valovna dol‘ina je 8,2 cm, frekvenca pa je ni‘ja od Curryjeve mre‘e. Poleg Hartmannove, Curryjeve in tretje mre‘e je pri nas manj poznana velika Hartmannova ali vmesna mre‘a, ki je na vsakem ~etrtem polju Hartma-

Intenziteta

λ

f

45 %(OE)

6,2 cm

65 Hz

210 x 287 cm

43 %

6,2 cm

62 Hz

217 x 265 cm

46 %

6,2 cm

88 Hz

85 %

6,8 cm

105 Hz

51 %

6,8 cm

82 Hz

Dimenzija

170 x 170 cm


ENERGIJSKE { KODLJIVOSTI

nnove mre‘e. Ta mre‘a je v svojih prese~i{~ih zelo nevarna, saj je intenzivnost med 91 in 93 OE; pasovi so {iroki en meter, prese~i{~a pa zaradi velike intenzivnosti povzro~e v manj kot treh letih bolezen s smrtnim izidom. Pokojni prof. dipl. ing. Bo‘o Ju‘ina mi je pripovedoval o svojih radiestezijskih izku{njah v Nem~iji, kjer je s tamkaj{njimi radiestezisti ugotavljal {kodljive mre‘e v rastrih 21 x 42 m in 42 x 84 m. Kasneje sem ugotovil, da sta ti dve mre‘i {kodljivi le v {irini nekaj mm. Prva ima {irino pasov okoli 1,5 m, druga pa okoli 3 m. Pri meritvi v naravi sem naletel na pasova dveh zemeljskih mre‘; prva je imela {irino pasov 9 m, druga pa 12 m, vendar sem ugotovil, da nista {kodljivi. Kot sem ‘e omenil, mre‘e niso vedno {kodljive, saj je njihova {kodljivost odvisna od bo~nih signalov podzemeljskih vodnih tokov. Signali so razli~no mo~ni in aktivirajo mre‘e v razli~nih vi{inah.

To je va‘na ugotovitev, saj je lahko npr. Hartmannova mre‘a {kodljiva v nekem prostoru le v predelu postelje, malo vi{je pa njena aktivnost usahne. Nominalna {kodljivost mre‘ je obi~ajno vertikalna in odstopanja so mo‘na do 200 iz vertikalne smeri, kar pomeni, da je {kodljivo delovanje nad eta‘o ali pod eta‘o merjenja zamaknjeno. Mre‘e ponekod valovijo in pride do zamika iz smeri sever-jug tudi do 150 trajno ali pa se pasovi vra~ajo v prvotno smer. [kodljivost ali ne{kodljivost presekov pasov mre‘ velja le za radiestezijsko sevanje, elektromagnetna komponenta pa ostaja trajno zanemarljivo {kodljiva, saj po mojih izku{njah predstavlja le 15 OE {kodljivosti radiestezijskega sevanja.

PODZEMNI TOKOVI Poleg {kodljivosti zemeljskih mre‘ poznamo tudi {kodljivost podzemeljskih vodnih tokov. [kodljivost nastopa

od {irine 30 centimetrov naprej, odvisna pa je tudi od nagiba toka. Tu je znanih sedem signalov: - Prvi vertikalno delujo~i je najbolj {kodljiv. - Drugi je ne{kodljiv. - Tretji je ne{kodljiv. - ^etrti, pod kotom 450, pa je tisti, ki v dolo~enem podro~ju aktivira zemeljski mre‘i (Hartmannovo in Curryjevo). - Peti, ni podatkov, da postane aktiven, torej {kodljiv. - [esti, ni podatkov, da postane aktiven, torej {kodljiv. - Sedmi, ni podatkov, da postane aktiven, torej {kodljiv. Vendar je treba vedeti, da je aktiviranje po vi{ini odvisno od intenzivnosti signala vodnega toka. ^e si predstavljamo stanovanjsko stolpnico, je ta aktivnost npr. od pritli~ja do morda ~etrtega nadstropja ali vi{je, ~e je signal mo~nej{i. Ta aktivnost lahko nastopi {ele npr. v tretjem nadstropju in sega do sedmega nadstropja, odvisno, od kod prihaja signal. Podzemeljski vodni tokovi se seveda v sipkem terenu premikajo, v~asih nekaj metrov v enem letu, kar predstavlja nestalno {kodljivost na dolo~enem mestu. V su{nem obdobju manj{i presahnejo, prav tako pa se pojavljajo novi ob hudem de‘evju. Zaradi tega podzemeljski vodni tokovi niso vedno vir stalne {kodljivost. [kodljiva podro~ja, bogata z rudninami in minerali, so zelo nevarna zaradi svoje obi~ajno velike razse‘nosti nepravilnih oblik; od ~etrt kvadratnega metra pa do ve~ deset kvadratnih metrov. Poznam dve vrsti sevanja rudnin in mineralov. Prvo imenujem primarno, ki deluje stalno, in to vertikalno, drugo pa je sekundarno in se pod razli~nimi koti periodi~no pojavlja in izginja. Tako seveda ne moremo nikdar predvideti, kdaj in kje se bo pojavilo in koliko ~asa bo trajalo. Intenzivnost je lahko od 40 do 80 OE (odstotkovnih enot), valovna dol‘ina obi~ajno nad 160 cm, pa do

Misteriji 45


ENERGIJSKE {KODLJIVOSTI 202 cm, frekvenca sevanja obi~ajno okoli 200 Hz.

GEOLO[KE PRELOMNICE Geolo{ke prelomnice so radiestezijsko manj poznane in tudi manj preiskovane. Najdemo jih na podro~jih mo~nej{ih geolo{kih aktivnosti, zlasti pa v goratem svetu mlaj{ih gorstev. [irine prelomnic so zelo razli~ne, radiestezijske {kodljivosti pa nastopajo od {irine prelomnic okoli enega metra in ve~. Odkril sem do dvajset metrov {iroke prelomnice. Podzemeljske jame, oziroma hermeti~no zaprti podzemeljski prostori sevajo vertikalno stalno, intenziteta pa je iz neugotovljenih razlogov razli~na. O podzemeljskih jamah imamo malo raziskav. Zemeljska sevanja preiskujemo na ve~ na~inov. Lahko prei{~emo vsako ped prostora ali le mesta, kjer se ljudje dalj ~asa zadr‘ujejo. ^e ho~emo ugotoviti zemeljske {kodljivosti, v mislih izre~emo, da i{~emo zemeljska sevanja in izlo~imo delovanja vseh za{~it. Preiskovati moramo v ozkih pasovih, da morda ne spustimo Hartmannovih prese~i{~, pri ~emer je lahko konica nihala tista, ki otipava mesto ali pa je sonda roka. Lahko hodimo po~asi po prostoru ali pa preiskavo opravimo z enega mesta, tako da z roko in pogledom sondiramo ‘eleno podro~je, nihalo pa nam poka‘e {kodljivost, ko smo naleteli nanjo. Bistveno pri preiskavi je, da ugotovimo {kodljivost, vrsto {kodljivosti in intenzivnost. Ker je lahko na enem mestu ve~ {kodljivosti, moramo seveda po prvi ugotovitvi vpra{ati, ~e je na tistem mestu {e kaka {kodljvost. Najva‘nej{a je seveda intenzivnost sevanja. Spodnja meja radiestezijskih {kodljivosti je po mojih izku{njah okoli 7 OE, sevanja z intenziteto preko 70 OE pa so ‘e izredno nevarna. Tako prei{~emo vse bivalne in pomo‘ne prostore.

46

M EDITACIJA

TEHNI^NA SEVANJA Ko smo ugotovili vsa {kodljiva zemeljska sevanja, postopek ponovimo za odkrivanje tehni~nih sevanj, ki pa so po izku{njah obi~ajno mnogo manj nevarna. Razen v primerih, ko gre za neposredno bli‘ino mo~nih oddajnikov, vodov visokih napetosti, telefonskih central, ra~unalni{kih centrov itd. Tudi tehni~na sevanja ugotavljamo v vseh prostorih. Za{~ito pred zemeljskimi in tehni~nimi radiestezijskimi {kodljivostmi opravimo s presku{enim za{~itnim sredstvom.

[KODLJIVE VIBRACIJE PREDMETOV Ko smo preiskali ti dve vrsti {kodljivosti, vpra{amo v vsakem prostoru, ~e je {e kaka {kodljiva vibracija. To so mo‘ne {kodljive vibracije slik, kipov, ro~nih izdelkov, skratka vseh predmetov, v katere je bilo vlo‘eno ro~no delo, pri ~emer se je v izdelek akumulirala {kodljiva ali pa blagodejna energija. To je odvisno od tega, v kak{nem energetskem razpolo‘enju je nekdo izdelek ustvarjal. [kodljiva je lahko tudi umetni{ka slika ali fotografija {kodljivega podro~ja. [kodljive so tudi tak{ne reprodukcije. ^e ugotovimo tako {kodljivost, je postopek slede~: V predmet usmerimo roko, pri ~emer se naj nihalo vrti v nasprotni smeri urinega kazalca in po{iljamo energijo za transformacijo iz {kodljivih energij v ne{kodljive. Postopoma preide vrtenje nihala v ‘arek in potem v nasprotno smer, ko pa nihalo ponovno zaniha v ‘arku, je postopek kon~an. Nato ugotavljamo v vsakem prostoru {e druge tovrstne {kodljivosti in jih transformiramo. Vse te {kodljivosti niso direktno vezane na posamezne osebe. Pogosto pa si mnoge {kodljivosti ~lovek neposredno nakoplje sam s svojim na~inom razmi{ljanja in odnosov v dru‘bi, kar bom opisal v naslednji {tevilki Misterijev. To so energetske tvorbe, ki jih imenujem energijski elementali. Igor Ziernfeld

ZA DU { O IN TELO

(Nadaljevanje z 38. strani.)

nima ve~ ~asa niti za sebe, kaj {ele za prijatelja, soseda, so~loveka. Toda gospodarji situacije, v kateri smo se zna{li, smo mi sami in ~e se predolgo vrtimo v lastnem za~aranem krogu, se nam lahko, milo re~eno, {e zme{a.

HARMONIJA Z NARAVO V~asih je dovolj le trepljaj po rami, morda lepa iskrena beseda, da smo za‘eleni, da nas nekdo vendarle ima rad in nas potrebuje, da bi ~lovek lahko stopil iz sence in zagledal son~en dan, v~asih pa je za osvoboditev du{e, duha, misli in ~ustev potrebno mnogo ve~. Potrebno se je uglasiti z univerzalno vibracijo in svojo notranjo bitjo, kajti vse, prav vse, kar je o~em vidnega in nevidnega, se giblje v ve~nem kozmi~nem ritmu, ki ga poganja najmogo~nej{a od vseh, Ljubezen. Znova se moramo nau~iti ‘iveti ugla{eno s to privla~no silo, dose~i harmonijo z naravo in z vsemi bitji, za~eti pa moramo pri sebi, v svojem srcu. Kaj oziroma kdo mu ukazuje, kdo ga neguje, kdo ga vodi in kam je namenjeno, s ~im ga hranimo in ~esa mu nismo naklonili, poklonili, dali ‘e zelo, zelo dolgo ~asa. Semena spoznanja, modrost in odgovori na mnoga vpra{anja so v nas samih. ^akajo nas zvesto in neutrudno z vsemi ~udovitimi, neprecenljivimi darili, ki so namenjena vsem nam in vsakemu posebej. Za mnoge od nas ne bo te‘ko priznati, da nas je strah vsega novega, druga~nega od vsega, kar ‘e dolga leta preizku{amo, poznamo in nih~e ne trdi, da je sprememba starih ‘ivljenjskih navad enostavna zadeva. Pri tem koraku, ki nas bo popeljal na na{o lastno notranjo pot, resni~no potrebujemo pomo~, ne‘no roko, ki nas ne bo o{vrknila po licu vsakokrat, ko bi se v korakih zmotili. Na tej poti potrebujemo iskrenega prijatelja, ki je temo ‘ivljenja ‘e preizkusil in jo pozna, potrebujemo pa seveda tudi svojo lastno, iskreno ‘eljo, da bi se radi spremenili, izbolj{ali in obogatili ‘ivljenje, ki nam je {e namenjeno, ki je pred nami.”

D


Novi knjigi Marsikdaj zapleteno snov avtor postavlja pred bralca v teko~i pripovedni obliki, pregledno in zgo{~eno. Dodal je tudi najnujnej{e genealo{ke preglednice. Slovar je priro~nik, iz katerega se lahko hitro in zanesljivo pou~imo o kakem vpra{anju iz mitologije, saj je pisec na{el kar pravo mero pri navajanju razli~nih, v~asih tudi mo~no odmaknjenih ina~ic iste zgodbe. Pomembno je, da je pri nekaterih dalj{ih geslih v posebnem razdelku o zgodovini mita opozoril tudi na kasnej{e obdelave mitolo{ke snovi v lepih umetnostih, zlasti v knji‘evnosti. Razumljivo je, da v ve~ini primerov francoski. Stare gr{ke bajke Avtor: Eduard Peti{ka Prevedla: Kristina Brenkova Ilustriral: Vaclav Fiala Zalo‘ila: Mladinska knjiga (Zbirka Zlata ptica) Format: 16 x 21,5 cm Strani: 255 Trda vezava Cena: 5.900 SIT Drugi ponatis Slovar gr{ke in rimske mitologije Avtor: Joel Schmidt Prevedla: Veronika Simoniti Zalo‘ila: Mladinska knjiga Format: 14,5 x 20,5 cm Strani: 246 Trda vezava Cena: 4.800 SIT Gr{ka in rimska mitologija sta nam blizu, saj sta polni junakov, ki jih ob~udujemo in se nemalokrat po njih tudi zgledujemo. Veliki gr{ki in rimski bogovi, ki jih najdemo v slovarju, niso abstraktna, ampak ‘iva bitja z odlikami in slabostmi. Ne razlikujejo se kaj dosti od navadnih Zemljanov in imajo vrednost zgleda. Skozi antropomorfizem anti~nih bogov, skozi njihovo telesnost la‘e uzremo nevidno svetost. Knjiga je ‘iva, ker predstavlja junake, katerih moralno ali fizi~no trpljenje, dvomi in metafizi~ni strah pred smrtjo, ljubeznijo in usodo nas zadevajo in se nas {e vedno ti~ejo. Spoznavamo ‘ivljenja poglavitnih miti~nih junakov, njihova potovanja, nevarnosti, s katerimi so se morali soo~ati in jih premagovati; sledimo lahko ~ustvom teh izrednih ljudi, ki so pogosto mo~no zaznamovani z bo‘anskim izvorom. Knjiga pojasnjuje ve~ kot 900 imen in pojmov.

Stare gr{ke bajke se sprehahajo skozi vse na{e ‘ivljenje. Nekateri smo se o njih pou~ili v {oli, drugi se z njimi sre~ujejo tudi, ~e jim o njih niso

Deset najbolje prodajanih knjig v trgovini Aurea, hala A, BTC v Ljubljani

1. Prikrita zgodovina ~love{ke rase, Michael A. Cremo in Richard Thompson 2. Potovanje du{, dr. Michael Newton 3. Zdravilna energija dreves, Patrice Bouchardon 4. Kako pove~amo samozdravilne sposobnosti, dr. Tom J. Chalko 5. Zdrava sredozemska prehrana 6. Telo kli~e po vodi, dr. f. Batmanghelidj 7. Ribe na 150 na~inov, Veljkovi} 8. Pot do srca, M. P. Podvr{i~ 9. Kako vidimo, beremo in izbolj{amo avro, dr. Tom J. Chalko 10. Vodnik prakti~ne aromoterapije, dr. W. H. Lee

pripovedovali u~itelji. So del na{e vsakdanje kulture, so zibelka pojmov in misli, ki so se usidrale v evropsko civlizacijo. V~asih se nam zgodi, da le ne vemo odkod prihaja kak pojem, misel, opis dejanja, tveganje, zmaga. Vemo, da je iz bajke, toda ko je toliko mitov in njihovih junakov ... Knjiga Stare gr{ke bajke nam ponuja prijetno branje, v katerem na primer zvemo, kdo je bil Odisej, kako se je kon~al Ikarov polet, kako so Argonavti pri{li do zlatega runa in se spomnimo ali pa na novo spoznamo Prometeja, Orfeja, Penteja, Midasa, Tantala, Herakleja, Perzeja, Ikarja, Tezeja, Sizifa, spomnimo se Erosa in Psihe, trojanske vojne, Odisejevega popotovanja in {e mnogih drugih resnic, ki jih sre~ujemo v sodobni evropski, pa tudi slovenski literaturi. Saj ni malo niti slovenskih del, ki imajo svoj izvor v starih gr{kih in rimskih mitih (Drago Jan~ar: Dedal, Veno Taufer: Odisej in sin, Dane Zajc: Medeja, Du{an Jovanovi}: Antigona...). Ko bomo prebrali knjigo napetih zgodb o bo‘anstvih, po{astih, junakih in njihovih neverjetnih prigodah, ki so nastale pred ve~ tiso~letji in niso izgubile svoje privla~nosti, nam bo marsikatera misel, ravnanje in dejanje postalo bolj doma~e, bolj na{e. Svet ve~nih junakov ima ve~no enake slabe in dobre lastnosti in jih prevevajo enaki dvomi, strasti, tveganja in odlo~itve kot nas.

Misteriji 47


Nenavadna do`ivetja Svetle~a krogla tiha spremljevalka Za ljudi z nenavadnimi do‘ivetji ta zgodba ne bo ni~ novega, zato se dolgo nisem odlo~ila, da bi jo sploh javno zaupala. Po drugi strani pa - morda pa je vseeno nenavadno, da se ta posebnost pojavlja v tako razli~nih ~asih razli~nim ljudem, ki drug za drugega nismo vedeli, da se nam to dogaja. Ko zdaj brskam nazaj po spominu, se zavestno spomnim prvega sre~anja s svetle~o kroglo nekako v ~etrtem ali petem razredu osnovne {ole. S sestro sva {e v jutranjem mraku hiteli na enourno pot proti {oli. Pot vodi po dolenjski pokrajini mimo gozda in reke, ki sta nam vedno ponujala razburljiva do‘ivetja - lisico, ki je na nas pre‘ala s skale, prepadni kamnolom, pred katerim smo be‘ali, ker je proti cesti pogosto po{iljal skale in kamenje, reko, v kateri so se poleti skrivale ka~e in v kateri smo skoraj vsi z utapljanjem pridobili plavalske izku{nje, zato se {e danes bojimo globoke vode ... Dogodek tistega dne bi lahko mirno uvrstili v od strahu prenapeto domi{ljijo, ~e bi bil to osamljen primer. S sestro sva torej hiteli v {olo. Na najini desni strani se je temni gozd odpiral dnevu. Med drevesi so se tu in tam {e zable{~ale zvezde, nad cesto naju je spremljala pojenjajo~a Luna, dale~ pred nama je bilo slutiti Son~ev vzhod. Stra{ljivo je postalo, ko sem med drevesi zagledala okroglo belo-rumeno lu~ (danes predvidevam glede na velikost dreves, da je imela kak{nega pol metra v premeru, morda malo ve~), ki je hitro nesli{no drsela med debli. Opozorila sem sestro naj pogleda. Je Luna? Ne, ta je nad nama. Sonce? To vzhaja pred nama. Zvezdni utrinek? Prevelik in ne bi drsel med drevesi! Pohiteli sva in se trudili nesli{no stopati, vmes pa strahoma pogledovali proti drse~i krogli, ki se je enakomerno pomikala kak{na dva metra nad tlemi z malo ve~jo hitrostjo kot midve. Po~asi naju je prehitela in oddrsela naprej ter izginila za gozdnim obronkom. Na smrt prestra{eni sva sklenili, da tega nikomur ne poveva, saj bi naju imeli za nori. Imeli pa sva nek ob~utek posebnosti in izbranosti, ki sva si ga priznali {ele pred nedavnim, skoraj trideset let po dogodku. Da sva “nekaj posebnega”, bi morala utemeljiti in zapisati v kak{ni novi zgodbi, polni do`ivljajev na meji verjetnega, s katerimi “osre~ujeva” zaskrbljeno sorodstvo in prijatelje. Po~asi sva pozabili na tisto nenavadno lu~. ^ez pribli‘no tri leta pa me je neke no~i, vsaj tako sem najprej mislila, tla~ila mora. V

48

grozi sem se zbudila, sprehodila in imela tesnoben ob~utek, da me nekdo opazuje. Zagrnila sem vse zavese, preverila, ~e so okna in vrata proti terasi zaprta in poskusila spet zaspati. In naenkrat se priziblje - svetle~a krogla! Obstala je pred oknom in “strmela” vame skozi zavese. Torej - ni bila mora. Pogledala sem na uro - pol {tirih zjutraj je bilo.V grozi si nisem upala niti premakniti, kratko in nesli{no sem dihala in si ‘elela, naj kon~no izgine ta vsiljivka! Toliko pro{enj Bogu kot tisto no~ dolgo nisem spravila skupaj. Krogla je vztrajala dobre pol ure, potem pa mirno oddrsela nazaj proti tistemu gozdu, kjer sem jo opazila prvi~. Mami sem zjutraj morala pojasniti, kaj se je dogajalo, saj je pono~i sli{ala moje no~ne sprehode in zapiranje vrat in oken sredi vro~ega poletja. Ni~ kaj ni bila presene~ena. Nikoli nisem izvedela, ali me je hotela le potola‘iti, da je v okno morda svetil pohotni sosed, ki je rad zalezoval ‘enska bitja v vasi ali pa je tudi sama kdaj videla to lu~, saj se je skrivnostno nasmihala in se ji niti malo ni zdelo, da si izmi{ljujem. Prehitro je umrla, da bi lahko z nami spremljala naslednje dogodke. Za ve~ kot deset let sem lahko pozabila na svetle~o spremljevalko. Medtem sem se ‘e odselila od doma in bila tistega ve~era doma kot obiskovalka. Mirno je bilo, okrog hi{e so potihnili glasovi, klepetali smo v kuhinji in zaznali hrup avtomobila, ki se je namenil v “ljubezensko skrivali{~e”. Tako smo rekli prostor~ku ob robu potoka v gozdi~ku, kjer so si razgrete zaljubljene du{e hladile strasti. @e po hrupu motorja smo ugotovili, da bo svojo izvoljenko zapeljeval mladi sosed. Za kak{ne pol ure je vse potihnilo, zatem pa smo vsi posko~ili in se zagnali k oknu, saj smo zasli{ali prav oglu{ujo~ ropot izza gozdi~ka. Kamenje je letelo na vse strani in veje so pokale, ko je mladi sosed kar v vzvratni vo‘nji lovil ovinke ob potoku do glavne ceste. Tule~ avto je bil v slabih dveh ali treh minutah doma pri sosedovih, ~eprav je za isto pot ~lovek porabil osem do deset minut. Razmi{ljali smo, da ju je morda kdo preganjal zaradi “nemorale”, saj nismo opazili ni~ posebnega, ko je pripeljal do glavne ceste, od koder smo avto z okna lahko opazili. ^ez nekaj dni je fantova mama povedala, da sta fant in dekle med klepetom v avtu ob strani zagledala lebde~o svetlo rumeno kroglo, ki je priplavala iz gozda. Fant jo je hotel z odpiranjem vrat avtomobila odriniti, a se je mimo {ipe zna{la tik ob sede‘u, zato je zaloputnil (skozi {ipo je spet zdrsela ob avto) in vzvratno speljal (seveda si je druga~e vedno vzel ~as in avto obrnil). Lu~ se je pomaknila proti sprednjemu delu avtomobila in ju spremljala do glavne ceste, kot da ju odganja. Lahko si mislite, da je po tistem dogodku ljubezens-

Vabilo k pisanju Mnogim med nami se je ‘e pripetilo kaj nenavadnega. Opi{ite va{ resni~ni nenavadni dogodek, sre~anje, va{e sanje, ob~utke, jasnovidne utrinke, strah ... in napisano po{ljite na naslov: Uredni{tvo Misterijev, [martinska 10, 1000 Ljubljana. Najbolj{e prispevke bomo objavili. Honorar za objavljen prispevek je 10.000 SIT. ko gnezdece ob potoku dolgo samevalo. Je pa deklica tega sosedovega fanta zaupala, da je podobna, a manj{a krogla neke no~i spremljala njo in njenega o~eta na osamljeni poti iz ene vasi v drugo, a si tega nista upala nikomur povedati. Po pogovoru s sosedo sva se s sestro spogledali - res nisva nori! Tudi to do‘ivetje, ki je dolgo odmevalo v vasi, je po~asi potonilo v pozabo. Pa ne za vedno. Pred petimi leti nam je umrl stric, ki je tudi bil nekaj posebnega - vzbujal je tako strahospo{tovanje kot so~utje - neka posebna ‘ivljenjska tragika in zagrenjenost je bila v njem. Ob hrupnem ‘ivljenju pa je preminil umaknjeno, spokojno in tiho, da se je vsem zasmilil. Marsikdo mu je kaj zameril in marsikomu je on lahko zameril, zato se je ljudem zbujala slaba vest. Dva dni po pogrebu sta o~e in brat v zgodnjem jutranjem sprehodu po gozdu opazila nam ‘e znano nad tlemi lebde~o svetle~o kroglo, ki je podrsavala med drevesi navzdol proti njima. Brat je prestra{eno pospe{il korak, o~e pa (tudi posebne‘ svoje vrste) se ni dal motiti in je mirno nadaljeval pot. Krogla ju je par minut spremljala, nato pa oddrsela proti drugi strani hriba. Istega in naslednjega dne pa se je sestra v slu‘bi zabavala ob pripovedih dveh prestra{enih sodelavk, ki se v slu‘bo vozita po isti poti, po kateri sva pred davnimi leti s sestro stopali proti {oli. Obe sodelavki sta vsaka zase med vo‘njo opazili, da se jima iz gozda pribli‘uje svetle~a krogla in drsi ob boku avtomobila nekaj minut, nato pa izgine. Vsi so sklepali, da je pojav te lu~i v tistih dneh povezan s smrtjo na{ega strica, ki se je pri{el na svoj na~in poslovit od sova{~anov, medve s sestro pa sva vedeli, da je svetle~a krogla na{a spremljevalka ‘e dolga leta. Potola‘ili sva brata, da “to zgodbo” ‘e dolgo poznava in da ni stric nikomur ni~ zameril. Še vedno pa me presene~a hladnokrvnost mojega o~eta, ki o tem govori kot o ne~em ~isto vsakdanjem, kar se pa~ dogaja in temu ne posve~a posebne pozornosti. Res pa je, da ga celo ‘ivljenje spremlja posebna sre~a in je tako kot jaz pre‘ivel ‘e {tevilne nenavadne nevarnosti, iz katerih se je izvlekel, kot da ni ni~. O tem pa morda kdaj v novi pripovedi. Marija


Mali oglasi 10 % POPUST V TRGOVINI AUREA v BTC v Ljubljani, hala A, tel: 01/ 541 17 60 s kartico Kluba za zdravo ‘ivljenje, ki jo imajo vsi naro~niki revije Misteriji in Zdravje. Velika izbira naravne kozmetike, ki ni testirana na ‘ivalih in ne vsebuje ‘ivalskih ma{~ob, darilni izdelki, knjige za zdravo telo in du{o, izdelki iz prodaje po po{ti revije Misteriji. Vabljeni tudi na kozarec naj~istej{e pitne vode v Sloveniji ALCONA-AQUA ALCONA-AQUA. Aurea press d.o.o., Ljubljana

HOROSKOPI – NATALNI, KARMI^NI, partnerski,, dharmi~ni, letni … (30 str. 4000 SIT). Brezpla~en povzetek! Astr. Armand, tel.: 041/ 568-340, 05/627-54-34 Armand Keber s.p., Koper [EPAT STJEPAN - bioterapevt bioterapija, akupresura, refleksna masa`a. pon. - Bre`ice: Motel PETROL ^ate` tor. - Ljubljana: Dom upokojencev CENTER sre. - Maribor: Hotel GARNI Tabor ~et. - @alec: Hotel @ALEC infor. po tel.: 041/726 084; [epat Stjepan s.p., Sevnica

VNESITE V @IVLJENJE spremembe in popolno zdravje s pomo~jo modrosti duhovnih vaj in reiki iniciacij. GSM: 041/711-685 Dhimahi d.o.o., Ljubljana

VEDE@EVANJE - SERENA, tel.: 090-41-16, 250 SIT/min. ARURU VEDE@EVANJE s.p., Grosuplje

Delavnica RADOST SRCA od 21. do 23. oziroma do 26. septembra.Informacije: 040/ 263-628, 01/421-64-00 - popoldne. E-mail: Dobrin@CHIPY.net

Informirani kozarci s certifikatom Zaradi velikega zanimanja za informirane kozarce in zaradi njihove za{~ite, smo vsak kozarec, ki je naprodaj od prvega januarja 2001 bodisi doma bodisi v tujini, opremili s certifikatom, to je s potrdilom o poreklu. V Sloveniji kozarce, ki so narejeni po originalni tehnologiji Hydronic, prodajajo naslednje trgovine: v Ljubljani:Trgovina AUREA v BTC, hala A-pritli~je, Knjigarna na ^opovi 3 in Trgovina Bioline v Linhartovem podhodu na Bledu: Cvetli~arna-galerija Trg Bled v Bre‘icah: Trgovina in galerija Darila Don v Idriji: Trgovina TIM Mlakar v Kopru: Trgovina MIA, v pritli~ju tr‘nice Koper

15. 09. in 20. 10. 2001

Izlet organizira turisti~na agencijia Quo Vadis iz Ljubljane, Vodnikova 130, tel.:01/507-18-03. Storitev razli~nih ponudnikov, objavljenih na tej strani, ne preverjamo in zanje ne odgovarjamo. Bralke in bralce prosimo, da nam o kakovosti ponujenih storitev sporo~ijo svoje mnenje.

DRUGA NAGRADA ({tirimese~na naro~nina na revijo Misteriji): Cveta Gajski, Ulica bratov U~akar 66, 1000 Ljubljana. 3 TRETJE NAGRADE (knjiga zalo`be ARA): Brane Gabrovec, Ul. 6.junija 19, 1295 Ivan~na Gorica,

v Moravskih Toplicah: Veterinarski in`eniring Nabergoj, Trgovina za moje `ivali

Iztok Felicijan, Kajuhova 4, 6215 Diva~a,

v Novi Gorici: Manufaktura, posl. Narodna umetnost v Pod~etrtku: Trgovina Lida v hotelu Breza in Drogerija Barbara v vasi Lipa v Roga{ki Slatini: Industrijska trgovina Steklarske {ole v Slov. Konjicah: Trgovina Viva Sana v Slov. Bistrici: Trgovina Viva Sana v @i~ah: Prodajalna zeli{~ v @i~ki kartuziji

Kata d.o.o., Dom‘ale

Sre~anje bo vodil bioterapevt iz Zagreba @eljko Vragovi}.

Karmen Zajc, Ro‘na ulica, 5, 3000 Celje.

v Mariboru: Trgovina Darvel TC City 2. nad.

Vabim na 12-urni te~aj radiestezije 15., 16., 22. in 23. septembra. Prijave in informacije: Igor Ziernfeld, tel.: 01/721-25-81

Revija Misteriji vabi svoje bralce, da se udele‘ijo enodnevnih avtobusnih izletov k sveti Fo{ki v Istri

PRVA NAGRADA (20.000 SIT):

v Kri‘ah: Trgovina Dava

Chipy d.o.o., Ljubljana

Z Misteriji k sveti Fo{ki

Izidi ‘rebanja za nagradno kri‘anko {t. 78

REIKI TE^AJI IN TERAPIJE tel.: 01/723-94-91, 01/831-47-62, 041/791-345 e-mail: reikiposta@yahoo.com

TAN-DRA@ d.o.o., Dom`ale

Mali oglasi v Misterijih CENA besede je 200 SIT, (najmanj 3000 SIT

za 15 besed ali manj). 10 % popust za tri, 15 % popust za ve~ kot tri zaporedna naro~ila. [tejejo vse besede in {tevilke. 19 % DDV ni v{tet v ceno.

ROK za sprejem je do vklju~no 15. v mesecu za naslednji mesec. Pla~ilo vnaprej na posl. ra~un {t.: 02083-11412222. Informacije po tel.: 01/ 431-20-25. SPREJEM oglasa le pisno: s pismom (s prilo‘eno kopijo vpla~ila) ali po faksu 01/230-16-27.

Janez Stare, V. Vlahovi}a, 2000 Maribor. Nagrade bomo poslali po po{ti. Re{itev nagradne kri‘anke {t. 77: VODORAVNO: Akra, Rossi, fran~i{kan, razteg, eta, IT, Satler, keson, Reni, aragonit, Neva, Al, prekletstvo, u~enka, Jovita, separat, Ante, otor, Klavora, Jud, Jara, riziko, Sheridan, ^P, vdor, etika, Esti, nastavek, Col, Noel, ikt, Grbac, IL, Jimi, carar, Edirne, Eder, aroma, Nansen NAGRADNI POJMI: PREKLETSTVO, UROK, ^AROVNICA, ^ESNOVE JEDI

Prosimo, da re{itev po{ljete do 15. septembra 2001 v ovojnici s pripisom KRI@ANKA 79 na naslov: Misteriji, [martinska 10, 1000 Ljubljana. Iz‘rebali bomo pet nagrajencev, ki bodo prejeli: 1. nagrada: 20.000 SIT 2. nagrada: {tirimese~na naro~nina na revijo Misteriji 3.-5. nagrada: knjiga zalo`be ARA

Misteriji 49


Nagradna kri`anka (79) Ime in priimek: Po{tna {t.: [t.: `iro ra~una:

50

Stalno bivali{~e: Dav~na {t.: Pri banki:

Dav~na izpostava: Operativna {t. banke:


Informirani kozarec


Ali vam je kaj mar va{ih mo`ganov? (in mo`ganov va{ih otrok)

Za{~ita pred sevanjem NORAD je naprodaj na vseh ve~jih po{tah v Sloveniji, ter v trgovinah: v Ajdov{~ini: Trgovina Medigo • na Bledu: Cvetli~arna-galerija Trg Bled in Trgovina Fontana • v Bre‘icah: Trgovina in galerija Darila Don • v Idriji: Trgovina TIM Mlakar • v Kopru: Trgovina MIA, v pritli~ju tr‘nice Koper • v Kranju: Trgovina Mars • v Kri‘ah: Trgovina Dava • v Ljubljani: Trgovina AUREA v BTC, hala Apritli~je, Knjigarna na ^opovi 3 • v Mariboru: Trgovina Darvel TC City 2. nad. • v Tolminu: Alpkomerc-trgovina Zlatorog • v Moravskih Toplicah: Veterinarski in`eniring Nabergoj, Trgovina za moje `ivali • v Novem Mestu: Trgovina Orient • v Novi Gorici: Manufaktura, posl. Narodna umetnost in Trgovina Medigo • v Pod~etrtku: Trgovina Lida v hotelu Breza in Drogerija Barbara v vasi Lipa • v Roga{ki Slatini: Industrijska trgovina Steklarske {ole • v Se`ani: Trgovina Klasje • v Slovskih Konjicah: Trgovina Viva Sana • v Slovenski Bistrici: Trgovina Viva Sana • v @i~ah: Prodajalna zeli{~ v @i~ki kartuziji V Sloveniji samo 2.975 SIT ARA zalo`ba d.o.o. [martinska 10, 1000 Ljubljana; tel.: 01/431-20-25


Revija-Misteriji-098_september-2001  

Sre~a v dvoje Sre~a v dvoje U~inki drog U~inki drog Sv. Peter seva v bolne otroke Sv. Peter seva v bolne otroke ISSN 1318-1777 LETNIK 9. - [...

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you