Revija-Misteriji-096_julij-2001

LETNIK 8. - [T. 96 - JULIJ 2001 - 600 SIT, 48 HRK

POZOR! BRANJE TE REVIJE LAHKO VPLIVA NA VA[E @IVLJENJE ISSN 1318-1777

Pogovor

z umrlimi Nebe{ki ljudje Krogla pove~uje avro Preproge

zdravja

Du{e: [e bolj{e kot seks

EKSPLOZIJA @IVLJENJA

Misteriji LETNIK 8. - [T. 96

julij 2001

8

23

Pogovor z umrlimi

Mo~ magi~ne krogle

[tudije so pokazale, da psihiki lahko komunicirajo z mrtvimi

Potrjen vpliv magi~ne krogle na bioelektromagnetno polje ljudi

9 Vsi imamo ESP sposobnosti Nasa in CIA sta dvajset let financirali parapsiholo{ke raziskave

29 Preproge zdravja Ali so v pirotske preproge vtkane ~akre, ki nosijo zdravstvena sporo~ila?

11 36

Ocean kozmi~ne energije

Kemija v hrani ubija

Zakaj so leta 1957 v ZDA uni~ili vse knjige Wilhelma Reicha

Prehrambena industrija brez predsodkov denar kuje iz strupov

17 Nebe{ki ljudje Antropologova poro~ila o avstralskih sre~anjih z Nezemljani

19

39 @ivi v grob Izmi{ljali so si razli~ne naprave, da bi zbujeni v grobu pre‘iveli

44

Kambrijska eksplozija `ivljenja

[e bolj{e kot seks

Narava ni le svet ~ekanov in krempljev ter potokov krvi {ibkej{ih bitij

Smrt je zgolj prijetno bujenje po dolgem spanju

Misteriji 3

PISMA Ilustrirana mese~na revija

Misteriji Naslov uredni{tva: Revija Misteriji, [martinska 10, 1000 Ljubljana Tel.: 01/231-93-60, fax: 01/230-16-27 Elektronska po{ta: ara@zalozba-ara.si Izdaja: ARA Zalo`ba d.o.o., Cigaletova 5, Ljubljana Direktor zalo`be: Jo‘e Vetrovec Tel.: 01/231-93-60 Odgovorni urednik: Jo`e Vetrovec Tel.: 01/231-93-60 Oblikovanje: J&V Ra~unalni{ki prelom: Luka Zlatnar Tel.: 01/431-43-83 Lektoriranje: Lili Epih Tajni{tvo in naro~nine: Lilijana Knez Tel.: 01/231-93-60 Oglasno tr`enje: Tel.: 01/431-20-25 Prodaja po po{ti: Vanda Klop~i~ Tel.: 01/431-20-25 Odprema po{iljk po po{ti: Franci Hemler Tel.: 01/529-42-44 Fotoliti: Grafi~ni studio K, Ljubljana Tisk: Tiskarna Ljubljana, Ljubljana Cena izvoda v maloprodaji 600 SIT. Prodaja v kolporta`i: Prodaja, Dunajska 5, Ljubljana, tel.: 01/473-88-41. V naro~nini, ki se pla~uje {tirimese~no (2.160 SIT), 10 % popusta. Poslovni ra~un: 02083-0011412222.

Devizni ra~un: 50100-620-133-900-579602.

4

[MARTINSKA 10, 1000 L JUBLJANA

NLP v Sloveniji drugi~

prej{nji {tevilki sem prebrala najprej vpraV {anje in potem va{ odgovor, ki me je nemalo za~udil.

Da uredni{tvo take revije ne ve ni~ o NLP-jih in sre~anjih z Nezemljani! Samo na internetu je kar precej strani, ki obravnavajo to temo. Med drugim sem zelo navdu{ena nad slovensko http://x.sgn.net, kjer najdete kar precej opisov takih videnj na slovenskem ozemlju.

Lepo Vas pozdravljam in Vam ‘elim {e veliko zanimivih in predvsem nenavadnih tem za pisanje.

Vanda, Ljubljana

Naj pogleda v prej{nja ‘ivljenja

rebrala sem nenavadno do‘ivetje v prej{nji P {tevilki revije Misteriji. @elela bi povedati Zlatki, da z brskanjem po dokumentaciji najbr‘ ne bo na{la

odgovora ali zadovoljive razlage za svoje takratno stanje. Morda bi bilo prav pogledati v prej{nja ‘ivljenja. Stanje nekak{ne kome ali polzavesti, potovanje v svetlem, prijetnem predoru ka‘ejo na ‘eljo po smrti, ki pa jo je podzavest premagala z ropotom, to je z ‘ivljenjem. Ko se je dokon~no prebudila, je ‘elela injekcijo proti bole~inam (realno) ali smrt (nerealno). Smrt je ‘e premagala z vrnitvijo iz predora, navidezna “‘elja” po njej je ostala zaradi zmedenih ob~utij, prepre‘enih s konkretno fizi~no bole~ino in nerazumevanjem ali se je vse zgodilo res ali ne.

Predvidevam, da je bila v vsaj enem prej{njem ‘ivljenju izjemno mo~no ~ustveno navezana na (zelo verjetno) svojega otroka ali mo{kega. Nesre~no ga je izgubila in bila je prepri~ana, da po svoji krivdi.

Odgovornost, krivda, oziroma posledica tega prepri~anja se je prenesla v se-

ALI

ara@zalozba-ara.si

danje ‘ivljenje, odtod tudi hude te‘ave z ledvicami, kajti v tem predelu telesa le‘i ves ~lovekov ~ustveni naboj. Operacijo je sre~no pre‘ivela, nadaljnje te‘ave z ledvenim pasom telesa pa ka‘ejo na to, da se odgovornost za dejanje iz prej{njega ‘ivljenja vedno “bri{e” po~asi. ^e ima oziroma bo imela otroke, naj izjemno pazi na to, da jih ne bo ~ustveno preve~ navezala nase, ker bo posledi~no nanje prenesla ob~utek krivde. [e huje pa bo, ~e se bo ONA preve~ navezala nanje, ker bo do smrti ostala nere{ena bremenov preteklosti. Osvobodi naj se strahov in za‘ivi polno in mirno. Ob~asne slabe fizi~ne ali psihi~ne pojave pa naj premaguje z mislijo, da je edinstvena oseba in osebnost in da bo {e vse dobro in prav. ^e bodo te‘ave prehude, pa naj se posvetuje z regresoterapevtom. Vso sre~o ji ‘elim!

Lana iz Novega mesta

NARO^ITE MISTERIJE IN POJDITE NA MORJE Med novimi naro~niki, ki se bodo naro~ili na Misterije v mesecu juliju, bomo iz‘rebali dve nagradi. Prva bo vodila iz‘rebanega naro~nika oziroma naro~nico na desetdnevne po~itnice v Lovi{te v ju‘ni Dalmaciji. Na po~itnice bo lahko popeljal/a {e svojega gosta. O vsem se bo pomenil/a z gostitelji, poklical/a bo v Lovi{te gospo Zdravko in se domenil/a, kdaj v septembru lahko pride v ribi{ko dru‘ino. (Tel.: 00 385 20 718 046).

Druga nagrada pa je enodnevni obisk k sveti Fo{ki.

Revijo naro~ite po telefonu 01/231-93-60.

ZANIMIVOSTI ‘iv klop~i~ kot na sliki levo, v Woodovi hi{i ni ni~ posebnega. Ko pa so lastnika te nenavadne dru{~ine le povpra{ali, ali mu je vzgoja tak{nih ‘ivali v veliko veselje, je na kratko odgovoril: “Sem dreser `ivali in povpra{evanje po ma~kah, ki prenesejo dru`bo glodalcev ali pa se z njimi celo igrajo, je kar precej{nje. Te `ivali s svojim obna{anjem slu`ijo moj kruh...”

D

MI[ BRUNO SPI Z MA^KI

K

ar ne uspe naravi, v~asih uspe ~loveku. Tako se je gospodu Suu Woodu iz Kenta v Angliji posre~ilo vzgojiti

pet ma~k, ki ne ka‘ejo povsem ma~jega zna~aja. K sebi brez zadr‘kov oziroma brez ‘elja po ve~nem obra~unu, ki

je ‘e najmlaj{im znan iz risank, sprejemajo hi{no mi{, ki ji je ime Bruno. Tako tudi dve ma~ki in ena mi{, vse zvito v

LUKNJA V BLATU IN OSMOJENO TRSTI^JE

P

replah je bil popoln, prvi ukrep pa prepoved pitja vode. Kaj pa se je v resnici zgodilo, ni vedel nih~e.

D

Pono~i je v malem mestecu Guyra v Ju‘nem Walesu v Avstraliji nekaj po~ilo. Tisti, ki so pono~i slu~ajno zrli v

nebo, so pripovedovali, da so videli, kako se je lete~i kro‘nik zaril v zemljo. Razdejanje ob vodnem zajetju je dopu{~alo to mo‘nost, saj je ob no~nem tresku nastala v blatu ovalna luknja z merami 15 in 8 metrov. Zjutraj so vsi bol{~ali vanjo in v strahu, da je v blato pogreznjeni NLP zastrupil njihovo vodonosno podro~je, tudi takoj prepovedali uporabo vode.

Potaplja~ (slika v sliki) je zlezel globoko v mulj in povedal, da ni na{el ni~esar.

Tudi skrbna analiza vode ni kazala na kakr{no koli onesna‘enje. Stvar so razlo‘ili strokovnjaki, ki so pri{li na pomo~ iz glavnega mesta.

Vdornino in po‘gano grmi~je je povzro~il meteor. Velik kot ‘ogica za golf.

D

KORENJE, KI SE POSTAVLJA

V

sakemu korenju se ne godi tako kot temu, na zgornji sliki, ki je zraslo v Bemersydu na [kotskem. Lastnik, pravzaprav ga je v uredni{tvo nekega angle{kega pode‘elskega ~asopisa prinesla njegova h~i Vivienne, je hotel ostati neimenovan in tudi uredni{tvu ni sporo~il, zakaj jim je poslal korenje. Slika pa je od{la v svet in kro‘i po ~asopisnih stolpcih brez komentarja. Samo slika. Brez imena lastnika.

D

Misteriji 5

Kozmobiolo{ki koledar za julij in avgust 2001 21.6. ob 12:58 21.6. ob 13:42 23.6. ob 14:55 24.6. ob 20:46 25.6. ob 07:13 27.6. ob 18:11 28.6. ob 05:19 29.6. ob 22:28

~et. pet.

21.06.

21.6. ob 12:58

22.06.

23.7. ob 02:31

sob. 23.06. ned. 24.06.

26.06.

sre.

27.06.

~et.

28.06.

pet.

29.06.

2.7. ob 05:13 4.7. ob 14:21 5.7. ob 17:04 7.7. ob 01:33

ned. 01.07.

25.7. ob 01:08 27.7. ob 04:17 28.6. ob 05:19

27.7. ob 12:08

03.07.

sre.

04.07.

~et.

05.07.

pet.

06.07.

9.7. ob 19:16

31.7. ob 06:43 31.7. ob 20:16 3.8. ob 07:53

5.7. ob 17:04

4.8. ob 7:56 5.8. ob 20:30

12.7. ob 02:36

13.7. ob 20:45 14.7. ob 13:13

tor.

10.07.

sre.

11.07.

~et.

12.07.

pet.

13.07.

24.7. ob 02:31 tor.

24.07.

sre.

25.07.

~et.

26.07.

pet.

27.07.

27.7. ob 12:08

ned. 29.07.

tor.

31.07.

sre.

01.08.

~et.

02.08.

pet.

03.08.

sob. 04.08.

31.7. ob 06:43

4.8. ob 7:56

ned. 05.08. pon. 06.08.

ned. 08.07. pon. 09.07.

ned. 22.07.

pon. 30.07.

1.7. ob 19:49

sob. 07.07.

9.7. ob 14:05

20.7. ob 21:44

sob. 28.07.

29.7. ob 10:44

pon. 02.07. tor.

20.07.

sob. 21.07.

24.7. ob 02:31

sob. 30.06.

1.7. ob 19:49

pet.

pon. 23.07.

24.6. ob 20:46

pon. 25.06. tor.

20.7. ob 21:44 21.7. ob 00:44

8.8. ob 09:05 9.7. ob 19:16

8.8. ob 10:50

10.8. ob 20:23

tor.

07.08.

sre.

08.08.

~et.

09.08.

pet.

10.08.

8.8. ob 10:50

sob. 11.08.

13.7. ob 20:45

sob. 14.07.

12.8. ob 09:53 13.8. ob 04:59

ned. 12.08.

12.8. ob 09:53

pon. 13.08.

ned. 15.07.

16.7. ob 20:26 17.7. ob 13:55 18.7. ob 23:56

20.7. ob 21:44

15.8. ob 09:55

pon. 16.07. tor.

17.07.

sre.

18.07.

~et.

19.07.

pet.

20.07.

17.7. ob 13:55

15.8. ob 23:35 17.8. ob 11:25 19.8. ob 10:53

20.7. ob 21:44

19.8. ob 04:55

tor.

14.08.

sre.

15.08.

~et.

16.08.

pet.

17.08.

15.8. ob 23:35

sob. 18.08. ned. 19.08.

19.8. ob 04:55

Osnovni podatki za naravno na~rtovanje rojstev so zbrani v knjigi Kozmobiolo{ki koledar in v reviji Narava Zdravje avgust 1999.

6

Ve~erno zvezdno nebo v juliju

Skica ve~ernega zvezdnega neba v za~etku julija; levo - pogled proti jugu, desno - pogled proti severu. Pri opazovanju se obrnemo proti jugu oziroma severu. Posamezno skico dvignemo pred seboj. S preslikavo posku{amo na skici narisane najsvetlej{e zvezde izslediti tudi na nebu.

Glavna ozvezdja in zvezde S poletjem dobiva ve~erno zvezdno nebo novo podobo. Ju‘ni del neba napolnjuje posebno svetel predel ozvezdij Strelca in Orla, ~ez katera gre Rimska cesta.

JU‘NA STRAN NEBA. Nizko na jugu lahko v ve~ernih urah opazujemo [korpijona, eno najlep{ih ozvezdij z glavno zvezdo Antares (Anti-Mars). Zvezda je dobila ime po svoji izrazito rde~i barvi, ki spominja na kri - te pa jo veliko prelijejo v vojnah (Mars - bog vojne!). Nad [korpijonom le‘ijo manj izrazita ozvezdja Ka~enosec s Ka~o in Tehtnica. Visoko na jugu in jugovzhodu komaj razpoznamo Herkula, lepo pa vidimo Venec ali Severno krono z Biserom (Gemo) in Volarja s svetlim Arkturjem (^uvajem).

Veliki poletni nebesni trikotnik, ki ga oblikujejo najsvetlej{e zvezde Deneb v Labodu, Atair v Orlu in Vega v Liri, le‘i {e na vzhodni strani neba, kmalu pa se bo vse bolj utrjeval na jugu. Na jugovzhodu vzhaja Strelec, na jugozahodu pa so oz-

vezdja Devica z glavno zvezdo Spiko (Klas), Krokar in ^a{a ter razpotegnjen in zdolgo~asen Lev z Regulom (Kralji~em).

SEVERNA STRAN NEBA. Blizu obzorja na severu izsledimo Kozo (Kapelo) v Vozniku in, ~e imamo posebno sre~o, {e Kastorja v Dvoj~kih. Ozvezdje Veliki medved (z Velikim vozom) najdemo visoko na severozahodu. Rep medveda (oziroma oje voza) je usmerjen proti jugu, kar lahko uporabimo pri orientaciji na zemlji{~u.

Kefej in Kasiopeja sta na severovzhodu.

NAD GLAVO . Od nadobzorni{kih ozvezdij je Zmaj blizu zenita, kjer je tudi Vega.

Vidljivost Rimske ceste se glede na prej{nji mesec zelo izbolj{a. Posebno dobro lahko opazujemo njen srebrnkasti trak v ozvezdju Labod.

Planeti Venera sveti kot Danica. Vidna je na vzhodni strani jutranjega neba pred vzidom Sonca. Sredi meseca vzide okoli 2. ure 30 minut.

Mars je v Ka~enoscu in viden vso drugo polovico no~i. Vse prej zahaja.

Jupiter je bil prej{nji mesec v konjunkciji s Soncem in zato nekaj ~asa neviden. Sredi julija se ‘e pojavlja nad vzhodnim delom obzorja kot jutranji planet. V za~etku meseca je {e v Biku, ob koncu pa ‘e v Dvoj~kih. Konec meseca vzide okoli 3. ure.

Saturn je jutranji planet, viden nad vzhodnim delom obzorja. Sredi meseca vzide okoli 2. ure 30 minut, potem pa vse prej.

Pomembnej{i pojavi 1. 7.: Dan traja 15 ur 42 minut.

4. 7.: Zemlja je najdlje od Sonca, oddaljena 152,1 milijona km in se giblje s hitrostjo 29,3 km/s.

5. 7.: Delni Lunin mrk, viden na Tihem in Indijskem oceanu, iz srednje in vzhodne Azije, vzhodne Afrike, Avstralije in Nove Zelandije. Pri nas ni viden.

Marijan Prosen

Misteriji 7

[tudije so pokazale, da psihiki lahko komunicirajo z mrtvimi

Pogovor z umrlimi Z

nizom eksperimentov, izvedenih na Univerzi v Arizoni, naj bi zbrali dokaze, ki po mnenju raziskovalcev govorijo v prid tezi, da nekateri “mediji” dejansko lahko komunicirajo z umrlimi, je Robert Matthews zapisal v The Sunday Telegraphu.

Ve~ina uradnih znanstvenikov odpisuje vse, kar je povezano s paranormalnimi sposobnostmi kot umotvore blodne‘ev in prevarantov. Gary Schwartz, profesor psihologije na Univerzi Tucson, je vzel problem resno ter izvedel laboratorijsko {tudijo medijev, se pravi ljudi, ki trdijo, da so sposobni komunicirati z umrlimi. Rezultati {tudije naj bi po Schwartzovih besedah pokazali na skrivnostno sposobnost medijev, da s 93 odstotno natan~nostjo nizajo dejstva o umrlih sorodnikih popolnoma neznanih ljudi.

“Najpomembnej{e pri tej zadevi je dejstvo, da obstoji razred visoko usposobljenih medijev, ki po~nejo nekaj

izrednega,” pravi Schwarz. Rezultati raziskave bodo objavljeni v `urnalu zdru`enja za psihikalne raziskave (Journal of the Society for Psychical Research).

V okviru eksperimentov, ki so jih izvajali v univerzitetnem laboratoriju za ~love{ke energetske sisteme, so pet medijev prosili, naj vzpostavijo stik z umrlimi svojci dveh posameznikov, ki ju niso poznali. V sklopu prvega eksperimenta je vsak medij v laboratoriju pre‘ivel uro ~asa z osebo, od katere je bil fizi~no lo~en s pregrado, da si ni mogel pomagati z vizualno podobo.

Oba sta za~ela govoriti o subjektovih umrlih svojcih, pri ~emer sta bila vseskozi pod nadzorom videokamere. Subjekti so smeli odgovarjati na medijeva vpra{anja, vendar samo z “da” in “ne”.

Na koncu vsake seanse so preverjali verodostojnost informacij, ki so jih posredovali mediji.

Posnetki posami~nih seans so pokazali, da so mediji povpre~no posredovali ve~ kot 80 podatkov o umrlem, vse od imen, informacij osebnega zna~aja, do okoli{~in njegove smrti.

Po besedah gospoda Schwartza je analiza zanesljivosti podatkov, ki so jih posredovali mediji, pokazala, da je bilo v povpre~ju 83 odstotkov podatkov to~nih, nekateri mediji pa so dosegli celo 93-odstotno to~nost podatkov. Podoben uspeh so dosegli tudi pri eksperimentiranju z drugim subjektom, pa tudi takrat, ko mediji niso smeli neposredno komunicirati s subjektom.

Skeptiki pa {e niso prepri~ani. Dr. Chris French, vodilni strokovnjak na tem podro~ju na Goldsmiths College v Londonu, sicer pravi, da so Schwartzovi rezultati zanimivi, vendar ne dajo odgovorov na vrsto vpra{anj.

“Rezultati te {tudije so tako druga~ni od dosedanjih rezultatov, da bi bilo potrebno zelo natan~no preveriti, kako je bila {tudija izvedena,” pravi dr. French.

Skeptiki ‘e dolgo trdijo, da uspeh medijev lahko pripi{emo tako imenovanemu “hladnemu branju”, ko na osnovi predvidljivih dejstev ugibajo o umrlih ljudeh. Na primer tako, da vpra{ajo, ali je pokojnik umrl zaradi bolezni srca, ki je pogost vzroke smrti.

Raziskovalci v Arizoni pa odgovarjajo, da so prosili skupino ve~ kot 60 nemedijev, naj posredujejo iste informacije kot mediji glede istih subjektov. Zadetkov v polno je bilo le 36 odstotkov, rezultat najbolj uspe{nega med njimi pa je bil le 54-odstoten.

Gospod Schwartz je izjavil, da je uporabil vse mo‘ne previdnostne ukrepe ter tako uspe{no prepre~il nezavedne ali odkrite prevare.

D

8

Nasa in CIA sta dvajset let financirali parapsiholo{ke raziskave

Vsi imamo ESP sposobnosti P

arapsihologija obstaja in deluje. Tako trdi ugledna osebnost, ameri{ki fizik Russel Targ, v svetu parapsihologije zelo ~islan znanstvenik in najvidnej{i predstavnik ameri{kih vladnih parapsihologov.

Leta 1972 je postal vodja univerzitetne raziskovalne skupine, ki je na Stanfordskem raziskovalnem in{titutu v Kaliforniji preu~evala ESP (sposobnosti zunaj~utne zaznave). Pravzaprav je bil Targ ustanovitelj in glavni animator te skupine. Mnogi parapsihologi pa so vsa ta leta slutili to, kar je bilo kon~no potrjeno: raziskave sta celih dvajset let financirali NASA in CIA! Po dveh desetletjih je skrbno ~uvano skrivnost obelodanil sam Russel Targ, ki je sedaj ‘e v pokoju in ga zaprisega molka ne ve‘e ve~ v celoti. Targ je s sodelavcem Haroldom Puthoffom (tudi ta je, tako kot Targ, specialisst za fiziko laserjev) leta 1977 objavil knjigo Mind-reach, presenetljivo znanstveno parapsiholo{ko razpravo, v kateri sta avtorja brez sprenevedanja trdila, da je “ videnje na daljavo” nesporno dejstvo in da je “v latentnem stanju najbr‘ zelo pogosto”. V ~asu izida je knjiga v znanstvenih krogih izzvala kopico kritik. Skeptiki so fizikoma (ki sta v eksperimentalnem delu uporabila dva znana senzibila, Inga Swanna in Pat Price) o~itali, da so bile njihove raziskovalne metode preve~ povr{ne.

VSI IMAMO ESP SPOSOBNOSTI Eksperimente so izvajali takole: Senzibila, s katerima sta delala, sta morala na{teti pribli‘no deset krajev na obmo~ju Stanforda. Targ in Puthoff sta nato priskrbela fotografije teh krajev ter vsa-

ko posebej vtaknila v ovojnico. Iz kup~ka so nato naklju~no izvlekli eno ovojnico in senzibil je moral uganiti, kateri kraj je na fotografiji ter kraj opisati. Skeptiki so opozarjali, da so senzibili kraje vnaprej poznali ter da so bile fotografije dokaj stereotipne, z enimi in istimi elementi: drevesi, cestami, rekami in jezeri, ki so jih senzibili seveda spretno uporabili v svojih (veliko preve~) splo{nih opisih. Stvari so bile, kot bomo videli, precej druga~ne.

Nekdanji fizik CIE potrjuje obstoj psihi~ne {pijona‘e.

Russel Targ je plah mo‘akar in se le redkokdaj udele‘uje javnih debat. Z njim so se sre~ali sodelavci italijanske revije Il Misteri in ga intervjuvali v Busseru, v milanski provinci, na prireditvi, ki jo je organizirala italijanska revija Astra. Spremljala ga je psihologinja Jane Katra, strokovnjakinja za samozdravljenje, ki je v Targovem ‘ivljenju odigrala pomembno vlogo.

NOVA FIZIKA Targ namre~ trdi, da je pred leti zbolel za rakom na ‘elodcu in da ga je Jane pozdravila s pomo~jo volje in meditacije. Rekla mu je: “Doslej si gledal v druge; ~as je da pogleda{ vase.”

Kakor koli ‘e, ~eprav nas ta nagnjenja, ki izhajajo iz New Agea, ne prepri~ajo povsem, ni nobenega dvoma, da je Targ deloval v okviru tajnih slu‘b. Podatki, s katerimi sicer precej skopari o t.i. “Projektih v ~rnem” , ki jih je izvajala CIA, so preve~ natan~ni in specifi~ni, da bi bili izmi{ljeni in predpostavljajo poglobljeno poznavanje zadev, ki ni v dosegu kogar koli. Njegovi zadnji knjigi, Miracles of

Russel Targ, v svetu parapsihologije zelo ~islan znanstvenik in najvidnej{i predstavnik ameri{kih vladnih parapsihologov.

the Mind (^ude‘i uma) in The Heart of the Mind (Srce uma), vsebujeta {tevilna razkritja, ki so v Ameriki povzro~ila val polemik. “[tevilni dokumenti, ki jih je v zvezi z eksperimenti izdelala CIA, so {e danes tajni,” nam takoj pove. “O nekaterih zadevah smem govoriti, o drugih pa ne, saj `elim ostati zvest zaprisegi o tajnosti; pobude o odpiranju dosjejev v zvezi z ESP ni dala CIA, ampak sem sam direktorja te ustanove prosil, ~e lahko nekatere podatke razkrijem. S~asoma bo seveda vse pri{lo v javnost, predvsem pa kon~ni zaklju~ki, do katerih smo se dokopali, kon~na tajna: vsi imamo ESP sposobnosti...”

“Zanimanje CIE za ESP je bilo izredno veliko,” nadaljuje fizik.” Na univerzi Stanford smo imeli tri meditacijska polja za urjenje senzibilov. Prebrali smo tudi vse sanskrtske tekste, da bi ~rpali tudi iz orientalskih znanj. Paradoksno pri tem je bilo, da nismo nikoli razumeli fizike teh fenomenov: potrebno bo zgraditi novo fiziko, saj ti pojavi ne spo{tujejo znanih fizi~nih zakonov. To, s ~imer imamo opravka, ni niti podobno metafiziki. Edini, ki se je pribli`al razumevanju teh fenomenov, je bil Einstein, ki je trdil, da dva delca, ki se raz-

Misteriji 9

V SI

IMAMO

ESP

SPOSOBNOSTI

Jane Katra, psihologinja, strokovnjakinja za samozdravljenje.

letita, ohranita nek neposreden stik na osnovi neke oblike energije. S senzibili je podobno. CIA nam je v dvajsetih letih dala 40 milijonov dolarjev za urjenje senzibilov. Delali smo na telepatiji in jasnovidnosti; na vrhunskih sre~anjih, posve~enih sporazumu SALT o raketah, smo “skenirali” misli ruskih delegatov; uporabljali smo dva ali tri senzibile, ki so morali ugotoviti, ali so bili Rusi odkritosr~ni in ali so bili njihovi nameni dobri; kasneje smo odkrili, da so oni isto po~eli z nami.

Na Stanfordu smo si celo znali podrediti voljo posameznikov z mo~jo misli: spreminjali smo izbire subjektov, ki so nam slu‘ili kot poskusni zaj~ki, umsko smo vplivali na njihovo voljo. Spremembe, ki smo jih uveljavljali s pomo~jo ESP, niso bile le fiziolo{ke, ampak so vplivale tudi na zavest. V primeru Sovjetov so na{i senzibili lahko razumeli, kaj ho~ejo, tako da so pogledali v njihove mo‘gane.

Delali smo le s senzibili, ki so bili po poklicu policisti ali vojaki, in ki jih je zavezovala prisega molka. CIA ni zaupala civilistom in Pentagon nam je pomagal izbirati najprimernej{e posameznike iz lastnih vrst. Sodelovali smo tudi z Urijem Gellerjem (glej uokvirjen tekst), ki pa je bil civilist in poleg tega {e tujec, zato nas ni nikoli spremljal na misijah.

Geller je imel dokaj razvite sposobnosti, ki pa niso bile ni~ posebnega. V vseh teh letih sem se sre~al s {tevilnimi posamezniki, ki so bili mnogo bolj talentirani kot on. Lahko celo trdim, da ima

10

psihi~ne sposobnosti vsakdo izmed nas; nekateri senzibili pa se dvigajo visoko nad povpre~jem.

“Projekt, ki smo ga izvajali,” je nadaljeval Targ, “se je najprej imenoval Scanner in kasneje Stargate. Vohunili smo za Rusi, Kitajci in Iranci; na{i senzibili so v Kazakstanu odkrili tajno rusko bazo. Ko so iranski teroristi ugrabili osebje ameri{ke ambasade v Teheranu, smo si miselno predstavljali obmo~je, da bi preverili, ali so talci dejansko nepo{kodovani, kot so trdili teroristi, saj je ta podatek predstavljal temeljni pogoj za pogajanja.

Leta 1984 smo odkrili rusko opori{~e v Semipalatinsku in ruski bombnik, ki je strmoglavil v Kongu. Na{i senzibili so nam postregli s koordinatami, ki so od dejanskih odstopale le kilometer. Tako sta dva na{a agenta lahko fotografirala notranjost ruskega prototipa {e pred prihodom KGB-ja.”

Targ pravi, da ne ve veliko o podobnih vladnih raziskavah v drugih dr‘avah: “Kolikor vem, trenutno raziskujejo v privatnih ustanovah v Utrechtu, na univerzi v Edinburghu ter na Univerzi Princeton v ZDA. Kar zadeva Ruse, nimajo ve~ sredstev. V obdobju hladne vojne pa so v to dejavnost vlagali ogromno denarja. Kasneje so morali prekiniti z eksperimenti, ker so potem, ko so znanstveno dokazali obstoj ESP, {tevilni znanstveniki do‘ivljali napade misRussel Targ je v sodelovanju z Haroldom Puthoffom preu~eval fenomen Uri Geller. V reviji Nature z dne 18. oktobra 1974 sta raziskovalca poro~ala o rezultatih eksperimentov: “Geller je zaznal informacijo, ki je nih~e ni mogel poznati. V jekleno {katlo smo postavili kocko. [katlo smo zaprli, eden od eksperimentatorjev pa jo je mo~no stresel in polo`il na mizo. Polo`aj kocke v {katli je bil torej vsem neznan. Geller je moral povedati, katero {tevilo je na gornji ploskvi kocke. V osmih od desetih poskusov je to~no ugibal, v preostalih dveh poskusih pa ni `elel ugibati.

ticizma in izgubljali razsodnost.”

“Leta 1972 so me zaradi mojih raziskav o laserjih povabili na konvencijo NASE,” je nadaljeval.”Namesto o laserjih pa sem moral poro~ati o ESP ter o mojih raziskavah s senzibili. Vrhovnim poveljnikom NASE sem jasno povedal, da lahko zgradim stroj za astronavte s paranormalnimi sposobnostmi, ki bo te njihove sposobnosti {e potenciral ter jih obenem psiholo{ko stabiliziral, da ne bodo zblazneli zaradi travm, ki jih povzro~ajo potovanja v vesolje. Po kon~ani konferenci me je poiskal Werner von Braun in mi predlagal podpis pogodbe.

Rekel mi je, da verjame v ESP fenome-

Znanstveniki so do‘ivljali napade misticizma in izgubljali razsodnost. ne, saj je bila njegova babica senzibil. Pri NASI sem bil zaradi svojih raziskav o laserjih znan kot resen znanstvenik.

Kmalu sem dobil finan~na sredstva in na Stanford Institute za~el z raziskavami. Preu~eval sem na~ine potenciranja mentalnih sposobnosti, ki bi pilotom NASE omogo~ili ve~jo psiholo{ko stabilnost (in prepre~ili, da bi zapadali v halucinacije). Stroj za potenciranje cerebralnih sposobnosti sem res zgradil in ga krstil za ESP-Machine. Potencialni astronavti so vzpostavljali stik z lastno psiho s pomo~jo niza vaj ter jo tako oja~evali. Splo{no znano je, da je moj prijatelj Mitchell na potovanju z Zemlje na Luno izvedel telepatski eksperiment, ki ga NASA ni predvidela v svojem na~rtu.

Kasneje sem za~el sodelovati s tajnimi slu‘bami...”

Govor o vesolju je mo~no vzburil na{o radovednost. Glede njegove izku{nje z NASO in tajnimi slu‘bami smo ga {e vpra{ali, kaj misli o NLP-jih. Za to temo pa je bil popolnoma gluh. “Ni~ ne vem o NLP-jih,” je le dejal, medtem ko so njegovi spremljevalci planili v smeh.

Razumeli smo, da je bilo vse to, kar nam je povedal, le vrh ledene gore.

Zakaj so leta 1957 v ZDA uni~ili vse knjige Wilhelma Reicha

Ocean kozmi~ne energije T

riindvajsetega avgusta leta 1956 (!!) so ognjeni zublji uni~ili vse knjige, ki jih je napisal Wilhelm Reich, nekdanji freudovski psihoanalitik, bojeviti komunist in ugledni znanstvenik, ki so ga dolga leta preganjali freudovci, komunisti in znanstveniki.

Nalogo, da izvr{ita sodnikov ukaz, sta dobila policista Conway in Ledder z Urada za hrano in zdravila (Food and Drug Administration), zveznega organa, ki skrbi za nadzor nad ‘ivili in nad farmacevtskimi izdelki.

Policista sta svojo nalogo opravila z dobr{no mero uni~evalskega besa, ki je imel le malo skupnega s poklicno dol‘nostjo. Iz knji‘nice ustanove “Orgone Institute” v New Yorku, ki jo je ustanovil sam Reich, sta odnesla vse knjige in publikacije ter s {estimi tonami literature nalo‘ila kamion, ki je tovor odpeljal v se‘igalnico na Manhattnu.

Isto~asno so drugi uradniki razstavili in uni~ili vse aparature, ki jih je izumil Reich, se pravi orgonske akumulatorje, skupaj z vso spremljajo~o dokumentacijo.

Le nekaj mesecev prej, 25. maja 1956, je sodnik Sweeney izrekel sodbo zoper Reicha in njegove najtesnej{e pomo~nike ter znanstvenika obsodil na dve leti zapora zaradi “raz`alitve sodi{~a”.

Reich se namre~ ni udele`il predhodne razprave, na kateri bi se bil moral zagoReich v Slettenu na Danskem leta 1914.

Policista sta s {estimi tonami literature nalo`ila kamion, ki je tovor odpeljal. V se‘igalnici na Manhattnu so za‘gali vse knjige, isto~asno so razstavili in uni~ili vse aparature, ki jih je izumil Reich, se pravi orgonske akumulatorje, skupaj z vso spremljajo~o dokumentacijo.

varjati zaradi (neutemeljene) obdol`itve, da je organiziral {pekulantske akcije za prodajo neu~inkovitih terapevtskih aparatov.

MISTIK, NOREC, PORNOGRAF, ANARHIST ...

V ZDA, kamor se je Reich zatekel, potem ko je v Evropi leta in leta do‘ivljal gro‘nje, bojkote in izgon najprej nacisti~nih in nato komunisti~nih oblasti, se je pregon za~el zaradi serije obrekovalnih ~lankov izpod peresa gospe Mildred Edie Brady, za katero je nekdanji Freudov u~enec trdil, da gre za zna~ilen primer osebnosti, ki boleha za “emocionalno kugo”. Prvi ~lanek, ki je v Harper’s Magazine iz{el aprila 1947, je nosil pomenljiv naslov “Novi kult seksa in anarhije”; naslov drugega, ki ga je maja 1947 priob~ila revija “New Republic”, je bil “Nenavaden primer Wilhelma Reicha”.

Leta 1948 so slednjega objavili v biltenu za klini~no informiranje ameri{kih psihiatrov, s ~imer ga je na nek na~in uradno priznala zdravni{ka srenja. Novinarka je Reicha proglasila za mistika, norca, pornografa in anarhista, ki naj bi organiziral neke vrste seksualni reket ter se sku{al na {pekulantski na~in okoristiti s prodajo nekoristnih orgonskih akumulatorjev.

Ti sramotilni ~lanki so dosegli svoj namen, saj so se psihiatri, psihoanalitiki, zdrav-

Misteriji 11

OCEAN KOZMI~NE ENERGIJE vemo o elektromagnetni niki, novinarji, politiki in energiji... obstoj te enerbirokrati kot stekli psi gije, ki sem jo imenoval zapodili za avstrijskim “orgon”, sem dokazal ne pregnancem in njegovim le pri `ivih organizmih, domnevnim “kultom seampak tudi v atmosferi ksa in anarhije”. in v zemlji. To so mi omo^e Reich ni bil navago~ile aparature, s poden {arlatan, ni mogel mo~jo katerih sem to enerbiti ni~ drugega kot pagijo spremenil v vidno, jo ranoik, shizofrenik, zaspodbudil, da se je konslepljenec: njegove razicentrirala in izmeril toskave o raku in orgonu plotne spremembe, ki jih so bile jasen dokaz njepovzro~a. gove psihoze. Mnenje izEnergijo z zadovoljivedenca psihiatra, ki ga vimi rezultati uporabljam je zahteval sodnik - le ta Reichova {tudijska soba v observatoriju orgonske energije v Orgononu. je morda `elel znansttudi v raziskavah na podvenika za{~ititi pred zaporno kaznijo s njegovo telo `e popolnoma ohladilo, ro~ju zdravljenja raka.” sklicevanjem na zmanj{ano pri{tevnost - njegova noga pa je bila nenavadno skrReich je Einsteina prosil, naj ga sprejpa je bilo, da je obdol`eni umsko popol- ~ena, kot bi pred smrtjo prestajal ne~lo- me in veliki fizik je na to pristal. Sre~ala ve{ke muke.” noma zdrav. sta se 13. januarja 1941 na Eisteinovem ^e bi torej govorili o umoru, ne bi bili domu in se pogovarjala celih pet ur. EinReich je moral oditi v zapor z zavestjo, kot je tudi povedal na sojenju, da bo dale~ od resnice. stein je opazoval orgon s pomo~jo aparato “gotovo pomenilo smrt pionirja znaZakaj so se “mali ljudje” zarotili proti ture, ki jo je izumil Reich: nosti zaradi skupine psihopatov”. Ne- Reichu, zahtevali njegovo smrt in uni“Ugasnil sem vse lu~i v hi{i, mu posre~na prerokba se je uresni~ila 3. no- ~enje njegovega dela? Zakaj je bila njedal orgonoskop ter mu povedal, kako vembra 1957 v zveznem zaporu Lewis- gova herezija tako nevarna? Odnos med naj ga uporablja. Presene~eno je vzklikburg v Pennsylvaniji.

Reichom in uradno znanostjo nam bo nil: Uradno poro~ilo o smrti govori o morda pojasnil naslednji pomenljivi do“Da, res je, tam je. Tudi jaz jo vidim.” sr~ni kapi (zama{itvi koronarnih arterij), godek.

Ve~krat je pogledal v orgonoskop in skoraj gotovo pa je avstrijski zdravnik rekel: BIOLO[KA prejemal eksperimentalna zdravila (zapornike so rutinsko uporabljali kot po“Vseskozi opa`am to svetlikanje. Kaj ENERGIJA skusne zaj~ke v zameno za skraj{anje pa ~e je to v mojih o~eh?”

Tridesetega decembra 1940 je Albert zaporne kazni).

Einstein prejel Reichovo pismo. “Pred Dokaz o objektivni prisotnosti ‘arReichov sojetnik, Adolphus Hohen- nekaj leti,” se je glasil uvod, “sem od- kov je po Reichovih izjavah dejstvo, da see, je podal naslednje pri~evanje: kril biolo{ko energijo, ki deluje na svojst- lahko svetlikanje oja~imo, ~e ga opa“Ta veliki zdravnik mi je ve~krat pri- ven na~in, saj se v mnogih vidikih obna- zujemo z eno le~o. To ne bi bilo mo‘no, {el naproti s solznimi o~mi in mi govo- {a razli~no od vsega, kar dandanes ~e bi {lo za subjektivno zaznavo. K temu je dodal pretresljivo podrobril, kako so ga ti prekleti sanost, povezano z orgonskim disti, absolutni gospodarji “Poslu{aj, mali ~lovek: tvoja zapu{~ina je diamant, akumulatorjem (aparaturi, ki `ivljenja 1200 zapornikov, ki `ari v tvoji roki. Vidi{ se takega, kot si v resnici. jo je izumil sam Reich in ki spravljali ob pamet s svojimi Poslu{aj to, kar ti tvoji vodje in predstavniki ne upajo sestoji iz {katle z notranjo “eksperimentalnimi zdravipovedati: “Ni~ drugega nisi kot navaden mali ~lovek.” kovinsko steno, v kateri se li”; rinili so ga naravnost v zbira energija, ter iz zunanjebrezno smrti... Rekel mi je, da Potrudi se razumeti dvojni pomen teh besed: “mali” in ga sloja organske materije ne prena{a zdravil, s kateri“navaden”. Trpi{ za emocionalno kugo. Bolan si, zelo volne, lesa, bomba‘a - ki vsrmi obremenjujejo njegovo tebolan, mali ~lovek. Sam nisi ni~ kriv za to. Tvoja odgokava atmosferski orgon in ga lo. In res je bil ~ez dva dni `e vornost pa je, da bolezen premaga{.“ deloma prevaja v smer kovinmrtev. Ko so ga na{li, se je

12

OCEAN KOZMI~NE ENERGIJE skega dela. Ta energijo usmeri nazaj v notranjost, kar omogo~a konstanten proces koncentracije): v notranjosti akumulatorja in njegovem zgornjem delu je temperatura ob~utno razli~na kot v zunanji atmosferi.

Einstein je vzneseno vzkliknil: “To ni mogo~e! ^e bi bilo to res, bi bila to bomba!”

Reich je obljubil, da bo ob naslednjem obisku Reichova vila je danes spremenjena v muzej. prinesel s seboj akumulator. Einstein je Reichu zagotovil svojo terega me je opozoril eden od mojih asispodporo, ~e bi se njegova opa‘anja iz- tentov. Menim, da sem s temi eksperikazala za verodostojna in dokazljiva. menti popolnoma pojasnil problem,” je zaklju~il Einstein. “Razlika v temperaOb slovesu je Reich dejal: “Ali sedaj razumete, zakaj me imajo turi ni v nikakr{ni povezavi s kovinsko {katlo in z njenim ovojem: gre preproza norega?” sto za posledico delovanja horizontalne “Popolnoma razumem,” je odgovoril mizne plo{~e.”

Einstein.

Reich je v odgovor napisal kar 25 strani Na za~etku februarja se je Reich vrdolgo pismo: hipoteza konvekcije ne monil k Einsteinu z manj{im akumulatorre dr‘ati, saj lahko fenomen prepre~imo jem ter izvedel meritve temperature. tako, da akumulator postavimo na razEinstein je bil dokaj pretresen. Reicha je li~na mesta (na prosto, v klet itd.), v razli~nih pogojih (obesimo ga na strop ter zaReich je moral oditi v {~itimo s {e eno zgornjo horizontalno mizno plo{~o); razlaga, da pove~anje zapor z zavestjo, kot je temperature povzro~i koncentracija enertudi povedal na sojenju, getskega sevanja, ostaja aktualna. Reich je nanizal {e neverjetne podatke o rezulda bo to “gotovo tatih, dose‘enih pri ve~ kot 200 rakavih pomenilo smrt pionirja bolnikih, ki so vsak dan pre‘iveli pol ure znanosti zaradi skupine v orgonskem akumulatorju.

V primerjavi z bolniki, ki niso bili psihopatov”. dele‘ni take obravnave, so Reichovi zaprosil, naj mu pusti akumulator, da prostovoljci ‘iveli trikrat dlje. Znanstga bo lahko natan~neje preu~il. Deset venik je tudi na kratko razlo‘il svojo dni kasneje je Reich prejel Einsteinovo teorijo o ‘ivljenju kot energetskem fenopismo: po njegovem mnenju skok tem- menu ritmi~ne (raztezanje - kr~enje) in perature ni bil povezan s strukturo aku- {tiristranske pulzacije (napetost-nabojmulatorja, ampak je nastal zaradi pre- praznjenje-spro{~anje).

“Kakr{na koli bo Va{a odlo~itev po mikov toplega in hladnega zraka v prostoru, v katerem je izvajal meritve. [lo je, prebiranju mojih pojasnil,” je zaklju~il skratka, za “fenomen konvekcije, na ka- Reich, “se Vam zahvaljujem za trud, ki

ste ga vlo`ili v eksperimente. Z izjemo mojih francoskih in skandinavskih sodelavcev ste bili v zadnjih 12 letih edini znanstvenik, ki je doumel fizi~ne osnove moje biolo{ke teorije, se pravi razvoja mehur~kov organske materije zaradi delovanja energije, ki jo oddaja materija...”

PRESTRA[ENI EINSTEIN Einstein se ni odzval ne na to pismo ne na vsa ostala. Po nekaj mesecih je Reich od njega zahteval, naj mu vrne aparature, ki mu jih je bil posodil. Veliki fizik mu je sicer vrnil akumulator, ne pa orgonoskopa, ki ga je samovoljno obdr‘al kot darilo. Po dveh mesecih vztrajnih zahtev je fizik vrnil tudi slednjega. Dve leti kasneje se je Reich s sodelavci odlo~il v celoti objaviti svojo korespondenco z Einsteinom, saj so se v univerzitetnih krogih raz{irile govorice, da je Einstein na podlagi resnih znanstvenih preverjanj ovrgel Reichove

Aparatura sestoji iz {katle z notranjo kovinsko steno, v kateri se zbira energija, ter iz zunanjega sloja organske materije - volne, lesa, bomba‘a - ki vsrkava atmosferski orgon in ga deloma prevaja v smer kovinskega dela. eksperimente. Ko je Einstein zvedel za to odlo~itev, je takoj pisal Reichu.

“Ne dovolim vam objave svoje korespondence in vas obve{~am, da bom uporabil vsa sredstva, ki jih imam na

Misteriji 13

OCEAN

KOZMI ~ NE ENERGIJE

razpolago, da prepre~im nezakonito izkori{~anje mojega imena v tej zadevi.

Ne morem dovoliti, da bi se moje ime uporabljalo v propagandne namene, {e posebej, ker gre za zadevo, v katero prav ni~ ne zaupam.”

V naslednjem pismu je Reich Einsteinu o~ital zlonamerne obto‘be na njegov ra~un ter ga povabil, naj “nastopi proti na{im obrekovalcem in ne proti nam”, ~e res ‘eli prepre~iti izkori{~anje svojega imena. Einsteinov odgovor je bil kratek: njegovi nameni niso bili sovra‘ni, a zanj je bilo vpra{anje orgonskih akumulatorjev dokon~no zaklju~eno:

Reich je nanizal neverjetne podatke o rezultatih, dose‘enih pri ve~ kot 200 rakavih bolnikih, ki so vsak dan pre‘iveli pol ure v orgonskem akumulatorju.

“Prosim vas za diskretnost, kar zadeva moje ustne in pisne trditve, kot sem bil jaz vedno obziren do va{ih.”

Reich je spo{toval fizikovo voljo. [ele po Einsteinovi smrti, leta 1955, je zalo‘ba Orgonskega in{tituta objavila korespondenco obeh znanstvenikov pod naslovom “The Einstein Affair”.

Hereti~ni Reich je o~itno prestra{il tudi samega Einsteina kot pred njim tudi Freuda: potrditev njegovih odkritij bi za te racionalne ume pomenila privzemanje popolnoma druga~ne vizije sveta, odklon od znanih postavk Galilejeve znanosti ter potop v tema~ni labirint naravne filozofije Goetheja in Mesmerja, Fausta in Frankensteina. Briljantni galicijski psihoanalitik, ki je bil eden najbolj{ih Freudovih asistentov, pa tudi njegov osebni prijatelj, je bil nepodkupljiv komunisti~ni aktivist. V tridesetih letih je ustanovil Narodno zvezo za proletarsko seksualno politiko ali Sexpol. Kas-

14

neje so ga izklju~ili najprej iz Komunisti~ne partije, nato pa {e iz Zdru‘enja psihoanalitikov. Nekdanji tovari{i so postali njegovi najhuj{i nasprotniki.

Freud naj bi ga obrekoval, stalinisti imenoval jih je rde~i fa{isti - pa naj bi ga hoteli umoriti zaradi izdajstva.

USTVARJANJE BIOGENEZE Reich se je brez strahu loteval vseh tabujev. Zanj je bila formula orgazma z zna~ilnim {tiristopenjskim ritmom formula ‘ivljenja nasploh. Bioni, osnovni delci, ki jih je odkril, naj bi predstavljali prehajanje ‘ive materije v ne‘ivo in tako ustvarjali biogenezo, ki je nedoumljiva za biologijo s kemijsko in mehanicisti~no usmeritvijo. Orgon je eter, je vseprisoten, univerzalen ocean kozmi~ne energije, ki napolnjuje in zaganja celotno vesolje, energetska polja organizmov, meteorolo{ke razmere v atmosferi, galakti~ne premike. Vse se ujema v nenehnem pretoku vitalne energije, ki povezuje makro in mikrokozmos. Ko pride orgonska energija, nasprotnica atomske energije, v stik z nuklearnim sevanjem, se spremeni v t. i. DOR (Deadly orgone smrtni orgon), nevarno in smrtno silo.

Prvobitna kozmi~na energija, energija alfa ali Ea naj bi bila sposobna transportirati vesoljska plovila, NLP-je. To so neke vrste fantazemske ladje, ki jih pilotirajo vesoljska bitja Core (iz zveze Cosmic Orgon Energy), nositelji zlonosne substance, imenovane Melanor, ki naj bi povzro~ala spreminjanje zemlje v pu{~avo in naj bi raz{irjala DOR. Te ideje so bile preve~ heterodoksne, {e posebej zaradi spremljajo~ih prakti~nih aplikacij, presenetljivih Reichovih izumov: orgonskega akumulatorja, ki u~inkuje pri zdravljenju raka, cloudbusterja - stroja za ustvarjanje oziroma uni~evanje oblakov, ki lahko po ‘elji pri~ara meteorolo{ke spremembe in pomaga pri razkrojevanju DOR-a v atmosferi, vesoljskega topa, razli~ice cloudbusterja, s katerim je mo‘no onesposobiti

NLP-je. V svoji zadnji knjigi, Contact with Space (Stik z vesoljem), ki je tudi najbolj kontroverzna, Reich razkriva najbolj skrajne plati svoje hereti~ne filozofije. Mnogi so tekst ozna~ili za proizvod paranoi~nega uma.

V mnogih drugih tekstih, kot so na primer “Poslu{aj mali ~lovek”, “Eter, Bog in Zlodej”, “Kozmi~na supraimpozicija”, “Umor Jezusa Kristusa”, pa Reich razglablja o plodovitih in nepojemljivih mo`nostih. Prav v “umoru Jezusa Kristusa” je Reich prvi~ uporabil izraz MODJU, ki ga je izvedel iz za~etnih ~rk priimka ovaduha MOceniga, ki je Giordana Bruna zato`il inkviziciji, ter Stalina, DJU-ga{vili. Beseda simbolizira `e prej omenjeno emocionalno kugo, ki ni ni~ drugega kot inkvizicijsko nasilje, libidinozna skleroza, zanikanje `ivljenja,

Orgon je eter, je vseprisoten, univerzalen ocean kozmi~ne energije, ki napolnjuje in zaganja celotno vesolje, energetska polja organizmov, meteorolo{ke razmere v atmosferi, galakti~ne premike. proti kateri se je Reich vedno sr~no boril, taiste emocionalne kuge, ki je zahtevala `rtvovanje Bruna, Kristusa in naposled tudi njega samega.

Oporoka Wilhelma Reicha narekuje, naj se vsa finan~na sredstva zdru‘ijo v Sklad za raziskave o otro{tvu ter naj se za obdobje 50 let zape~atita njegov arhiv in njegova osebna knji‘nica. Tretjega novembra 2007, ko bodo pe~ate odstranili, bomo kon~no zvedeli za poslednje skrivnosti tega misti~nega heretika ali, ~e ‘elite, modrega norca.

Morda bo pa to kon~ni obra~un z emocionalno kugo!

R.P.

Misteriozna Luna (13)

Stare in nove skrivnosti N

a Luni so tudi ~udne in ogromne okrogle odprtine oziroma luknje, za katere je astronom Wilkins prepri~an, da so lahko povezane z ob{irnimi notranjimi votlinami Lunine notranjosti. So te povezovalne luknje prehodi za tuja bitja, da pridejo ven in gredo noter v votlo vesoljsko ladjo - Luno?

SKRIVNOSTNA LUKNJA Wilkins trdi, da je z najmo~nej{im daljnogledom v Evropi odkril eno tako ogromno luknjo. Imenoval jo je umivalnik, ker pa~ tako izgleda. Gre za ogromno okroglo odprtino v Luni v kraterju Cassini A in ima premer dveh nogometnih igri{~. O tej luknji pravi, da Krater Krieger in okoli{ka pokrajina. Desno od kraterja se vidi pet trikotni{kih “konstrukcij”, ki odbijajo Son~evo svetlobo. Opazijo se tudi oblaki na robu kraterja in 50 km jugovzhodno od njega. Foto Lunar Orbiter IV.

NLP na Luni. Foto Apollo 13.

^uden bel objekt nad Luninim povr{jem.

Foto Apollo 12.

je njena notranjost gladka kot steklo z globoko jamo, {iroko okoli 180 m. Odprtina kot vrat steklenice zagotovo daje videz, da je bila konstruirana. Bi to bila lahko ena od odprtin v notranjost vesoljske ladje - Lune?

merno dviga navzgor ve~ kot 350 m in pod kotom 45 stopinj. Okoli{ko obmo~je zgleda kot ogromen krater, ki naj bi nastal v davni preteklosti s trkom meteorita. Zanimivo je, da so vse naokrog belkaste kupole.

[E O ZAGONETNI RAVNI STENI

VELIKANSKA PRELOMNICA

Ravna stena je gorski hrbet, dolg pribli‘no 100 km. Je tako zelo raven, da je dobil vzdevek @eleznica. Po {pekulacijah sovjetskih znanstvenikov naj bi nastala, ko je po~ila notranja Lunina kovinska lupina. Mogo~e se je ogromna plo{~a znotraj Lune skrivila zaradi mo‘nega tr~enja z ogromnim nebesnim torpedom, ki bi lahko narinil to gubo kamenja.

Robovi res oblikujejo strmo kamnito steno, ki se iz Luninega povr{ja enako-

Na drugi strani Lune, zares nenavadno, skoraj diametralno nasproti ravne stene, pa je ogromna razpoka, dolga okoli 250 km in na nekaterih mestih {iroka celo ve~ kot 8 km. ^e ima Luna notranjo kovinsko - skalnato lupino pod zunanjo skorjo, bi bila ta {iroka odprtina lahko zelo izdajalska. Lega te razpoke nas namre~ vodi v {pekulacijo, da bi bila lahko povezana z Ravno steno. Toda to vpra{anje je bolj teoretsko. Prakti~ni

Misteriji 15

STARE

IN NOVE SKRIVNOSTI

Bela kupola v kraterju. Foto Apollo 14.

pomen te velike prelomnice v Luni je ta, da bi bila lahko velika razpoka v oblogi skal, ki zastira trup ladje - na{e skrivnostne Lune.

ALI NASA SKRIVA FOTOGRAFIJE? Navajamo skraj{ano pismo J. Zueblina uredniku ~asopisa Notes from the Hanger glede fotografij NASE: “... Ali vsi spite? Bodite pozorni. Po plazu poro~il, fotografij, vtisov, celo usodnih, nikogar ne skrbi ali ~udi, od kod prihajajo. Pa zdaj ugotovimo, od kod ne prihajajo. Izven Oson~ja. ... Pred nekaj leti je bilo v NY Daily News napisano, da je NASA zavrnila raziskovalni skupini izro~itev 125 fotografij o Luni. Predstavljajte si, 125 slik ka`e stvari, ki jih NASA no~e javno pokazati.

Zakaj se NASA po‘vi‘ga na svobodo tiska? Zakaj ta raziskovalna skupina ni pritisnila na NASO, da bi publicirala odkritja? Te novice so dale~ pomembnej{e od Balbovega odkritja Tihega oceana. Imam nekaj Luninih fotografij, za katere je NASA mogo~e mislila, da so mejne. Dve fotografiji (posneti na razli~nih tirih) ka‘eta oblake nad kraterjem Tycho. Ti so lahko le umetni. Tretja slika ka‘e okrog 800 m {iroko luknjo (ne krater), kot je vidna iz vi{ine 50 km.

Znotraj je objekt velikosti orja{kega ne-

16

boti~nika, ki se zdi kot bi ga zgradili.

Kasneje sem pisal NASI in vpra{al, ~e so slike {e na razpolago, saj sem se bal, da jih bodo dali na prepovedano listo.

Poslali so mi kopije. Verjemite mi, da je bila razlika med mojimi fotografijami, ki so bile jasne in razlo~ne, in med kopijami NASE, ki so bile temne, razmazane in neprimerne za natan~no raziskavo.

Obdani smo s strogim mol~anjem NASE ...”

VELIKANSKA LESTEV “Velikanska lestev” - to je Leonardov vtis pri po{evnem pogledu iz ladje Apollo 8 na veliko obmo~je na zadnji strani Lune. Na sliki je skoraj izbrisan krater z ostrimi vzporednimi markacijami, ki gredo ~ezenj. En snop teh vzporednih oznak poteka od roba kraterja na njego-

“Velikanska lestev”, ki se spu{~a v krater brez dna na sliki 4. Risba G. Leonarda.

Krater brez dna na Luni, lahko ga vidimo v spodnjem delu fotografije. Okoli 800 m {iroka luknja z objektom velikosti ogromnega neboti~nika, za katerega se zdi, da ni naravna tvorba.

vo dno. Zgleda, da gre za ogromno lestev iz vrvi ali pa za sled zelo velikega vozila.

NASA ne izda velikosti kraterja oziroma dobrega namiga za oceno razdalje. Toda oceniti je vseeno mogo~e, da je “lestev iz vrvi” dogla okoli 6,5 km. Zdi se, kot da objekt me~e senco na tla kraterja. ^e je to senca, pojav ni sled, ampak bolj verjetno lestev. Pojav je zelo realen, a ga je mogo~e opisati le pribli`no kot zelo dolgo lestev. Te`ko je tudi opisati vlaknast kos tal, ki se vije skozi lestev in zdi se, da lestev nima ne za~etka ne konca, je pa vseeno del tal.

Tam ni samo velik ~rtast ostro definiran vzorec na nekaterih mestih, ampak se na Luni pojavljajo tudi manj{i vzorci vlaken, ki pre~kajo drug drugega pod pravim kotom, tako da tvorijo mre‘o.

Najmanj ena priznana oseba je trdila, da je Lunina ko‘a pod zgornjo plastjo kamnov in prahu lahko zares umeten za{~itni pla{~, to je pla{~, ki naj bi bil na nekaterih mestih odkrit pred davnimi ~asi zaradi grozovitih bitk. Leonard se spra{uje, ~e ni tu kaj podobnega kot pri mravlji{~u, v katerega brcnemo in opazujemo, kako mno‘ica mravelj popravlja razdejanje.

Marijan Prosen

Antropologova poro~ila o avstralskih sre~anjih z Nezemljani

Nebe{ki ljudje P

oro~il o “bli`njih sre~anjih” je kar precej. Obdelana so z vso resnostjo, ~e so o njih poro~ali in jih razvozljavali ljudje, ki nimajo predsodkov in jih zanimajo le dejstva. Najve~ takih poro~il je iz Amerike, pa tudi Evropa zadnja leta ne zaostaja. Kadar pri tak{nem sre~anju ne gre le za opazovanje nekega pojava na nebu, ampak za dejanski stik Zemljana z Nezemljani, ve~ina poro~il govori o operativnih posegih v Zemljanovo telo in vsadkih neznanih predmetov.

Zunanjih znakov, na primer brazgotin, po tak{nih posegih ni. Druga~e pa je z du{evnostjo ljudi, ki so vse to do‘iveli; psihi~no so ti ljudje zaznamovani za vse ‘ivljenje. Delno zaradi dogodka samega, {e bolj pa zato, ker jim okolica ne verjame in jih obravnava kot ~udake, ~e ‘e ne bolnike.

Operacija, kot se je spominja avstralski vra~.

Nebe{ki ljudje ali bitja z neba bodo~ega vra~a “odpeljejo”. Operativno mu odprejo telo in vanj vstavijo ko{~ke kremen~evega kristala.

Nato telo zaprejo brez vidnih {ivov in brazgotin.

Manj je znanega o takih pojavih v Avstraliji, ~eprav je znano, da so bili na tem kontinentu obiski Nezemljanov pogostej{i, bolj redni in celo pri~akovani.

ZAPU[^INA ANTROPOLOGA Profesor A. P. Elkin se je z antropologijo ukvarjal od leta 1920, v obdobju med 1934 in 1956 pa je bil vodja Antropolo{kega oddelka Univerze v Sydneyju.

Zapustil je zanimivo dokumentacijo o avstralskih domorodcih. Pri preu~evanju ve~ kot 80 klanov in plemen po vsej Avstraliji je naletel na podatek, ki se je skoraj nespremenjen ponavljal. Domorodci so prepri~ani, da njihovi vra~i dobijo svoje sposobnosti od “nebe{kih ljudi”. Postopek pridobitve statusa in pripadajo~ih sposobnosti pa je {irom Avstralije podoben oziroma enak.

Nebe{ki ljudje ali bitja z neba bodo~ega vra~a “odpeljejo”. Operativno mu odprejo telo in van, vstavijo ko{~ke kremen~evega kristala. Nato telo zaprejo brez vidnih {ivov in brazgotin.

Ko se je antropolg profesor A. P. Elkin pogovarjal z domorodci, so ga pou~ili, da vesoljski kirurgi popeljejo pacienta v svoj svet in posege opravijo tam.

Vra~ iz plemena Aranda.

Misteriji 17

N EBE {KI

LJUDJE

Razumevanje aborigenov verjetno ni seglo v tako {irino, vendar so v kristalu videli prapo~elo sveta, saj so imenovali kristal O~e vsega, mavrico, ki je v notranjosti kristala, pa Mati vsega, odgovorna za celotno stvarstvo.

Spet smo pri ve~ni temi vseh verovanj, povezave zemeljskega z nezemeljskim, energije vesolja z zemeljskimi, zaenkrat znanstveno {e nemerljivimi energijami.

Kje je to? Nekje na drugi strani neba.

Kako ~lovek pride tja? Po zraku seveda, ki ga nebe{~ani utrdijo, da lahko hodi po njem ali pa leti z veliko hitrostjo.

Opisani postopek za pridobitev statusa vra~a ni le mo{ka domena, enako se dogaja tudi ‘enskam. Primeri govore celo o desetletnih otrocih. [e ena zna~ilnost je, ki je ne gre pozabiti. Vsi poro~evalci, ki jih je dr. Elkin intervjuval, so omenjali padajo~o zvezdo ali zvezdne utrinke v ~asu, ko se jim je dogajala ta ~udna posvetitev.

DOGODKI IZ SANJ

KAK[NI SO NEBE[KI KIRURGI? Opisi bitij, ki so na aborigenih opravljala kirur{ke posege so neverjetno podobni opisom pojavov v Ameriki, ~eprav so mnogo starej{i. Avstralci govorijo o Sivih bitjih, ki so podobni ka~am ali drugim plazilcem (zlasti oblika glave ) ali otrocih. Zlasti to z otroki je dr. Elkina zmedlo. Imenuje jih “spirit children”, otroci duha. Dana{nji raziskovalci takih pojavov bi v opisu spoznali humanoidne Nezemljane manj{ih postav.

Po zatrjevanju tistih, ki so {li skozi tak{no proceduro, so bili ves ~as operacije pri zavesti, videli so svoje notranje organe, bole~ine ni bilo ali ni bila huda, posebnost pa je, da ni bilo prav nobene krvavitve. Glede na vsajene kremen~eve kristale bi ~lovek pri~akoval kak{ne kasnej{e bolezenske znake, zagnojitev, odklanjanje tujka itd., vendar o ~em takem ni poro~il.

V~asih, vendar redkeje, pa so bodo~i vra~i dobili kremen~eve kristale s hra-

Kristali z "nadnaravnimi" lastnostmi.

18

Po verovanju aborigenov imajo nebe{ki ljudje o~i, ki vidijo v globino.

no in pija~o ali celo s premazi po ko‘i.

Zgodilo se je, da je Baiame (nebe{ko bitje) pri{el med ljudi in izbranega polil z vodo, ki se je v izbranca popolnoma vpila. Po vseh takih posegih so bili “pacienti” nekaj dni kot nori, vendar so kaj kmalu za~eli kazati novo pridobljene sposobnosti: Jasnovidnost, lebdenje v zraku (levitacija), sposobnost zdravljenja ali ubijanja na daljavo, bivanje na ve~ krajih isto~asno in podobno.

V plemenski skupnosti so si pridobili strahospo{tovanje in veljavo.

KREMEN^EV KRISTAL V vseh primerih, ki jih je dr. Elkin obdelal in zabele‘il, je bilo doma~inom popolnoma jasno , da so sicer omenjene sposobnosti vra~ev darilo nebes, vendar igra kremen~ev kristal pomembno vlogo pri vsem. Znano je, da ima kremen posebne lastnosti: Je resonanten, lahko spreminja toploto v elektriko in elektri~nost v fosforoscen~nost, deluje kot oscilator. Na kratko, ima sposobnost zbirati, hraniti, predajati in pove~ati mo~ vseh vrst energijskega sevanja. Znana je uporaba quarza (kremen~evega kristala) od industrije ur, preko kompjuterjev do satelitov.

Antropologi in drugi znanstveniki, ki so preu~evali avstralske staroselce, so bili ~esto v te‘avah, saj aborigeni ne lo~ujejo realnosti od “sanj”. V njihovem primeru sanje niso le delovanje mo‘ganov med spanjem, ampak cela vrsta duhovnih do‘ivetij, religioznih vzorcev, tradicije, nenapisane zgodovine in podobno.

Tudi dr. Elkin se je sre~eval s podobnimi problemi. Vsa prej omenjena poro~ila o obiskih iz vesolja je v za~etku pripisal sanjski kulturi svojih preu~evancev oziroma njihovi religiji. Kar sploh ni ~udno za resnega znanstvenika, in to {e v ~asu, ko se je ufologija komaj rojevala, pa tudi znanja o kremenovih kristalih {e niso bila tako {iroko raz{irjena.

Ko je dr. Elkin leta 1945 izdal knjigo o svojih preu~evanjih aborigenov in zelo poudaril obred ali postopek vnosa kristalov v telo in ~udnih kirurgih, ni bil dele‘en nikakr{nega interesa; zanj se niso zmenili niti antropologi niti drugi znanstveniki. Zanimivo, da tudi ponatis iz leta 1977, takrat je bila ufologija ‘e v polnem zamahu, ni vzbudil ve~jega zanimanja. Morda je to tudi zato, ker avstralski domorodci sami pripovedim niso dajali pomembnega prizvoka. Pri njih se to dogaja ‘e tiso~letja, je del njihove kulture. Zakaj “nebe{ki ljudje” to po~nejo z njimi, ali gre za eksperimente Nezemljanov, niti ne razmi{ljajo.

Zapu{~ina dr. Elkina je brez dvoma vredna {tudija resnega ufologa oz drugega znanstvenika, ki ni obremenjen z uradnimi doktrinami.

D

Narava ni le svet ~ekanov in krempljev ter potokov krvi {ibkej{ih bitij

Kambrijska eksplozija `ivljenja J

utra v Namibijski pu{~avi so hladna in nizko sonce ri{e ostre in dolge sence na razdrapani kamniti pokrajini. Tisto jutro se je Douglas Erwin, paleontolog Smitsonian Instituta iz Washingtona ‘e ob zori odpravil na terensko delo. Njegovo pozornost so pritegnili nenavadni vzorci na kosu pe{~enjaka. Na prvi pogled se mu je zazdelo, da ima pred seboj okameneli relief muljastega morskega dna. Podr‘al je pe{~enjakov kos v rokah in natan~neje pogledal. V ostri jutranji senci se je pred njegovimi o~mi nenadoma pojavila slika starodavnega bitja. Erwin je presene~eno vzkliknil. V rokah je dr‘al okamenele ostanke bitja, starega 543 milijonov let, prav iz za~etka kambrijske dobe. Naklju~ja imajo v znanosti, pogosto v paleontologiji, prav posebno mesto. Tega dne

Biolo{ka evolucija je le lep primer somoorganizirajo~ega sistema, ki niha na rezilu no`a med redom in kaosom. je narava Erwinu poklonila presene~enje, ki je v marsi~em spremenilo na{a pojmovanja o evoluciji ‘ivljenja na planetu.

Nahajali{~e v Namibiji pa ni bilo edino. Paleontologi so razkrivali vedno nova in nova, v Grenlandiji, v Sibiriji ob reli Leni, Mongoliji, v ju‘ni Avstraliji, na obalah Severnega morja in v kitajski provinci Yunnan. Pred o~mi znanstvenikov se je odprl neverjetni prizor starodavnega sveta izpred pol milijarde let.

Prizor `ivljenja muljastega dna zgodjekambrijskega morja. Zgoraj desno Anomallokaris lovi plen Leanchoilio. V sredini je Opabinia ujela Aysheaia. Desno od nje Ottoia z iztegnjenim rilcem.

Avtor: Anton Komat, svobodni raziskovalec.

V pravcati paradi nenavadnih bitij so ugledali prototipe vseh rodov dana{njega ‘ivalstva, ki premore nekako 37 osnovnih arhitektonskih tipov svoje morfologije.

Na{li so vse mo‘ne anatomske prototipe od radialne simetrije do bilateralne simetrije, vse evolucijske re{itve od dvo- in triplastnih zarodnih tkiv do bitij z notranjo votlino, zasnove rakov, pajkov, ‘u‘elk in strunarjev. Zastopane so vse sedanje skupine (debla po veljavni sistematiki) ‘ivali: od prototipov ne~lenarjev, mnogo~lenarjev, malo~lenarjev pa vse do prvobitnih strunarjev, ki jih predstavljata Yunnanozoon lividum in Pikaia, takoreko~ oba na{a praprapradeda. Pestrost je bila izjemna, prve oklepljene ‘ivali, prve {koljke in pol‘i...

Paleontologi so strmeli nad najdenim, Aysheaia z nogami gosenice, v rov ukopana Ottoia z gibko lovilno napravo, Opabinia s petimi velikimi o~mi in lovilnim rilcem, Hallucinogenia, pleso~a na iglastih nogah, mo~no oklepljena Wiwaxia, Leanchoilia s svojo sijajno oklepljeno opravo in stra{ljivi predator Anomalocaris s ~eljustmi v obliki zaslonke fotografskega aparata, s katerimi je u~inkovito strl {e tako mo~an ok-

Misteriji 19

KAMBRIJSKA

EKSPLOZIJA

` IVLJENJA

Zgoraj: fosilni ostanek lovilne naprave Anomalokarisa. Zgoraj desbo: rekonstrukcija Anomalokarisa v celoti. Razvidne so izjemno razvite o~i in lovilna naprava. Spodaj: sliki ~eljusti Anomalocarisa, najve~jega predatorja v ~asu kambrijske eksplozije. Iz obeh fosilnih ostankov je lepo razvidna sestava ~eljusti v obliki zaslonke sodobnega fotografskega aparata, s strahotnim u~inkom vrtalnih glav najsodobnej{ih rudarskih strojev. Pred to iznajdbo evolucije ni bil varen noben oklep.

lep. Presene~enje je bilo popolno in raziskovalcem so se porajala pre{tevilna vpra{anja, ki bi jih lahko strnili v eno samo, kako je to sploh mogo~e?

Kambrijska eksplozija ‘ivljenja je bila iznajdba popolnoma novega softvera, s katerim je ‘ivljenje zlahka osvojilo planet do zadnje ekolo{ke ni{e! To je lepo opisal biolog Stuart Kauffman v svoji knjigi “At Home in the Universe” (cit.): “Biolo{ka evolucija je le lep primer somoorganizirajo~ega sistema, ki niha na rezilu no`a med redom in kaosom, velik kompromis med strukturo in presene~enjem. Preve~ reda zavira spremembe, preve~ kaosa pomeni manj kontinuitete! Masovno izumiranje lahko povzro~i `e majhna za~etna notranja nestabilnost sistema, zanj niso potrebni meteoriti, kometi in vulkani. @e majhna sprememba lahko zamaje celoten ekosistem...!” Tako je zapisal Kauffman.

Zamah kril metulja pod Himalajo torej ne povzro~i le tornada na Floridi, ampak vodi lahko v mno‘i~no ekosistemsko izumiranje. Tak pogled na zgodovinsko alegorijo ‘ivljenja v histo-

20

ri~ni povorki bitij do ~loveka nam lahko v dokaj stra{ljivem sporo~ilu jasno govori o mo‘nih posledicah na{ega sedanjega lomastenja in rovarjenja po planetu. Zamislimo se!

Natan~nej{e metode datiranja, ki so jih razvili pred nekaj leti prav na namibijskih vzorcih tufa (na osnovi razmerja med svincem in uranom v mineralu cirkonu – Grotzinger, 1995), pa so prinesle {e ve~je presene~enje. Vsa ta silna pestrost se je razvila v geolo{ko neverjetno kratkem ~asu, v manj kot 10 milijonih let, in to isto~asno po celem planetu.

Paleontologi so obstali pred najve~jim presene~enjem v zgodovini svoje stroke, ki so ga slikovito poimenovali kambrijska eksplozija ‘ivljenja. To je bil pravi Big Bang evolucije. In prav tako kakor kozmi~ni Big Bang tudi evolucijski Veliki Pok spro‘a dramati~na vpra{anja in odpira velike skrivnosti, ki v kon~ni posledici govore o nas samih, o poslanstvu na{e vrste Homo sapiens!

Milijarde let je evolucija preigravala vedno isto in isto temo ‘ivljenja, bitja kot so bakterije, modrozelene alge (stromatoliti) in enoceli~ni plankton. Uradna starost najstarej{ih ostankov teh orga-

K AMBRIJSKA

EKSPLOZIJA

` IVLJENJA

Geografija planeta v poznem protorozoiku, v obdobju pred kambrijsko eksplozijo.

prakontinentalna plo{~a plo{~e sedanjih kontinentov

nizmov naj bi bila dobrih 3,5 milijarde let, toda verjetno je ‘ivljenje {e starej{e, saj so bili prvi fosilni ostanki najbr‘ uni~eni z metamorfnimi pojavi v prvotnih kamninah. Poglejmo si le ~asovno lestvico ‘ivljenja na planetu: - 3 milijarde let dolgo obdobje staze ‘ivljenja na enoceli~nem nivoju, - manj kot 10 milijonov let kambrijske eksplozije, - 500 milijonov let variacij na zastavljene anatomske (morfolo{ke) teme.

Predkambrijska era bakterij nam sama po sebi predstavlja veliko zgodbo o uspehu ‘ivljenja in govori resnico, po kateri ‘ivljenje nima “vgrajene” tendence razvoja k vedno ve~ji kompleksnosti. Navidezno izjemno dolgo obdobje evolucijskega mirovanja – evolucijske staze - pa je bilo posve~eno nenehnemu dograjevanju intracelularne arhitekture ter nastajanju novih organel in mitohon-

drijev. Ta staza, ki je bila izjemno dolga, saj ~asovno obsega kar 5/6 vsega ~asa obstoja ‘ivljenja na planetu, pa je bila nenadoma prekinjena s pravo eksplozijo kreativnosti narave, neverjetni razstavi sijajne pestrosti vseh mo‘nih ve~celi~nih oblik ‘ivih bitij. Ob kambrijski ekploziji se je to dogodilo prvi~, ne pa tudi zadnji~, kajti evolucija pozna vsaj pet velikih evolucijskih katastrof: ob koncu ordovicija, devona, perma, triasa in krede, po katerih je ‘ivljenje ponovno zacvetelo. Toda za izmenjavanje dolgih obdobij mirovanja (staze) s kratkotrajnimi izbruhi kreativnosti evolucije okoljske katastrofe niti niso bile potrebne.

Teorija kaosa nam govori, da so cikli~no ponavljajo~a evolucijska dogajanja le dokaz vpetosti narave v kaoti~ni red stvarstva, po katerem se ‘ivljenje nenehWiwaxia, rekonstrukcija iz dveh virov.

Misteriji 21

KAMBRIJSKA

EKSPLOZIJA

` IVLJENJA

no “sprehaja” po fraktalnem robu, s stalno tendenco zdrsa v kaos. Na eni strani imamo torej koncentracijo burnih dogodkov v kratkem ~asu, v nasprotju z dolgimi obdobji relativne stabilnosti in

Izjemno ohranjen fosil iz rodu Marella.

22

Fosilizirani ostanki dveh bitij predkambrijske eksplozije: Leanchoilia in Ottoia.

evolucijskega “nedogajanja”. Hitre epizode “izbruhov” torej prekonjajo (punktuirajo) dolga obdobja stabilnosti. Tako stanje je Stephen J. Gould poimenoval punktuacijsko ravnovesje. Kje pa je tukaj dogma Charlesa Darwina o t. i. fileti~nem gradualizmu, torej o malih drobnih spremembah, ki se akumulirajo skozi generacije? Biologi poznajo ime za temeljne arhitekturne razlike med razli~nimi ‘ivalskimi skupinami, imenujejo jih “telesni na~rt”. In prav izvor nastanka razli~nih telesnih na~rtov ‘ivali je za Darwina predstavljal veliko skrivnost in uganka ostaja tudi za evolucioniste sedanjosti. V kambrijski eksploziji pa so se nenadoma pojavili realizirani naenkrat vsi tipi~ni telesni na~rti ‘ivali.

Kje pa so manjkajo~i “vmesni ~leni” – missing links, nujni evolucijski predniki? Kambrijska bitja posedujejo izjemno razvite o~i, noge {tevilnih oblik, razvit prebavni in krvo‘ilni sistem. Vse se je

pojavilo “naenkrat”, kje pa so manjkajo~i vmesni ~leni? Paleontologi so bili v zgodovini svoje stroke vedno prav obsedeni z njihovim iskanjem! Tega torej ni zmogel postoriti Darwinov naravni izbor, ki deluje le med ‘e nastalim. Kambrijska eksplozija ‘ivljenja pa je pomenila ravno to, sijajno eksplozijo kreativnosti narave.

Kaj torej poganja evolucijo? Dogma o naravnem izboru je le dokaj poenostavljena teorija, ki je nekriti~no pre‘ivela kar 140 let! Sodobna spoznanja nam govore, da je naravni izbor le del na~el lokalne adaptacije ‘ivih organizmov na spremenjene razmere okolja, ne pa princip splo{nega razvoja ali “napredka”.

Vidimo torej, da je evolucija bolj podobna skokovitemu vzpenjanju po stopnicah z dolgimi obdobji oddiha, kakor pa trudapolnemu valjenju krogle po klancu navzgor. Ni~ Sizifovskega torej!

(Nadaljuje se na 35. strani.)

Potrjen vpliv magi~ne krogle na bioelektromagnetno polje ljudi

Mo~ magi~ne krogle N

a ljubljanski Fakulteti za ra~unalni{tvo in informatiko sta {tudenta 5. letnika Dejan Vidergar in Gregor [trubelj pod mentorstvom prof. dr. Igorja Kononenka merila u~inek “magi~ne krogle” avtorja Vilija Poznika iz Celja. Namen {tudije je s pomo~jo Kirlianove kamere analizirati vpliv “magi~ne krogle” na bioelektromagnetno polje ljudi.

Med testiranjem je sodelovalo {estdeset prostovoljcev, razdeljenih v tri skupine po dvajeset ljudi. Vsem so merili bioelektromagnetno polje s Kirlianovo kamero v dolo~enih ~asovnih intervalih.

Poskus je bil dvojno slep. Niti prostovoljci niti eksperimentatorji, ki so merili, niso vedeli, da je pisana krogla neprava in da ni kodirana z orgonskim sevalnikom. Iz poro~ila Fakultete za ra~unalni{tvo in informatiko povzemamo potek in rezultate meritev.

Pri testiranju smo uporabljali “magi~no kroglo” Vilija Poznika, to je stekleno

Meritve na Fakulteti za ra~unalni{tvo in informatiko so dokazale vpliv magi~ne krogle na bioelektri~no polje ljudi. prozorno kroglo s premerom osem centimetrov, narejeno iz kristalina z vgraviranim simbolom in kodirano z orgonskim sevalnikom ter stekleno prozorno kroglo, ki ima premer osem centimetrov, narejeno iz kristalina z dodanimi barvnimi primesmi. Obarvana krogla je bila torej placebo, to je neprava “magi~na krogla”, brez vgraviranega simbola in brez vkodiranih informacij.

V prvi skupini so testne osebe uporabljale “magi~no kroglo” (v nadaljevanju bela krogla), v drugi skupini pa so uporabljali prozorno kroglo s pisanim vzorcem v notranjosti krogle (v nadaljevanju pisana krogla), v tretji skupini,

Testne osebe so kroglo deset minut dr‘ale v dlani.

kontrolni, pa niso uporabljali krogel.

Meritve smo izvedli na testnih osebah s Kirlianovo kamero Crown-TV v razli~nih ~asovnih intervalih. Rezultate smo obdelali statisti~no in s strojnim u~enjem.

METODOLOGIJA SNEMANJA, PREDOBDELAVA PODATKOV

Prof. dr. Igor Kononenko v laboratoriju, ob delu s Kirlianovo kamero Crown-TV.

Prvi in obenem ~asovno najobse‘nej{i del je bilo pridobivanje in priprava podatkov za obdelavo. Za vsako statisti~no preverjanje je potreben zadosten vzorec. Za raziskovanje vpliva “magi~ne krogle” na ~love{ko bioelektromagnetno polje je bilo potrebno zbrati dovolj veliko koli~ino podatkov.

Testne osebe smo najprej snemali pred uporabo krogle. Nato je posameznik prijel kroglo v levo roko in jo dr‘al pribli‘no deset minut. Po desetih minutah smo opravili drugi posnetek. Tretji posnetek smo naredili po petnajst minutnem premoru, med katerim udele‘enci

Misteriji 23

M O~

MAGI ~NE KROGLE

NASTAJANJE MAGI^NE KROGLE IN TEHNOLOGIJE HYDRONIC Magi~na krogla je nastala po tem, ko je raziskovalec na ljubljanskem In{titutu za mikrobiologijo opazil, da se lahko steklo navzame kod, ki so vanj usmerjene. Poskusi so dokazali, da prirezana kristalinska krogla z vpeskanim znakom “magic life” sprejme in ohrani kode, ki jih vanjo vsevamo in te kode v svojo okolico tudi oddaja. Kode najmo~neje vplivajo na vodo, s tem pa na vse `ive organizme, saj je v vseh velik odstotek vode. V ~love{kem organizmu je le te v povpre~ju 75 odstotkov.

Magi~na krogla, katere u~inke so merili na Fakulteti za ra~unalni{tvo in informatiko, ima v sebi kode za bolj{e po~utje, ki so prevzete iz indijanske me{anice eteri~nih olj. Olje je znano predvsem vrhunskim smu~arjem, ki si ga vtrejo v zapestja pred nastopi.

V enako narejeno kroglo, kot je magi~na krogla, pa so poskusno vsevali informacije, to je kode, ki naj bi zaustavile rast rakavih celic. Tak{ne krogle, polo‘ene na petrijevke z

Za ocenejvanje zdravja se na ekranu izri{e barvna podoba avre, za analizo vpliva informacij na spremenjeno bioelektri~no polje ljudi pa je treba sliko pretvoriti v numeri~ne popdatke.

testiranja niso dr‘ali krogle v roki. Zaradi primerjeve smo opravili merjenje v kontrolni skupini v istem ~asovnem intervalu, seveda pa kontrolna skupina ni dr‘ala krogle v roki.

Testno populacijo je sestavljalo 60 ljudi, po 20 za vsako kroglo in 20 v kontrolni skupini (nekateri kandidati so pri{li ve~kat, vendar smo merili vsakega le enkrat na isti dan). Korone vsakega kandidata smo posneli trikrat za vsak prst, kar zna{a skupaj 60 x 3 x 10 = 1800 posnetkov.

Vsa tri snemanja za vsako testno osebo so bila izvedena po enakem postop-

24

rakavami celicami materni~nega vratu, so s svojimi kodami, torej brez dotika, povsem zavrle rast deformiranih, to je rakavih celic, na razvoj zdravih celic istega tkiva niso imele nobenega vpliva. Poskus je bil izveden in velikokrat ponovljen v Ljubljani in je bil pravzaprav vzpodbuda za izdelavo informiranih oziroma kodiranih kozarcev.

Kozarci so ro~no narejeni, torej napihani z zrakom iz plju~ steklarjev in kodirani z informacijami, ki izbolj{ujejo vodo. Iz kozarcev pa je vodila pot k nastanku vitalizatorja vode Hydronic, ki ga ‘e vgrajujejo v pi{~an~je in svinjske farme v Sloveniji in na Hrva{kem, pa v pekarne in ne nazadnje je ‘e v desetinah domov. Tehnologija Hydronic je bila lani maja z zlatim odli~jem in s posebno nagrado za inovacijo, ki je najbolj prijazna okolju, nagrajena na najve~jem ameri{kem sejmu izumov v Pittsburgu v ZDA. U~inke delovanja pa so potrdile ‘e {tevilne {tudije doma~ih in tujih raziskovalnih in{titucij.

ku: Testna oseba polaga prste obeh rok enega za drugim na dielektrik nad elektrodo pod ustreznim kotom. Med snemanjem udele‘enec testiranja pritiska s prstom na podlago s silo, ki pribli‘no ustreza te‘i dlani.

Za statisti~no obdelavo podatkov smo podatke v obliki slik predelali v numeri~no obliko s programom GDVAnalysis. Rezultat tega algoritma so numeri~ni parametri, ki opisujejo korone prstov. Od vseh 70 parametrov na prst smo obdr‘ali samo 4 najpomembnej{e, ker opisi posameznih sektorjev prstov niso pomembni, prav tako pa so nezanimivi parametri, ki govorijo o svetlosti, {umu ter o deviacijah teh parametrov. Parametri, ki smo jih uporabljali, so plo{~ina korone, {tevilo lo~enih fragmentov, povpre~na plo{~ina fragmentov in relativna plo{~ina korone.

Najbolj pomembna je povr{ina korone. Povr{ina GDV-grama je odvisna od velikosti prsta, atribut relativna povr{ina pa tudi. Od velikosti prsta neodvisni atribut, ki ga GDV sistem ne izpostavlja, je {irina korone (CW - Corona Width).

Zato so CW posebej izra~unali in ga dodali k mno‘ici ‘e omenjenih atributov.

POMEMBNOST POSAMEZNIH PARAMETROV Vse parametre smo povpre~ili za vseh desetih prstov. Da bi lahko ocenili pomembnost posameznih parametrov, smo izra~unali razlike v vrednostih parametrov (atributov). Zanimal nas je vpliv krogel na parametre in ne njihovo trenutno stanje, zato smo definirali nove atribute kot razliko med atributi pred, takoj po in 15 minut po uporabi krogle.

Pozitivna vrednost razlike pomeni torej pove~anje vrednosti atributa, negativna vrednost pa zmanj{anje.

Izra~unali smo povpre~je za celo skupino, standarni odklon in naredili Studentov test znotraj celotne skupine (za razliko 0 - 10, 10 - 25, 0 - 25) in 2-vzor~ni Studentov test bela/kontrolna in pisana/kontrolna.

Pri obdelavi podatkov smo izlo~ili dva posnetka, ker sta najbolj odstopala od povpre~ja (napaka pri snemanju). S Studentovim testom smo preverili, ali so spremembe atributov zaradi uporabe krogle statisti~no pomembne oziroma ali je pri{lo do sprememb zaradi uporabe krogle.

(Nadaljuje se na 46. strani.)

ZALO@BA ARA

VODNIK PRAKTI^NE AROMOTERAPIJE Davno izro~ilo in najnovej{e terapevtske informacije o rastlinskih eteri~nih oljih, ki jih lahko kupimo v vsaki bolje zalo‘eni trgovini z naravno kozmetiko. Enostavni napotki za odpravljanje stresa, zdravljenje bolezni, obogatitev ~utov, masa‘o in kopeli.

ZDRAVA SREDOZEMSKA PREHRANA

PRIKRITA ZGODOVINA ^LOVE[KE RASE

To kar znanost spoznava za resni~no zdravo hrano, jedo ljudje ob Sredozemskem morju ‘e od nekdaj: zelenjavo, pusto meso, ribe, za~inijo z olj~nim oljem in ~esnom ter vrsto imenitnih za~imb. Ve~ kot 100 receptov.

Cena: 2.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Knjiga opisuje nenavadne izkopanine, predmete, ki jih v muzejih skrivajo v depojih; strokovnjaki ne znajo razlo‘iti njihovega porekla.

Knjiga seznanja s predmeti, katerih starost ocenjujejo na milijone let, ~eprav je ~love{ka rasa uradno stara {ele 100.000 let.

KA[E Knjiga receptov spet odkritih zdravih, preprostih in vse bolj priporo~ljivih jedi, ki be‘ijo od mesa. Knjiga receptov ima obse‘no poglavje o pomenu ka{ za zdravje in natan~no razlago, kaj se dogaja v telesu po zau‘itju ka{. Priporo~amo {portnikom, diabetikom in sladokuscem.

^ESEN, ^UDE@NO HRANILO Najsodobnej{a znanstvena spoznanja iz 2000 raziskav o neverjetni zdravilni mo~i te ‘e tiso~letja znane rastline in njenem vplivu na resnej{e bolezni sodobnega ~asa...

JABOL^NI KIS Knjiga, kako uspe{no naredite kis kar doma in na sebi preizkusite njegove blagodejne u~inke.

Presene~eni boste, kako lahko ta cenena in enostavno narejena teko~ina deluje na zdravje.

Cena: 1.900 SIT

Cena: 1.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

K O Z M O B I O L O ŠK I KOLEDAR

Cena: 3.900 SIT

ZDRAVILNA MO^ GOB

KOZMOBIOLO[KI KOLEDAR

Razlaga, zakaj so gobe naravna zdravila, ki ‘e 20 stoletij zdravijo raka, sladkorno bolezen, bolezni srca in druge te‘ave, kako krepijo in s tem prepre~ujejo obolevanje.

Preglednica Luninih men od leta 1965 do leta 1980, s katerimi je mogo~e dolo~iti Lunino meno ob rojstvu in s tem kozmobiolo{ko ovulacijo, nespremenljiv plodni ~as vsake ‘enske, pa tudi spol otroka.

Cena: 1.900 SIT

Cena: 1.900 SIT

^ESNOVE JEDI S ~esnom je mogo~e prepre~iti sr~ne in ‘ilne bolezni, ~esen krepi imunost, premaguje klice... Vsakdanje u‘ivanje je najmanj, kar lahko storimo za svoje zdravje. V knjigi ^esnove jedi je ve~ kot 100 receptov.

Cena: 2.900 SIT

TELO KLI^E PO VODI

ZDRAVILNI ^AJI IN NASVETI

Zdravnik internist F. Batmanghelidj dokazuje, da si lahko zdravje mo~no izbolj{amo s pitjem navadne vodovodne vode. Medicinsko utemeljeno.

^ajne me{anice za vse vrste tegob in {e nasvete, s katerimi se jih da olaj{ati, je zbral v svoji knjigi starosta slovenskih zeli{~arjev Jo`e Toma`in~i~. V knjigi je ve~ kot 100 izbranih receptov in na stotine nasvetov.

Cena: bro{irane 2.900 SIT trdo vezane knjige 3.900 SIT

KAKO VIDIMO, BEREMO IN IZBOLJ[AMO AVRO

KAKO ODKRIJETE VA[A PREJ[NJA @IVLJENJA

KAKO SE NAU^IMO AVTOMATSKEGA PISANJA

KAKO POVE^AMO SAMOZDRAVILNE SPSOBNOSTI

Priro~nik za spoznavanje avre in razlage, kako se jo nau~imo gledati in spoznavati njen pomen; kako nam avra ka‘e na podlagi bioenergijskih zevov du{evno in telesno stanje.

Priro~nik korak za korakom vodi do znanja, kako se sami, brez terapevta, spustimo v prej{nja ‘ivljenja in odkrijemo vzroke morebitnih bolezni, preganjavic, stisk, ki izvirajo iz davnine.

Priro~nik, ki vas pou~i, kako prek avtomatskega pisanja vzpostavite stik z Vi{jim jazom, ki vas vodi in vam svetuje, komunicirate z drugimi bitji, ki vam posredujejo razli~ne informacije, dobite odgovore...

Cena: 1.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Sami lahko veliko storimo za svoje zdravje. Prisluhnimo naravi.

Napotki za klistiranje, post, telesno vadbo in savnanje. Kako, koliko in kdaj naj bi jedli, da bi spremenili svoj svet zdavja.

Cena: 1.900 SIT

PRIPORO^AMO: 14 - Sanjska knjiga (1.900 SIT), 15 - Napovedovanje usode z igralnimi kartami (2.900 SIT), 16 - Radiestezija (1.900 SIT), 17 - Bioenergija (1.900 SIT), 18 - Nikola Tesla (2.900 SIT), 19 - Ugankarski slovar I+II (4.980 SIT), 20 - Zdrava nose~nica (1.700 SIT), 21 - Varujmo srce (1.700 SIT), 22 - Huj{ajmo (knjiga in kaseta 1.900 SIT), 23 - Ri` na 100 na~inov (1.900 SIT), 24 - Moj bio vrt (1.600 SIT), 25 - Recepti za biohrano (1.600 SIT), 26 Bio kruh in pecivo (1.600 SIT)

^UDE@ OLJ^NEGA OLJA Priro~nik z razlagami, kako olj~no olje varuje pred artritisom, sr~no‘ilnimi boleznimi in rakom na dojki.

Ameri{ka uspe{nica na podlagi rezultatov {tevilnih raziskav vodi v svet zdrave in okusne prehrane, ki varuje zdravje.

Cena: 1.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

POTOVANJE DU[ V knjigi najdemo odgovore na ve~na vpra{anja, kaj se dogaja z du{o, ko ~lovek umre, bodisi naravne bodisi nasilne smrti. Kdaj in kako se du{a odlo~i, da pride v ~lovekovo telo? Kaj se dogaja z du{o med dvema ‘ivljenjema?

Cena: 3.300 SIT

ZDRAVILNA ENERGIJA DREVES Vonjajte in oku{ajte popke in drevesni sok, prislanjajte u{esa in poslu{ajte notranji {epet debel.

Spoznajte na~ine in vaje za zajemnaje zdravilne energije dreves v gozdu, go{~avi ali na vrtu, ne glede na to, kje ‘ivite.

Cena: 4.900 SIT

Knjige naro~ite z naro~ilnico, natisnjeno na naslednji strani.

Vse knjige prodajajo tudi v trgovini AUREA - BTC, hala A, tel.: 01/541-17-60.

Misteriji 25

PRODAJA PO PO[TI

KOZAREC PROTI STRESU

KOZAREC 2000 Ro~ni izdelek roga{kih steklarjev. Na dnu kozarca je vtisnjen simbol magic life, ki daje pija~i desnosu~no energijo in s tem vitalnost. Kozarec 2000 je predvsem namenjen pitju vode, ki se v njem vitalizira.

Alkoholne pija~e, ki jih pijete iz kozarca, ne omamljajo. Iz njih ne pijte piva, ker povsem izgubi okus.

2.900 SIT

KOZAREC ZA HUJ[ANJE V kompletu, ki je namenjen huj{anju zaradi bolj{ega zdravja, je razen kozarca, v katerega so vsevane enake informacije kot v Kozarec 2000 in dodane {e tiste, ki naj bi zmanj{evale ‘eljo po hrani, tudi kaseta, katere poslu{anje zmanj{uje potrebo po hrani, in knji‘ica, v kateri je razlo‘eno, kako se je treba hraniti in zakaj je treba ve~ piti...

3.800 SIT

KROGLA ZA HLADILNIK S kroglo za hladilnik lahko dose‘emo, da hrana v hladilniku ostane dalj ~asa sve‘a in se njena uporabnost podalj{a vsaj za ~etrtino. Storiti ni treba prav ni~ drugega kot kroglo za hladilnik, ro~no narejeno iz kristalina jantarjeve barve, postaviti v hladilnik. In ‘e deluje.

S pitjem vode iz kozarca proti stresu, ki ima rde~ informacijski pe~at, si lahko pomagamo pri prekomernem stresu, ~e popijemo na dan vsaj pet do {est kozarcev vode. Priporo~ljivo je, da popijemo kozarec ali dva ‘e zjutraj na te{~e in vedno kake pol ure pred obrokom in kaki dve uri po obroku. Tudi zadnja stvar, ki jo zau‘ijemo pred spanjem, naj bo kozarec vode.

3.800 SIT

KRISTALINSKA KROGLA Krogla zagotavlja, da se energija okrog nje su~e desno (preverite z nihalom). V radioni~ni delavnici so ji vsevane informacije, ki razen dobre volje vzbujajo v ljudeh tudi odpornost proti {tevilnim boleznim. Osem centimetrov velika krogla deluje v premeru treh metrov. Poznavalci jih postavijo na ra~unalnik, na delovno mizo, predvsem pa na no~no omarico.

6.900 SIT

MAGIC LIFE Plasti~na plo{~ica posebnih oblik zaradi svoje oblike zajema energijo iz okolja in jo oddaja v neposredno bli‘ino. Plo{~ica je kodirana z orgonskimi sevalniki in nam pove~a energijo in {~iti pred sevanji, ~e jo nosimo na vrvici okoli vratu ali v prsnem ‘epu.

990 SIT

7.200 SIT

BAKRENA PLO[^ICA SOLNA LU^ Solna lu~ izredno ugodno deluje na po~utje in zdravje, saj seva negativne ione in oddaja v prostor ‘ivljenjsko pomembno desnosu~no bioenergijo, s katero se, ~e je potrebno, napolni vsako telo. Njeno blagodejno delovanje je priporo~ljivo predvsem ob televizorjih, ra~unalni{kih ekranih, mobilnih telefonih, patogenih sevanjih...

V prodaji po po{ti, so naprodaj te`ke: a) 2 - 3 kg 10.900 SIT b) 3 - 4 kg 11.815 SIT in c) 4 - 5 kg 13.900 SIT

26

Nalepimo jo na hrbtno stran ure, ob stiku s ko‘o zmanj{uje bole~ine pri revmi in artritisu, zavira tudi nekatere druge bolezni. Plo{~ica ima vtisnjen simbol magic life, ki zajema prosto energijo iz okolja, v njo pa so z orgonskim sevalnikom vsevane informacije za bolj{e po~utje. Na voljo sta dve velikosti, premer a) 24 mm in premer b) 28 mmm.

2.200 SIT

SKODELICA MISTERIJI ^rna skodelica za belo kavo z napisom Misteriji in risbo vesoljca (enako kot na majici).

590 SIT

PRODAJA PO PO[TI

REVITALIZATOR VODE

NEVTRALIZATOR SEVANJA

Da bi lahko vso hi{o oskrbeli z vodo, ki je primerna za pitje, hkrati pa prepre~uje nastajanje vodnega kamna, zmanj{uje porabo pralnih in ~istilnih sredstev, prija rastlinam in ‘ivalim, v sistem hi{ne vodovodne napeljave vgradimo revitalizator Hydronic, ki s pomo~jo natan~no definiranih kod oziroma informacij spremeni nekatere fizikalne lastnosti vode, ki tako postane bolj omo~ljiva in bolj podobna ~isti vodi v naravi. Priklju~ek 3/4”.

Informacije in prodaja: 041/727-899.

Mala ~rna plo{~ica Bioguard, narejena iz feromagnetnega materiala in ustrezno kodirana, odli~no {~iti pred sevanjem mobilnih telefonov in celo dodatno stimulira bioelektromagnetno polje, torej avro ~loveka. Prilepimo jo na hrbtno stran telefona ~im bli‘je anteni ali na rob ra~unalni{kega ekrana.

2.500 SIT

BAKRENE ZAPESTNICE

CEV ZA AKVARIJ Vodo v akvariju lahko mo~no izbolj{amo s cevjo za akvarij. Iz kristalina izdelana steklena cev je kodirana, da spremeni nekatere fizikalne lastnosti vode tako, da ta bolj ustreza ribam.

Najbolj{i znak delovanja kodirane cevi je bolj ~ista voda in splo{na pove~ana kondicija ‘ivlja.

4.900 SIT

ATLANTIDSKI PRSTAN IN PLO[^ICA Sta srebrna, oblikovana tako, da posebni liki sprejemajo in oddajajo kozmi~no energijo in s tem {~itijo pred negativnimi sevanji. Ugodno delujejo na zdravje in dobro po~utje, prepre~ujejo nesre~e. Oblika prstana izhaja iz davnine, saj so u~inki likov, ki so skrbno vdelani v celjski srebrni nakit, znani ‘e iz ~asov faraonov. Velikosti prstana: od 16 do 26 mm notranjega premera. prstan 7.000 SIT plo{~ica 7.000 SIT

^AKRINA MAJICA ^akrine majice iz Avstralije. Telesu dovajajo bioenergijo s pomo~jo mo~nih nihanj nenavadno ‘ivih barv (njihove intenzivnosti se na papir ne da natisniti) in tako polnijo avro in bolj{ajo zdravje. Velikosti S, M, L, XL, XXL. 14.900 SIT

Zmanj{uje ali odpravlja bole~ine, ki jih povzro~ajo revma, artritis, i{ijas, lumbago, igranje tenisa, golfa, ko{arke...

Mnogi, ki nosijo zapestnico, zmanj{ajo ali pa celo opustijo jemanje protibole~inskih zdravil in tako veliko naredijo za svoje zdravje. Velikosti zapestnic: od 15 do 19 cm premera.

Naprodaj so tudi posrebrene ali pozla~ene. a) navadna 2.900 b) posrebrena 4.900 c) pozla~ena 9.600 in d) pozla~ena z gravuro 12.500 SIT

AJDOV VZGLAVNIK Ajdov vzglavnik je napolnjena s 3,3 kilogrami lu{~in biolo{ko pridelane ajde, velik 70 x 50 cm. Lahko ga poljubno oblikujete in si sami dolo~ite najprimernej{o vi{ino. Se ne greje in je zelo zra~en. Primeren je za vse ljudi, predvsem pa za tiste, ki imajo bole~ine v vratu, glavi, hrbtenici...

9.800 SIT

Naro~ilnica Misteriji Naro~am izdelke:

pla~al bom po povzetju s kartico EU LB {t. kartice: veljavnost do:

koli~ina

cena

{t. ~lanske kartice: AMEX podpis:

ime in priimek: ulica in hi{na {tevilka: po{tna {tevilka, po{ta: kraj, datum, podpis: Naro~ilnico po{ljite na naslov: Ara, [martinska 10, 1000 Ljubljana tel.: 01/431-20-25, faks: 01/230-16-27, e-mail: ara @ zalozba-ara.si Vsi izdelki so naprodaj tudi v trgovini AUREA BTC, hala A Ljubljana tel. 01/541-17-60

Misteriji 27

PRODAJA PO PO[TI

RADIESTEZIJSKA NIHALA Karnak (a) (nova oblika), Izis (b) 6 in Izis (c) - 4 (oba novej{a oblika) so med najbolj znanimi radiestezijskimi nihali. Nihali Izis sta poimenovani po egiptovski boginji Izidi, primerke tako oblikovanih nihal so na{li v izkopanih egiptovskih sarkofagih. Uporabljamo jih za preiskavo {kodljivih sevanj, iskanje vode, izbiranje primerne prehrane, doziranje, pa tudi za diagnosticiranje.

Cena posameznega nihala: 4.200 SIT

KAK[NA VODA TE^E Kraj, kjer je bil odvzet vzorec pitne vode

a

b

c

TESLOVA PURPURNA PLO[^A Deluje s svojim indukcijskim magnetnim poljem biostimulativno na celi~ne procese, pove~uje izmenjavo plinov, krepi regenerativne procese in mikrocirkulacijo v obolelem tkivu. Uporabljamo jo zjutraj in zve~er po dvajset minut, tako da jo postavimo na obolela mesta in jo pritrdimo z obli‘em. Lahko uporabljamo tudi dve plo{~i, postavljeni druga proti drugi. Pomaga tudi proti nespe~nosti.

(Prilo‘ena natan~na navodila, velikost plo{~e: 50 x 85 mm).

3.900 SIT

RADIESTEZIJSKI PRIBOR

Plastificirana rozeta in nihalo z vre~ko sestavljata komplet za radiestezijsko delo. Na rozeti je {est razli~nih skal za ugotavljanje energetske frekvence prostora, predmetov in oseb, za ugotavljanje radiestezijskega potenciala, vitalnih energij, primernosti hrane, pija~, ~ajev, zdravil, zemeljskih sevanj in vibracij... Na hrbtni strani rozete so natisnjena natan~na navodila.

4.900 SIT

28

IZ PIP?

% genotoksi~nosti vodovodne vode

Dom‘ale, Ljubljanska cesta Ljubljana, Pov{etova ulica Celje, Celov{ka 10 Maribor, Pri Treh ribnikih Kranj, Britof 184 Ptuj, Pre{ernova 10 Izola, Bencinski servis OMV Istra Benz Koper, Bencinski servis OMV Istra Benz Novo mesto, Bencinski servis Petrol Bled, Bencinski servis Petrol 2 Slovenska Bistrica, Ob Potoku 33 Lendava, Avtobusna postaja Tolmin, Bencinski servis Petrol [kofja Loka, Vinoteka - Ka{~a

12,19 15,53 18,75 12,71 17,39 19,81 17,14 16,16 18,44 14,28 9,52 23,80 11,36 16,17

% genotoksi~nosti informirane vode 7,01 10,76 11,76 8,03 9,32 10,16 10,90 10,05 10,00 8,69 5,94 16,66 6,89 9,30

Vsak mesec z genotoksi~nimi testi (Protokol 8. - mednarodno priznani genotoksi~ni test) preverimo kakovost enega izmed mestnih vodovodov v ve~jem slovenskem kraju. S testom ugotavljamo razliko kakovosti voda. Genotoksi~nost je izra‘ena v odstotkih in ka‘e odstotek celic, katerim voda oziroma snovi v njej po{kodujejo kromosome (po{kodbe opazujemo v ~ebulnih metafaznih celicah). Med testom pregledamo kakih 300 metafaznih celic, to je v skupnem {tevilu le 1 odstotek vseh pregledanih celic. Tako se genotoksi~nost izra‘a z razmerjem med celicami (metafaznimi) s po{kodovanimi kromosomi in vsemi metafaznimi celicami.

V drugi koloni gornje preglednice pa je na enak na~in ugotovljena genotoksi~nost iste vode, ki jo nato~imo v informirani kozarec. Ta je praviloma za kakih 40% manj{a, torej informirani kozarec mo~no popravi kakovost pitne vode.

INFORMIRANI KOZARCI S CERTIFIKATOM Zaradi velikega zanimanja za informirane kozarce in zaradi njihove za{~ite, smo vsak kozarec, ki je naprodaj od prvega januarja 2001, bodisi doma bodisi v tujini, opremili s certifikatom, to je s potrdilom o poreklu.

V Sloveniji kozarce, ki so narejeni po originalni tehnologiji Hydronic, prodajajo naslednje trgovine: V Ljubljani: Aurea v BTC, hala A, na Bledu: Trg d.o.o., Pre{ernova 50, v Bre‘icah: Darila Don, v Idriji: Trgovina TIM Mlakar, v Kopru: Trgovina MIJA s kristalnimi izdelki, v pritli~ju tr`nice Koper. v Kri`ah: DAVA, Kokr{kega odreda 2, v Mariboru: DARVEL - Trgovski center city, Vita Kraigherja 5, v Novi Gorici: Manufaktura, poslovalnica Narodna umetnost, v Pod~etrtku: Trgovina Lida v hotelu Breza, v Pod~etrtku: Drogerija Barbara, Terme Olimja v Roga{ki Slatini: Industrijska trgovina Steklarske {ole, v Slovenskih Konjicah: Doma~a lekarna Viva Sana, v Slovenski Bistrici: Doma~a lekarna Viva Sana, v @i~ah: Prodajalna zeli{~ v Kartuziji.

S kartico Kluba za zdravo `ivljenje, ki jo imajo vsi naro~niki na revijo Misteriji, dajemo 10% popust za vse izdelke, ki so objavljeni na straneh prodaje po po{ti!

Ali so v pirotske preproge vtkane ~akre, ki nosijo zdravstvena sporo~ila?

Preproge zdravja K

aj bi nam ve~ o skrivnostih pirotskih preprog lahko povedali tisti, pri katerih se ni nikoli prekinil pretok informacij? Ali so se njihove skrbno varovanje skrivnosti ohranile v narodovi kolektivni zavesti kljub zavestnim poskusom, da se jih zamol~i, razvrednoti ter celo zamenja z neustreznimi nadomestki? Najve~ja skrivnost, skrivnost izdelave pirotskih preprog, ki se je v dru‘inah prena{ala iz roda v rod, je danes v rokah malo{tevilnih ostarelih ‘ensk, kar jih je danes {e ostalo od nekdaj mnogo{tevilnih tkalk.

Prav te nenadomestljive starke ~uvajo tudi del odgovora na vpra{anje, zakaj se pri pirotskih preprogah ne sme ni~ spremeniti. Od kod izvira in v ~em se skriva edinstvenost in posebnost pirotske preproge v primerjavi z drugimi preprogami? Morda v tem, da je namenjena izklju~no posteljni in stenski uporabi, saj jo {ele v zadnjih letih ljudje postavljajo tudi na tla?

Ali morda v tem, da so v njej zastopane vse neko~ poznane in razpolo‘ljive barve, vklju~no z belo in ~rno?

Kaj pa, ~e je njena skrivnost v tem, da so vsi geometrijski liki izdelani izklju~no z ravnimi linijami ter da so celo ovalne oblike izdelane stopni~asto?

Ali morda zaradi svoje trpe‘nosti in dolgega ‘ivljenja, saj so tudi pri sto petdeset let starih preprogah votki v tkanini ~vrsti in nepo{kodovani, barve Tkanje stare pirotske preproge.

Pirotska preproga je okras, prostorska zdravstvena za{~ita, hkrati pa tudi likovni energetski zapis. pa sve‘e in prav ni~ obledele? Ali, ~e {e naprej na{tevamo, ker je preproga isto~asno tudi okras, prostorska zdravstvena za{~ita, pa tudi likovni energetski zapis?

Zanimivo bi bilo tudi poiskati odgovor na vpra{anje, kako se je lahko pirotska preproga ohranila nespremenjena v ~asu tur{ke prevlade; {e ve~, proizvodnja preprog je {e bolj cvetela. V ~asu, ko so si ljudje prizadevali dose~i vzpostavitev nacionalnih dr‘av, pa so se za~ele dogajati korenite spremembe. V nedav-

ni preteklosti je proizvodnja preprog skoraj popolnoma usahnila. Odgovori na nekatera od zastavljenih vpra{anj se ponujajo kar sami od sebe, medtem ko bi bilo za druge potrebno globlje poznavanje razmer in sklicevanje na medsebojno razli~na podro~ja, ~e bi ‘eleli dobiti celovit in popoln odgovor.

Ena od glavnih zagonetk je namembnost pirotske preproge, ki so jo ljudje neko~ uporabljali izklju~no za oblaganje sten in le‘i{~. Nikoli niso pomislili, da bi jo postavili na tla, saj so vanjo vtkane razli~ne oblike kri‘ev, nekdanji patriarhalno vzgojeni kristjani pa ne bi za nobeno ceno hodili po kri‘ih.

Ko so le‘ali ob njihovem vzno‘ju ali bili z njimi pokriti, so bili ljudje vsaj v redkih trenutkih po~itka pod za{~ito kri‘a. Za tiste ~ase in tiste obi~aje je bilo to nekaj samoumevnega, s~asoma pa so ljudje na to vse bolj pozabljali. Turki, ki so v krajih, kjer so vladali, vztrajno uni~evali sledove nacionalne kulture, {e posebno tiste cerkvenega izvora, ter vzpostavljali svojo razli~ico islamske civilizacije, niso ovirali ali zatirali izdelave pirotskih preprog.

Zna~ilni cvetli~ni motivi in nekoliko manj pogosti motivi ‘ivali s svojimi geometrijskimi oblikami niso bili v nasprotju z na~eli islama, ki ne dovoljuje slikanja ljudskih likov. Sprejemljivi so bili celo kri‘i, ki so bili umetni{ko tako stilizirani, da niso spominjali na zna~ilne cerkvene kri‘e.

Misteriji 29

P REPROGE

ZDRAVJA

slika 1

V tem obdobju je ponekod pri{lo do simbioze dveh vrst preprog, tako da so iz tega obdobja ohranjene preproge s pirotsko borduro in z osrednjim motivom listov, ki jih je navdihnil islamski vpliv.

Vendar pa tudi v tem obdobju vej in listov niso slikali s polkro‘nimi ~rtami, ampak izklju~no z ravnimi ~rtami pod kotom.

Pirotska preproga ima {e eno posebnost, ki jo lo~i od drugih vrst preprog.

Vse njene simboli~ne oblike so vertikalno osnosimetri~ne, z izjemo na dva na~ina prikazanih jina in janga ter trizobih glavnikov, saj bi bilo to v nasprotju z njihovim bistvom.

Pirotske preproge so edine, ki imajo namesto enobarvnega osnovnega votka, zna~ilnega za druge vrste preprog, praviloma tribarven osnovni votek bele, rde~e in ~rne barve, v redkih primerih pa svetlo moder votek, v katerega so vtkani vsi drugi okraski in oblike (slika 1).

Ali so barve votkov naklju~no izbrane ali so morda v sozvo~ju s srednjeve{kim alkimisti~nim prikazovanjem elementov zraka, zemlje, ognja in vode, iz katerih je bilo v skladu z nekdanjimi verovanji narejeno vse, tudi ~love{ko telo?

Predpogoj je bila seveda medsebojna uravnove{enost elementov. V li-

30

slika 2

kovnem pogledu je preproga edinstvena tudi zato, ker se posami~ne oblike, ki so z geometrijskega vidika identi~ne, medsebojno razlikujejo, saj se za izdelavo vsake preproge uporabi nova kombinacija barv. Ustvarjalci preprog pa pri kombiniranju barv postavljajo neposredno drugo ob drugo celo slikarsko neskladne barve, ki pa kljub temu dosegajo vtis usklajenosti, {e ve~, celotna kompozicija je na pogled izjemno privla~na. ^e pri preu~evanju pirotske preproge uporabimo metode in znanja z drugih podro~ij, ne le etnolo{kega, nam preproga odkriva {e dodatne skrivnosti. [ele tedaj za~nemo resni~no slutiti, kako dragocen je predmet, ki ga imamo pred seboj. Ko se preu~evanja preproge lotimo z vidika likovnih zapisov, kromoterapije (zdravljenja z barvami), kristaloterapije, sevanja oblik, nevtralizacije {kodljivih sevanj, molitvenih obrazcev, energetskega uravnote‘anja, sakralnih pomenov barv, ustvarjanja blagodejnega delovanja, isto~asnega odpravljanja vzrokov in posledic, nam postane jasno, zakaj so na preprogah prisotne posami~ne simboli~ne oblike in kaj predstavljajo.

Tedaj lahko razumemo, zakaj ohra-

slika 3

njeni primerki pirotskih preprog, stari ve~ kot poldrugo stoletje, se pravi iz ~asov, preden se je pri~el njihov zaton, vsebujejo poleg ostalih podob tudi religiozne, filozofske in magi~ne podobe.

Med temi podobami najdemo na primer razli~ne asociativno razvite kri‘e, pravilne {esterokotnike, dva na~ina predstavitve dvojnost jina in janga, stiliziran plod repinca, kozmogonijski prikaz ~loveka v obliki kozmi~nega jajca, tudi zakonske postelje, dva na~ina predstavitve medsebojno povezanih energijskih vrtincev - ~aker v sprednjem in zadnjem delu ~love{kega telesa, pa tudi cirilsko ~rko H. Kot je znano, so to kr{~anski in hebrejski simboli, nekatere od izhodi{~nih filozofskih postavk budisti~nega in hinduisti~nega razumevanja sveta in ~lovekovega mesta v njem, magijska za{~ita iz ljudskega verovanja ter likovno molitveni na~in pripro{nje svetnikom (ve~ina katerih izhaja iz rodu Nemanji}ev) za nebe{ko za{~ito.

Kri‘i razli~nih velikosti, ki so vtkani v preproge, so pravzaprav asociativni kri‘i. Po obliki so to klasi~ni, izpeljani in razviti kri‘i, ki se ne uporabljajo v vsakodnevni religiozni praksi. Razloge za njihovo prisotnost v tej obliki bi bilo

P REPROGE slika 3a

vsekakor vredno podrobneje raziskati (slika 2). Na pirotski preprogi sta jin in jang, ki ponazarjata dve nasprotji ter njuno vzajemno odvisnost in medsebojno preseganje, v filozofskem pogledu bolj vseobse‘no prikazana kot v vzhodnja{ki razli~ici vzajemnega prepletanja ~rne in bele barve. Na nekaterih preprogah je dvojnost prikazana v vzajemno prekinjajo~em napredovanju nasprotij, na drugih pa na znan budisti~ni na~in vzajemno nerazdru‘ljivega prepletanja, pri ~emer se v obeh primerih prikazuje pre‘emanje vseh kombinacij parov barv, kar je veliko bli‘je prikazovanju resni~nih konfliktnih situacij, ki se lahko pojavijo v ‘ivljenju in ki zahtevajo uravnove{anje najrazli~nej{ih izrazov nasprotnosti. [esterokotnik ima kot simbol enak pomen kot heksagram, to je Davidova zvezda. Tako {esterokotnik kot Davidova zvezda sta namre~ zunanji obliki ohranjenih pe~atov biblijskega kralja Salomona, ki so jim pripisovali sposobnosti mogo~ne magijske za{~ite. Mirno lahko sklepamo, da imajo heksagrami kot zunanje in kot notranje tvorbe enako funkcijo tudi v pirotski preprogi. ^e poznamo ljudska verovanja, je dokaj o~itno, zakaj je stilizirani repinec

slika 4

vtkan v pirotsko preprogo. Neko~ so ga matere skrivoma pritrjevale otrokom na obleko, ko so gnali ‘ivino na pa{o, saj so verjele v njegovo magi~no mo~, ki bo otroka ubranila vsakr{nega zla. Iz istega razloga so ga matere izvezle ali vtkale v torbe iz ponjave, v katerih so pastirci in pastirice nosili hrano na pa{o. Kot simboli~no podobo ga najdemo tudi v pirotski preprogi (slika 3a). ^rka “H” iz cirilske pisave se v pirotski preprogi pojavi relativno pozno, najverjetneje {ele po kosovski bitki. ^rka vsebuje vse spomine na nekdanjo veli~ino dr`ave pod vodstvom dinastije Nemanji}ev in molitve srbskim svetnikom, naj posredujejo pri Bogu, da ljudem odpusti grehe.

S sodobnimi tehni~nimi sredstvi, kot je Kirlianova fotografija, je mo‘no trajno dokumentirati obstoj energetskega telesa ~loveka ali avre. Avro lahko zaradi njenih vhodnih energetskih pretokov v obliki vrtincev - ~aker - celo neposredno opazujemo z o~ali, ki imajo vgrajene kristale soli uretanske kisline. ^akre, ki jih vidimo na ta na~in, so zelo podobne tistim na pirotskih preprogah, kjer so glavne ~akre ve~je od stranskih in po obliki podobne otro{kim ~akram. V skladu s hinduisti~no, lamaisti~no in

ZDRAVJA

slika 5

budisti~no filozofsko koncepcijo se energetska povezanost ~loveka z njegovo okolico uresni~uje prav preko ~aker.

Sode~ po enem od temeljnih principov ajurvedske medicine so ~akre vhodi v fizi~no in energetsko telo, preko katerih lahko bistveno vplivamo na psihofizi~no stanje ~loveka.

Ali so v pirotske preproge dejansko vtkane ~akre, ki v sebi nosijo zdravstvena sporo~ila? Po analogiji z njimi je v notranjosti posami~nih simbolov vtkan barvni simbol kristalov. V kristaloterapiji se pojavlja problem, kako vnesti prah dolo~enega kristala v organ, ki ga potrebuje, ne da bi pri tem motili delovanja drugih organov. Videti je, da je pri pirotskih preprogah ta problem elegantno re{en s tem, da je kristal s svojo barvo vtkan znotraj kombinacije drugih barv, s ~imer je ustvarjena svojevrstna vibracijska {ifra, ki odgovarja le enemu samemu organu. Na ta na~in le-ta sprejme le tisti obseg frekvence, ki ima nanj blagodejni u~inek.

Predstavljanje ~loveka v obliki individualnega preslikanega kozmi~nega jajca je hkrati tudi zgodovina njegovega izgona iz raja in pogrezanja v vse globlji materializem. ^lovek steguje (Nadaljuje se na 45. strani.)

Misteriji 31

Skrivnosti Slovenije

^udna lu~ nad Smre~jem L

ahko bi bila ~isto navadna no~, taka kot jih je bilo ‘e na stotine.

Prav ni~ ni kazalo, da bi lahko bilo druga~e. Dnevnikov dostavni kombi se je v ~etrtek, 6. aprila lani ob enajstih zve~er podal na svojo kro‘no pot po severni Primorski. Iz Vev~ preko Logatca, Ajdov{~ine, Nove Gorice in Tolmina pa spet proti vzhodu preko Idrije v Ljubljano, kjer bo predvidoma okoli {este ure zjutraj. Nebo je bilo skorajda povsem jasno, le tu in tam je samoten obla~ek leno jadral preko {irnih prostranstev. Ozek srp mlade Lune je ‘e potonil tja za furlanske hribe in zvezde so na temnem ozadju leno me‘ikale svoj dolg~as.

Povsem obi~ajna no~ pa je za Janeza Mau~eca, voznika Dnevnikovega dostavnega vozila, postala malo druga~na, ko je s ceste Ajdov{~ina - Nova Gorica zavil v naselje Vrtovin. Tja proti severu je nebo rde~e ‘arelo! Kaj takega ni videl {e nikoli, pa ~eprav je to isto pot prevozil ‘e velikokrat.

Najprej je bil osvetljen samo oblak nad obronkom Trnovskega gozda, nekoliko kasneje, ko je ‘e ustavil svoj kombi na obi~ajnem mestu, je bilo videti nekak{en trapezast snop lu~i, ki se je, s Zemljevid podro~ja, kjer se je 7. aprila pojavila ~udna svetloba. ^rti ozna~ujeta vidni kot ‘arenja.

32

Nedale~ stran od ceste je na vejah smreke pozornost pritegnil ko{~ek ko‘e, ve~ kot tri metre nad tlemi.

tanj{im koncem pri tleh, pela v nebo. Z razna{alcem, mladim fantom, ki je pri{el po svoj vsakodnevni sve‘enj, sta ~udno svetlobo opazovala skoraj ~etrt ure in si bila edina v mnenju, da kaj takega vidita prvi~. Sprva ostro zarisan snop lu~i se je po~asi raz{iril, tako da je s~asoma osvetljeval precej{no dol‘ino grebena zahodno od hriba Kucelj.

Rob grebena je bil v tej svetlobi ostro zarisan, tako da se je zdelo o~itno, da prihaja svetloba iz ni‘e le‘e~ega kraja za to prvo gorsko pregrajo, ki omejuje Trnovski gozd od Vipavske doline. ^lovek bi kar stal in gledal, a treba je bilo naprej. [e tam pri Vol~ji Dragi je be‘en pogled odkril zdaj ‘e manj intenziven rde~ soj v smeri proti severu.

ZDRAVA RADOVEDNOST Janez Mau~ec je mo‘, ki ga je nekaj v hla~ah in kljub temu (ali pa morda ravno zategadelj), da so mu po glavi rojile vse mogo~e in nemogo~e razlage, se je ‘e naslednje popoldne odpravil na raziskovalni potep po Trnovskem gozdu, skupaj s svojo ‘eno, ki je vsekakor hotela biti zraven, ko je izvedela za nenavadno mo‘evo no~no dogodiv{~ino. Na zemljevidu sta dolo~ila smer in pribli‘no obmo~je, ki je pri{lo v po{tev kot mo‘en kraj vira svetlobe. S Cola sta

^UDNA

LU ~ NAD

S MRE ~JEM

se odpeljala na Predmejo in zahodno od tega kraja je bilo ozna~eno podro~je. O kak{nem pogori{~u ni bilo niti sledu in tudi v zraku ni bilo ~utiti nobenega vonja po dimu, ki bi vsekakor moral {e vedno plavati nad gozdom, ~e je prej{njo no~ kje v bli‘ini gorelo, saj bi moral biti ogenj kar precej{en, da bi lahko oddajal tako veliko svetlobo. Ni~ nenavadnega ni bilo videti, le na nekem kraju se je ponujal pogled, ki ni bil povsem obi~ajen. Obeljena stebla suhih smrek so {trlela v nebo, zraven njih pa je precej{nje {tevilo polomljenih in izruvanih dreves {e vedno ~akalo na gozdarjevo roko, da pospravi ta nered. Tako se je vsaj zdelo. Kraj je bil vsekakor vreden, da si ga pobli‘e ogledata. Le nekaj metrov stran od ceste je pozornost pritegnil ko{~ek ko‘e, ki se je zibal na vejah mlade smreke ve~ kot tri metre nad tlemi. S pomo~jo suhe veje, ki je le‘ala v bli‘ini,

Je biv{a lastnica te ko‘e kon~ala na ra‘nju ali v znanstvenem laboratoriju?

je Janez snel ta ko{~ek ko`e in ga ponudil svojemu psu v “strokovno presojo”, a kosmatinec ni bil ni~ kaj navdu{en nad njim in se je ren~e ritensko umaknil. Za vsak slu~aj je najdba pristala v vre~ki in s popotniki, ki se jim je v bli‘ajo~em ve~eru ‘e kar mudilo, odromala v Ljubljano. Vzrok ~udne svetlobe pa je ostal nere{ena uganka, saj tudi policisti, ki jih je gospod Mau~ec naslednjo no~ med svojo redno vo‘njo pobaral, ~e so nemara izvedeli kar koli nenavadnega o dogodkih prej{nje no~i, niso imeli nobenih informacij.

KAJ PA “RAUB[ICI”?

Naravni rezervat v Smre~ju je zaradi svoje nenavadnosti vreden ogleda.

Morda je stvar prav po kme~ko preprosta in ne bo treba ‘iveti v stra{ljivem pri~akovanju kak{nih nenavadnosti. ^e pozorno pogledamo na zemljevid, nam lahko pade v o~i zanimiva podrobnost. Prav v smeri, kjer se je pojavila lu~, stoji gozdarska hi{a. Kaj pa ~e se je vesela dru{~ina odpravila, recimo, na praznovanje rojstnega dne v to samot-

no poslopje in da bi ‘lahtna kapljica imela dovolj dobro “trdno podlago”, so spotoma v Smre~ju skraj{ali ‘ivljenje ni~ hudega slute~i srnici, ki so jo potem pred hi{o pekli na ‘aru? Megle, ki se po polno~i dvigujejo iz dolin, so prav lahko razpr{ile svetlobo ognja na precej veliko obmo~je in gorski greben je dobil prav grozljivo podobo. Tej hipotezi v prid govori tudi kos ko‘e, ki ga je Janez Mau~ec na{el na smreki, saj je le-ta odrezan in ne raztrgan, tako da je izklju~eno, da bi bila ‘ival plen risa ali kake druge zveri. Pa nikar ne posku{ajte ugovarjati, da sem se prenaglil, ko sem odstrel kar na hitrico pripisal “raub{icu”, ker da je morda smrt ‘ivali zagre{il pravi lovec, ki ima za to vsa potrebna dovoljenja in izpite. Tudi v tem primeru gre za krivolov, saj je odstrel srnjadi v tem ~asu prepovedan. Razen ~e niso morda biologi z Marsa vzeli kak{en povsem znanstveni vzorec. V tem primeru pa ...

MO@NE RAZLAGE ^udna svetloba vsekakor zaslu‘i nekoliko ve~ pozornosti, saj se kaj takega res ne dogaja vsak dan. Vsekakor mora imeti nek vzrok, pa naj je ta {e tako

Misteriji 33

^ UDNA ~uden za navadne smrtnike. Tisti, ki so zagreti za najbolj drzne variante, bi morda takoj pomislili na NLP-je, ki so si v gluhi no~i ogledovali Trnovski gozd, a bi jih oni drugi, ki v kaj takega ne verjamejo, takoj zavrnili, ~e{ da v samotnih globelih pa~ ni ni~ zanimivega. Ta trditev ne dr‘i popolnoma, saj je kraj, ki je bil dele‘en nekoliko ve~je pozornosti, res nekaj posebnega. Dolina se imenuje Smre~je, verjetno zato, ker v njej rastejo samo smreke in je eno izmed dveh mrazi{~ Trnovskega gozda, kar pomeni, da v njej vlada temperaturni in vegetacijski obrat. Dno zna biti izredno mrzlo, tudi do -40 stopinj Celzija so ‘e namerili v Smrekovi Dragi, ki je bolj znano, ~eprav je manj{e. Tla so porasla z mahovi, travami in ru{evjem, nasploh je rasti{~e zelo podobno skandinavskemu. In to le nekaj deset kilometrov od Jadrana! Hud vetrolom pred nekaj leti je razkril, da so skoraj vsa drevesa votla in neprimerna za uporabo, kar je verjetno tudi botro-

Na tej smreki je visel kos srnine ko‘e.

34

LU ~ NAD

S MRE ~JEM

valo odlo~itvi, da je del doline za{~iten kot naravni rezervat.

Zato tudi vsa tista podrta in suha drevesa ne bodo nikoli do~akala gozdarske roke. Morebitni biologi z drugih svetov bi torej le imeli upravi~en razlog, da si stvar podrobneje ogledajo!

“OBLAKI SO RUDE^I...”

Tako poje narodna pesem in nadaljuje, da to pomeni, “... da vsi ti mladi fantje na vojsko pojdejo.”

Spet se zna kdo pomenljivo potrkati s prstom po ~elu, pa vendar bo dr`alo, da se je leta 1989 kar nekajkrat v poznih ve~ernih urah na severnem nebu pokazal rde~ soj, ki je trajal tudi ve~ deset minut, res pa je, da ta pojav nikoli ni bil viden sredi no~i. Je pa povsem razlo`ljiv, saj gre za iz- Janez Mau~ec ob svojem kombiju v Vrtovinu ka‘e, redno mo~ne polarne sije, ki so v kje je videl nenavadni pojav. dolo~enih atmosferskih pogojih zaradi loma svetlobe vidni tudi v sklepali, da se je rde~i sij po~asi pomina{ih krajih. Koliko in kak{no kal od juga proti severu, kar bi le te‘ko povezavo ima to z ljudskim pre- pripisali severnemu siju. pri~anjem seveda ni znanstveno [e eno znanstveno ugotovitev si lahko razlo`ljivo, a pred dobrim deset- sposodimo pri na{ih razmi{ljanjih, in ta letjem je vsekakor dr`alo! je tako nova, da {e ni na{la mesta v {olsLani je bila spomladi son~eva kih u~benikih. V Ameriki, predvsem v aktivnost, ki pogojuje nastanek gozdnatih pokrajinah, pono~i zelo vestno aurore borealis, kot se severni sij opazujejo de‘elo, da bi ~im prej odkrili u~eno imenuje, izredno mo~na, vsak morebitni po‘ar in ga pogasili. V kar bi lahko govorilo v prid tezi, preteklih desetletjih so zabele‘ili kar da je {lo za ta pojav, vendar je nekaj nenavadnih lu~i, ki jih niso znali nenavadno to, da so se nekaj dni pojasniti, zato so jih najprej obdelali povpozneje oglasili opazovalci iz dru- sem statisti~no, da so ugotovili pogostgih krajev Slovenije, ki jih je pri- nost in lokacijo izvora. Kasnej{a primerjategnila nenavadna svetloba in nji- nja so dala presenetljivo ugotovitev - lu~i hovo pri~evanje postavlja vsaj eno so se pojavljale nad epicentri potresov, in vpra{anje, ki je povezano s premi- to pribli‘no dva meseca pred katastrofo! kanjem tega fenomena.

Prve teorije govorijo o tem, da pove~ano Z Vrhnike so ta pojav v seve- elektromagnetno sevanje, ki se pojavi rozahodni smeri opazovali sko- pred potresom, ionizira zrak do te mere, raj uro potem, ko ga je zabele‘il da se pri~ne svetiti. ^e v na{ih razmi{ljagospod Mau~ec, pribli‘no ob is- njih vzamemo v ra~un tudi to mo‘nost, tem ~asu so ga v severni smeri nam pa~ ne more nih~e zameriti, saj se je videli iz Spodnje Idrije, uro po- svetloba pojavila nad delom Slovenije, ki tem pa je bila svetloba zapa‘ena je na seizmi~nih kartah zelo poudarjena. severno od Bleda. Lahko bi torej Ivan Mohori~

KAMBRIJSKA

EKSPLOZIJA

` IVLJENJA

(Nadaljevanje z 22. strani.)

Morda z bistveno ve~ kooperativnosti kot pa le z grobo kompeticijo!

Postavlja pa se tudi temeljno vpra{anje o smeri evolucije. Naravni izbor namre~ deluje slepo, ker ne zmore “videti” v prihodnost in uzreti smeri bodo~ega razvoja.

Vse namre~ ka‘e in prav kambrijska eksplozija ‘ivljenja nam to govori, da evolucija nima smeri, da je torej le neskon~no preigravanje geneti~nih algoritmov, nastalih v kambrijski eksploziji, ki jih regulirajo negativni feedbacki kaoti~nega reda narave, torej kreativni kaos s povratno zanko! Kreativni kaos narave, ki nas presene~a na vsakem koraku!

Tisto fenomenalno ob kambrijski eksploziji je bilo dejstvo, da je evolucija v enem samem zamahu skreirala zamisli vseh bodo~ih ‘ivalskih rodov, ki bodo v naslednjih pol milijarde let, torej do dana{njih dni, poseljevali planet.

Potem ni bilo ni~ novega, le evolucijsko preigravanje in ne{tevilne variacije na starodavne teme, zastavljene v kambrijski eksploziji. Na paleto kreativnosti narave so bile takrat naenkrat nane{ene vse barve ‘ivljenja, sledilo je le nenehno me{anje teh barv na slikarije ‘ivljenja vse do dana{njih dni. Lahko bi rekli tudi, da zadnjih petsto milijonov let narava nenehno me{a isti komplet kart! Kaj neki je “zaklenilo” genome ‘ivih bitij?

Zadnjih petsto milijonov let, v katerih je potekala zgodovina ve~celi~nih organizmov, se nam torej vse bolj

Opabinia s petimi velikimi o~mi in lovilnim rilcem (rekonstrukcija).

Rekonstrukciji fantasti~nega bitja iz rodu Hallucinogenija.

Zgoraj novej{a, spodaj starej{a verzija.

ka‘e kot nenehna redukcija velikih za~etnih mo‘nosti s postopno stabilizacijo sre~no pre‘ivelih! Mnogo anatomskih variacij je torej izumrlo in le malo jih je pre‘ivelo do dana{njih dni! Tisto pa, kar je pre‘ivelo, nedvomno nosi evolucijski spomin na prehojeno pot ‘ivljenja v prostoru in ~asu.Vse skupaj spominja na evolucijsko loterijo, na najve~jo tombolo ‘ivljenja na planetu, na ‘ivljenje, ki nenehno hazardira, gledano vsaj s ~lovekovimi o~mi! Hazard kot kaoti~no na~elo, hazard kot gibalo kreativnega kaosa!

Ob tem pa se postavlja vrsta temeljnih vpra{anj: 1. Kako je nastal ta evolucijski izbruh pestrosti vseh mo‘nih oblik?

2. Kaj je “zaklenilo” genome `ivih bitij po kambrijski eksploziji, ki vse do dana{njih dni niso razvili nobene nove forme ali rodoslovnega debla?

3. Ali je “progresivni razvoj” od enoceli~arjev do ~loveka le retrospektivna racionalizacija ~lovekovega uma, torej prevara na{ega linearnega na~ina razmi{ljanja? Filogenetsko drevo je le pribli`ek in ponaredek, dvodimenzionalni presek skozi tridimenzionalni splet `ivljenja v ~asu!

4. Ali velja neka druga resnica, po kateri evolucija nima smeri, ampak so v vsakem trenutku evolucije vsa takrat ‘ive~a bitja le optimalne prilagoditve danim okoljskim razmeram 5. Ali evolucijo vodi kreativni kaoti~ni red narave, ki ustvarja fraktalni vzorec in samopodobnost preko meril?

6. Ali ni Darwinova dogma le kozmologija angle{ke bur‘oazije, ki je s tako sliko narave (boj za obstanek, v katerem pre‘ive le najmo~nej{i), preslikano na takratno dru‘bo, opravi~evala krivi~ni dru‘beni red 19. stoletja?

7. Ali je izraz evolucija sploh prava metafora za opis zgodovine ‘ivljenja na planetu?

Teze Richarda Dawkinsa, tega najbolj zagrizenega redukcionosta sedanjosti, so se sesule v prah, prav tako kakor njegova paradigma genskega determinizma. @iva bi-

tja in ~lovek niso le gole kolekcije genov, ki v medsebojnem neizprosnem boju za obstanek uporabljajo svoja “oboro`ena” telesa kot sredstvo za doseganje evolucijskih ciljev. Narava ni le svet ~ekanov in krempljev ter potokov krvi {ibkej{ih in manj prilagojenih bitij. @ivljenje ni le neizprosen boj “genskih embala`”, ki naj prena{ajo DNA iz roda v rod, je nekaj bistveno drugega. Ali se rodimo le zato, da prenesemo DNA na prihodnji rod? To je le preve~ poenostavljeno gledanje s poenostavljanjem cilja.

Glede na enostavnost cilja se zdi prav presenetljiva sofisticiranost, ki jo narava nenehno demonstrira. @ivljenje je vsekakor nekaj bistveno bolj prikritega na{im o~em in izmuzljivega na{emu linearnemu razumu. Kakor da je znanost o ‘ivljenju po ve~ stoletjih svojega razvoja obti~ala na svojem izhodi{~u!

Morda pa je to prav, kajti ponovno smo na izhodi{~ni to~ki, ko moramo prevrednotiti prav vse! Predvsem pa se izpra{ati o temeljnih izhodi{~ih in poslanstvu na{ega bivanja. Kdo smo in kam gremo?

Quo vadis Homo?

Anton Komat svobodni raziskovalec

Misteriji 35

Prehrambena industrija brez predsodkov denar kuje iz strupov

Kemija v hrani ubija [

tevilo obolelih za rakom v Sloveniji iz leta v leto dramati~no nara{~a. Leta 1996 je v na{i dr‘avi na novo zbolelo 7.412 ljudi, 3.676 mo{kih in 3.736 ‘ensk. Po nekaterih podatkih pa sedaj zboli za rakom na novo ‘e ve~ kot 9.000 ljudi na leto. Tudi starostna meja pri teh obolenjih se zelo zni‘uje. Zboleva ~edalje ve~ otrok, mladostnikov okoli dvajsetega leta starosti in vse ve~ odraslih ‘e po tridesetem letu starosti. Po petdesetem letu pa je smrtnost za rakom {e veliko ve~ja. [tevilo bolezni nenehno nara{~a. Na 1350 straneh klini~nega slovarja Pschyrembel je opisanih ‘e ve~ kot 8000 bolezni. Za mnoge od njih medicina ne pozna vzrokov? Lastnosti mnogih “dovoljenih” strupov, ki jih dajejo v hrano je poznana. Prav tako je tudi znano, da imajo razni -cidi: herbicidi, insekticidi, fungicidi... lastnosti pravih bojnih strupov. Si lahko mislimo, da je lahko vse to brez posledic? Koliko je primerov, ko zdravi ljudje, otroci, brez znanega vzroka nenadoma hudo zbolijo. Prepri~an sem, da ima strupena kemija veliko ve~ji vpliv na sodobne bolezni, kot si mislimo. Zakaj no~emo verjeti dokazom!?

Trdno sem prepri~an, da imajo strupene kemikalije, ki jih industrijski proizvajalci dajejo v hrano, da bi pocenili proizvodnjo in tako pove~ali dobi~ek, velik vpliv na porast rakavih obolenj.

Povezave o vplivih kemije na porast malignih obolenj so znane iz strokovne literature, kjer najdemo ‘e veliko dokazov, da dolo~ene kemikalije povzro~ajo raka. Tudi na{i zdravniki javno govorijo o kemikalijah, ki dokazano povzro~ajo raka. @al pa je na jedilnih mizah kemikalij vsak dan ve~. Zato je sprememba prehranjevanja nujna; zagotovo ve~ kot 90% vseh bolezni povzro~i na-

36

Trdno sem prepri~an, da imajo strupene kemikalije, ki jih industrijski proizvajalci dajejo v hrano, da bi pocenili proizvodnjo in tako pove~ali dobi~ek, velik vpliv na porast rakavih obolenj. pa~na prehrana. Zato je bolj pomembno, da se slabi hrani izognemo kot pa i{~emo re{itev za zdravstvene te‘ave v dolo~eni vrsti hrane. Kemija je s svojimi coprni{kimi zvarki tista pogubna znanost, ki dela zlo~in proti ~love{tvu, saj v prehrano in v izdelke, ki jih uporablja ~lovek za svojo osebno nego, daje ne{teto po{astnih strupov.

Zveza slovenskih dru{tev za boj proti raku je izdala knji‘ico z naslovom “Kaj je treba vedeti o raku.” V njej med drugim pi{e: “Po navedbah {tevilnih avtorjev je kar 35% vseh rakovih obolenj v zvezi z neustrezno prehrano. Gre za dvoje, za hrano, ki vsebuje razne umetne dodatke in premastno ter koli~insko preobilno hrano! Nekateri umetni dodatki v hrani (konzervansi), s katerimi nas tako bogato zalaga dana{nja `ivilska industrija, so namre~ kancerogeni in lahko povzro~ijo raka...”

Re{itev nam ponuja A. Gore, ki je leta 1992 zatrdil, da bi rakava obolenja znatno omejili, ~e bi s prstom pokazali na poglavitne zunanje povzro~itelje raka in jih potem sporazumno izgnali iz na{ega okolja.

Te‘ko je dolo~iti, kateri prehrambeni izdelki so bolj, kateri pa manj nevar-

ni, saj strupene kemikalije dodajajo ‘e skoraj vsaki industrijko pridelani hrani.

Prepri~an sem, da ni niti enega tovrstnega izdelka, ki bi ne vseboval nevarnih snovi za izbolj{anje barve, arome ali okusa, za pove~anje obstojnosti, itd.

Zastra{ujo~e, toda resni~no. Kar poglejte na deklaracijske listke! Seveda na prvi pogled ne boste veliko razumeli, kajti strupeni dodatki se skrivajo za raznimi te‘ko razumljivimi imeni in oznakami, npr. E-ji. ^lovek se te‘ko znajde, kar pa je tudi namen!? ^e pa se bolj poglobimo v zadevo in podrobno preu~imo posamezne izdelke, pridemo do podatkov, ki dajo misliti prav vsakemu razumnemu ~loveku.

Poglejmo si, kaj se skriva v nekaterih izdelkih, ki jih ljudje mno‘i~no u‘ivajo: Brezalkoholne pija~e: Ali bi jih pili, ~e bi vedeli, da povzro~ajo razkroj mo‘ganov? Veliko otrok ima mo‘ganske po{kodbe, ki so jih povzro~ile te pija~e, ki po svoji sestavi velikokrat niso ni~ drugega kot pobarvani strupi. To ni nepremi{ljena trditev. To pomembno odkritje je plod medicinskih raziskav (dr. Norman Walker). Zaradi pitja pija~ in u‘ivanja hrane, ki je umetno obarvana in aromatizirana, ima resne zdravstvene te‘ave ogromno otrok: hiperaktivno, agresivno vedenje, motnje v izgovorjavi, pri branju, itd. Tudi odrasli, ki pijejo tak{ne pija~e za svojo “po‘ivitev”, ki pa je le trenutna, kmalu zatem ob~utijo utrujenost, slabo koncentracijo in pogoste glavobole. Te pija~e vsebujejo umetna barvila (tako so za oko bolj privla~na in mikavna), ki pa so zelo {kodljiva: Amaranth, Bordeaux, Ponceau itd; ki vse izhajajo iz spojin du{ika in benzena, ki pa je znano kancerogen. Kot kemijske spojine so ta barvila {kodljiva, ker po{kodujejo ‘iv~ni sistem in mo‘gansko

K EMIJA teko~ino. Tartrazine (rumena) se dobi z reakcijo acetilena in diazo-metana, strupene kemikalije, ki pa se kljub temu uporablja kot barvilo za pija~e in hrano.

Strokovnjak Feingold je {e prav posebej opozoril na {kodljivost te barve.

Znanstvenica, Dr. Draga ^ernel~, dr. medicine je raziskovala to podro~je in v svoji 500 strani debeli knjigi zapisala, da so {tevilne raziskave pokazale, da so omenjena barvila kot dodatki hrani organizmu {kodljiva in da je taka prehrana nepravilna in ogro‘a zdravje najmlaj{ih.

Vedeti je treba, da u‘ivajo otroci in mladostniki najve~ {kodljivih dodatkov prav v brezalkoholnih pija~ah (D. ^ernel~, dr. med.), ~eprav FAO/WHO (svetovna zdravstvena organizacija) opozarja in svetuje, naj bo prehrana otrok brez dodatkov!

Di{ave (arome): Pogosto vsebujejo strupene kemikalije in jih dodajajo v ve~ino prehrambenih izdelkov. Razen v pija~ah jih najdemo tudi v trdih in mehkih sla{~icah, v raznih industrijskih ~ajih, v sadnih sokovih in sirupih, v multivitaminskih preparatih, v vinih, bonbonih, prakti~no so res vsepovsod.

Kemiki nam izdelajo aromo za mleko, kruh, jogurt, pa za~imbe za mesno industrijo, celo za ‘ivinsko krmo, ... Umetne arome imajo res mo~an in zapeljiv vonj in okus. In iz ~esa so sestavljene? Zaupljivi ljudje verjamejo, da jih pridobijo iz pomaran~, jabolk, ~e{enj, jagod, malin in drugih zrelih sade‘ev. Resnica je povsem druga~na. To, kar mi danes vonjamo in okusimo v pija~ah in hrani, v glavnem niti ne gre mimo sadja. Sadje je na etiketah le narisano. Aromo naredijo tako, da v dolo~enem razmerju zme{ajo 10, 20, 30 ali celo ve~ kot 50 kemikalij, ki so ve~inoma zelo, zelo strupene.

Tako na primer aroma breskve sestoji iz nekaj deset kemikalij, ob katerih imenih si pri branju preprost ~lovek lomi jezik: aldehid C 14, etil-2,4-decadienoat, linalyl formate, isopropyl 2 methyl butyrate, amilvalerianat, geraniol, etilkapronat, terpenilacetat, cimtaldehid... in {e in {e.

Ali pa na primer aroma za kakav: feni-

letilalkohol, acetofenon, diacetil, etilcinamat, guaiacol, izobutilacetat, maltol, dimetilsulfid, furfurol, amilfenilacetat... ({e ve~ kot 20 podobnih kemikalij), fenilacetaldehid, aldehid C 18 in acetaldehid, za katerega proizvajalec pravi, da obstoja mo‘nost nepovratnih u~inkov, da so mo‘ne nepopravljive po{kodbe in da sodi med karcinogene tretje kategorije.

Acetaldehid se uporablja tudi za izdelavo arom za aromat, bonifikater, slivovko, oran‘o, malino, brandy, korenje, vino, sir, whiskey fanto, ... Znano pa je, da so vsi aldehidi karcinogeni, a jih kljub temu najdemo v ve~ini arom. Kar te‘ko bi verjeli, da bi te me{anice v hrani izgubile svoje strupene lastnosti? Podobno so sestavljene skoraj vse arome. Ko so pred uporabo te kemikalije spravljene v skladi{~ih in na policah, imajo mnoge oznako strup, ko pa se po recepturah zlijejo v lonec in se zme{ajo, pa se naenkrat spremenijo v di{e~ dodatek hrani, ki bo osre~il na{e oku{alne ‘ivce in ~ute za vonj.

Umetna sladila: Vse bolj zamenjujejo dobri stari sladkor. Danes je dale~ najbolj raz{irjen aspartam znan ko Nutra Sweet. Uporablja se v ve~ tiso~ izdelkih po vsem svetu. V knjigi Prescriptions for Nutritional Healing, ki jo je napisal Phylis Balch, je aspartam vpisan pod kategorijo “kemi~nih strupov” in naj bi bil eden najbolj nevarnih dodatkov, ki ga danes lahko najdemo na tr`i{~u.

Sestavljen je iz treh kemikalij: 1. Asparti~ne kisline (je amonokislina, ki ob~utno pove~a nivo aspartama in glutamata v krvni plazmi, prevelika koli~ina v mo‘ganih ubija dolo~ene nevrone tako, da dovoljuje dotok prevelike koli~ine kalcija v celice. Ta dotok spro‘i pretirano koli~ino prostih radikalov, ki celice ubijejo. Zaradi takih po{kodb, lahko tem snovem upravi~eno re~emo “po‘ivila” @iv~ne celice “po‘ivijo” oziroma stimulirajo do te mere, da le-te odmrejo. [e preden se pojavijo simptomi kroni~nih bolezni je ve~ina ‘iv~nih celic v dolo~enem mo‘ganskem podo~ju ‘e ubitih. Zaradi dolgotrajnega u‘ivanja teh strupov so ‘e nastale

V HRANI UBIJA

Marjan Viden{ek, vodja dru{tva Preporod.

bolezni kot: multipla skleroza, izguba spomina ali sluha, alzheimerjeva bolezen, parkinsova bolezen, hipoglikemija, AIDS, norost... Akutne reakcije pa so naslednje: bole~ine v glavi, migrene, slabosti, bole~ine v trebuhu, utrujenost, problemi s spanjem, te‘ave z vidom, napadi strahu, depresije in astma ter te‘ave z dihanjem.

2. Fenilanina (50% aspartama): Povzro~a ~ustvene motnje in depresije.

3. Metanola, ki je smrtno nevaren strup. Prosti metanol se ustvari iz aspartama, ko se le-ta segreje nad 30 stopinj Celzija. Znaki zastrupitve z metanolom so bole~ine v glavi, {umenje v u{esih, vrtoglavice, slabosti, prebavne motnje, mrazenje, oslabelost telesa, izguba spomina, odrevenelost, ostre bole~ine v okon~inah, motnje v obna{anju in druge.

Metanol pa se v telesu razkroji tudi na formaldehid, ki je smrtno nevaren ‘iv~ni strup in je tudi znan karcinogen, ki vpliva tudi na reprodukcijo DNA in povzro~a po{kodbe na zarodkih.

Raziskava Dr. Johna Olneya je odkrila, da so se v laboratorijskih mi{kah po uporabi asparti~ne kisline, ki je najve~ja sestavina aspartama, pojavile luknje v mo‘ganih.

Misteriji 37

KEMIJA

V HRANI UBIJA

In kje vse lahko najdete ta sladki strup? Z dovoljenjem se lahko uporablja za sla{~ice, brezalkoholne pija~e, ~aje, sokove in sirupe, peciva, za zmrznjene jedi in za polnila.

Znani po aspartamu so tudi ‘ve~ilni gumiji brez sladkorja. “ZA OTROKE” pi{e na etiketi.

Umetna sladila so veliko bolj {kodljiva kot sladkor. Berite etikete !

To je samo nekaj hudih strupov, ki jih skriva industrijsko predelana hrana.

Prisotni so {e mnogi drugi. Uradno je “dovoljenih” na tiso~e {kodljivih kemikalij. Osebno me kar strese od groze, ko zagledam {tevilne agresivne reklame na plakatih ali na TV, ki sku{ajo pridobiti med svoje potro{nike nevedne ljudi, predvsem na{e otroke.

Znova poudarjam, prvi korak pri prepre~evanju bolezni oziroma k ozdravitvi je vrnitev k naravni, polnovredni, nepredelani hrani, za kar govore zgornji podatki. Ne bodimo poskusni zaj~ki kemijske industrije, ki nas ‘eli zapeljati z lepimi barvami, di{e~imi aromami in s slastnimi okusi.

Kruh: Ni ve~ tisto, kar je bil neko~.

Dodajajo mu {tevilne kemikalije. Peki vedo, da bi ljudje radi imeli “zdrav” ~rn kruh, zato ga preprosto obarvajo z umetnimi barvili, ki vsebujejo nevarne kemikalije. Barva vsebuje surovine, kot so Brillantblack, Patenblue in {e posebno nevaren Tartrazin. Aroma za kruh pa je sestavljena iz naslednjih kemikalij - med njimi je cel ducat rakotvornih: `e znani

PESTICIDI UBIJALCI @IVLJENJA Anton Komat nam v svoji knjigi: Pesticidi ubijalci ‘ivljenja, polaga na srce naslednje: “Dovoljujete, da nekdo nepoobla{~eno {ari po va{i genski dedi{~ini, dovoljujete, da samozvani strokovnjaki z znanjem iz kamene dobe danes odlo~ajo o va{em zdravju ali bolezni, dovoljujete, da vas zastrupljajo z najhuj{imi toksini (strupi), seveda pod pretvezo skrbi za prehrano ~love{tva, dovoljujete, da zaradi pohlepa po dobi~ku le nekaterih posameznikov vsi skupaj igramo rusko ruleto s prihodnostjo ~love{tva, z na{im zdravjem in zdravjem na{ih otrok.” acetaldehid, propilenglikol, trimetilpirazin, cikloten, benzilalkohol, acetofenon, 3-metilbutiraldehid, deltadodecalactone, veratraldehide, acetilmetilkarbinol, cocal ... in {e nekaj deset podobnih.

Mesni izdelki: @e dolgo ne prihajajo na trg brez barvil, kalijev in natrijev nitrat (nitrit) v stiku z naravnimi kemikalijami v ‘elodcu in z drugimi kemikalijami v hrani (sekundarni amini) tvorijo nitroamine, mo~ne povzro~itelje raka.

Meso vsebuje tudi desetkrat ve~ strupenih pesticidov kot zelenjava, ~etudi je {kropljena z njimi. Pesticidi so namre~ odli~no topni v ma{~obah. Tudi mle~ni izdelki vsebujejo petkrat ve~ teh strupov.

Meso je zelo pametno vsaj zelo omejiti, {e bolj pa povsem izlo~iti, ker ni nujno

PREPOROD Dru{tvo za zdravo ‘ivljenje postaja vseslovensko dru{tvo, saj se pridru‘ujejo ljudje z vseh delov Slovenije. Namen dru{tva je pou~evanje ljudi o navadah, ki vra~ajo in ohranjajo zdravje. Ljudje si s spremembo prehrane (surova sade‘na in zelenjavna hrana) in s postom dramati~no izbolj{ajo svoje zdravje. Mnogi so se re{ili zelo hudih te‘av, nekateri tudi raka, levkemije in drugih bolezni, pred katerimi je bila uradna medicina brez mo~i. Preporod izdaja svoje glasilo in organizira sre~anja in predavanja, kjer pri~ajo ljudi, ki so se na naraven na~in sami pozdravili. Dr{tvo si prizadeva za ~isto okolje in za hrano brez strupov. Vse, ki potrebujete spodbude in pravih informacij, vabimo, da se oglasite na naslov: Preporod, Pot na Dobrotin 9, 3212 Vojnik Tel/fax.: 05 77 37 17 ali 041 573 717 - E-mail: Preporod@amis.net.

38

potrebno ‘ivilo in bolj {kodi kot koristi.

Alkoholne pija~e: Vsebujejo etil alkohol, ki pove~uje tveganje za rakom v ustih in na po‘iralniku (WHO). Etanol je tudi odli~no topilo za kemikalije, ki so ‘e same po sebi kancerogene in ki jih tudi dodajajo alkoholnim pija~am. Etanol tako samo {e stopnjuje mo‘nost za rakavo obolenje (Life Science Institut).

Nevarne pa niso samo kemikalije, ki jih dajejo direktno v hrano za zapeljevanje okusa, temve~ te strupe dajejo tudi v sredstva za osebno nego.

Kaj naj potemtakem storimo?

Pametno je najprej {e enkrat dobro premisliti, kaj od vsega tega je ‘ivljenjskega pomena za na{ obstoj! Prav ni~.

Noro je razmi{ljanje, da bi sodobni ~lovek potreboval hrano, oplemeniteno s smrtnonosnimi strupi. ^love{ki organizem najlep{e deluje ob naravni, polnovredni, nepredelani hrani. Res je, da ima ve~ina ljudi ‘e zelo razvajene oku{alne ~ute, tako da potrebujejo ~edalje mo~nej{e dra‘ljaje za svoje zadovoljstvo pri u‘ivanju hrane. To pa gre kot voda na mlin industriji, ki pa se ne meni veliko za va{e zdravje!?

Po{teno pa se mi zdi, da javnost pozna resnico. Odlo~a pa se vsak sam.

Nih~e nikomur ni~ v usta ne tla~i.

Razumno se je torej odlo~iti za prehrano, kot je bila na Slovenskem v navadi pred sedemdesetimi leti. Torej jesti hrano, ki zraste na drevesih, v vrtovih in njivah. Najbolj zdravo je u‘ivati ~imve~ sve‘e, surove, nepredelane in piti ~im ve~ ~iste vode in sve‘ih, doma pripravljenih, sadnih in zelenjavnih sokov.

Zelo va‘no je, da o tem pou~imo tudi na{e otroke in njih odvrnemo od nevarnosti, ki pre‘i s premnogih trgovinskih polic.

V svetu obstaja ‘e mnogo organizacij, ki se borijo proti tak{nemu vsesplo{nemu mno‘i~nemu zastrupljanju ljudi. Npr. Green Peace, Earth Save, American National Health Association in druge.

Marjan Viden{ek

Izmi{ljali so si razli~ne naprave, da bi zbujeni v grobu pre‘iveli

@ivi v grob Z

godbe o navidezni smrti so ‘e d nekdaj razvnemale domi{ljijo.

Mehka varianta takih zgodb je prebujenje v {e odprti krsti, ko je preplah pogrebcev tolik{en, da kak{en od njih {ok pla~a celo z ‘ivljenjem. Druga, bolj kruta izvedba, pa govori o ‘ivih pokopanih, kasneje najdene krste z znaki kon~ne agonije.

Dr. Jan Bondeson, zdravnik v Univerzitetni kliniki v Cardiffu je temo podrobno raziskal in, kjer je bilo mogo~e, o

Ve~je mo‘nosti tragi~nih pokopov {e ‘ivih ljudi so v primerih velikih morij, kot so vojne, potresi, epidemije ipd. verodostojno dokumentiral.

Razumljivo je, da je bila mo‘nost prehitre ugotovitve smrti v prej{njem stoletju in nazaj ve~ja glede na stopnjo

razvitosti medicine. Ve~je mo‘nosti tragi~nih pomot so tudi v primerih velikih morij, kot so vojne, potresi, epidemije ipd. Vendar dr. Bondeson ugotavlja, da tudi danes lahko pride do takih mo‘nosti, nenazadnje zaradi malomarnosti ali prehitrega prenehanja o‘ivljanja v primerih mo~ne podhladitve, kome zaradi drog, epilepsije itd.

KAKO SO SE POSKU[ALI ZAVAROVATI...

Prebujenje v {e odprti krsti lahko povzro~i tolik{en preplah, da kak{en od pogrebcev {ok pla~a celo z ‘ivljenjem.

Misteriji 39

@ IVI

V GROB

‘ivljenjea posebno grobni@e od davnine so znani co. Jeklena vrata so bila postopki za ugotavljanje tako prirejena, da so se smrti z opazovanjem izdiha vsak dan, in to 12 tednov s pomo~jo puha, vlivanje po pokopu, avtomati~no vro~ega voska ali raztopodprla za tri ure, poleg vseh ljene kovine na telo, prebadrugih signalnih naprav, danje itd. seveda. Po njegovi smrti V 17., 18. in 19. stoletju pa leta 1969 so radovedne‘i so te metode postajale vse vsako no~ oblegali grobnibolj domiselne, pa tudi na co in ~akali, da so se odprla robu dobrega okusa. Leta vrata. Pokojnik se ni pojav1796 so bili izvedeni prvi il, o~itno po~iva v miru. Leta poizkusi na truplih z gal1990 je toskanski urar vanskim tokom. Motivi za to niso bili iz zakladnice Ena izmed metod ugotavljanja smrti je bila tudi opzovanje odziva na Fabrizio Caselli ponujal “udobne” in funkcionalno Frankensteina, marve~ zgolj vpihavanje toba~nega dima v telesne odprtine. opremljene krste, povev imenu ugotovljanja smrzane s tremi bolni{nicami za hitro ti. Popularno pa je bilo tudi vpihavanje tragikomi~nih dogodkov, ko se je nare{evanje morebitnega `ivega mrtveca. toba~nega dima v telesne odprtine. Ver- prava spro‘ila zaradi premikanja trupjetno je marsikdaj kak{en zdravnik tudi la. To pa se rado premakne zaradi pliPRASTRAH izvajal nepotrebne poskuse, vendar je nov, ki nastajajo pri razkrajanju. bil ljudski strah pred pokopom ob V na{em “modernem” ~asu bi ~lovek PRED SMRTJO? ‘ivem telesu tako velik, da ni bilo pro- pri~akoval, da ni ve~ prostora za postopDr. Bondeson meni, da ljudi bolj kot testov. Zdravnik pa tudi ni ‘elel tvegati ke, ki so v ve~ini primerov skregani s strah pred smrtjo prizadeva strah pred kasneje ugotovljene napake. pieteto do pokojnih. neznano grozo in agonijo, ko si ~lovek V Nem~iji so {e do sredine 19. stoFrancoz Angelo Hays iz Bordeauxa ne more ni~ pomagati. Podoben strah letja imeli tako imenovane Leichen-hau- je kot devetnajstletnik do‘ivel oziroma navdaja nekatere ljudi pred komo in ser, ~akalne mrtva{nice. Trupla so zadr- pre‘ivel napa~no diagnosticirano smrt. vnaprej odklanjajo vegetiranje, priklju‘evali tam do za~etka razpadanja. Na ~eni na aparate. Vedno ve~ je tudi zahtev tiso~e mrtvih je {lo skozi te mrtva{nice, Vzrok navidezne smrti je ljudi za kremiranje namesto pokopa, da ne da bi se kateri od ~akajo~ih prebudil. niti ne omenjamo zamrzovanja.

Pri{le so tudi na slab glas, saj so bile lahko prehitro prenehanje Nov fenomen zadnjih desetletij pa je brezpla~en vir za {tudente anatomije. o‘ivljanja v primerih strah pred odvzemov organov pred deKasneje so jih opustili, tako zaradi velijansko smrtjo. Leta 1978 je Crichtonov film kih stro{kov kot zaradi nevarnosti mo~ne podhladitve, kome Koma v Ameriki povzro~il pravo paniko. oku‘b in epidemij. zaradi drog, epilepsije itd.

Je res 10 odstotkov ljudi ‘ivih poko^e bi odpovedali navedeni ukrepi pri panih, kot menijo nekateri? Dr. Bondeugotavljanju smrti in bi bil kak{en nesre~- Kasneje je to svojo avanturo dobro son meni, da je to mo~no pretiravanje. ne‘ res ‘iv pokopan, so bile na razpola- vnov~il. Leta 1970 je ustanovil podjetje Ko je zgodbe, na katere je naletel, dobro go varnostne mere. Brunswi{ki vojvoda za izdelavo patentiranih krst. Cena za preu~il, jih je kar lepo {tevilo zavrgel kot Ferdinand si je konec 18. stoletja omislil te poslednje postelje je presegala mili- neresni~ne. Ve~krat so se take zgodbe posebno ~elado s steklenim okencem in jon in pol tolarjev, pa~ glede na pojavile zgo{~eno v istem ~asu, na relacevjo za dihanje. Krsto naj ne bi zabili z razko{nost opreme. V njej ni manjkalo tivno bli‘njem podro~ju. Pri takih pri‘eblji, ampak zaklenili s klju~avnico, alarmnih naprav in tudi drugih priprav merih gre brez dvoma za ljudsko ‘eljo klju~e pa bi imel pokojnik v rokah. za morebitno pre‘ivetje. V tak{ne krste po senzacionalnosti, posnemanje zgodb, Podjetni izdelovalci krst so dali do- so pokojniku na dosegu roke postavili ki so bile zanimive, {irjenje preplaha ali mi{ljiji prosto pot. Nastajale so prave zra~no ~rpalko, jeklenko s kisikom, celo obrekovanje kak{nega zdravnika. alarmne naprave, ki so bile povezane s radijski sprejemnik in oddajnik in celo Po drugi strani je le malo takih pricerkvami ali drugimi stavbami, ~im- kemi~no strani{~e. merov, za katere bi po pokopu ugotovili, blji‘je pokopali{~u. Zabele‘ile bi vsak Ameri{ki multimilijonar J. Dackeney da so bili ‘ivi zakopani. Do izkopov premik v krsti. Seveda je pri{lo tudi do iz Arizone si je dal zgraditi {e za ~asa namre~ pride zelo redko. Moderna medicina pa je toliko napredovala, da takih bojazni ne bi smelo ve~ biti.

40 A. J.

Globoko pod zemljo Ekvadorja odkrite nenavadne lepote in znanja

Kovinski listi znanja E

ldorado, “zlato mesto”, dandana{nji ne vznemirja ve~ take mno`ice lovcev na zaklade, kot jih je v prej{njih stoletjih. Kot ka`e, se je ve~ina sprijaznila s tem, da ga je verjetno povsem pogoltnila d`ungla in le sre~no naklju~je bi lahko spet odkrilo bajeslovno bogastvo belemu ~loveku, saj so nekateri prepri~ani, da domorodci {e vedno poznajo njegovo lego, a hkrati tudi bledoko`ni pohlep in prav zato ~uvajo skrivnost iz roda v rod, vse do “bolj{ih ~asov”. Morda je celo kdaj kak belec, ki si je pridobil njihovo zaupanje, videl legendarni kraj, katerega tajno skrbno ~uva, saj to ne bi bil edinstven primer.

Juan Moricz, Mad‘ar z argentinskim potnim listom, je dolga leta prebil med domorodnimi Indijanci v ekvadorski pokrajini Morona - Santiago in preu~eval njihovo folkloro, etnologijo in jezik.

Rde~eko‘ci so se dodobra prepri~ali o njegovih moralnih kvalitetah, preden so mu bili leta 1965 pripravljeni pomagati pri raziskovanju podzemnega labirinta, ki presega, vsaj po opisih sode~, najbolj bujne (domi{ljijske?) opise iz pravljice Tiso~ in ena no~. @e sam vhod v jame je pravi podvig, saj se je treba spustiti po kar 240 metrov globokem ja{ku, pri tem pa

Morda je znanost obnemala, ko je razvozljala skrivnostno pisavo in pre~itala vsaj nekaj strani zapisov; morda je prav to razlog za popoln molk, saj se verjetno tu zapisana dejstva bistveno razlikujejo od tega, kar nas u~ijo v {olah, znanost pa si zelo nerada prizna, da je vse do sedaj “brcala v temo”. dru‘bo delajo {tevilni pti~i, ki ‘ivijo v jamah in so ob redkih obiskih kar precej vznemirjeni. Da so ‘e tiso~letja dolgo prebivalci tega podzemnega sveta, dokazujejo tudi njihovi iztrebki, saj so tla hodnikov tudi do meter na debelo prekrita z njimi. In tudi ti hodniki so nekaj posebnega. Stotine kilometrov dale~ so razpredeni, kri‘ajo se pod pravimi koti, njihove stene so gladke in ponekod je njihova povr{ina taka, da izgleda, kot bi bila zastekljena. Mojstrovina, ki bi ji le te‘ko pripisali izdelavo s preprostim orodjem do sedaj znane preteklosti.

VISOKA TEHNOLOGIJA DAVNINE

Nekje na tem delu Ekvadorja je vhod v podzemni labirint, ki ga Moricz iz razumljivih razlogov ohranja v tajnosti.

[e posebej ob~udovanja vredne pa so prostrane dvorane. Ena od njih, ki je {e posebej vredna pozornosti, meri v tlorisu 140 x 150 metrov. @e to je razlog za ~udenje, ki pa kar zbledi ob njeni vsebini. Prav na sredi stoji velika miza, ob eni njenih stranic pa sedem stolov, za katere je le te‘ko dolo~iti, iz kak{nega mate-

Pater Carlo Crespi

riala so izdelani. Po te‘i bi lahko bili kamniti ali kovinski, a prijetno topel dotik govori v prid mo‘nosti, da bi bil to les. Kratek razmislek porodi mo~an dvom, saj bi ta material verjetno ne zdr‘al te‘e tiso~letij. Plastika? Od kod?

Kdo jo je izdelal in kdaj?

Odgovora ne morejo povedati niti nemi ~uvarji, ki stojijo za stoli. Ku{~arji, sloni, levi, jaguarji, kamele, medvedi, krokodili, opice, bizoni, volkovi in ka~e - vse iz ~istega zlata! Kar nekaj teh ‘ivalskih vrst dandana{nji v enciklopedijah nima ‘ivljenjskega prostora v Ju‘ni Ameriki!

A vendar stojijo njihove podobe tu ‘e kdo ve kako dolgo. Vpra{anja o njihovem izvoru in ~asu se zastavljajo kar sama po sebi in morda bi se nanje dalo kaj lahko odgovoriti, ~e bi kdo znal brati knji‘nico, ki se nahaja ob nasprotni steni. Ne, nikjer ne pi{e, da je to knji‘nica, a kaj drugega bi le te‘ko bila. Nekaj tiso~ kovinskih folij, debelih samo milimeter, stoji ena ob drugi, in kljub njihovi tankosti in precej{nji velikosti (ve~ina jih meri 96 x 48 centimetrov) se prav ni~ ne upogibajo. Pozna sodobna tehnologija tak{en material? Morda je skrivnost

Misteriji 41

KOVINSKI

LISTI ZNANJA

Nekaj predmetov iz zbirke patra Crespija, ki bodo na ogled na Dunaju.

izdelave zapisana na njih samih, saj so prav vse “potiskane” z znaki tako enakomerno, da se misel o tiskarskem stroju vsiljuje kar sama od sebe. In vse so ‘igosane!

Pravi pedantne‘ je moral biti tisti, ki je uredil to biblioteko in jo na neuni~ljivih materialih zapustil bodo~im rodovom. Se je bo sodobna znanost kdaj resno lotila?

Moricz je namre~ ‘e leta 1969 prijavil oblastem svojo najdbo in hkrati pooblastil ekvadorsko vlado za skrbni{tvo nad to neprecenljivo svetovno kulturno dedi{~ino, a vse do sedaj ni bilo ni~ sli{ati o kakr{nih koli nadaljnjih raziska-

vah. Vsaj v javnosti ne. Morda pa so u~ene glave le de{ifrirale skrivnostno pisavo in pre~itale vsaj nekaj strani zapisov. In ~e so, je morda ravno to razlog za popoln molk, saj se verjetno tu zapisana dejstva bistveno razlikujejo od tega, kar nas u~ijo v {olah, znanost pa si zelo nerada prizna, da je vse do sedaj “brcala v temo”.

Ali, kot je zapisal sloviti Erich von Deniken v eni od svojih knjig: “Nih~e no~e pasti z neboti~nika, ki ga je sam zgradil!”

ZLATI PATER Ni samo velika dvorana v tem podzemnem labirintu polna ~udes. Kupi zlata le‘ijo v drugih prostorih, kamniti kipi in plo{~e z reliefi pri~ajo o (poznej{em?) manj spretnem izdelovalcu, hodniki se vijejo v neznane daljave. Kdo ve, kam. Nih~e ne pozna vseh vhodov v to ~love{ko zakladnico. Morda imajo enega izmed njih v uporabi tudi Indijanci iz okolice mesta Cuenca, ki zlata ne malikujejo tako kot belci. So pa izredno hvale‘no ljudstvo, ki zna ceniti vsako dobro delo in pomo~. Patru Carlu Crespiju, ki jim je kot ‘upnik pri cerkvi Maria Auxiliadora nesebi~no stal ob strani, so desetletja dolgo prina{ali v dar zlate in srebrne izdelke davno pozabljenih rodov, katerih resni~na vrednost je mnogo ve~ja od cene dragih kovin, iz katerih so Tale “amulet” je Moricz na{el v podzemskih hodnikih. Izdelava ni ni~ kaj prefinjena, zanimivo pa je, da postava stoji na okrogli Zemlji.

42

narejene. Ena izmed njih je pravi dragulj za znastvenike. ^eprav majhna po merah (52 x 14 x 4 cm), si jo velja podrobneje ogledati. Razdeljena je na 56 polj in v vsakem kvadratu je vpisan druga~en simbol. Si je nekdo privo{~il in zapisal celo abecedo, saj so ti znaki povsem enaki, kot tisti na plo{~ah v podzemni knji‘nici?

Skrivnostni pater, ki ga je Vatikan zaradi njegovih arheolo{kih raziskav ‘e pred ve~ kot tremi desetletji osvobodil slu‘bene tlake, se samo skrivnostno nasmiha in hkrati hiti zatrjevati, da so nekateri teh izdelkov narejeni {e pred vesoljnim potopom. ^e je to res, potem bi za nekatere lahko trdili, da so jih izdelali arhitekti, ki so na njih skicirali na~rte za piramide. Pa ne za ju‘noameri{ke, temve~ za egip~anske, saj so po osnovnih razmerjih povsem enake tistim v dolini Nila! In morda je katera izmed njih tudi atlas vesoljske poti, saj se pona{ajo s {tevilnimi zvezdami, krilatimi kroglami in podobnim.

Je “zbirka”, ki jo je pater dolgo ~asa hranil kar na zadnjem dvori{~u cerkve v Cuenci, dele`na znanstvene pozornosti, ki si jo zaslu`i? Te`ko bi trdili kaj takega, ~eprav je res, da je nekaj primerkov posodil za razstavo nenavadnih arheolo{kih najdb, ki bo od 22. junija pa do 23. septembra letos na ogled na Dunaju. Kogar mika, da bi si jo ogledal, naj se pozanima pri potovalni agenciji Quo vadis, ki bo organizirala avtobusna potovanja na razstavo.

Ivan Mohori~

Egip~ani so poznali razli~ne na~ine sobivanja z umrlimi

Duhove klicali otroci R

“

ad bi te vpra{al, kaj meni{ o duhovih: ali res obstajajo in imajo lastno obliko in mo~ ali niso ni~ drugega kot sence, prazne podobe, ki jih ustvarja na{ strah.” Tako se je za~ela pripoved o duhovih, ki je kro`ila po Atenah v letu 79 na{ega {tetja. O njej je poro~al Plinij Mlaj{i, ki je si je prizadeval najti razlago za nadnaravne pojave.

V Rimu prvega stoletja po Kristusu so pripovedovali {tevilne zgodbe o “lamiah”, kot so imenovali duhove `ensk, ki so se zadr`evali na pokopali{~ih. Ljudje so imeli navado svoje sovra`nike preklinjati tako, da so njihova imena vrezovali v svin~ene plo{~ice in jih spu{~ali v grobove nedavno umrlih some{~anov: nezdravo nagnjenost do vsega, kar je di{alo po onstranstvu so Rimljani podedovali od starih Egip~anov, od katerih so si sposojali religiozne prakse in prastare vra`e.

Egip~ani niso nikoli dvomili o obstoju duhov. Verjeli so, da ~loveka sestavljata KHAT, materialno telo, AKH, duh, in BA s svojim astralnim dvojnikom KA, du{a. V trenutku smrti je BA zapustil telo v obliki ptice, KA pa si je nadel podobo umrlega, pa tudi dol‘nost, da se redno prehranjuje, blodi po grobnici in preganja ‘ive ljudi, ki bi jo sku{ali oskruniti.

“Nekromanteia”, klicanje umrlih, je bila pri Egip~anih priljubljena `e v najzgodnej{em obdobju njihove zgodovine.

Papirus iz X. stoletja pr. n. {. pripoveduje zgodbo o faraonu, ki je za priklic umrlega uporabil dele povojev, s katerimi je bila ovita njegova mumija. Faraon je molil k Soncu, ki je klic sprejelo in odneslo s seboj, opolno~i pa kli~o~emu poslalo lastnika povojev. Praksa klicanja mrtvih se je najbolj razmahnila v ~asu dinastije Ptolomejcev: po Egiptu so kro`ili tako imenovani “pastirji - ~arodeji”, ki so izvajali magi~ne prakse, namenjene za{~iti krav in telet pred uroki.

Ti pastirji prav gotovo niso poznali raznih sakralnih besedil, najverjetneje niso znali niti brati. Znali pa so zdraviti,

Ljudje so preklinjali svoje sovra‘nike tako, da so njihova imena vrezana v svin~ene plo{~ice spu{~ali v grobove nedavno umrlih some{~anov. poravnavati zlomljene kosti ter iz hi{ izganjati ka~e, kar je bilo ljudem na de‘eli zelo dobrodo{lo. V Egiptu so obstajali pomembni teksti, s katerimi so se iz roda v rod prena{ali eksorcisti~ni obredi ter obredi zaklinjanja duhov. Egip~ani so verjeli, da so duhovi produkt posameznikov, ki so umrli nasilne smrti ter pokojnih mo{kih, ki se niso nikoli poro~ili in niso imeli otrok. Te duhove je bilo mo‘no priklicati s pomo~jo otrok, kot najdemo zapisano v magi~nem papirusu iz Leide.

Ta vsebuje dolgo zbirko besedil za zaklinjanje duhov z otroki kot mediji.

Vpletanje otrok v rituale medijskega zaklinjanja nas pripelje k domnevi, da so Egip~ani poznali sposobnost adolescentov, da izzivajo fenomene ESP, kar priznava tudi sodobna parapsihologija.

Umrlega so zaklinjali z besedami: “Pridi ven, lu~. Povzpni se, lu~. Ti, ki si zunaj, pridi noter.”

Tudi Anubisa, boga smrti - {akala, so zaklinjali z besedami: “Veliki bog, prika`i se temu otroku, ne da bi ga prestra{il in brez la`i.”

Tedaj je otrok spregovoril z bogom in mu postavljal vpra{anja namesto ~arodeja. Mladega medija so pripravili na nalogo, ki jo je moral opraviti, s pomo~jo zapletenih obredov. Mo‘no je bilo priklicati razli~ne entitete, vse od duha utopljenca, tatu in morilca.

Za vsakega so morali v posebni ~a{i ‘gati druga~no kemi~no snov: kamen saur in kamen ilekh za duha, bakrov sulfat za ‘ivega ~loveka, kamen morskega

raka za utopljenca, oslovo govno za umorjenca.

Egip~ani so poznali tudi druge na~ine sobivanja z umrlimi. Dru‘ina je z umrlim ~lanom vzdr‘evala pisemsko povezavo: svoje skrbi je napisala na vazo in jo postavila v dru‘insko grobnico, kjer je prejemnik lahko prebral sporo~ilo. Tako pismo je sestavil tudi mo{ki, ki je ‘ivel v Menfisu leta 1300 pr. n. {. Pokojni ‘eni se je prito‘eval in jo prosil, naj ga odre{i svoje nenehne prisotnosti. Duh mu namre~ ni dovolil, da bi mirno ‘ivel, pa ~eprav je poskusil vse, da bi ga pomiril. Vdovec bi se bil rad ponovno poro~il, {e prej pa je ‘elel ‘eni sporo~iti, da mu dela krivico, saj je bil v ~asu njunega zakona zgleden soprog. Primer je zanimiv, saj je zelo podoben dogodkom, ki so se leta 1826 odvijali v Ameriki. Na Univerzi Brown {e danes hranijo kopijo knji‘ice, ki je istega leta iz{la v Bathu, v kateri je govora o neki Nelly Butler, ki naj bi mo‘a prisilila, da se ponovno o‘eni. Zgodba je postala zelo znana, ker je duh umrle ‘ene zaukazal razli~nim osebam, naj v ritmu pogrebne kora~nice stopajo ob na smrt prestra{eni nevesti. @enska naj bi kmalu zatem umrla na porodu.

Zanimivo je, da se nadnaravna entiteta razodene, ko se s prihodom otroka na svet za~enja novo ‘ivljenje. Tudi ta zgodba ima korenine v pradavnih ~asih. Mlade egip~anske matere so se nadvse bale senc umrlih, ki so pono~i vstopale v hi{e in kradle dojen~ke. Suzy Smith se v knjigi “Prominent Americal Ghosts” spra{uje: “Kaj je duh? Dejansko obstoje~i duh umrlega, ki se {e zadr`uje na obmo~ju, druga~nem od zemeljskega, in se ob~asno lahko prika`e ljudem?”

So to res zle sence, kot so menili Egip~ani? “Morda ne,” pravi Smithova, pri ~emer ima v mislih primere, ko se duhovi “prikazujejo z dolo~enim namenom: da bi opozorili na zadevo, ki so jo v smrtnem `ivljenju pustili nedokon~ano, ali da bi osebe, ki so jim drage, posvarili pred pre`e~imi nevarnostmi”.

D

Misteriji 43

Smrt je zgolj prijetno bujenje po dolgem spanju

[e bolj{e kot seks ”

P

rimerno je, da to poglavje o smrti zaklju~im s primerom, ki ori{e ob~utke, ki spremljajo sorodne du{e, ko se na drugi strani ponovno zdru‘ijo,” je zapisal v svoji knjigi Usoda du{, ki bo jeseni iz{la v sloven{~ini, Michael Newton. Primer opisuje snidenje vdove s svojim mo‘em po tem, ko sta bila dolgo ~asa lo~ena drug od drugega.

Dr. N: Kdo vas pri~aka takoj po smrti?

S: ON JE! Eric ... oh ... kon~no ... kon~no ... moja ljubezen ...

Dr. N: (ko jo malce pomirim) Je ta mo{ki va{ mo‘?

S: Da. Takoj ko prestopim na drugo stran, se za~neva pribli‘evati drug drugemu - {e preden zagledam najino vodnico.

Dr. N: Povejte mi, kako vse skupaj poteka, kak{ni so ob~utki ljubezni, ki se prena{ajo med vama z Ericom.

S: Za~neva z o~mi ... ~isto od blizu ... gledava globoko drug v drugega ... vse, kar veva, se preliva med najinimi mislimi ... vse, kar sva kdaj koli pomenila drug drugemu ... najino energijo posrka magnetno polje nepopisne radosti, ki naju zdru‘uje.

Dr. N: Sta si v tem trenutku nadela fizi~ni obliki, ki sta ju imela v prej{njem ‘ivljenju?

S: (smeje) Da, zelo hitro se lotiva najinega prvega sre~anja - kako sva se gledala - nato pa greva skozi vse faze telesnih sprememb, ki sva jih do‘ivela v najinem dolgem zakonu. Nadeneva si celo telesi, ki sva ju imela v najinih prej{njih skupnih ‘ivljenjih.

Dr. N: Ste bili v teh ‘ivljenjih obi~ajno ‘enska?

44

Po~utim se kot po resni~no ~udovitem seksu, samo {e bolje.Vedeti morate, da sem umrla kot triinosemdesetletna bolna starka. Bila sem utrujena.

Po dolgem ‘ivljenju sem bila hladna pe~, ki jo je bilo treba znova zakuriti.

S: Ve~inoma, da. Kasneje se bova vrnila k vzorcu zamenjave spolov, ker so bili v najinih prej{njih ‘ivljenjih dobri

~asi, ko je bil on ‘enska, jaz pa mo{ki. (premor) Ampak trenutno je prav zabavno biti to, kar sva bila v najinem zadnjem ‘ivljenju.

Opomba: Moja klientka me je prosila, ~e jo nekaj minut ne spra{ujem ve~.

Z Ericom se objemata in ko bo ponovno spregovorila, mi bo opisala, kako se je zlila njuna energija.

S: To je ekstaza zdru‘itve.

Dr. N: Ta duhovna strast zveni skoraj eroti~no.

S: Seveda, ampak to je toliko ve~.

Te‘ko je opisati, vendar o~aranost, ki jo ob~utiva drug do drugega, prihaja iz vseh najinih skupnih stikov v stoterih prej{njih ‘ivljenjih, zdru‘enimi s spomini na bla‘ena stanja, ki sva jih do‘ivela ponovno zdru‘ena med ‘ivljenji.

Dr. N: Kako se po~utite potem, ko se va{a in mo‘eva energija zdru‘ita?

S: (bruhne v smeh) Kot po resni~no ~udovitem seksu, samo {e bolje. (bolj resno) Vedeti morate, da

Sprostitev po smrti je podobna ob~utku, ki ga do‘ivimo po jokanju, le da ne jokamo. sem umrla kot triinosemdesetletna bolna starka. Bila sem utrujena. Po dolgem ‘ivljenju sem bila hladna pe~, ki jo je bilo treba znova zakuriti.

Dr. N: Hladna pe~?

S: Da, potrebovala sem pomladitev energije. Pri sre~anjih z na{imi vodnicami ali osebami, ki jih ljubimo, vedno pride do prenosa pozi-

[E

BOLJ { E KOT SEKS

PREPROGE

tivne energije. Eric razvname mojo utrujeno energijo in v meni pri‘ge ogenj, ki me znova naredi celovito.

Dr. N: Kaj naredita potem, ko je to snidenje kon~ano?

S: U~iteljica mi izre~e dobrodo{lico in me skozi meglico pospremi do najinega centra.

Pojasniti bi ‘elel ob~utek celovitosti, ki ga do‘ivijo subjekti, ko ponovno vstopijo v duhovni svet. Novo energijo nam vlijejo na{e sorodne du{e ali vodnice, ki lahko v nas prenesejo tudi del energije, ki smo jo pustili v duhovnem svetu. Kot pa sem ‘e povedal v mojem razpravljanju o duhovnem hrepenenju, celovitost ne bo popolna, dokler ne opravimo na{ega dela. Kljub temu je ob~utek, ki ga do‘ivimo, ko je obnovljeno na{e stanje izpred ‘ivljenja, enak ob~utku celovitosti. Subjekt je to razlo‘il takole: “Smrt je kot bujenje po dolgem spanju, med katerim smo se le medlo zavedali. Sprostitev, ki sledi, je podobna ob~utku, ki ga do`ivimo po jokanju, le da v tem primeru ne jokamo.”

Smrt sem posku{al predstaviti z zornega kota du{e, da bi olaj{al bole~ino tistih, ki so ostali na Zemlji. Kot je rekel Platon: “Du{a, osvobojena telesa, je sposobna jasneje videti resnico, ker je ~istej{a in se spomni ~istih idej, ki jih je poznala prej.”

Pre‘iveli se morajo nau~iti ‘iveti dalje brez fizi~ne prisotnosti ljubljene osebe in verjeti, da je du{a, ki je odpotovala, {e vedno z njimi. Sprijaznjenje z izgubo in zdravljenje potekata po~asi, po korakih. Prvi se za~ne z vero, da nikoli nismo ~isto sami. ^e ‘elimo izpolniti ‘ivljenjsko pogodbo, ki smo jo sklenili s tistimi, ki so ‘e odpotovali, se moramo znova aktivno vklju~iti v preostalo ~love{tvo. Svoje ljubljene boste dovolj kmalu zopet videli. Upam, da bodo vsa ta leta mojih raziskav o ‘ivljenju du{ pre‘ivelim pomagala spoznati, da je v dolgem nepretrganem obstoju smrt le zamenjava ene resni~nosti za drugo.

D

ZDRAVJA

(Nadaljevanje z 31. strani.)

roko proti nebu in nogo proti zemlji, kar simbolizira razpetost med duhovnostjo in navidezno resni~nostjo tokom ~lovekovega ‘ivljenja na zemlji. Pike, ki obkro‘ajo lik, ozna~ujejo fluidne sloje avri~nega in energetskega telesa, ki obdaja ~loveka v ~asu njegovega bivanja na zemlji; pike pa obenem ~loveka spominjajo, da je med bivanjem v raju imel samo eteri~no telo ter da je materialno telo dobil {ele potem, ko je gre{il in bil izgnan iz raja.

Ker je ljudski rod, ki mu je bilo omogo~eno, da v popolni svobodi gospoduje nad vsem, kar se nahaja na zemlji, znova in znova gre{il ter s tem dokazal, da ne zaslu‘i pravice do razlikovanja med dobrim in zlom, je dal bog njegovemu telesu materialno podobo in z zakoni omejil njegovo svobodo. To simbolizira {esterokotnik, ki predstavlja {est prvobitnih dr‘av na zemlji. Ljudje so zakone seveda kr{ili, bili kaznovani, vendar se iz tega niso ni~esar nau~ili: le nove grehe so dodajali k starim.

Jezus Kristus je s svojim prostovoljnim ‘rtvovanjem odre{il ljudski rod greha in mu nudil mo‘nost vrnitve na pravo pot. ^love{tvo si ne prizadeva izkoristiti nove ponujene mo‘nosti in se pogreza v ~ar samoprevare v vse globljem materializmu vse do trdnega notranjega kristala, ki predstavlja zadnji poskus re{itve in neprenehoma oddaja glas Svetega Duha. Le ta ~loveka opozarja, naj ne pozabi, da je Gospod ustvaril ~loveka in mu podaril bo‘ansko iskro ‘ivljenja (slika 4).

Psihofizi~na stvaritev ~loveka kot navadnega posameznika je nepopolna. [ele s stvaritvijo para dveh posameznikov je bila ustvarjena celota mo‘a in ‘ene, na osnovi mo{kega in ‘enskega principa, kar {e posebej poudarjata jin in jang v obeh delih lika. Cilj tega lika je doseganje harmonije v ‘ivljenju v dvoje (slika 5).

Pari trizobih glavnikov so numeri~ni priklic Svete Trojice in so usmerjeni tako, da s svojim sevanjem napolnjujejo celoten prostor, v katerem je preproga.

Na pirotski preprogi so v simboli~ni obliki vse barve, vklju~no s ~rno in belo, zastopane popolnoma enakopravno, zaradi ~esar je preproga nadvse primerna za uporabo v kromoterapiji.

Ker obstaja nevarnost, da bi pod vplivom barve pri organih z zmanj{ano aktivnostjo (hipofunkcijo) ali s pove~ano aktivnostjo (hiperfunkcijo) pri{lo do pretiravanja v nasprotni smeri, je osnovna barva lika od zunaj, v nekaterih oblikah pa tudi od znotraj, omejena z u~inkovanjem druge barve. Organi sami so programirani tako, da v skladu z lastnimi potrebami izbirajo kombinacijo sevanja, ki jim zdravstveno najbolj odgovarja.

Na pirotski preprogi so medsebojni proporci in razmerja simboli~nih likov vedno strogo dolo~eni in nespremenljivi ter so pogosto grajeni v natan~no dolo~ljivem {tevilu segmentov, ki jih je mo‘no natan~no pre{teti.

To zahteva podrobno in iz~rpno ra~unsko matemati~no analizo, ki, ~e je usmerjena k dolo~enemu cilju, lahko da podobne nepri~akovane rezultate in zaklju~ke kot nekdanja preu~evanja geometrijskih razmerij Keopsove piramide, katerih rezultat so bile znane astronomske konstante.

Najbr‘ bi bilo zanimivo, ~e bi na podoben na~in izvr{ili frekven~no-amplitudno energetsko analizo spektra barv, uporabljenih pri zaporednih likih enake oblike ob mo‘nih drugih kombinacijah. Ker je ve~ina simbolov v pirotski preprogi ve~pomenska in ve~plastna, bo v vsakem primeru potrebno, da jo, ko bodo razmere ugodnej{e, ponovno razi{~ejo ekipe multidisciplinarnih strokovnjakov. Tako bi poleg prvih lahko uspe{no de{ifrirali {e ostale strani knjige spominov, ki se imenuje “Stara pirotska preproga”.

Ne glede na vse to, je stara pirotska preproga {e danes prelepa umetni{ka stvaritev, v katere bli‘ini se vsakdo po~uti umirjeno in spro{~eno.

Bogdan Todorov

Misteriji 45

MO~

MAGI ~ NE KROGLE

(Nadaljevanje s 24. strani.)

STROJNO U^ENJE

interval: 0 min - 10 min: - bela krogla: - pisana krogla: - kontrolna skupina:

ni signifikantnih sprememb ni signifikantnih sprememb ni signifikantnih sprememb

interval: 10 min - 25 min: - bela krogla: - pisana krogla: - kontrolna skupina:

pozitivni spremembi atributov 10, CW ni signifikantnih sprememb negativna sprememba atributa 10

v celotnem intervalu 0 min - 25 min: - bela krogla: ni signifikantnih sprememb (nesignifikantno pove~anje pri atributih 1,8,10,CW) - pisana krogla: ni signifikantnih sprememb (nesignifikantno zmanj{anje pri atributih 1,8,CW) - kontrolna skupina: negativne spremembe atributov 1, 8, 10, CW Zaradi preobse‘nosti tabel podajamo samo tabele za celotni interval (0 - 25 min).

Statisti~no signifikantne spremembe so ozna~ene v tabelah z “DA”.

Atribut Povpre~je BELA KROGLA 1 273,32 7 0,08 8 389,72 10 0,23 CW 1,87 PISANA KROGLA 1 -155,62 7 -0,07 8 -112,38 10 0,03 CW -0,40 KONTROLNA SKUPINA 1 -635,91 7 0,54 8 -770,70 10 -0,67 CW -2,36

Std. Dev.

Studentov test Sprememba

1301,70 0,86 1417,59 0,83 5,93

0,92 0,40 1,20 1,21 1,37

1316,83 1,44 1435,72 0,81 4,71

-0,52 -0,21 -0,34 0,17 -0,37

1335,17 1,30 1401,38 0,84 4,07

-2,13 1,84 -2,46 -3,55 -2,60

DA DA DA DA

Ker so se vrednosti atributov kontrolne skupine spremenile, je bilo potrebno opraviti {e 2-vzor~ni Studentov test, ki prika‘e vpliv krogel glede na spremembe kontrolne skupine. interval: 0 min - 10 min: - bela/kontrolna: ni signifikantnih sprememb - pisana/kontrolna: ni signifikantnih sprememb interval: 10 min - 25 min: - bela/kontrolna: pozitivne spremembe atributov 1, 10, CW - pisana/kontrolna: pozitivna sprememba atributa 10 celoten interval: 0 min - 25 min: - bela/kontrolna: pozitivne spremembe atributov 1, 8, 10, CW - pisana/kontrolna: pozitivna sprememba atributa 10

46

Podatke smo analizirali tudi s pomo~jo algoritmov strojnega u~enja. Pri tem smo se omejili na gradnjo odlo~itvenih dreves, ki so med najbolj pogostimi pristopi v strojnem u~enju. Za gradnjo odlo~itvenih dreves smo uporabili program See5, ki uporablja Quinlanov algoritem C5.0.

Zgrajeno drevo pravi, da ve~jo pozitivno spremembo v debelini korone lahko pri~akujemo pri beli krogli. Pri beli in pri pisani krogli lahko pri~akujemo ve~jo pozitivno spremembo relativne plo{~ine, medtem ko pri kontrolni skupini ne velja nobena od prej{njih smeri in velikosti spremembe. Testiranje na u~ni mno‘ici je dalo 41% napake. Pri spremembah nastavitev algoritma (koeficient rezanja, minimalno {tevilo primerov v listih) se je drevo minimalno spreminjalo, vendar se napaka klasifikacije ni spreminjala za ve~ kot 1-2%. Zanimivo je, da je program ves kontrolni razred razvrstil pravilno. Rezultat ka‘e na to, da algoritem ne more dobro lo~iti razredov med seboj, najslab{e pa lo~uje skupino s pisano kroglo od kontrolne skupine.

Rezultat 10-kratnega pre~nega preverjanja, ki oceni pri~akovano napako klasifikatorja na novih primerih, ki jih med u~enjem ni videl, je bil 55%. Rezultat ponovno ka‘e na to, da algoritem ne more lo~iti skupine s pisano kroglo od kontrolne skupine.

Sledijo {e rezultati 10-kratnega pre~nega preverjanja na problemih razlo~evanja po dve skupini med seboj. Razlo~evanje skupine z belo kroglo od kontrolne skupine je relativno uspe{no, saj je napaka samo 27%, medtem ko algoritem ni sposoben razlo~evati skupine z belo kroglo od skupine s pisano kroglo niti ni sposoben razlo~evati skupine s pisano kroglo od kontrolne skupine. Iz rezultatov strojnega u~enja lahko sklepamo, da so korone kontrolne skupine najslab{e, korone skupin z belo kroglo najbolj{e, korone skupine s pisano kroglo pa nekje vmes, zato so podobne tako

M O~

MAGI ~ NE KROGLE

kontrolni skupini kot tudi skupini z belo kroglo.

Iz rezultatov meritev lahko opazimo spremembe, ki jih povzro~i dr‘anje krogle v roki. Bela krogla je pozitivno vplivala na ve~ino atributov, ki opisujejo korone ~loveka, se pravi, da je izbolj{ala ali pa vsaj zadr‘ala prvotno stanje bioelektromagnetnega polja, ker so se atributi kontrolne skupine v povpre~ju poslab{ali. Pisana krogla je tudi pove~ala (spet glede na poslab{anje kontrolne skupine) pomemben atribut-relativna plo{~ina, vendar je vpliv bele krogle precej mo~nej{i. Rezultat nakazuje, da je bela krogla imela signifikanten vpliv, medtem ko vpliva pisane krogle ne moremo zanesljivo dolo~iti, saj skupine s pisano kroglo ne moremo lo~iti od kontrolne skupine. Rezultate lahko interpretiramo tako, da dr‘anje pisane krogle v roki umiri ~loveka (mogo~e delno tudi zaradi efekta sugestije)

in s tem delno izbolj{a bioelektromagnetno polje ~loveka, medtem ko ima dr‘anje “magi~ne krogle” mo~nej{i pozitivni vpliv na bioelektromagnetno polje ljudi. Trendi nakazujejo, da bi bile razlike med belo in pisano kroglo

Zgovorna izjava eksperimentatorjev: “^e bi se odlo~ali med obema kroglama, bi seveda kupili belo.” mogo~e bolj signifikantne, ~e bi bile skupine preizkusnih oseb ve~je (na primer 30 ali ve~ oseb v eni skupini).

Merili nismo v idealnih pogojih, saj je bilo v laboratoriju veliko tehni~ne opreme; na meritve so vplivali {e drugi dejavniki. V sobi so bili pri‘gani drugi ra~unalniki (poleg ra~unalnika, na katerem smo opravljali meritve).

Udele‘enci testiranj so se gibali v bli‘ini teh ra~unalnikov. V sobi so bili tudi mobilni telefoni, ki slabo vplivajo na bioelektromagnetno polje ljudi. S tem lahko razlo‘imo poslab{anje bioelektromagnetnega polja pri kontrolni skupini. Dodatnih podatkov o po~utju, boleznih, ter koli~ini zau‘ite pija~e, hrane, cigaret v zadnjih nekaj dneh, kar bi lahko vplivalo na rezultate meritev, nismo upo{tevali. Zgovorna pa je izjava eksperimentatorjev, ki niso vedeli, da ena od krogel ni prava: “^e bi se odlo~ali med obema kroglama, bi seveda kupili belo.”

D

Nova knjiga I-Ching (filozofske doktrine) @ivorad Mihajlovi}-Slavinski Prevedla: Mila Ivanovi~ Izdala: Littera picta, Ljubljana Format: 15 x 20 cm Trda vezava Cena: 5.690 SIT I-Ching, srbski avtor @. M. Slavinski (pri ~emer je Slavinski psevdonim) je naslovu dodal {e dopolnilo filozofske doktrine, v uvodu pa je zapisal, da je to prakti~ni priro~nik, ki je nastal na podlagi njegovih zapiskov ob konzultacijah z I-Chingom.

Knjiga se v bistvu ne razlikuje od kitajskega izvirnika, ki je preveden v desetine jezikov. Po I-Chingu segajo ljujdje po vsej zemeljski obli, saj je, kot je zapisal R. L. Wing, instrument, ki v dolo~enem trenutku omogo~a, da prepoznamo oblike obstoje~ih odnosov, ki jih lahko analiziramo v smislu postavljenega vpra{anja...

In ljudje po vsem svetu me~ejo kovance, ugotavljajo, kako so padli in si na podlagi heksagramov, ki jih ustvarjajo kovanci, odgovarjajo na natan~no postavljena vpra{anja.

Knjiga I-Ching srbskega avtorja je priro~nik, ki na dovolj preprost na~in razlaga konstrukcijo heksagramov, natan~no tudi razlo‘i, kako knjigo najla‘e uporabljamo z metanjem treh

Deset najbolje prodajanih knjig v trgovini Aurea, hala A, BTC v Ljubljani

1. Potovanje du{, dr. Michael Newton 2. Zdravilna energija dreves, Patrice Bouchardon 3. Telo kli~e po vodi, dr. f. Batmanghelidj 4. Zdrava sredozemska prehrana 5. Vodnik prakti~ne aromoterapije, dr. W. H.Lee 6. Tao ljubezni, Mantak Chia 7. Kako vidimo, beremo in izbolj{amo avro, dr. Tom J. Chalko 8. Nikola Tesla, A. Milinkovi} 9. Ribe na 150 na~inov, Veljkovi} 10. Pot do srca, M. P. Podvr{i~

kovancev (seveda je znanih {e polno drugih metod, od pradavnega ‘ganja ‘elvinih oklepov do najsodobnej{ega na~ina izbire heksagrama s kartami).

Pomembno je, da je v knjigi natan~no opisano, kako moramo postaviti vpra{anje, saj je prav od na~ina postavljanja vpra{anja odvisna kakovost odgovora.

Morda je pomenljivo, da je avtor na prvo stran postavil heksagram {tevilka 13, ki nosi naslov bratstvo z ljudmi. Ta heksagram v posami~nih nata~nej{ih odgovorih pove, da se bodo ‘elje uresni~ile, da je ljubezenski odnos obojestranski, da je ali bo zakon sre~en in trajen, da se bo verjetno rodil de~ek, da bodo izpitne ocene dobre, da je na sodi{~u treba dose~i sporazum, sicer se ne bo izteklo dobro, da bo potovanje varno, da bo nova zaposlitev sre~na, da bo vreme jasno...

Avtor pravi, da po njegovih izku{njah I-Ching v enostavnih, toda ‘ivljenjsko pomembnih vpra{anjih, odgovarja neposredno, v~asih ‘e s samim naslovom heksagrama. Meni, da ob rednem konzultiranju s tem priro~nikom za~utite postopno razvijanje globjega osebnega razvoja in da se s~asoma razvije sposobnost branja odgovorov med vrsticami, ko se poka‘e, da v~asih ni najpomembnej{e vpra{anje, marve~ je problem v dejstvih, ki jih spregledamo.

Knjiga sodi v vsak dom, kjer domuje kdo, ki ne misli, da je vse zapisano v formulah.

Misteriji 47

Nenavadna do`ivetja Avto{toparka Izhajam iz okolja, kjer o veri nismo veliko govorili.

Stanovali smo v mestu. O~e je bil vse ‘ivljenje funkcionar, mama pa je bila u~iteljica. In tako sem bila v cerkvi le nekajkrat kot turistka, nikoli kot vernica. O duhovih in nenavadnih stvareh sem v~asih kaj prebrala, vem, da so ponekod klicali duhove. Toda bila sem trdno na tleh in me tak{ne zgodbe niso kaj dosti zanimale...

Zgodilo se je povsem nepri~akovano. Sama sem sedela za volanom, ob meni je bil mo‘, ki {e nikoli do tedaj ni imel opraviti z ni~imer nenavadnim. Lilo je kot iz {kafa in dogovarjala sva se, da zaustavim avto in bova po~akala, da naliv, ki ga je spremljalo mo~no grmenje, mine.

Vozila sem po~asi in bila na pre‘i, da najdem kak{no prikladno mesto, kjer bi lahko zaustavila.

V de‘ju in med bliskanjem se mi je zazdelo, da je ob cesti suhljato dekle. Dvigovalo je roko. Zasmilila se mi je, saj je bila povsem premo~ena. Po glavi so se mi hitro odvrtele misli in prvemu sklepu, kaj mi bo ta mokrota v avtomobilu, je sledil drug.

Ne da bi kaj vpra{ala mo‘a, sem zaustavila in mladenka je pritekla do avta in zlezla na zadnji sede‘.

Vpra{ala sem jo, od kje je in kam naj jo peljem. Rekla je, da se bo z nama peljala le nekaj kilometrov in da se gotovo ne bo prehladila in da ni

48

zelo mrzlo. Predlagala sem ji namre~, da oja~am gretje.

Zaradi nje nisem ve~ iskala primernega mesta, da bi zaustavila. Peljala sem {e po~asneje, menda zaradi nje, da je ne bi bilo strah ali kaj vem zakaj. Naliv je pojenjaval, a sem se zaradi mokre ceste (bilo je okrog devete zve~er), sre~ali nismo nikogar, ki bi se peljal v nasprotno smer, tudi za nami ni bilo nikogar, zatopila v vo‘njo in mladenki na zadnjem sede‘u nisem posve~ala nobene pozornosti. Izogibala sem se velikim lu‘am, kolikor se je seveda dalo in pred menoj se je pojavila krajevna tabla hrva{kega kraja Zlatar.

Postrani sem pogledala v vzvratno ogledalo, da bi dekle vpra{ala, ~e bo tu nekje izstopilo. Na moje vpra{anje, ~e ustavim v vasi, ni reklo ni~.

Tudi v ogledalu je nisem videla. Vpra{anje sem ponovila malce glasneje {e enkrat ali dvakrat, da se je mo‘ ozrl nazaj...

Saj je ni, je rekel z nenavadnim glasom, jaz pa sem {e enkrat vpra{ala:

Vabilo k pisanju Mnogim med nami se je ‘e pripetilo kaj nenavadnega.

Opi{ite va{ resni~ni nenavadni dogodek, sre~anje, va{e sanje, ob~utke, jasnovidne utrinke, strah ... in napisano po{ljite na naslov: Uredni{tvo Misterijev, [martinska 10, 1000 Ljubljana. Najbolj{e prispevke bomo objavili. Honorar za objavljen prispevek je 10.000 SIT. "O~ete sada iza~i napolje?"

Odgovora ni bilo. Pa nje tudi ne.

V strahu sem ustavila avto. Mo‘ je planil ven in odprl dobro zaprta zadnja vrata.

Tudi sama sem sko~ila iz avta in preverila vrata za seboj. Bila so trdno zaprta.

Z grozo sva ugotovila, da avto{toparke ni nikjer. Pogledala sva celo v prtlja‘nik, ~eprav je povsem nemogo~e, da bi bila tam.

Nisva vedela, kaj naj narediva.

Kako naj ravnava?

Ali lahko sploh kaj storiva?

Sva nora?

Bi se nama na policijski postaji smejali?

Sklenila sva, da ne glede na morebitna zasmehovanja policistov dogodek prijaviva. ^ez dobre pol ure sva prispela do postaje in razlo‘ila, kaj naju je privedlo. Natan~no sva razlo‘ila, da sva sicer upokojenca, a pri zdravi pameti, in da se je vse skupaj resni~no zgodilo, saj sva drug drugemu pri~a.

Policisti se nama niso smejali. Po obi~ajnem postopku so sestavili zapisnik. Ob koncu “uradnega” dela sva jih le pobarala, kaj si mislijo. Pri~akovala sva vse kaj drugega kot prijazno pojasnilo, da nisva prva, ki sva vse to do`ivela.

Potem so nejasno razlo‘ili, da je v vasi umrlo mlado dekle in da prav tak{no dekle vsake toliko ~asa zaustavi avto, prisede in izgine... In da midva {e ne zgledava tako zbegano kot nekateri drugi, ki pridejo k njim z enako zgodbo.

Breda

Mali oglasi 10 % POPUST V TRGOVINI AUREA v BTC v Ljubljani, hala A, tel: 01/ 541 17 60 s kartico Kluba za zdravo ‘ivljenje, ki jo imajo vsi naro~niki revije Misteriji in Zdravje. Velika izbira naravne kozmetike, ki ni testirana na ‘ivalih in ne vsebuje ‘ivalskih ma{~ob, darilni izdelki, knjige za zdravo telo in du{o, izdelki iz prodaje po po{ti revije Misteriji. Vabljeni tudi na kozarec naj~istej{e pitne vode v Sloveniji ALCONA-AQUA ALCONA-AQUA. Aurea press d.o.o., Ljubljana

CENJENE STRANKE obve{~am, da sem pri~el v Ljubljani zdraviti JECLJANJE po novi nizozemski metodi, ki se je izkazala za zelo u~inkovito. Gorazd Gavez, dr. med., 01/426-41-89 Gorazd Gavez s.p., Maribor

HOROSKOPI – NATALNI, KARMI^NI, partnerski,, dharmi~ni, letni … (30 str. 4000 SIT).

Brezpla~en povzetek! Astr. Armand, tel.: 041/ 568-340, 05/627-54-34 Armand Keber s.p., Koper

Informirani kozarci s certifikatom Zaradi velikega zanimanja za informirane kozarce in zaradi njihove za{~ite, smo vsak kozarec, ki je naprodaj od prvega januarja 2001, bodisi doma bodisi v tujini, opremili s certifikatom, to je s potrdilom o poreklu.

V Sloveniji kozarce, ki so narejeni po originalni tehnologiji Hydronic, prodajajo naslednje trgovine:

V Ljubljani: Aurea v BTC, halaA, na Bledu: Trg d.o.o., Pre{ernova 50, v Bre‘icah: Darila Don, Cesta prek. borcev 16, v Idriji: Trgovina TIM Mlakar, v Kopru: Trgovina MIJA s kristalnimi izdelki, pritli~je tr`nice Koper, v Kri`ah: DAVA, Kokr{kega odreda 2, v Mariboru: DARVEL - Trgovski center city, Vita Kraigherja 5, v Novi Gorici: Manufaktura, poslovalnica Narodna umetnost, v Pod~etrtku: Drogerija Barbara, Terme Olimja, v Pod~etrtku: Trgovina Lida v hotelu Breza, Tr`a{ka c. 35, v Roga{ki Slatini: Industrijska trgovina Steklarske {ole, v Slovenskih Konjicah: Doma~a lekarna Viva Sana, v Slovenski Bistrici: Doma~a lekarna Viva Sana, v @i~ah: Prodajalna zeli{~ v Kartuziji.

[EPAT STJEPAN - bioterapevt bioterapija, akupresura, refleksna masa`a. pon. - Bre`ice: Motel PETROL ^ate` tor. - Ljubljana: Dom upokojencev CENTER sre. - Maribor: Hotel GARNI Tabor ~et. - @alec: Hotel @ALEC infor. po tel.: 041/726 084;

Alja‘ Gostin~ar, Peri~eva 7, Ljubljana

VNESITE V @IVLJENJE spremembe in popolno zdravje s pomo~jo modrosti duhovnih vaj in reiki iniciacij. GSM: 041/711-685 Dhimahi d.o.o., Krivec 47, Ljubljana

Z Misteriji k sveti Fo{ki Revija Misteriji vabi svoje bralce, da se udele‘ijo enodnevnih avtobusnih izletov k sveti Fo{ki v Istri

21. 07. in 18. 08. 2001 Sre~anje bo vodil bioterapevt iz Zagreba @eljko Vragovi}.

Izlet organizira turisti~na agencijia Quo Vadis iz Ljubljane, Vodnikova 130, tel.:01/507-18-03.

Storitev razli~nih ponudnikov, objavljenih na tej strani, ne preverjamo in zanje ne odgovarjamo. Bralke in bralce prosimo, da nam o kakovosti ponujenih storitev sporo~ijo svoje mnenje.

PRVA NAGRADA (20.000 SIT): Peter Egeli~, Grampov~anova 29, 1125 Ljubljana.

DRUGA NAGRADA ({tirimese~na naro~nina na revijo Misteriji): Breda Simon~i~, Poljanski nasip 28, 1000 Ljubljana.

3 TRETJE NAGRADE (knjiga zalo`be ARA): Zorka Klemen, Lokavec 11b, 5270 Ajdov{~ina, Danica For{tnari~, Antoli~i~eva 16, 2111 Maribor, Primo‘ Bre‘an, Zatolmin 64b, 5220 Tolmin.

Nagrade bomo poslali po po{ti.

[epat Stjepan s.p. Sevnica

DUH ALOHE - Dvodnevna delavnica, ki vam spremeni ‘ivljenje. Nau~ite se starodavne havajske umetnosti zdravljenja, dela s sanjami, manifestacije in prerokovanja. Vodita Alja‘ in Barbara.

Pri~etek delavnic: 7., 14., 21. julij 2001 v Ljubljani. Za prospekt, dodatne informacije in prijave pokli~ite 041/648-287 - Alja‘ Gostin~ar

Izidi ‘rebanja za nagradno kri‘anko {t. 76

REIKI TE^AJI IN TERAPIJE tel.: 01/723-94-91, 01/831-47-62, 041/791-345 e-mail: reikiposta@yahoo.com

TAN-DRA@ d.o.o., Dom`ale

AKTIVACIJA DNK Spremenite svojo DNK, spremenite svoje `ivljenje!

1. aktivacija DNK mladosti in vitalnosti.

Vodi gospa Mirjana Gra~an.

Prijave in informacije na tel.: 01/519 24 11, 041/697 303 Darinka

Mali oglasi v Misterijih CENA besede je 200 SIT, (najmanj 3000 SIT

za 15 besed ali manj).

10 % popust za tri, 15 % popust za ve~ kot tri zaporedna naro~ila. [tejejo vse besede in {tevilke. 19 % DDV ni v{tet v ceno.

ROK za sprejem je do vklju~no 15. v mesecu za naslednji mesec. Pla~ilo vnaprej na posl. ra~un {t.: 02083-11412222. Informacije po tel.: 01/ 431-20-25.

SPREJEM oglasa le pisno: s pismom (s prilo‘eno kopijo vpla~ila) ali po faksu 01/230-16-27.

Re{itev nagradne kri‘anke {t. 76: VODORAVNO: Kup, saka~, ide, uhani, sortirnik, Albert, os, Einstein, TR, cona, zima, Merimee, Asirci, OT, apostol, TC, idila, Niel, rak, aba, RI, ikra, Itrij, anketa, ou, meji{~e, Skacel, Krk, davkar, kal, VT, lan, No, ksilit, Pikalo, pot, idol, Alen, usta, Erjavec, Janez Starina, So~i, Ant, Skit, ~aj, arak NAGRADNI POJMI: ALBERT EINSTEIN, TEORIJA RELATIVNOSTI

Prosimo, da re{itev po{ljete do 15. julija 2001 v ovojnici s pripisom KRI@ANKA 77 na naslov: Misteriji, [martinska 10, 1000 Ljubljana.

Iz‘rebali bomo pet nagrajencev, ki bodo prejeli: 1. nagrada: 20.000 SIT 2. nagrada: {tirimese~na naro~nina na revijo Misteriji 3.-5. nagrada: knjiga zalo`be ARA

Misteriji 49

Nagradna kri`anka (77) Ime in priimek: Po{tna {t.: [t.: `iro ra~una:

50

Stalno bivali{~e: Dav~na {t.: Pri banki:

Dav~na izpostava: Operativna {t. banke:

Informirani kozarec

Razumna preventiva

ZA[^ITA PRED SEVANJEM MOBILNIH TELEFONOV

• Nagrajeno na mednarodnem salonu invencij v @enevi, aprila 2001 • Testirano po protokolu 8 mednarodno priznanih metod biomonitoringa

Rezultati delovanja

Po{kodbe celic zaradi mobilnega telefona Zmanj{anje po{kodb celic z za{~ito Norad

6,66%

Po{kodbe celic brez sevanja

15,15%

odstotek celic

po{kodovanih

34,74%

Nevtralizator sevanja za polovico zmanj{a u~inkovanje {kodljivega sevanja mobilnih telefonov. U~inki sevanje {e niso standardizirani. Dosedanje {tudije pa so ‘e tako trdne, da jih ni mogo~e zanemariti in narekujejo razumno preventivo.

Pametno se je izogniti u~inkom sevanja z razumnimi ukrepi in sprejemljivimi stro{ki.

Bakrene kodirane samolepilne plo{~ice NORAD za za{~ito pred sevanji mobilnih telefonov so razumna preventiva.

ARA zalo`ba d.o.o. [martinska 10, 1000 Ljubljana; tel.: 01/431-20-25