Revija-Misteriji-095_junij-2001

LETNIK 8. - [T. 95 - JUNIJ 2001 - 600 SIT, 48 HRK

POZOR! BRANJE TE REVIJE LAHKO VPLIVA NA VA[E @IVLJENJE ISSN 1318-1777

Za{~ita: tveganje zmanj{ano za 70% Sporo~ila bogov Hudi~eve skale nad Kamnico Levitacija je mogo~a Du{a sedi v kristalu Arheologija buri duhove

^UDE@NI AMETIST

ZA DRU@INSKO KNJI@NICO TELO KLI^E PO VODI Zdravnik internist F. Batmanghelidj dokazuje, da si lahko zdravje mo~no izbolj{amo s pitjem navadne vodovodne vode. Medicinsko utemeljeno.

Cena: bro{irane 2.900 SIT trdo vezane knjige 3.900 SIT

ZDRAVILNA ENERGIJA DREVES Vonjajte in oku{ajte popke in drevesni sok, prislanjajte u{esa in poslu{ajte notranji {epet debel.

Spoznajte na~ine in vaje za zajemanje zdravilne energije dreves v gozdu, go{~avi ali na vrtu, ne glede na to, kje ‘ivite. Cena: 4.900 SIT ZDRAVILNI ^AJI IN NASVETI ^ajne me{anice za vse vrste tegob in {e nasveti, s katerimi se jih da olaj{ati, je zbral v svoji knjigi starosta slovenskih zeli{~arjev Jo`e Toma`in~i~. V knjigi je ve~ kot 100 izbranih receptov in na stotine nasvetov. Cena: 2.900 SIT POTOVANJE DU[ V knjigi najdemo odgovore na ve~na vpra{anja, kaj se dogaja z du{o, ko ~lovek umre, bodisi naravne bodisi nasilne smrti. Kdaj in kako se du{a odlo~i, da pride v ~lovekovo telo? Kaj se dogaja z du{o med dvema ‘ivljenjema? Cena: 3.300 SIT

Pokli~ite: 01/431-20-25, faks: 01/230-16-27, ARA zalo‘ba d.o.o., [martinska 10, Ljubljana

Misteriji LETNIK 8. - [T. 95

junij 2001

9

29

Angeli ali Nezemljani?

^ude‘ni ametist

Skrivnostni svetopisemski “stra`arji”

Kristali ametista so zrna, iz katerih so sestavljene geode

14 Prepovedana znanja

33

So mar Darwinova dognanja ogro‘ena?

Hudi~eve skale nad Kamnico

15

Slovenski skrivnostni kamni spominjajo na znameniti Stonehenge

Du{a sedi v kristalu Neumrljivost se morda skriva v kristalih silicijevega diokisda

Arheologija, ki buri duha

19

Pred nekaj milijoni leti naj bi povodenj odplavila kamnoseke

Tveganje zmanj{ano za 70%

38

39

Na ameri{kem sejmu inovacij zlata kolajna za za{~ito pred sevanji

Misteriozna Luna (11)

21

41

@ivljenje iz vesolja?

Sporo~ila bogov

Preizku{anje teorije o panspermiji z meteoritom ALH84001

Vse ve~ medijev trdi, da so v stiku z bitji bo‘anskega sveta

24

45

Levitacija je mogo~a

Uspe{en drugi zakon

Dr. Nikolaj Kozirev znanstveno dokazuje mo‘nost levitiranja

Odhajajo~a du{a ‘eli, da bi bil partner zopet sre~en in ljubljen

Piramide in tuneli

Misteriji 3

PISMA Ilustrirana mese~na revija

Misteriji Naslov uredni{tva: Revija Misteriji, [martinska 10, 1000 Ljubljana Tel.: 01/231-93-60, fax: 01/230-16-27 Elektronska po{ta: ara@zalozba-ara.si Izdaja: ARA Zalo`ba d.o.o., Cigaletova 5, Ljubljana Direktor zalo`be: Jo‘e Vetrovec Tel.: 01/231-93-60 Odgovorni urednik: Jo`e Vetrovec Tel.: 01/231-93-60 Oblikovanje: J&V Ra~unalni{ki prelom: Luka Zlatnar Tel.: 01/431-43-83 Lektoriranje: Lili Epih Tajni{tvo in naro~nine: Lilijana Knez Tel.: 01/231-93-60 Oglasno tr`enje: Tel.: 01/431-20-25 Prodaja po po{ti: Vanda Klop~i~ Tel.: 01/431-20-25 Odprema po{iljk po po{ti: Franci Hemler Tel.: 01/529-42-44 Fotoliti: Grafi~ni studio K, Ljubljana Tisk: Tiskarna Ljubljana, Ljubljana Cena izvoda v maloprodaji 600 SIT. Prodaja v kolporta`i: Prodaja, Dunajska 5, Ljubljana, tel.: 01/473-88-41. V naro~nini, ki se pla~uje {tirimese~no (2.160 SIT), 10 % popusta. Poslovni ra~un: 02083-0011412222.

Devizni ra~un: 50100-620-133-900-579602.

4

[MARTINSKA 10, 1000 L JUBLJANA

Ljubitelji kombu{e

V

abimo vse, ki jih zanima kombu{a, ~ude‘na goba, kako jo vzojiti in predvsem uporabljanje, naj se javijo zaradi ustanovitve dru{tva. Tako bi la‘je prihajali do izmenjave mnenj in izku{enj. Javite se prosim na uredni{tvo revije Misteriji, na ovojnico pa dopi{ite “Kombu{a”.

Du{an, Maribor

Zdrava hrana,

vsaki {tevilki revije Misteriji zasledimo razV ne analize strokovnjakov in priporo~ila za zdravo prehranjevanje. Prosil bi vas, da nam objavite nekaj jedilnikov, ki bi vsebovali ‘ivila, ki na telo ne delujejo {kodljivo. Hvala.

Sebastjan, Velenje Kot veste, je najbolje prisluhniti telesu, saj vsako telo zahteva svoje. Uveljavlja se na~elo, da telo potrebuje razli~no hrano glede na krvno skupino. O tem bomo ve~ napisali v eni prihodnjih {tevilk in morda dodali tudi kak jedilnik.

NLP v Sloveniji

vseh koncev sveta prihajajo vesti o pojavljanju Z NLP in celo o sre~anjih z Nezemljani. Takih vesti iz Slovenije {e nisem zasledil. Ali se o tem namerno mol~i, tako kot po~enja ameri{ka vlada, ki {e vedno prikriva da ima v posesti izvenzemeljsko tehnologijo, ali pa je Slovenija za one zgoraj povsem nezanimiva? Ali obstoja kako slovensko dru{tvo za prou~evanje ali vsaj dokumentiranje dogodkov v vzevi z NLP? Mark, Ljubljana Ne vemo ~igav interese bi bilo prikrivanje dogajanja v

zvezi z NLP, res pa je, da v na{e uredni{tvo {e nikoli ni pri{la kak{na dokumentirana vest o NLP, {e manj pa o kak{nem sre~anju z Nezemljani. Vabimo vse, ki so ali bodo kaj opazli v zvezi z NLP, da nam sporo~e. O dru{tvu ne vemo ni~esar.

Romarski kraj

dibila sem bila sporo~ilo, da mora biti pri D nas, za na{o staro hi{o na sosedovem travniku na naslovu Pot v ^elo 8, 5282 Cerkno, romarski kraj. To mi je govoril glas v meni.

Zaradi numerologije sem spremenila ime in priimek, vendar mi je glas govoril, da moram ime in priimek spremeniti nazaj v rojstnega, ker usoda ni potekala tako, kot bi morala. Lep pozdrav in obilo sre~e in lepo se imejte!

Mani, Cerkno

Za spolne funkcije

rejel sem vrnjeni denar, hvala za po{tenost. SveP tujem vam, naro~ite informirani kozarec za vse spolne funkcije, kot sem to storil sam. Koristno bo tudi za vse druge. Izvedel sem, da se uporablja samo po en kozarec, sam sem pil vodo iz vseh treh naenkrat. ^estitam vam, ker tako lepo po{teno skrbite za vse nas, naro~nike revije Misteriji. Kar tako naprej. @elim vam {e mnogo uspehov, zdravja vsem delavcem in dru‘inskim ~lanom. Drugi~ bom {e kaj napisal ali oddal ~lanek za Misterije.

Ostanite ‘ivi in zdravi, to vam ‘eli va{ naro~nik.

Edo, Vrhnika Pitje iz vseh treh kozarcev vam ne more {kodovati, ~eprav je treba re~i, da tudi pretiravanje ni dobro. ^lovek naj

ALI

ara@zalozba-ara.si

bi popil, ~e ne je veliko sadja in zelenjave, pribli‘no osem kozarcev vode na dan. ^e huj{a, je priporo~ljivo popiti tri litre vode na dan. Nalivanje brez porabe teko~ine (nekateri ekstremni {portniki popijejo tudi deset in ve~ litrov na dan) tudi ni priporo~ljivo. Vsaka snov je tudi strup, pomembna je le koli~ina.

Najbolje je seveda, da prisluhnete telesu, ~eprav to ne velja za starej{e, ki navadno niso ‘ejni in se otepajo s {tevilnimi boleznimi. Ti bi morali piti tudi tedaj, ko niso ‘ejni. Odgovor na vpra{anje, koliko piti in zakaj, je dobro razlo‘en v knjigi Telo kli~e po vodi, v kateri je natan~no opisano, da pogosto sploh niste bolni, marve~ ‘ejni in telo z bolezenskimi znaki opozarja na stalno pomanjkanje vode, brez katere pa~ ne more delovati. Kozarci so le pomo~, da vodo o‘ivite, ji vrnete njene osnovne zna~ilnosti, ki blagohotno delujejo na vsa ‘iva bitja, tudi na ~loveka.

I ^ing

I ^ingu bi rada vedela ve~ kot ste pisali v O majski {tevilki Misterijev.

Predvsem me zanima ali obstoja kaka knjiga v sloven{~ini, da bi v njej na{la odgovore na vpra{anja in tudi navodila, kako se resni~no natan~no postavi vpra{anja.

Ali imata I ^ing in tarot kaj skupnega?

Luki, Postojna Knjige o I ^ingu so ‘e bile natisnjene v sloven{~ini, a jih po ve~ini ni mogo~e kupiti. Da bi v kateri od zalo‘b pripravljali novo izdajo, ne vemo. V nekaterih knji‘nicah si je knjigo I ^ing mogo~e izposoditi.

Tarot in I ^ing nimata dosti skupnega, tudi na~in spra{evanja in odgovorov je razli~en.

ZANIMIVOSTI

MEGALITI V EGIPTU

NASTOPAJO^A LOBANJA

P

D

L

obanja bo nastopala vsaj enkrat na leto - Del Close (fotografija v okvirju levo zgoraj), sloviti komedijant ~ika{kega gledali{~a Goodman Theater, se je dobro leto po smrti spet pojavil v gledali{~u.

Njegov prijatelj in gledali{ki kolega Robert FalRASTLINA ls je izvr{il poslednjo voPOKLICALA ljo preminulega igralca, ki je pred smrtjo zapisal, da GASILCE si ‘eli, da bi njegova lobanja v njegovem imenu nastopala v gledali{~u, kjer je desetletja zabaval ob~instvo. Prijatelj je njegovo lobanjo prinesel v gledali{~e v stekleni kocki na ‘ametnem podstavku leto dni po igral~evi smrti.

Robert Falls, direktor gledali{~a, je lobanjo sprejel in sve~ano obljubil, da bo vsako leto na sporedu vsaj ena predstava, v katero bodo lahko smiselno uvrstili lobanjo pokojnega igralca Del Closa.

D

Gospa Carol Westgarth z zgorelimi ostanki svoje juke.

ri kraju Nabta v ju‘nem Egiptu so ‘e pred leti odkrili najstarej{e megalite na svetu. Tako vsaj trdijo znanstveniki. Satelitski posnetki so pokazali, da so kamni zelo to~no astronomsko orientirani po smereh neba, njihova posebnost pa je v tem, da ne stojijo povsem pokon~no, temve~ so rahlo nagnjeni. Razlog je preprost in se navezuje na poletni Son~ev obrat. Ker stojijo nekoliko ju‘no od Rakovega povratnika, stoji Sonce v zenitu tri tedne pred in tri tedne po solsticiju. Na dan obrata bi torej {e vedno metali senco, ~e bi bili povsem navpi~ni. Zaradi pravilne nagnjenosti pa na ta dan nimajo nobene sence. Ker je starost uradno dolo~ena na 6000 - 6500 let (1000 let prej kot Stonehenge), se ponovno odpira vpra{anje starosti egip~anske kulture.

D

D

vainpetdesetletna Angle‘inja Carol Westgarth iz mesta Blyth, se je vrnila s po~itnic v [paniji. Utrujena se je spravila v posteljo, da bi si odpo~ila od poti, ko jo je vznemiril vonj po dimu. Domnevala je, da je nekaj narobe z elektri~no napeljavo. Izklju~ila je tok v vsej hi{i in menila, da je stvar urejena.

Pa ni bilo tako. Vonj po dimu je postajal mo~nej{i. Naposled se je za~elo {e kaditi. In to iz njene priljubljene ro‘e juka.

Br‘ je poklicala gasilce. Ti so ugotovili, da je vro~ina stopila plasti~ni cvetli~ni lon~ek in da je ogenj prizadel tudi parket pod ro‘o. Izvedenec za po‘are je pojasnil, da je priljubljena rastlina juka med dolgo odsotnostjo gospe Carol Westgarth iz {ote, v katero je bila posajena, posrkala tudi zadnjo trohico vode. Povsem presu{ena {ota pa se je vnela. Samov‘ig {ote je znana stvar na barjanskih tleh.

D

Misteriji 5

Kozmobiolo{ki koledar za junij 2001 za julij 2001 23.5. ob 04:46

25.5. ob 04:43 26.5. ob 14:59 27.5. ob 07:13

sre.

23.05.

~et.

24.05.

pet.

25.05.

sob. 26.05.

23.5. ob 04:46

21.6. ob 12:58 21.6. ob 13:42 23.6. ob 14:55

26.5. ob 14:59

ned. 27.05.

24.6. ob 20:46 25.6. ob 07:13

pon. 28.05.

29.5. ob 09:39

tor.

29.05.

30.5. ob 00:09 31.5. ob 12:42

2.6. ob 11:29 2.6. ob 16:57 4.6. ob 22:59 6.6. ob 03:39 7.6. ob 07:24 9.6. ob 18:21 10.6. ob 02:47

27.6. ob 18:11 30.5. ob 00:09

sre.

30.05.

~et.

31.05.

pet.

01.06.

sob. 02.06.

29.6. ob 22:28

2.6. ob 11:29

sre.

06.06.

~et.

07.06.

pet.

08.06.

sob. 09.06.

1.7. ob 19:49 2.7. ob 05:13

pon. 04.06.

05.06.

4.7. ob 14:21 6.6. ob 03:39

5.7. ob 17:04 7.7. ob 01:33 9.7. ob 14:05

10.6. ob 02:47

14.6. ob 05:28

17.6. ob 04:40 18.6. ob 02:25

pon. 11.06. tor.

12.06.

sre.

13.06.

~et.

14.06.

pet.

15.06.

9.7. ob 19:16

12.7. ob 02:36

14.6. ob 05:28

13.7. ob 20:45 14.7. ob 13:13 16.7. ob 20:26

18.6. ob 02:25

17.7. ob 13:55

pon. 18.06.

19.6. ob 10:43

21.6. ob 12:58

tor.

19.06.

sre.

20.06.

~et.

21.06.

22.06.

sob. 23.06. ned. 24.06.

24.6. ob 20:46

pon. 25.06. tor.

26.06.

sre.

27.06.

~et.

28.06.

pet.

29.06.

28.6. ob 05:19

ned. 01.07.

1.7. ob 19:49

pon. 02.07. tor.

03.07.

sre.

04.07.

~et.

05.07.

pet.

06.07.

5.7. ob 17:04

ned. 08.07. pon. 09.07. tor.

10.07.

sre.

11.07.

~et.

12.07.

pet.

13.07.

9.7. ob 19:16

13.7. ob 20:45

sob. 14.07. ned. 15.07.

sob. 16.06. ned. 17.06.

pet.

21.6. ob 12:58

sob. 07.07.

ned. 10.06.

12.6. ob 06:55

21.06.

sob. 30.06.

ned. 03.06.

tor.

28.6. ob 05:19

~et.

18.7. ob 23:56

21.6. ob 12:58

20.7. ob 21:44

pon. 16.07. tor.

17.07.

sre.

18.07.

~et.

19.07.

pet.

20.07.

17.7. ob 13:55

20.7. ob 21:44

21.6. ob 13:42

Osnovnipodatkizanaravnona~rtovanjerojstevsozbranivknjigiKozmobiolo{kikoledarinvrevijiNaravaZdravjeavgust1999.

6

Ve~erno zvezdno nebo v juniju

Skica ve~ernega zvezdnega neba v za~etku junija; levo - pogled proti jugu, desno - pogled proti severu. Pri opazovanju se obrnemo proti jugu oziroma severu. Posamezno skico dvignemo pred seboj. S preslikavo posku{amo na skici narisane najsvetlej{e zvezde izslediti tudi na nebu.

Glavna ozvezdja in zvezde Videz ve~ernega zvezdnega neba se ta mesec ‘e nekoliko spremeni glede na tipi~no sliko spomladanskega neba.

JU‘NA STRAN NEBA. Na vzhodu vse prej vzhaja veliki nebesni poletni trikotnik, ki ga sestavljajo svetle zvezde Deneb v Labodu, Atair v Orlu in Vega v Liri. Blizu Atairja lahko opazimo drobceno ozvezdje Delfin, ki je sedaj {e blizu obzorja, pozneje pa se bo dvignilo visoko na nebo.

Visoko na jugovzhodu zasledimo ozvezdji Herkul in Venec ali Severna krona, pod njima pa z nekaj muke razpoznamo Ka~enosca (s Ka~o). V tem ~asu je vz{lo tudi lepo in nekoliko skrivnostno ozvezdje [korpijon, v katerem lahko brez te‘av opazimo temno rde~o zvezdo Antares. Globoko na jugu le‘i razmeroma nevpadljiva Tehtnica. Nad njo je Volar s svojo glavno in zelo svetlo zvezdo Arktur, nekoliko proti jugozahodu je Devica s Spiko (Klasom), pod obema ozvezdjema proti zahodu (desno) pa ‘e slabo zaznavni ozvezdji Krokar in ^a{a. Zahodnemu delu neba {e vedno kraljuje Lev z glavno zvezdo Regulom.

Tam najdemo {e {ibkega Raka in ostanke, pravzaprav severni del Dvoj~kov, pri ~emer sta njegovi glavni zvezdi Kastor in Poluks ‘e blizu obzorja.

SEVERNA STRAN NEBA. Na severu so nadobzorni{ka ozvezdja Zmaj, Mali medved (oziroma Mali voz), Kasiopeja in Kefej.

Kasiopeja {e vedno ka‘e zna~ilno ~rko W in je ta ~as {e vedno v najni‘ji legi na severu, torej zelo primerna za orientacijo. Nad severnim delom obzorja {trlijo posamezni deli ozvezdja Perzeja in Voznika s svetlo Kapelo.

NAD GLAVO. Ni ni~ posebnega, saj je Veliki medved (oziroma Veliki voz) ‘e zapustil najvi{jo to~ko na nebu. Med Velikim medvedom in Devico zasledimo ozvezdji Lovska psa in Berenikine kodre, v katerih lahko z daljnogledom opazujemo veliko {tevilo razli~nih zvezdnih sestavov.

Kakor v maju je tudi ta mesec Rimska cesta neizrazita, saj le‘i zelo postrani in le malo nad severovzhodnim delom obzorja.

Planeti Venera je Danica. Vzhaja torej pred Soncem in sveti na vzhodni strani jutranjega

neba. Dne 8. 6. je navidezno najbolj oddaljena od Sonca (46°) in tega dne vzide kmalu po 2. uri.

Mars se {e navidezno giblje v ozvezdju Ka~enosec. Sredi meseca (13.6.) pride v opozicijo s Soncem, tj. v najugodnej{o lego za opazovanje, saj je viden vso no~.

Jupiter je v tem mesecu (14.6.) v konjunkciji s Soncem, zato okoli tega datuma nekaj ~asa ni viden.

Saturn se konec meseca pojavlja na jutranjem nebu, lahko ga torej vidimo zjutraj nad vzhodnim delom obzorja pred Son~evim vzidom. Vzhaja vedno prej, sredi meseca ‘e okoli 3. ure 30 minut.

Pomembnej{i pojavi 21.6. ob 10. uri se za~ne astronomsko poletje. Tega dne je kres, ko se dan obes’.

Pri nas je najdalj{i dan (okoli 16 ur) in najkraj{a no~. Po kresu se dnevi kraj{ajo vse do bo‘i~a, 21.6. je popolni Son~ev mrk. Iz na{ih krajev ni viden, viden pa je v pasu Lunine sence, ki gre ~ez ju‘ni Atlantik, ju‘no Afriko, Madagaskar in Indijski ocean.

Marijan Prosen

Misteriji 7

Vsaj 4 prednosti... [koda je, da bi zamudili eno samo {tevilko tako zanimivega branja. In zakaj bi revijo Misteriji iskali med kupi revij pri prodajalcih ~asopisov, ko pa bi jo vam prav radi, {e preden je vsakega prvega v mesecu naprodaj v kioskih, prinesli na dom. Odlo~ite se za dostavo na dom, saj boste imeli tako najmanj {tiri prednosti: prihranili boste 10 %, brali boste prej kot drugi, nikoli ne boste ostali brez revije, brezpla~no boste postali ~lan Kluba za zdravo ‘ivljenje, ki vam in va{im dru‘inskim ~lanom prina{a vrsto novih ugodnosti... Pametno je, da izpolnite naro~ilnico kar danes.

MISTERIJI 77 o zakaj so mamuti izumrli? o piloti morajo poro~ati o NLP o astrologija - prva znanost MISTERIJI 78 o um deluje na materijo o `ivljenje po smrti o nove razlage Roswella MISTERIJI 79 o zbujanje spe~ih mo`ganov o miza, ki se vrti sama o zdravilne grajske vibracije MISTERIJI 80 o Zemljo bo treslo in oblivalo o ali molitev zdravi? o zdravilni magnetizem MISTERIJI 81 o astronomija o ali smrt pre`ivimo? o se je tedaj naselila du{a?

MISTERIJI 82 o neokortikalna vojna o so na{i o~etje nebe{~ani? o tisto o bakterijah ni res MISTERIJI 83 o ozdravljenja ob truplih o Odisej ni videl Sredozemlja o med strastmi in trpin~enjem

MISTERIJI 84 o spolni odnosi z Nezemljani o sevanje mobilnih telefonov o je Troja na Finskem?

MISTERIJI 85 o Lunino `elezo ne rjavi o Slovenija se dviguje... o fenomen bioenergije o klistiranje z urinom o ljudje se vrnejo iz smrti MISTERIJI 86 o zapostavljena kovina o di{e~e zastrupljanje o kozarec popravi pitno vodo o o`ivljena Kamni{ka Bistrica o ptica, ki ni ptica o atomski spopad v davnini o bioenergijski kvader o po vrnitvi iz smrti MISTERIJI 87 o `ivotvorna energija o za`igalna zrcala o skrivnost ptic velikank o volja najvi{jega biosistema o fotografije kakovosti vode o vas preganja duh? o resni~nost ali halucinacija? o kis in sladkor nepotrebna?

MISTERIJI 88 o nesmisel, ki deluje o skrivnostne tvorbe na Luni o s kozarcem do vitkosti o slovenska sfinga o `iveti brez bolezni o mesta mo~i o na vodo deluje kisik o onkraj ~asa in prostora o bitka pri Mrzli reki o Slovenija v letu 2001 MISTERIJI 89 o `iva voda `ar~i svetlobo o mo~ je v enosti duha o sto zdravilnih ~ajev o brez elit in demonov o raziskave v Moskvi o ma{ ni, energije pa so o slika, ki je `iva o k [tefu, pa v disko o sedi du{a v kristalu?

MISTERIJI 90 o neznane ~love{ke rase o molimo pred spanjem o Darwin ni imel prav? o `itni krogi v Sloveniji o celice razumejo signale o vesolje ima 155.521.981.589.103 let

NARO^ILNICA

; Da, `elim dobivati revijo na moj naslov Ime in priimek:

.....................................................................................................................................................................................

Ulica in hi{. {tev: Po{t. {tev. in kraj:

................................................................................................................................................................................

................................................................................................................................................

Naro~nino 2.160 SIT bom poravnaval(-a) vnaprej za {tiri {tevilke, po prejemu polo`nic.

Datum

..............................................................................................................,

podpis

..........................................................

Po{ljite mi arhivske {tevilke 3, 6, 7, 8, 10, 13, 15, 16, 18, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 30, 31, 33, 34, 35, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51,52, 53, 54, 55, 56, 57, 58, 59, 60, 61, 62, 63, 64, 65, 66, 67, 68, 69, 70, 71, 72,73, 74,75,76, 77, 78, 79, 80, 81, 82, 83, 84, 85, 86, 87, 88, 89, 90, 91, 92, 93, 94. Cena arhivskih {tevilk je 600 SIT. Izpolnjeno naro~ilnico po{ljite na naslov: Revija Misteriji, [martinska 10, 1000

8

o duh kapetana Blacka o posmrtni dogovori o sorodne du{e niso lo~ene MISTERIJI 91 o Adam je prvi lo~enec o vitalizirani kruh o radostno `ivljenje o toplokrvni - hladnokrvni? o GSM razbija kromosome o pogovor s telesom o zagonetne kroglice o izsu{evanje ko`nih znamenj o duhovi, povezani z `ivimi MISTERIJI 92 o Slovenija zadnja v Evropi o bolezenska zakisanost telesa o kozmologija Giordana Bruna o zvoke lahko tudi vidimo o nevidne silnice Zemlje o se bojimo tujega `ivljenja? o informacije zbri{ejo bolezen o skrivnostni Jeruzalem o 1300 po he`ri MISTERIJI 93 o reinkarnacija o mleko: je ali ni zdravo o predhodnica religij o lobanja ~ude`no ozdravlja o zunaj~utno zaznavanje o medicina ljubezni o vam preti zasvojenost o ajda naj zamenja meso o od kod prostozidarji MISTERIJI 94 o prekletstva o ledeno ravnote`je Zemlje o kaj pi{e na vsakem ~elu? o razvoj - kronologiga Sonca o kovanec, ki buri arheologe o pomaran~a pozabila gniti o priznanje za nevtralizator o zvezdni otrok o 5000 let kitajske modrosti o prerokbe v dobi NLP

Skrivnostni svetopisemski “stra`arji”

Angeli ali Nezemljani?

G

ljudje in so padla v nemilost, ker so se ovorjenje o nadnaravnih Stra‘arjih - “bo‘jih sinovih” - ki Bitja, ki niso bila ljudje in pregre{ila s “h~erami ~lovekovimi”, so so se spe~ali s ~love{kimi ‘enso padla v nemilost, ker osrednja to~ka polemik. Ka~jeoki Melskami ob zori ~asa in so jih bo‘anske kire{a, ki se sicer res lahko zdi alegoriso se pregre{ila s sile za kazen izob~ile, praviloma vzne~en lik, nenavadno spominja na dolojevolji tiste, ki verjamejo v zunajze- “h~erami ~lovekovimi”, so ~ena NLP-jevska bitja plazilske podobe, meljske obiske in/ali davne astronavte. katerih so poro~ali pri {tevilnih sre~aosrednja to~ka polemik. onjih A kljub temu bi bilo nestvarno in z NLP. nespametno, ~e bi preprosto pozabili Stra‘arji, kot jih opisuje Sveto pismo na izrazito paranormalno komponen- morja”. Celotno besedilo, ki obsega ali kot so jih tibetanski menihi opisovali to, povezano s pojavi NLP-jev. pribli‘no osem raztrganih odstavkov, se ruskemu umetniku in mistiku NicholaNekatere manifestacije teh pojavov nana{a na zgodbo, ki jo je Mojzesov o~e su Roerichu, so v bistvu rasa, ki je vedodsevajo nenehni prvobitni spopad med Amram povedal svojim otrokom, ko je no ‘ivela na nebu in vladala ~love{tvu, dobrim in zlom, zakoreninjen v {tevilnih opisoval te‘ko izbiro: ali slu‘iti zlobne- hkrati pa se je vdajala tudi telesnim razli~nih mitologijah: spopad med Or- mu Stra‘arju Melkire{u, demonu ka~- stikom z ljudmi. Svetopisemski o~ak Noe je bil na primer pomuzom in Ahrimanom v tomec Stra‘arjev. zoroastrstvu, med Uranom in Kiklopi v gr{kih mitih, boj med BacaabQuichem in Tohilom v SPOPADI majevski kozmologiji ali ANGELOV spopad med Quetzalcoatlom in Tezcatlipocom.

IN LJUDI Amram je v zavezi, ki Mehi{ki pisec Luis Rajo je zapustil svojim otromirez Reyes opisuje takom, opozoril: “Predak{ne stike med temi nenajam vam te spise kot privadnimi bitji in ljudmi v ~evanje, ki naj vam bo v na{em ~asu. Naslednje posvarilo...” ro~ilo bi sicer morda bolj spadalo pod naslov “na“Ugledal sem Stra`arje pad Nezemljanov”, venv svojem videnju, v sanjdar je zaradi dolo~enih skem videnju, in glej, dva sta se prerekala o meni in Nekateri angeli so se zanimali za “h~ere ~lovekove” - so Nezemljani sledili elementov primernej{e za njihovemu zgledu? oznako “medsebojnih vplista se o meni zelo prepirala. Vpra{al sem ju: “Zakaj se prepira- jega obraza, ali njegovemu nasprotniku, vov med ljudmi in sovra`nimi duhovta o meni?” In rekla in odgovorila sta: Stra‘arju Melkizedeku, vladarju “sinov nimi agensi”.

“Za gospodarja sva bila postavljena in svetlobe”.

Leta 1993 je televizijski voditelj Rafael za vladarja sinovom ~lovekovim. In V zadnjih desetletjih je bilo veliko Perrin priredil zabavo v svojem stanovpra{ala sta: “Koga od naju bo{ izbral?” razmi{ljanj o povezavi med vlogo, ki so vanju v bogata{ki ~etrti Mexico Cityja, Ta odlomek je vzet iz Amramove jo igrali svetopisemski Stra‘arji, in vlo- imenovani Zona Rosa. Okrog polno~i je zaveze, zapisa, zabele‘enega v aramej- go neznanih lete~ih predmetov oziroma stopil na balkon, da bi se nadihal sve{~ini, ki je del Kumranskih zvitkov, bolj njihovih potnikov, pa tudi pojavov, po- ‘ega zraka. Ko je pogledal na plo~nik, znanih pod imenom “zvitki z Mrtvega vezanih z njimi. Ta vrsta bitij, ki niso bila je tam opazil ranjenega psa, ki se je zvi-

Misteriji 9

ANGELI ALI NEZEMLJANI? jal in tarnal. Pogled nanj je ba, elementarnih ali drugih Perrina ganil, zato je {el iz bitij, ki so imela biolo{ke stanovanja, da bi mu pomastike z ljudmi v skladu z gal. A ko je pri{el na cesto, izro~ili z vseh koncev na{emu je “mladeni~, oble~en v ga planeta. V ~asu, ko se je razcapana obla~ila” prepreto zgodilo, je bila Ortegova ~il, da bi se dotaknil psa. Klstara 12 let in je `ivela v New jub revnemu videzu fant Yorku. Neke no~i se je v njePerrinu ni dajal vtisa, da je ni sobi nenadoma prikazalo bera~. Mladeni~ mu je dejal, visoko, svetlolaso bitje z zeda je psa po{kodovala tolpa lenimi o~mi. tujcev, ki pohajkuje po uli“Najprej sem videla dve cah Mexico Cityja. @ival so lu~i: ~utila sem prisotnost in ranili z napravo, ki oddaja seveda sem se ustra{ila. Ena ‘arke in jo nosijo s seboj. lu~ je bila rde~a, druga zelePerrin je bil {e bolj za~uden, na,” se je spominjala. Lu~i ko se je mladi bera~ spustil sta ji povedali, naj se ne boji v podrobno razlago izvora za svojo varnost. Ko je kljub omenjenega oro‘ja, njegosvetlobi posku{ala zaspati, vih u~inkov, narave napapa je za~utila bo`anje in podalcev in {kode, ki so jo pogoljube po vsem telesu in spalsto odkrivali v soseskah in na srajca je zdrsnila z nje. so jo pripisovali “neznanim “Za~utila sem, da mi je nekaj storilcem”. Potem se je fant raz{irilo noge in kmalu zaobrnil k ‘ivali in se pripratem ostro bole~ino. Zgro`evil, da jo bo ozdravil s pona sem se zdramila in zadobno napravo, ki naj bi gledala, da ob meni le`i bitje “odpravila u~inek” {kodljiv tesno oprijetem trikoju. vega ‘arka.

Njegove o~i so bile tako zePerrin ni obstal, da bi lene, da se mi je ob pogledu gledal ~ude‘no ozdravljevanje zvrtelo. Zdel se mi je nje, temve~ je stekel nazaj v zelo ~eden, privla~il me je in stanovanje in vzel videokazaljubila sem se vanj.” mero v upanju, da bo lahko Monicin ljubimec in njedokumentiral nenavadno gov tihi spremljevalec (ki se dogajanje, ki se je imelo zgoni nikoli pojavil v ~love{ki diti s pomo~jo nezemeljske Poleg tega, da varujejo ljudi, so angele od nekdaj imeli za borce s silami zla. obliki) sta ji povedala, da tehnologije. Toda ko se je potujeta okrog sveta. Dejala vrnil na prizori{~e, je mladeni~ ‘e izginil. som spopadov med angeli (ali drugimi sta, da ju radovednost ‘ene v spolno Perrin je videl le {e psa, ki ni imel skrivnostnimi Stra‘arji), vsebuje pa tudi ob~evanje z ‘enskami. nobene rane ve~, kako je odhajal po nagnjenost angelov, da se pojavljajo v Leta 1987 je Monica do‘ivela tretje plo~niku. “Ne morete si misliti, kako `al podobi mladih mo{kih, obdarjenih s sre~anje s Stra‘arji. Po dveh letih se je mi je, da nisem ostal in si ogledal, kako posebnimi sposobnostmi. preselila nazaj v Kolumbijo in je bila je tisti uporabil napravo,” pravi Perrin, Novembra 1991 je mlada Kolumbij- nadvse radostna, ko je znova sre~ala “in da nisem {e naprej poslu{al njegove ka Monica Maria Ortega na nacionalni svojega nezemeljskega ljubimca. Na pripovedi o Nezemljanih, ki so med televiziji opisala svoje no~no spolno koncu sre~anja je izrazila ‘eljo, da bi {la nami ter se spopadajo in prepirajo med sre~anje z domnevnim “Nezemljanom” z njim v “njegov svet”, vendar jo je zavrseboj za prevlado nad Zemljo.” (ki pa bi prav lahko bil tudi eden od nil.

Bralec lahko Perrinovo pripoved, kot Stra`arjev). Njen nezemeljski ljubimec ni V ~asu televizijskega pogovora je bila jo je prenesel Ramirez Reyes, vzame z bil podoben Nezemljanom, kot jih ve~i- Monica stara 19 let in {e ni imela spolnih zrnom soli, a kakor koli obra~amo, je noma opisujejo danes, ampak je imel odnosov z mo{kim: “Imajo veliko prednadvse podobna svetopisemskim opi- bolj zna~ilnosti tradicionalnih ljudi ne- nost,” je pojasnila, govore~ o Stra‘arjih,

10

ANGELI ALI NEZEMLJANI? “da z njimi ne more{ zanositi.”

ZGODOVINA STRA@ARJEV

myaz. ^eprav foneti~na podobnost ne dokazuje ni~esar, je vseeno nenavadno, da je vodja domnevnih “Plejadejcev”, ki je obiskal Billyja Meierja v [vici, samega sebe imenoval Semjase. Meierjeve trditve so bile predmet {tevilnih polemik, predvsem obto`b o ponarejanju v zvezi s fantasti~nimi fotografijami NLP-jev, ki jih je naredil.

Kak{na dejstva nakazujejo, da so Stra‘arji, omenjeni v davnih verskih spisih, eno in isto z bitji, ki spremljajo pojave NLP-jev? Skrben pregled dolo~enih sodobnih primerov in pa nekaterih pomembnih iz davnine ne pu{~a nobenega dvoma o navzkri‘jih med padlimi Stra‘arji (od katerih jih je 200 pod vodstvom Semyaza/ Semjasea pri{lo na davni Srednji vzhod), “bo‘jimi silami” in nesre~nimi smrtniki, ki so se zna{li med enimi in drugimi.

Misti~ni Apolonij iz Tiane - ~arovnik, filozof in popotnik - je po davnih zabele‘kah obiskal mesto, imenovano Mesto Bogov. Prebivalci tega mesta so menda ‘iveli na Zemlji, a hkrati ob istem ~asu tudi zunaj nje.

Njihovo vzporedno vesolje ali dimenzija je bilo v Himalaji. Apolonij in njegov vodnik Damis sta se odpravila tja. Kolikor bolj sta se bli‘ala cilju, toliko bolj nestvarna je postajala pokrajina.

Med Apolonijeve neverjetne dogodiv{~ine spadajo na primer teleportacija z dvora rimskega cesarja Domicijana in drugi okultni pojavi.

Je mogo~e, da se je teh ve{~in nau~il v Mestu Bogov? In {e naprej: bi bilo mogo~e, da je bil Apolonij sam eden izmed Stra‘arjev, ~e upo{tevamo njegovo veliQUETZALCOATL kost v takratnem ~asu?

STRA@AR Pojavljanje kovinskih plo{~ V NOVEM SVETU nad Himalajo je znano ‘e “Toda `ivljenje je potrestoletja. Tibetanski in nepalski lame so jih tolma~ili kot S ~arobnim zrcalom zlobni Tezcatlipoca ka‘e Quetzalcoatlu njegovo bovalo inteligenco, da bi zajelo vesolje. Mi je ne moreznamenja Stra‘arjev in zna- popa~eno podobo. ke iz [ambale, podzemeljske mo zagotoviti,” so dejali Stari.

V apokrifni knjigi Stare zaveze, ki “Nikoli je ni imelo,” je rekel Duh Zem(ali zunajdimenzijske) de‘ele, ki ji vlada visoki red bitij; ta obiskujejo na{ svet nosi njegovo ime, gre prerok Enoh v lje. ^lovek je bil le malo ve~ kot prazna v ble{~e~ih kovinskih vozilih. Vrhovni nebo, da bi pri najvi{jih nebe{kih ange- posoda brez du{e. Tako je Venera pomed prebivalci [ambale je Rigden-Jye- lih prosil za padle Stra‘arje. Njegovo slala najmogo~nej{e bitje planeta, Sanat Po, Kralj Sveta, ki ga ena~ijo z vodjem pro{njo zavrnejo: 200 duhov, ki so razo- Kumara, gospodarja ognja, ki se je poSinove Svetlobe, omenjenim v zvitkih z deli skrivnosti narave ~love{kim ‘en- dal na Zemljo v spremstvu {tirih velikih Mrtvega morja. skam in so poleg tega - {e huje - z njimi mogo~ne`ev in stotih pomo~nikov. zaplodili otroke (velikan Nefilim), je Avtor se sicer izpostavlja mo‘nosti obsojenih, da se jim nikdar ve~ ne po- posmeha, ~e uporabi ta navedek iz “KnjiSVETO PISMO GOVORI ge Dzyana”, ki jo je napisala slavna Na ‘alost tistih, ki vedno pri~akujejo vrne njihov visoki stan.

Beremo lahko imena voditeljev te Madame Blavatsky ter je eden temeljev trdna dejstva, ve~ina opisov Stra‘arjev izvira iz mitologije in verskih spisov, na nebe{ke zarote. [e zlasti eno od njih teozofije, hkrati pa naj bi bila tudi ena posebej zazveni v u{esu ufologa: Se- od “prepovedanih knjig” ~love{tva. primer svetopisemske Stare zaveze.

Misteriji 11

A NGELI

ALI

NEZEMLJANI ?

Vendar to tveganje velja sprejeti, ~e te~e beseda o raz{irjenem mnenju, da so v dolo~eni to~ki ~love{ke predzgodovine (ali “primohistorije”, kot jo je imenoval pisec Robert Charroux) bitja z drugih svetov - duhovna ali fizi~na - pri{la na Zemljo z nalogo, da jo civilizirajo.

Sanat Kumara, mogo~nik z Venere, in njegovo spremstvo naj bi primitivnega ~loveka nau~ili kmetovalskih ve{~in

Nezemljan je imel najprej podobo mo{kega “nordijskega” tipa, potem pa se je spremenil v plazilsko obliko. in ~ebelarstva - precej podobno, kot je Semjazova skupina Stra‘arjev u~ila civilizacijskih osnov privla~ne “h~ere ~lovekove”.

Srednjeameri{ko izro~ilo o Ce-AcatlTopiltzin-Quetzalcoatlu (njegovo ime pomeni “na{ vzvi{eni princ pernata ka~a”), katerega povezanost s planetom Venero je v azte{kih legendah klju~na, prina{a {e en presenetljiv kamen v mozaik varovalne prisotnosti svetopisemskih Stra`arjev.

Do na{ih dni sta pre`iveli dve razli~ici legende o Quetzalcoatlu. Bolj znana pripoveduje o bogu-kralju, ki je bil zapeljan v spolni odnos s svojo sestro.

Kot pokoro je sam pripravil svojo pogrebno grmado in se v apoteozi vrnil na planet Venero. S “~arobnim zrcalom” iz ~istega obsidiana je Tezcatlipoca pokazal Quetzalcoatlu njegov odsev - obli~je uvelega starca z glavo, podobno lobanji.

V valu groze se je bog skril, dokler ga ni sovra`nik znova izvabil, ga opil z vinom in ga usmeril v propad.

Druga razli~ica govori o brez~asnem, titanskem spopadu med Tezcatlipocom (utele{enjem telesnega, fizi~nega sveta) in Quetzalcoatlom (ki predstavlja duha in du{o). Quetzalcoatl je res vsestranski - u~itelj, mojster ezoteri~nega izro~ila, stvarilni duh v svetu, ki ga oklepajo

12

strah zbujajo~e sile in snovalec zakonov in civilizacije.

Ni ~udno, da so ime tega boga privzeli {tevilni mehi{ki vladarji in visoki sve~eniki, kar je pozneje povzro~ilo nemalo te‘av arheologom in zgodovinarjem. Obstajal je celo sve~eni{ki red, ki je nosil Quetzalcoatlovo ime. Red je imel (dolgo pred kr{~anskimi samostani) na pol meni{ka pravila, ki so zahtevala, da pripadniki na vsak mo‘ni na~in posnemajo prijaznost in svetost Pernate ka~e.

Vsa davna poro~ila pripovedujejo, da je Quetzalcoatl odkril, da lahko s koruzo nahrani svoje ~love{ke podlo‘nike.

To dejstvo sodobne u~enjake bega, kajti gojenje koruze ima blizu 10.000-letno tradicijo. ^e sprejmemo, da je v tako daljni preteklosti obstajala tolik{na civilizacijska sila, podremo vsa veljavna zgodovinska zaporedja, zato ve~ina tak{ne trditve raj{i zavrne kot pravljice. “^loveka Quetzalcoatla” - to oznako uporabljajo, da ga lo~ijo od bo`anstva istega imena - so v novej{em ~asu ena~ili z vikin{kim bojevnikom, apostolom Toma`em, velikim vojvodo vitezov Templarjev in kopico drugih.

Toda vsi dokazi govorijo, da je prvi ~lovek - ali nad~lovek - tega imena obstajal `e pred skoraj 10.000 leti, ob zori neolitika. Njegov obstoj se prepleta s skrivnostjo brez~asnih piramid v Teotihuacanu. Ta povezanost je skupaj s skrajno starodavnostjo Teotihuacana nekatere avtorje navedla na fantasti~no domnevo, da “pernata ka~a”, upodobljena na Quetzalcoatlovem sveti{~u v Teotihuacanu, ne predstavlja plazilca na{ih ~asov, temve~ glavo milijon let starega dinozavra.

DOBRI, ZLI ALI OBOJE? ^eprav “znanstvena” ufologija zavra~a vsako razmi{ljanje o vpletenosti angelov ali demonov, poro~ila o NLPjevskih ugrabitvah po vsem svetu ka`ejo, da tak{no razmi{ljanje ni neumestno. Raziskovalka Barbara Bartholic na

primer opisuje primer mladeni~a, ki se je sre~al z Nezemljanom. Ta je imel najprej podobo mo{kega “nordijskega” tipa, potem pa se je spremenil v plazilsko obliko. Ni~ hudega slute~ega fanta je napadel in mu zapustil globoke rane na hrbtu. Dogodek sicer navaja kot ilustracijo zmo`nosti Nezemljanov, da spreminjajo telesno podobo, vendar opis prikli~e v spomin verske spise, ki navajajo, da se demoni lahko prika`ejo z videzom “angelov lu~i” - ti pa se ponavadi pojavljajo kot visokorasla, svetlolasa bitja.

Dvojnosti in dvomov o dobri oziroma zli naravi Stra‘arjev so se razpravljalci lotevali enako zadr‘ano kot polemik o dobrih in slabih angelih. @e v fragmentih amramske zaveze lahko sre~amo pri~evanje o obstoju dveh zelo razli~nih vrst Stra‘arjev. Nekateri vzhodni jogiji na primer verjamejo, da so temni angeli zaprti v dolo~enih dimenzijah.

Renesan~ni avtorji so opisovali devetdnevni padec pora‘enih angelov v pekel, kar spominja na starogr{ko legendo o padcu Kiklopov v Tartaros - tako globok, da bi nakovalo do dna padalo devet dni. Je mogo~e, da so ta negativna bitja povezana z nezemeljskimi obisko-

Novembra 1991 je mlada Kolumbijka Monica Maria Ortega na nacionalni televiziji opisala svoje no~no spolno sre~anje z domnevnim Nezemljanom. valci, ki jih opisujejo v dana{njih ~asih?

Leta 1947 je nek gospod C. A. V. v pu{~avi zunaj perujskega mesta Lime naletel na amebam podobna bitja, ki so ga odvedla na krov svojega plovila.

Pogovor osuplega C. A. V. in njegovih nezemljskih gostiteljev se je obrnil na duhovna vpra{anja.

Na njegova vpra{anja o Bogu so odgovarjali porogljivo, ~e{: “Mi smo kot bogovi.” Razlagi sta dve: ali so imela

ANGELI ALI NEZEMLJANI? bitja o sebi izredno visoko den je zagledal ~udno plomnenje ali pa so spadala vilo. med padle Stra`arje.

Domnevno naj bi {lo za V misijonu Kwa Sizabannekak{no “policijsko dejavtu v ju‘ni Afriki je k nemnost” pozitivnih Stra`arjev, {kemu teologu Kurtu Koki opravljajo dolo~ene obchu pri{la ‘enska in mu zahode, da bi prepre~ili naupala svoje nenavadno srepade odpadnikov. To se mor~anje z NLP, na katerem je da zdi te`ko sprejemljiva bila posadka robotov; na misel, a jo potrjujejo nekaNLP je naletela v namibijski teri dogodki, ki so se zgodili pu{~avi. Med telepatskim v [paniji pred slabimi dvajpogovorom z mehani~nimi setimi leti, v obdobju zelo Nezemljani je eden od njih mo~ne aktivnosti NLP-jev. pripomnil: “Bog se ne bo Mesto Isla Cristina na odzval na va{e molitve. Amjugu [panije so tako reko~ pak mi vam lahko izpolnipreplavili NLP-ji in kopica mo ‘elje.” srhljivih in neprijetnih poZnanih je {e veliko drujavov. gih zgodb o prijaznih StraPrebivalka Isel Cristine ‘arjih, tako iz davnine kot iz Maria Echague je videla dve novej{ih ~asov. Zares osupvisoki, vitki postavi belih ljiv primer posredovanja las, ki sta se povsem usklaStra‘arjev v ~love{ko ‘ivjeno premikali pribli‘no 40 ljenje opisuje {panski ufolog metrov od mesta, kjer je staSalvador Freixedo v knjigi la. Presene~ena nad neoEllos: Los Duenos Invisibles bi~ajno lepoto in skladnost de este Mundo (Oni: nevidobeh je sama pri sebi pomisni gospodarji tega sveta). Ko lila: “Le kdo sta?” [e bolj je na posestvu kolumbijske presene~ena je bila, ko sta se novinarke Ines de Montana bitji obrnili k njej, dvignili izbruhnil po‘ar v go{~avju, palec, kazalec in sredinec so delavci sredi no~i tekali desnice (kar je klasi~en ezosem in tja in poskusili ustteri~ni gib, ki simbolizira variti pregrade proti ognju. zmago duha nad snovjo) in Ogromni ognjeni zublji so “Pieta” Nezemljanov: ena~enje slednjih z verskimi liki je zelo pogosto. telepatsko odgovorili: “U~ise vzpenjali proti temnemu ^asopis, pri katerem je delala Mon- telja sva,” in potem izginili. nebu, medtem ko sta novinarka in njena zvesta gospodinja Jovita Calcedo z tanova, je tej neverjetni zgodbi posvetil Stra‘arji {e naprej izvajajo spektakucelo stran. “Vse to je resnica, ki so ji za larne poteze, ki so v prid osebam, s kagrozo opazovali dogajanje.

Stara lesena kmetija je bila tik pred pri~e {tirje o~ividci skrivnostnega dogaja- terimi nave‘ejo stike, in ki spravljajo v tem, da jo plameni zajamejo in v trenut- nja, pa tudi dejstvo, da v 30-tih letih bese- osuplost vse, ki sledijo tem “sodobnim ku spremenijo v pepel, ko se je z zaho- dam, ki sem jih temu posvetila in zapi- prerokom”. Filipinki Augusti de Almeida pojavil “helikopter svetlobe”, kot ga sala, nih~e ni o~ital, da bi bile plod do- dda, ki je ena tak{nih kontaktnih oseb, opisuje Montanova. Ble{~e~a svetloba se mi{ljije, izmislek ali prevara,” ugotavlja. so “nezemeljski bratje” sporo~ili, da boPlaninec Frank Smythe je med vz- do 12. junija 1992 na nebu uprizorili je bli`ala, bila je tik nad vrhovi kokosovih palm, za seboj pa je pu{~ala razor, ponom na enega od himalajskih vrhov zra~ni prikaz svoje veli~ine. In res je kot komet, ki zleti prek neba. Potem je opazoval “utripajo~ ~ajni kotli~ek”, za tistega ve~era ve~ kot {tiristo prebivalnenadoma nastopil val silnega hladu, ki katerega se je zdelo, da spremlja njego- cev ob~udovalo prelet zlatih okroglih in je pogasil divjajo~i ogenj, kot bi ga po- vo napredovanje. Povedal je, da je imel podolgovatih zra~nih ladij razli~nih veob~utek, da ga nekdo opazuje, {e pre- likosti. lili s tonami in tonami vode.

D

Misteriji 13

So mar Darwinova dognanja ogro‘ena?

Prepovedana znanja P

o teorijah kreacionistov svet ni nastal pred 4,5 milijardami leti, kot nas pou~uje znanost, niti ni nastal v nekem te‘ko razumljivem kozmi~nem procesu, v katerem se je naposled pojavil ~lovek kot krona stvarstva. Znanost, ki se {e naprej opira na Darwinovo teorijo, je po mnenju kreacionistov napa~na; prepri~ani so, da uradna znanost sistemati~no prikriva resnico in dokaze, ki ne govorijo v prid njeni teoriji.

Duane Gish, kreacionist, v svoji knjigi “Evolution crash” predstavlja mno`ico dokazov, da so evolucionisti, torej zagovorniki Darwinove teorije, ostali brez enega samega veljavnega argumenta, ki bi dokazoval resni~nost njihovih trditev.

Teoriji evolucionistov in kreacionistov sta trenutno na medsebojno izklju~ujo~ih pozicijah.

Teza evolucionistov je, da se je ves svet razvil iz ene to~ke, od molekule k ~loveku. Klju~ni dokaz za to naj bi bili fosilni ostanki razli~nih ‘ivljenjskih form, ki, razvr{~eni v niz, ustvarijo vtis, da so te oblike nastajale ena iz druge - iz nevreten~arjev ribe, iz rib dvo‘ivke, nato pa plazilci in kon~no sesalci. Drug dokaz je kronolo{ki razpored geolo{kega materiala.

Za kreacioniste lahko tako idealno sestavljen vrstni red potez matere narave obstoji le v Znanstveniki naj bi prikrivali dokaze o resni~ni starosti civilizacije in izvoru ~loveka, ker niso v skladu z ‘e sprejeto teorijo evolucije. Ali torej Darwina lahko kon~no po{ljemo v pokoj - ne glede na ‘ival, iz katere se je razvil ~lovek?

14

So res vse fosilne najdbe le dokaz, da evolucije nikoli ni bilo? glavah znanstvenikov. Njihova resnica je, da je celotni evolucionisti~ni sitem popolnoma izmi{ljen. Vse fosilne najdbe so le dokaz, da evolucije nikoli ni bilo.

Kreacionisti so prepri~ani, da je svet nastal s stvaritvijo vsemogo~ne kozmi~ne inteligence. Stvaritev za kreacioniste pomeni uvajanje ‘ivali in rastlin v ‘ivljenje na na~in, kot je to opisano v Mojzesovih knjigah. Kreacionisti bi pogojno lahko sprejeli mo‘nost, da se je to iznenada zgodilo pred 4004 leti, kot to pi{e v Bibliji, ne vedo pa povedati, kateri

postopek je Stvarnik uporabil. Stvaritev je bila opravljena v sedmih biblijskih dneh, ko se je vse za~elo in ko je bila “stvaritev dokon~ana”.

“V svetovnih muzejih je shranjenih preko 250.000 fosilnih ostankov razli~nih `ivljenjskih oblik”, pravi John Dewey.

Odkrili so na milijarde ostankov, med njimi pa ni niti ene same prehodne oblike.

Razni poskusi evolucionistov, da bi svojo teorijo prilagodili zgodovinskim dokumentom, so tako po njegovem mnenju ‘alostno propadli. Teorija “dan - perioda” v nasprotju z dosedanjimi dognanji, tolma~i Mojzesove dneve stvaritve kot obdobja v ustvarjanju ‘ivega sveta, ki so jih pogojevale geolo{ke dobe in klimatske danosti na planetu.

Gap teorija pojasnjuje, da je do stvaritve pri{lo v dveh zamahih. Bog je najprej ustvaril svet ter naknadno uvidel, da je ta nepopoln, zato ga je uni~il, najverjetneje v ~asu “padlih angelov”, Luciferja ali Sotone. “In svet je postal brezobli~en in prazen” (Prva Mojzesova knjiga, 1.2). Po preteku dolgega praznega obdobja se je Stvarnik ponovno lotil dela in dobesedno v {estih dnevih ustvaril nova `iva bitja, taka, kot jih poznano danes, z nekaterimi spremembami.

Najmanj{e mo‘nosti obstanka pa ima najbr‘ teorija katastrofizma, tretja evolucionisti~na razli~ica. Tudi ta se opira na biblijske zapise, za~en{i od Noetovega potopa pa do globalnih katastrof, kakr{na je bila tista pred 65 milijoni let, ki je uni~ila (Nadaljuje se na 18. strani.)

Neumrljivost se morda skriva v kristalih silicijevega diokisda

Du{a sedi v kristalu K

o je vzhodnja{ka, predvsem indijska filozofija pred nekaj desetletji pri~ela svoj zmagoviti pohod na zahodno civilizacijo, je prinesla s seboj tudi idejo o ponovnem utele{enju du{e. Vzhodnja{ko pojmovanje o ponovnem utele{enju du{e se bistveno razlikuje od kr{~anskega nauka. Tudi v tem je sicer govora o neumrljivi du{i, vendar naj bi du{a zopet na{la svoje fizi~no telo {ele po poslednji sodbi.

Prav nasprotno pa vzhodnja{ki nauki govorijo o tem, da se du{a posameznika v razli~nih bitjih utele{a toliko ~asa, da dose‘e popolnost, nirvano.

Za trdo znanost laboratorijskih strokovnjakov je vse to le praznoverje neukih mno‘ic, vendar pa je radovednost nekaterih posameznikov zbrala kar nekaj dokazov in pri~evanj, ki bi lahko dokazovala, da znanost nima povsem prav. Kar nekaj dokumentov je ‘e zapisanih v potrditev ideji o du{i in njenem vra~anju, a se znanost glede tega {e ni opredelila. Tu navajamo nekaj na~inov, kako je mogo~e fenomen razlo‘iti z znanostjo.

ISKANJE DU[E @e narodi najstarej{ih civilizacij so si “sede` ~love{kih ~ustev” predstavljali kot nekaj, kar leti po zraku. Grafi~ne upodobitve so zelo raznolike, od nedolo~ene meglice, preko metuljev, pa vse do

pravih pti~ev. V tak{nih oblikah naj bi se du{a ob smrti iz fizi~nega telesa izvila v eter. Toda kaj je tisto, kar dr`i ~lovekovo najsvetej{e, du{o, v `ivem telesu?

Danes je povsem jasno, da se po na{em telesu neprestano pretakajo elek-

tri~ni tokovi in druga elektromagnetna valovanja, ki krmilijo vse ‘ivljenjske procese. Morda so med najbolj raziskanimi prav tokovi, ki kr~ijo in spro{~ajo mi{ice. To vedenje s pridom izkori{~a sodobna ortopedija, ki “~ita” mo‘ganske ukaze na ‘iv~evju in jih potem prena{a na umetne okon~ine, ~e navedemo samo en primer.

Danes se ‘e zavedamo dejstva, da so mo‘gani pravzaprav nekak ra~unalnik, ki zdale~ presega vse, kar smo doslej ljudje uspeli spraviti

Vzhodnja{ki nauki govore, da se du{a posameznika v razli~nih bitjih utele{a vse dokler ne dose‘e popolnosti, nirvano. skupaj na tem podro~ju. Vemo tudi, da vsako bitje in seveda tudi vsak ~lovek oddaja elektromagnetne valove, ki bi jim po doma~e lahko rekli tudi radijski signal. Ta pa leti skozi zrak in bi torej ustrezal starodavnim idejam. Vendar pa pri tem razmi{ljanju nekako ne moremo vriniti Ena od umetni{kih vizij odhoda du{e iz telesa v obliki astralnega telesa, delo francoskega umetnika Corboulda iz leta 1829.

Misteriji 15

DU{A

SEDI V KRISTALU

Dale~ v zgodovini najdemo namige, da bi bilo kaj takega mogo~e, saj je slavni Orfej menda kar osebno od{el po svojo ljubljeno Evridiko v de‘elo senc in samo njegova neu~akana radovednost je bila bojda kriva, da je ni ‘ive pripeljal v de‘elo ‘ivih.

Povsem podobno legendo najdemo v slovenskem ljudskem izro~ilu, le da je bila na{e gore list ‘enica tolikanj lene

ljiva ideja, da bi se lastnono‘no podali ~ez lo~nico smrti, a misel, da bi navezali stike z rajnkimi preko nekak{nega telefona, je mnogo manj zaskrbljujo~a. Verjetno tu ti~i vzrok, da se mnogi, vse od pradavnih ~asov dalje, ukvarjajo s tozadevnimi poskusi. Vra~i primitivnih plemen so kar nekak{ni specialisti za tovrstno dejavnost, pa tudi kultivirani narodi, kot so bili stari Grki, so imeli

Upodobitev du{e v starem Egiptu.

“neumrljivosti”, saj dokaj burna elektri~na aktivnost organizma preneha s fizi~no smrtjo. Nekaj torej manjka.

POGOVORI Z UMRLIMI Dokazovanje, da s fizi~no smrtjo na{ega telesa ‘ivljenje ne preneha, je pravzprav samo prepri~evanje ‘e prepri~anih. O posmrtnem ‘ivljenju govorijo skorajda vse novodobne religije, a tudi v najstarej{ih ohranjenih izro~ilih lahko najdemo povsem trdno vero v onstranstvo in ‘ivljenje v de‘eli preko mejne reke, pa naj se ta imenuje kakor koli, ~ez katero nesmrtni brodar vozi neumrljive du{e. Vsa ta verovanja se razlikujejo samo v niansah; nekateri imajo de‘elo posmrtnega ‘ivljenja razdelano do potankosti in prav lepo “popredal~kano” v oddelke za “pridne” pa “malo manj priden” in tiste “slabe”; drugje spet je ta svet mnogo bolj nedolo~en in siv, kot je na primer mo~virje tavajo~ih du{ pri starih Egip~anih.

Do tu je vse lepo in prav. Te‘ava pa nastane, ko razmi{ljamo, ali je mogo~e ‘ivemu smrtniku pogledati v ta svet in pri tem {e vedno ostati na “na{i strani”.

Dodatno podporo na{i ideji daje podobnost med naravno atomsko strukturo silikatov in na{imi mikro~ipi. Povsod gre za plasti silicija, med katerimi je izolacijska plast aluminijevih oksidov, le da mi delamo na mnogo bolj “grobem” molekularnem nivoju, medtem ko je sede` naravne inteligence narejen na “finem” atomskem. To~no po pravilu Smaragdne plo{~e Hermesa Trismegistosa!

sorte, da se ji ni ljubilo pe{ za mo‘em, kot je to naredila Evridika, temve~ se je udobno pustila nositi dragemu mo‘i~ku v zavezani vre~i. In tudi tu je prezgodnja mo‘eva radovednost zakrivila neuspe{nost podviga.

Verjetno se ve~ini zdi nekolikanj groz-

O posmrtnem ‘ivljenju govorijo skorajda vse novodobne religije, a tudi v najstarej{ih ohranjenih izro~ilih lahko najdemo povsem trdno vero v onstranstvo.

16

tozadevno komunikacijo za visoko cenjeno. Morda jih je k temu po~etju spodbudilo dejstvo, da so se jim predniki ogla{ali v sanjah in jim sporo~ili prenekateri koristen nasvet za bodo~e ‘ivljenje.

ZNANOSTI NAVKLJUB Ko je svet pretresla industrijska revolucija in z njo povezana eksplozija znanosti, za katero se je zdelo, da je z matemati~nimi obrazci razlo‘ila ‘e prav vse, je bilo morda povsem upravi~eno pri~akovati, da bodo stare legende uto-

DU{A SEDI V KRISTALU Iz navidezno breziznile v pozabo. Toda spirihodnega polo‘aja nas mortizem je ravno v obdobju da lahko re{ijo najnovej{a na prelomu stoletja dobil raziskovanja na podro~ju nov zagon. Klicanje dura~unalni{tva, ki vse bolj hov je pri{lo “v modo” in vneto preu~ujejo mo‘nomorda se bo kdo {e sposti, da bi za spominske mnil, kako so mu stari enote na{ih ra~unalnikov o~etje in matere pripouporabljali naravne krivedovali, da se je v obstale. Ugotovitve, da lahdobju velikih svetovnih ko na te “kamen~ke” pramorij {e celo na na{em vilnih oblik s pomo~jo pode‘elju ustalila navada elektri~nega toka zapi{e“pogovorov z rajnimi”, mo prav neverjetne kolipa najsi se je to po~elo s ~ine podatkov, nas kar pomo~jo svetega pisma, nekako vodijo k ideji, da na katerem je bil polo‘en se nekaj podobnega dokovinski klju~, ki je s svogaja tudi v na{em ‘ivljejim zasukom ali mirovanju. Zelo verjetno je, da se njem odgovarjal z da oziroma ne; ali pa je {lo za So “prestol” du{e morda res ti lepotci vseh velikosti, katerim je skupna lastnost, dogajanje in do‘ivljaji vsada pripadajo dru`ini silikatov, ki predstavljajo kar 96% materiala, iz katerega kega posameznika sproti “klasi~no” metodo trka- je sestavljena zemeljska skorja? zapisujejo na te kristal~jo~e mize. In ~e gre starim ke, ki jih nosimo v svojem telesu. Ti bi o~ancem verjeti, so na ta na~in dobivali KAJ JE BIVALI[^E? torej lahko bili nekak{en magnetofon ali, precej natan~ne informacije o svojih soPoskusimo se stvari lotiti z drugega v ra~unalni{kem jeziku, trdi disk, na karodnikih, ki so svoja utrujena telesa valjali po blatnih in zmrznjenih strelskih zornega kota in si oglejmo tisto malo, terem so shranjene “datoteke ‘ivljenja”. kar ostane po fizi~ni smrti, tisti “prah”, Z drugimi, bolj poeti~nimi besedami lahjarkih oddaljenih front.

Od tistih ~asov se je svet dodobra iz katerega je po svetopisemskih bese- ko zapi{emo: Du{a sedi v kristalnem prespremenil in ra~unalni{ka revolucija je dah nastalo ~love{lo telo in v katerega stolu. Dobesedno! In ~e upo{tevamo idepostavila temelje povsem novemu na~i- se povrne. Nekam `alostno je to opravi- jo, ki se mi je zapisala v knjigi Odkod, nu razmi{ljanja. Pri~akovati bi bilo, da lo me{anja neuglednega kup~ka prahu, ~lovek, tvoja pot?, da ima tudi vseobsebo ~love{tvo vsaj zdaj, ko se je zazrlo v pa ~eprav to po~nemo le v mislih. A ~e gajo~a inteligenca, ki bi ji pogojno lahvesolje, po~asi pozabilo na onstranstvo. smo pri pregledovanju dovolj vztrajni, ko rekli tudi Bog, svoj “sede‘“ v prav A tudi v tem razmisleku bi se zmotili. bomo odkrili nekaj “nesmrtnih” delcev, tak{nih kristal~kih zemeljske skorje, Poskusi komunikacije z umrlimi so {e ki jim ne morejo do `ivega ne vro~ina in potem kar nenadno za~ne veljati do celo bolj pogosti. [e celo ve~, pojavljajo ne mraz. Ta “ve~ni” material so majce- sedaj nesmiselna trditev, da se po smrti se vedno nove in nove tehnike. Tudi inte- ni kristal~ki, ki vso svojo lepoto poka`ejo “zdru‘imo z Bogom”, saj se kristal~ki lektualni nivo posameznih udele‘encev {ele pod pove~evalom. A tudi tu smo se na{ega telesa pome{ajo s tistimi v zemlji. Ni~ ve~ se nam tudi ne zdi nesmiseln se neprestano dviga. Morda je ravno to obi~aj pitne daritve bogovom pri anti~dejstvo eden izmed vzrokov, da so se Vsi kristali so zelo nih narodih, ki so z vrha posode odlili pri~eli “iskalci komunikacijskih kananekaj pija~e na tla, da bi na ta na~in klepetavi. Vse to, kar lov” povezovati v ve~je skupine, ki z resnim pristopom sku{ajo najti skupni nosijo v svojem spominu, vzpostavili zvezo z “bo‘ansko mislijo”, saj nas sodobna fizika u~i, da je mokra imenovalec. In tudi tem zelo resnim mo‘em stvari uspevajo. Marsikdaj se je nenehno oddajajo v obliki zemlja bolj{i elektri~ni prevodnik! ‘e celo zgodilo, da je “duh” umorjeneradijskega signala KLEPETULJE PA TAKE ga dal zelo natan~ne podatke o na~inu v svojo okolico. in kraju svoje nasilne smrti, pa tudi mo@e prav, morda pore~ete, toda kak{rilca je prav lepo opisal. Nekaj po smrti no zvezo ima vse to s ponovnim rojsttorej dejansko obstaja nekaj nedolo~e- zna{li v slepi ulici, saj ti majceni lepotci von? Biologija nas je nau~ila, da pri~ne nega, ki omogo~a komunikacijo s sve- ne morejo leteti, kar naj bi bila nespor- novo bitje rasti z zdru‘itvijo mo{ke in ‘enske celice, in to v materinem telesu. tom ‘ivih. Toda kaj bi to lahko bilo? na lastnost du{e.

Misteriji 17

DU{A

P REPOVEDANA

SEDI V KRISTALU

Napise z nagrobnikov “Na svidenje med zvezdami” je mogo~e vzeti povsem zares, le da to niso zvezde na nebu, marve~ zvezdice kristalov v zemlji, kjer slejkoprej pristane na{e telo, pa ~eprav v obliki pepela, ki ostane po kremiranju. Najnovej{e znanstvene raziskave so namre~ pokazale, da silikati ohranijo vanje zapisano informacijo, ~eprav jih pretalimo pri temperaturah nad 10.000 stopinj!

Kako lahko pridejo ti kristal~ki nekega drugega bitja v zarodek? Ugovor je povsem na mestu, vendar bi veljalo razmi{ljati v neko drugo smer. Vsi kristali so namre~ zelo “klepetavi”. Vse to, kar nosijo v svojem spominu, nenehno oddajajo v obliki radijskega signala v svojo okolico. Zgodba nekega ‘ivljenja “plava” po zraku ravno tako kot radijska igra, ki jo oddaja neka radiodifuzna postaja. In potem naleti na povsem nov, {e nepopisan radijski sprejemnik - sve‘ kristal~ek v rasto~em zarodku - ter se nanj zapi{e. [e nerojeni otrok je v svoj prenatalni spomin “pospravil” prej{nje ‘ivljenje nekoga drugega, ki je morda ‘ivel na povsem drugi strani planeta. In ravno tako, kot se nam po rojstvu prekrije spomin na vse na{e do‘ivljaje v maternici, na{a zavest nima dostopa do tega prvega zapisa. Le na{a podzavest v~asih brska po njem in kdaj pa kdaj tudi najde podatek, ki ga uporabi pri “izra~unavanju” sedanjosti. ^e uporabimo ra~unalni{ko primerjavo, bi morda lahko rekli, da je stvar zelo podobna temu, kar se nam vse pogosteje dogaja. Stari ra~unalnik, na katerem smo delali recimo v operacijskem

So stari Egip~ani vedeli za to dejstvo, saj so za onstranstvo uporabljali tale hieroglif zvezda v krogu, ki prav lahko ho~e povedati isto kot kr{~anska modrost: “Prah si bil in v prah se povrne{!”

18

sistemu DOS, prodamo in kupimo novega, zmogljivej{ega, ki pa ‘e ima vgrajen operacijski sistem WINDOWS. Seveda si v to novo {katlo prepi{emo vse na{e prej{nje delo in programe, a to {e ni dovolj, saj nam novi operacijski sitem praviloma ne dovoljuje uporabe prej{njih izdelkov. Potrebujemo dodatni program za pretvorbo, da lahko pogledamo v “prej{nje ‘ivljenje” neke druge {katle. Prav isto se dogaja pri ljudeh. In tistemu “programu za pretvorbo” re~emo zelo u~eno regresija - pa naj bo ta hipnoti~na ali nehipnoti~na.

IDEJA NA ROB Zna biti, da nam bo kdo o~ital, da smo za{li na podro~je znanstvene fantastike, a morda bi ne bilo odve~, ~e bi se vsaj kak{na seminarska naloga {tudentov poigrala s to mislijo.

In ko se vsakodnevno lomijo kopja ob vpra{anju prekinitve nose~nosti, ko nekateri trdijo, da gre za umor, drugi pa so prepri~ani o nasprotnem, bi mogo~e kazalo narediti maj~keno raziskavo, ki bi ugotovila, v katerem dnevu razvoja zarodka se v tkivu pojavijo kristal~ki. ^e na{e razmi{ljanje vsaj pribli‘no dr‘i, potem je to trenutek, ko embrijo pridobi samostojno mo‘nost sporazumevanja in pomnjenja. Skratka, to je mejnik, ko se vanj naseli du{a. Takrat postane osebek z vsemi pravicami, ki mu jih daje ustanovna listina OZN. ^e bomo nedvoumno dolo~ili ta mejnik, bodo vsi bodo~i prepiri na to temo brezpredmetni!

Ivan Mohori~

ZNANJA

(Nadaljevanje s 14. strani.)

dinozavre (in 75 odstotkov vseh ‘ivih vrst na planetu). Katastrofiki ponujajo nekaj pomembnih dokazov. Tibetanska planota z dvema milijonoma kvadratnih kilometrov sedimentnih usedlin, debelih tudi ve~ kot tiso~ metrov, je na 5000 metrih vi{ine, namesto da bi bila v ni‘ini. Odkod fosili preko 800 milijard vreten~arjev v formaciji Karu v Afriki (ocena Roberta Brooma)? V miocenskih stenah Kalifornije najdemo na milijarde fosilov slanikov, ki so poginili na obmo~ju borih deset kvadratnih kilometrov. Na pe~ini Cumberland v Marylandu pa so na{li fosile na desetine vrst sesalcev, ki jih dandanes najdemo le na Arktiki oziroma v tropskih predelih.

“Ti dokazi so sijajni,” pravi Dewey, “vendar le znova potrjujejo veljavnost teorije stvaritve. ^e je do katastrof dejansko prihajalo, in vse ka`e, da je, le-te nikoli niso bile globalne narave. To pomeni, da ne moremo sprejeti teze evolucionistov, da gre manjkajo~e ~lene v verigi razvoja pripisati uni~enju, ki so ga povzro~ali nenadni katastrofalni naravni dogodki.”

Dewey pa {e opozarja na dejstvo, da znanost ni nikoli razpolagala z neposrednimi metodami ugotavljanja starosti materialov, torej tudi kamna, iz prazgodovine. Pri posrednih metodah merjenja pa so mo‘na odstopanja od milijona do milijarde let. Zanesljive metode, kot je merjenje razpolovne dobe stabilnih elementov, npr. ogljika C-14, pa so uporabne le za datiranje vzorcev starih le nekaj tiso~ let. ^e je vse to res, kaj sploh ostane od teorije evolucije? @e v obdobju, ko je nastajala, so jo ljudje pri~akali za visokim zidom molka. Ali bo tiho tudi od{la? @e danes znanstveniki z veliko manj{im navdu{enjem zagovarjajo Darwinove dose‘ke, ki ‘e po malem pokajo po vseh {ivih. ^e je to Darwinu - pa kjer koli se nahaja - v tola‘bo, lahko re~emo, da je konec le logi~na posledica evolucijskega ‘ivljenja neke teorije.

Aleksander Milinkovi}

Na ameri{kem sejmu inovacij zlata kolajna za za{~ito pred sevanji

Tveganje zmanj{ano za 70% V

svetu je ‘e veliko za{~it pred sevanjem mobilnih telefonov, a je za{~ita, ki je bila ustvarjena v Sloveniji, dobila na leto{njem sedemnajstem najve~jem ameri{kem sejmu inovacij zlato kolajno. Za{~ito pred sevanji je na sejmu predstavila Slovenska podjetni{ka inovacijska mre‘a (SPIM), ki deluje pri slovenskem Ministrstvu za gospodarstvo.

Ve~ino za{~it, ki se pojavljajo v zelo razli~nih oblikah, spremljajo pojasnila o merjenju delovanja. Ta govorijo ve~inoma o radiestezijskih meritvah in v~asih tudi tehni~nih meritvah sevanja. Slovenski izdelek - kodirana bakrena plo{~ica - pa sloni na biolo{kem opazovanju delovanja sevanja na celice, oziroma na zmanj{evanju negativnih vplivov sevanja, ki ga dose‘emo z uporabo te za{~itne plo{~ice.

Sevanje brezvrvi~nih telefonov {koduje biolo{kim sistemom zaradi dveh negativnih u~inkov. Prvi je segrevanje tkiv zaradi energije, drugi, veliko mo~nej{i pa je delovanje na informacijskem podro~ju. In prav {~itenje pred informacijami, ki jih nosi s seboj valovanje iz mobilnih telefonov, je tisto, zaradi ~esar so na razstavi izumov INPEX v ZDA nagradili slovensko kodirano bakreno za{~ito z zlato kolajno.

O {kodljivosti informacij ali kod, ki jih med delovanjem oddajajo brezvrvi~ni telefoni, glasno opozarja in svari predvsem dr.

G. J. Hyland z oddelka za

fiziko univerze v Coventryju v Veliki Britaniji. Po njegovih besedah ima toplotno sevanje v primerjavi s sevanjem informacij na telo majhen u~inek. Informacije oziroma kode so tiste, ki vplivajo na ‘iva bitja na celi~nem nivoju, na nivoju kod, ki krmilijo delovanje celic in lahko povzro~ijo nepopravljive posle dice. Te so lahko toliko ve~je, kolikor mlaj{e je tkivo oziroma, kolikor mlaj{i je uporabnik brezvrvi~nih telefonov.

Predlaga, naj otroci do dvanajstega leta sploh ne bi uporabljali brezvrvi~nih telefonov, to se pravi, da bi morali imeti tudi doma le telefone z vrvico, katerih mo~ pa je seveda neprimerno manj{a kot je mo~ mobilnih telefonov. Natan~nej{e informacije o {kodljivem delovanju mobilnih telefonov je mo go~e dobiti na www:/emfguru.com/EMF/hyland/hyland.htm.

Da je valovanje, ki nosi informacijo tisto, kar po{koduje celice, smo ugotovili v poskusu, ki smo ga izvedli skupaj z

biologom Petrom Firbasom. V njegovem laboratoriju smo, kot smo ‘e pisali v februarski {tevilki Misterijev, postavili testne ~ebulice tako, da je bila prva skupina ~ebulic nasajena na epruveto s ~isto vodo, oddaljena od telefona dva centimetra, naslednja je bila od prve skupine postavljena v razdalji dveh centimetrov, tretja je bila od druge oddaljena deset centimetrov in prav toliko ~etrta in peta. Ra~unalnik je vsakih dvaindvajset minut samodejno poklical mobilni telefon, ki je bil postavljen pred prvo skupino in je zvonil eno minuto. Tako smo v ~ebulice, ki so tri dni poganjale nove koreninice v o~i{~eno vodo (o~i{~eno z reverzno ozmozo tako, da v njih ni bilo ni~esar, kar bi lahko vplivalo na njihovo rast) sevali iz mobilnega telefona skupaj tri ure. Pregled celic, ki so rasle med sevanjem, je

Misteriji 19

T VEGANJE

ZMANJ { ANO ZA

70%

Dogajanja v celicah ~ebule pojasnjuejo kaj povzro~ajo neionizarajo~a nizkofrekventna sevanja.

pokazal, da je bilo pri ~ebulicah, ki so poganjale koreninice le dva centimetra pro~ od telefona, med stotimi celicami v fazi delitve 34 celic s po{kodovanimi kromosomi. V drugi skupini, ki je bila oddaljena od telefona {tiri centimetre, se je {tevilo po{kodb zmanj{alo na osemindvajset. Prav tako po{kodovane so bile celice ~ebulic, ki so rasle v drugih razdaljah od izvora sevanja. Rezultat nedvoumno ka‘e, da sta skupni u~inek energije, ki tkiva segreje in u~inek informacij, ki jih nosi valovanje, povzro~ila najve~ okvar. @e v drugi vrsti se je {tevilo okvar sicer zmanj{alo na 28, vendar ni bilo manj{e {e niti na oddaljenosti pol metra. To dokazuje, da celic ne po{koduje le energija, saj se ta zmanj{uje s kvadratom razdalje, marve~ valovanje, katerega mo~ se izgublja veliko po~asneje.

20

Ve~ina znanstvenikov, ki si prizadeva postaviti tako imenovane “dopustne meje” sevanja pa sledi le toplotnim po{kodbam, ki jih povzro~a energetski del sevanja mobilnih telefonov. Ker pa vse pogosteje {tevilna obolenja povezujejo s sevanjem mobilnih telefonov, zadnja poro~ila govore tudi o raku o~i, ki naj bi ga povzro~ila voda v o~esu, “pokvarjena” zaradi sevanja mobilnikov, dopustnih mej sevanja enostavno ni. Obstajajo le kontroverzna poro~ila raziskav o domnevni {kodljivosti sevanja mobilnih telefonov in priporo~ila o razumnem tveganju in razumni za{~iti.

O {ibkih valovanjih, ki sodijo v svet informacij ali kod pa dana{nja znanost {e ne ve dovolj, tako kot dolgo ni vedela, kako zares {kodujeta kajenje in azbest.

Tudi o poskusu, ki dokazuje, kako uspe{no kodirana bakrena plo{~ica {~iti pred celotnim sevanjem, smo v reviji Misteriji ‘e poro~ali. Popolnoma enaka telefona, prvega brez kakr{ne koli za{~ite in drugega z bakreno kodirano plo{~ico, smo postavili k skupini ~ebulic, ki so rasle na vrhu epruvet napolnjenih s pre~i{~eno vodo. Telefon brez za{~ite je po{kodoval 34,74 odstotkov celic, telefon z za{~ito pa le 15,15 odstotkov. Ker ima tudi ~ebulica, ki raste v pre~i{~eni vodi, sama po sebi 6,6 odstotkov po{kodovanih kromosomov, je {tevilo po{kodb, ki jih povzro~i zgolj sevanje 28,08 in {tevilo celic, ki jih prizadene za{~iteni telefon 8,49 odstotkov. Za{~itna plo{~ica, ki je bila nagrajena v ZDA, zmanj{a u~inek sevanja za 70 od-

Urednik Misterijev z diplomo na kraju podelitve.

stotkov. Tem plo{~icam je Vili Poznik, ki plo{~ice informira, po meritvah, ki so bile opravljene pred meseci, dodal nove za{~itne kode in po njegovih meritvah sedaj delujejo {e veliko mo~neje. Novih meritev u~inkovitosti plo{~ic z dodanimi novimi kodami in s ~ebulnimi testi, ki jih sicer uporabljajo za ugotavljanje negativnega vpliva iz okolja v {tevilnih dr‘avah sveta, letos pa jih bo uvedlo med standarde {e {tirinajst dr‘av, {e nismo izvedli. Ko bomo, bomo seveda o tem poro~ali.

J.V.

Sve~ana otvoritev Inpexa, najve~jega sejma izumov v ZDA, ki je vrata kakim petsto inovatorjem letos odprl sedemnajsti~.

Preizku{anje teorije o panspermiji z meteoritom ALH84001

@ivljenje iz vesolja?

I

zvor ‘ivljenja je zapleteno vpra{anje. Verjetnost, da bi se na enem mestu zna{le vse potrebne sestavine zanj in prava koli~ina energije ter da bi se vse to spletlo v nastanek zapletenega organizma, sposobnega samopodvojevanja, je izredno majhna. Poleg tega se je vse to moralo zgoditi v geolo{kem smislu zelo hitro - v nekaj sto milijonih let.

Ve~ kot pol milijarde let po strditvi v trden planet so Zemljo vedno znova sterilizirale “plohe” protoplanetarnih predmetov, tako na njej ni moglo uspevati `ivljenje. Potem so se pred pribli`no 3,9 milijardami let “plohe” spremenile v ob~asno pr{enje - in `ivljenje se je lahko zasidralo. Toda ~asovno okno med koncem bombardiranja in obdobjem, za

Hipotezo, da se je ‘ivljenje porodilo nekje zunaj ter se je potem od planeta do planeta {irilo skozi vesolje, imenujemo panspermija. katero imamo trdne dokaze o obstoju `ivljenja, je geolo{ko kratko - obstajajo indici o biolo{ki aktivnosti v 3,8 milijarde let starih skalah na Grenlandiji in mo`nost fosilnih bakterij v 3,5 milijarde let starem kamenju, najdenem v Avstraliji.

Ena pot, po kateri se izognemo tej te‘avi, je domneva, da se ‘ivljenje sploh

ni za~elo na Zemlji, temve~ je nanjo pri{lo od nekje drugje. Hipotezo, da se je ‘ivljenje porodilo nekje zunaj ter se je potem od planeta do planeta {irilo skozi vesolje, imenujemo panspermija. S tem sicer v zadevo vpletemo majhno goljufijo, kajti panspermija {e vedno ne odgovori na vpra{anje, kako se je ‘ivljenje za~elo na tistem vesoljskem telesu, na katerem se pa~ je. Po drugi strani pa bi panspermija podalj{ala ~as, ki je bil po bombardiranju na voljo za razvoj ‘ivljenja, kajti ‘ivljenje iz vesolja bi lahko poselilo sterilizirani planet.

DAVNA IDEJA Zamisel o panspermiji je ‘e stara in je bila - kljub temu da spominja na znanstveno fantastiko - dele‘na resnega pretresanja uglednih znanstvenikov. Njene klju~ne elemente lahko zasledimo ‘e vsaj 500 let pr. n. {., ko je gr{ki filozof Anaksagoras razmi{ljal, da se je ‘ivljenje porodilo v vesolju in se po njem raz{irilo. Veliko pozneje, leta 1821, je Francoz Sales-Guyon de Montlivault tuhtal o tem, da so semena z Lune prinesla prvo ‘ivljenje na Zemljo. Potem je sredi 19. stoletja nem{ki fizik H. E. Richter, ki je ugotovil, da nekateri meteoriti vsebujejo veliko ogljika, izrazil domnevo, da bi ‘ivljenje lahko pri{lo na na{ planet z meteoriti. Lord Kelvin se je strinjal: “Zelo verjetno je, da se skozi vesolje giblje Je mogo~e, da so bile najzgodnej{e oblike ‘ivljenja na Zemlji “uvo‘ene” od nekje drugje? To zamisel, imenujemo jo panspermija, ilustrira ta slika. Prikazuje meteorit, ki je z Marsa priletel na Zemljo pred kak{nimi 3,8 milijardami let. Njega je proti Zemlji izbilo {e mo~nej{e tr~enje na Marsu.

Masa v toku, ki te~e v ospredje, je ‘iva gmota tega prizora.

Misteriji 21

@ IVLJENJE

IZ VESOLJA ?

brez{tevilna mno‘ica meteoritskega kamenja, na katerem je seme.”

Toda v svoji klasi~ni knjigi Nastajanje svetov je Nobelovec za kemijo Svante Arrhenius to mo‘nost zavrgel: “Zamisel, da se organizmi ujeti v meteorite, {irijo skozi vesoljsko prostranstvo in se odlagajo na drugih nebesnih telesih, je povsem fantasti~na. Povr{ina meteoritov postane med letom skozi atmosfero povsem raz‘arjena, kar bi uni~ilo vse mikrobe, ki bi utegnili biti ujeti v njih.” ^e bi Arrhenius kdaj res pobral pravkar padli meteorit, bi najbr‘ imel manj pomislekov: kamen bi bil namre~ ledeno mrzel. Torna toplota, ki je posledica prehoda skozi ozra~je, v nekaj minutah, ko kamen pada skozi zrak, prodre le nekaj milimetrov globoko; pr{enje stopljenih kapljic odvede ve~ino toplote.

Tako ostane na povr{ini tanka, stopljena “fuzijska skorja”, notranjost pa ostane nedotaknjena.

Pred pribli‘no 30 leti se je ideja o panspermiji dodobra uveljavila. Drug Nobelovec, Francis Crick, je skupaj z Lesliem Orgelom menil, da je ‘ivljenje

na Zemlji morda vzniknilo iz “usmerjene panspermije” - delovanja inteligentnih nezemeljskih bitij, ki so na na{ planet naselile primitivne organizme.

NA PREIZKU[NJI Seveda zemeljsko ozra~je ne bo steriliziralo notranjosti za kamen~ek velikih meteoritov. Drugo vpra{anje pa je, ali lahko tak{no kamenje zapusti povr{ino nekega planeta, ne da bi bilo izpostavljeno visokim temperaturam. Edini naravni dogodek, ki lahko “izvr`e” kamen iz Marsove povr{ine, je namre~ zadetek kometa ali asteroida, ki je vsekakor nekaj silovitega.

Zato je Eugene Shoemaker, eden o~etov sodobne planetarne geologije, ‘e pred 30 leti trdil, da bi vsi delci, ki bi se ob tak{nem udarcu izmaknili Marsovi te‘nosti, izpareli ali bi se popolnoma stopili. Toda v 1980. letih je odkritje neraztopljenih in v najve~ji meri nedotaknjenih meteoritov z Marsa to prepri~anje ovrglo. Tako je Jay Melosh z univerze Arizona razvil teorijo, da so nekateri kamniti kosi odleteli z Marsa, ne da bi

bili izpostavljeni izjemnim pogojem (in s tem tudi vro~ini)! Raziskovalci pri Caltechu so se odlo~ili, da bodo njegovo teorijo preizkusili z analizo magnetnih lastnosti marsovske skale, znamenitega ALH84001.

ALH84001 je nenavaden kamen iz ve~ razlogov: je meteorit, prihaja z Marsa in je najstarej{a znana kamnina s katerega koli planeta (ve~ kot po milijarde let starej{i kot vse zemeljske kamnine). Poleg tega vsebuje ogljikove globule (kroglice), obrobljene z drobnimi delci ‘elezovega oksida, za katere nekateri trdijo, da so 4 milijarde let stari fosili davnih marsovskih magnetotakti~nih bakterij.

ALH84001 je pri{el v Caltechov laboratorij po sre~nem naklju~ju: z Marsa ga je pred 15 milijoni let izbil nek asteroid ali komet. Po potovanju skozi vesolje je pred 11.000 leti pristal na Antarktiki, kjer so ga leta 1984 odkrili znanstveniki ameri{ke vesoljske agencije NASA in Nacionalne znanstvene fundacije. Pri NASI so Caltechovim znanstvenikom posodili njegov ko{~ek, da bi preu~ili njegove magnetne lastnosti, ki se spreminjajo s toploto, in tako raziskali, koliko se je med zapustitvijo Marsa segrel.

Pri delu so uporabili mikroskop SQUID (superprevodno kvantno interferen~no napravo) univerze Vanderbilt. Ta mikroskop, ki ga je zasnoval fizik Franz Baudenbacher, je eden najob~utljivej{ih instrumentov, kar jih na svetu omogo~a visokolo~ljivostno slikanje magnetnih polj.

Prva preu~ena rezina ALH84001 je imela na robu del~ek zunanje fuzijske skorje z izredno mo~nim magnetnim poljem.

Le nekaj milimetrov pod njo pa je imel kamen {ibko, prostorsko raznoliko magnetizacijsko razporeditev, ki jo je dobil na Marsu. To je bilo natanko tisto, kar so strokovnjaki pri~akovali; doTa slika prikazuje ~as po stra{nem sunku: ne le velikega oddaljenega kraterja, temve~ tudi nove ‘ivljenjske oblike, ki plavajo v vodi. Razvile so se iz spor, ujetih v meteoritu. Tak{no dogajanje se je morda na obeh planetih v teku geolo{kega ~asa primerilo mnogokrat.

22

@IVLJENJE

Magnetnomikroskopska slika 1-mm rezine marsovskega meteorita ALH84001, vzete blizu zunanje povr{ine meteorita. Fuzijsko skorjo na zgornji levi strani vzorca so ponovno namagnetili v zemeljskem polju, medtem ko je notranjost meteorita ohranila {ibkej{i, heterogeni magnetizem, pridobljen na Marsu.

kazuje, da se meteorit med potovanjem skozi zemljino ozra~je ni segrel na ve~ kot nekaj sto stopinj (verjetno pa na precej manj).

Z istim postopkom so naredili dva magnetna posnetka druge rezine ALH84001, dobljene iz notranjosti meteorita. Na prvem posnetku, napravljenem brez segrevanja kamnine, je viden enako raznolik, heterogen vzorec magnetizacije kot v notranjosti prve rezine.

Potem so rezino segreli na 40 stopinj Celzija, jo ohladili v ni~elnem magnetnem polju in jo ponovno slikali. [tevilne magnetne lastnosti so se zmanj{ale ali so povsem izginile. Po segrevanju in ohladitvi vzorca na isto temperaturo, a v {ibkem magnetnem polju se niso ve~ pojavile.

DOKAZI ZA POTRDITEV Ti izsledki ka‘ejo, da se ALH84001 ni segrel na ve~ kot 40 stopinj Celzija, preden je zapustil Marsovo povr{je.

Ugotovitev potrjuje Meloshevo teorijo,

IZ VESOLJA?

Magnetnomikroskopski sliki 1-mm rezine ALH84001, vzete iz notranjosti meteorita. (A) Namagnetenost vzorca na sobni temperaturi pred segrevanjem. (B) Namagnetenost vzorca po segrevanju na 40 stopinj Celzija. Pu{~ice ka‘ejo na mesta, kjer je namagnetenost po segrevanju oslabela. ^rtici na dnu slike predstavljata 2 milimetra.

da lahko skalni deli odletijo z Marsa, ne da bi jih vro~ina sterilizirala.

Pri tak{nih temperaturah bi prokarionti (preprosti, enoceli~ni organizmi brez dobro opredeljenega jedra) in celo enostavni evkarionti (organizmi z dobro opredeljenim jedrom) - npr. glive ali rastlinska semena - lahko pre‘iveli. @al ni mogo~e dolo~iti formacijske temperature ogljikovih globulov; ~eprav se zdi, da je ugotovljena magnetizacija nastala na Marsu, ni jasno, kdaj natan~no se je to zgodilo. (Dolo~itev temperature, pri kateri so nastali ogljikovi globuli v ALH84001, bi pomagala razjasniti razpravo o mo‘nih sledovih ‘ivljenja v tem meteoritu. Visoka formacijska temperatura bi izklju~ila, da bi bilo v njem ‘ivljenje, kakr{nega poznamo, nizka pa bi govorila o mo‘nosti njegovega obstoja.) ^eprav ni verjetno, da bi sam ALH84001 prinesel na Zemljo ‘ivljenje z Marsa (konec koncev je 15 milijonov let potoval skozi mrzlo vesolje brez zraka), ni nemogo~e, da bi ‘ivljenje, ~e bi to na Mar-

su bilo, na Zemljo prinesli drugi meteoriti. Ra~unalni{ka simulacija dinamike ka‘e, da je v ~asu od nastanka na{ega oson~ja na Zemljo pri{lo na milijarde ton marsovskih kamnin. Na vsakih nekaj milijonov let pa prileti z Marsa na Zemljo na desetine za pest velikih kamnov v vsega nekaj letih. Eden od desetih milijonov tak{nih marsovskih kamnov prepotuje to razdaljo v manj kot letu!

V razmi{ljanju o teh stvareh ne smemo pozabiti na dolo~ene raziskovalne izsledke. Raziskovalci so npr. s satelita v orbiti dobili nazaj ‘ive bakterijske spore, ~eprav so bakterije prebile pet let v mo~ni ultravijoli~ni svetlobi in vakuumu. Tak{ne bakterije lahko pre‘ivijo tudi visoke tlake in mehani~ne vplive, ki bi jim bile izpostavljene ob zapustitvi mati~nega planeta. O~itno je torej povsem verjetno, da bi marsovski organizmi, ~e obstajajo, lahko pri{li na Zemljo skozi ve~ino zgodovine. ^e je tako, nam niti ni treba obiskati Marsa, da bi na{li Marsovce!

D

Misteriji 23

Dr. Nikolaj Kozirev znanstveno dokazuje mo‘nost levitiranja

Levitacija je mogo~a N

a seansah, kjer pridemo v stik z breztelesnimi duhovi, ni ni~ nenavadnega, ~e se predmeti premikajo in dvigujejo v zrak. Michael Faraday (1791-1867) je znan angle{ki znanstvenik, ki je odkril princip elektromagnetske indukcije. Faraday je izvajal tak{ne poskuse. Leta 1853 je dokazal, da zadostuje nenameren pritisk katerega od sodelujo~ih in ‘e se mizica prekucne. Domneval je, da so vzroki za premikanje predmetov naravnega izvora. Ni pa uspel razlo‘iti primerov, ko se miza dvigne v zrak in v~asih celo kro‘i po sobi.

Daniel Douglas Home (1833-1886) je slovel kot najve~ji fizi~ni medij svojega stoletja. Kot otrok se je soo~il z nerazlo‘ljivi {umi in samodejnim premikanjem pohi{tva, ki je vznemirjalo njegove doma~e. @e kot mladeni~ je organiziral seanse doma, kot ~lovek z nenavadnimi sposobnostmi pa je postal znan v ZDA in na britanskem oto~ju. Decembra 1868 je Home na domu Lorda Adareja v transu zapustil zatemnjeno sobo in se prikazal zunaj pred oknom, nakar je prilebdel nazaj skozi okno v sobo in sedel. Mnogi posamezniki so sku{ali razlo‘iti to levitacijo, fenomene s Homeovih seans je natan~no preu~eval tudi kemik in fizik William Crookes. Iz njegovega poro~ila izhaja, da so bili vsi dogodki, povezani s Homeom, pristni.

Sto let kasneje, leta 1961, je znani avtor in kritik dr. John Neihardt ustanovil skupino, imenovano Dru{tvo za raziskovanje spiritizma in telekineze, SORRAT. Eksperimentiral je na svoji farmi, imenovani “Skyrim”, v bli`ini Columbie (Missouri). Dokopal se je do mnogih podatkov, povezanih s psihokinezo, vklju~no z levitacijo ljudi in predmetov.

21. maja 1962 so pri SORRATU iz-

24

Vzroki za samodejno premikanje predmetov so o~itno naravnega izvora.

vedli seanso, na kateri je levitirala miza in ~lani skupine so sku{ali odgovoriti na vpra{anje, ali lahko sila, ki povzro~a levitacijo, premika tudi NLP. Miza se je dvignila in se premaknila pribli‘no 7,5 metrov gor in dol po sobi. 2. junija je miza celo izstopila skozi vrata in se zataknila v plot.

Ko se je plota uspela osvoboditi, je nadaljevala pot po cesti, pri ~emer so jo seveda spremljali SORRATOVI ~lani.

25. septembra 1967 je ~lan SORRATA Joe M. na seansi vpra{al, kaj je princip levitacije. Odgovor v transu je nakazoval, da gre pri principu levitacije za t. i. ”zastoj” ali stanje ravnote‘ja oziroma mirovanja, ki nastopi zaradi delovanja dveh nasprotujo~ih si enakovrednih sil. Iz odgovora je bilo {e mogo~e razbrati, da mo‘gani vplivajo na levitacijo z valovi beta, ki jih ustvarja ~e{erika. Na levitacijo pa poleg tega vplivata {e vrtenje Zemlje in vreme.

19. novembra 1966 je dr. Neihardt za~el s poskusom, katerega kon~ni cilj je bila ~love{ka levitacija. Ob tem poskusu se je miza sicer dvignila, vendar je takoj zatem tre{~ila ob tla in se razbila.

Nekajkrat se jim je posre~ilo dvigniti tudi enega od vr~ev, pa tudi stol so med poskusom pripravili do tega, da se je dvignil vse do stropa. Neihardtov stol je levitiral z njim vred. Dvignil se je skoraj meter visoko in tam lebdel, vse dokler ni Neihardt presene~eno zavpil in se je stol ne‘no spustil na tla. ^love{ka levitacija se jim je ponovno posre~ila 3. junija 1967, ko je Joe M. v transu sedel v stolu, ki se je najprej dvignil in se nato za~el vrteti okoli svoje osi. Stol se je {e naprej vrtel tudi potem, ko se je Joe zvalil z njega. Ob istem ~asu se je dvignila v zrak tudi miza in za~ela potovati po prostoru, pri ~emer se je zaletavala v ljudi in pohi{tvo.

Medtem pa so tudi na vzhodu zbirali dokaze, ki so govorili v prid levitaciji.

Dr. Nikolaj Kozirev, astrofizik, ki je delal na sovjetski znanstveni akademiji, je javnost presenetil s teorijo, da je ~as oblika energije. Kozireva so za~ela ta vpra{anja zanimati, ko je preu~eval nepravilnosti binarnega zvezdnega sistema. “Ne samo, da je ~as mo`no opredeliti kot tok, opredelimo lahko celo njegovo hitrost”, je zapisal. “Ko se hitrost ~asovnega toka, ki gre skozi neko substanco, spreminja, le-ta izgubi te`o, kar pomeni, da je levitacija popolnoma realna mo`nost.”

Pribli‘no ob istem ~asu so kritiki pogosto pisali, da sovjetski baletnik Nijinsky odlebdi za kulise. Opazili so nenavadnost njegovih skokov; ni skakal vi{je od ostalih, pa~ pa je pristajal po~asneje kot ostali in ni mogel razumeti, zakaj ostali plesalci ne morejo nadzorovati hitrosti svojih spu{~anj.

D

ZALO@BA ARA

VODNIK PRAKTI^NE AROMOTERAPIJE Davno izro~ilo in najnovej{e terapevtske informacije o rastlinskih eteri~nih oljih, ki jih lahko kupimo v vsaki bolje zalo‘eni trgovini z naravno kozmetiko. Enostavni napotki za odpravljanje stresa, zdravljenje bolezni, obogatitev ~utov, masa‘o in kopeli.

ZDRAVA SREDOZEMSKA PREHRANA

PRIKRITA ZGODOVINA ^LOVE[KE RASE

To kar znanost spoznava za resni~no zdravo hrano, jedo ljudje ob Sredozemskem morju ‘e od nekdaj: zelenjavo, pusto meso, ribe, za~inijo z olj~nim oljem in ~esnom ter vrsto imenitnih za~imb. Ve~ kot 100 receptov.

Cena: 2.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Knjiga opisuje nenavadne izkopanine, predmete, ki jih v muzejih skrivajo v depojih; strokovnjaki ne znajo razlo‘iti njihovega porekla.

Knjiga seznanja s predmeti, katerih starost ocenjujejo na milijone let, ~eprav je ~love{ka rasa uradno stara {ele 100.000 let.

KA[E Knjiga receptov spet odkritih zdravih, preprostih in vse bolj priporo~ljivih jedi, ki be‘ijo od mesa. Knjiga receptov ima obse‘no poglavje o pomenu ka{ za zdravje in natan~no razlago, kaj se dogaja v telesu po zau‘itju ka{. Priporo~amo {portnikom, diabetikom in sladokuscem.

^ESEN, ^UDE@NO HRANILO Najsodobnej{a znanstvena spoznanja iz 2000 raziskav o neverjetni zdravilni mo~i te ‘e tiso~letja znane rastline in njenem vplivu na resnej{e bolezni sodobnega ~asa...

JABOL^NI KIS Knjiga, kako uspe{no naredite kis kar doma in na sebi preizkusite njegove blagodejne u~inke.

Presene~eni boste, kako lahko ta cenena in enostavno narejena teko~ina deluje na zdravje.

Cena: 1.900 SIT

Cena: 1.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

K O Z M O B I O L O ŠK I KOLEDAR

Cena: 3.900 SIT

ZDRAVILNA MO^ GOB

KOZMOBIOLO[KI KOLEDAR

Razlaga, zakaj so gobe naravna zdravila, ki ‘e 20 stoletij zdravijo raka, sladkorno bolezen, bolezni srca in druge te‘ave, kako krepijo in s tem prepre~ujejo obolevanje.

Preglednica Luninih men od leta 1965 do leta 1980, s katerimi je mogo~e dolo~iti Lunino meno ob rojstvu in s tem kozmobiolo{ko ovulacijo, nespremenljiv plodni ~as vsake ‘enske, pa tudi spol otroka.

Cena: 1.900 SIT

Cena: 1.900 SIT

^ESNOVE JEDI S ~esnom je mogo~e prepre~iti sr~ne in ‘ilne bolezni, ~esen krepi imunost, premaguje klice... Vsakdanje u‘ivanje je najmanj, kar lahko storimo za svoje zdravje. V knjigi ^esnove jedi je ve~ kot 100 receptov.

Cena: 2.900 SIT

TELO KLI^E PO VODI

ZDRAVILNI ^AJI IN NASVETI

Zdravnik internist F. Batmanghelidj dokazuje, da si lahko zdravje mo~no izbolj{amo s pitjem navadne vodovodne vode. Medicinsko utemeljeno.

^ajne me{anice za vse vrste tegob in {e nasvete, s katerimi se jih da olaj{ati, je zbral v svoji knjigi starosta slovenskih zeli{~arjev Jo`e Toma`in~i~. V knjigi je ve~ kot 100 izbranih receptov in na stotine nasvetov.

Cena: bro{irane 2.900 SIT trdo vezane knjige 3.900 SIT

KAKO VIDIMO, BEREMO IN IZBOLJ[AMO AVRO

KAKO ODKRIJETE VA[A PREJ[NJA @IVLJENJA

KAKO SE NAU^IMO AVTOMATSKEGA PISANJA

KAKO POVE^AMO SAMOZDRAVILNE SPSOBNOSTI

Priro~nik za spoznavanje avre in razlage, kako se jo nau~imo gledati in spoznavati njen pomen; kako nam avra ka‘e na podlagi bioenergijskih zevov du{evno in telesno stanje.

Priro~nik korak za korakom vodi do znanja, kako se sami, brez terapevta, spustimo v prej{nja ‘ivljenja in odkrijemo vzroke morebitnih bolezni, preganjavic, stisk, ki izvirajo iz davnine.

Priro~nik, ki vas pou~i, kako prek avtomatskega pisanja vzpostavite stik z Vi{jim jazom, ki vas vodi in vam svetuje, komunicirate z drugimi bitji, ki vam posredujejo razli~ne informacije, dobite odgovore...

Cena: 1.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Sami lahko veliko storimo za svoje zdravje. Prisluhnimo naravi.

Napotki za klistiranje, post, telesno vadbo in savnanje. Kako, koliko in kdaj naj bi jedli, da bi spremenili svoj svet zdavja.

Cena: 1.900 SIT

PRIPORO^AMO: 14 - Sanjska knjiga (1.900 SIT), 15 - Napovedovanje usode z igralnimi kartami (2.900 SIT), 16 - Radiestezija (1.900 SIT), 17 - Bioenergija (1.900 SIT), 18 - Nikola Tesla (2.900 SIT), 19 - Ugankarski slovar I+II (4.980 SIT), 20 - Zdrava nose~nica (1.700 SIT), 21 - Varujmo srce (1.700 SIT), 22 - Huj{ajmo (knjiga in kaseta 1.900 SIT), 23 - Ri` na 100 na~inov (1.900 SIT), 24 - Moj bio vrt (1.600 SIT), 25 - Recepti za biohrano (1.600 SIT), 26 Bio kruh in pecivo (1.600 SIT)

^UDE@ OLJ^NEGA OLJA Priro~nik z razlagami, kako olj~no olje varuje pred artritisom, sr~no‘ilnimi boleznimi in rakom na dojki.

Ameri{ka uspe{nica na podlagi rezultatov {tevilnih raziskav vodi v svet zdrave in okusne prehrane, ki varuje zdravje.

Cena: 1.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

POTOVANJE DU[ V knjigi najdemo odgovore na ve~na vpra{anja, kaj se dogaja z du{o, ko ~lovek umre, bodisi naravne bodisi nasilne smrti. Kdaj in kako se du{a odlo~i, da pride v ~lovekovo telo? Kaj se dogaja z du{o med dvema ‘ivljenjema?

Cena: 3.300 SIT

ZDRAVILNA ENERGIJA DREVES Vonjajte in oku{ajte popke in drevesni sok, prislanjajte u{esa in poslu{ajte notranji {epet debel.

Spoznajte na~ine in vaje za zajemnaje zdravilne energije dreves v gozdu, go{~avi ali na vrtu, ne glede na to, kje ‘ivite.

Cena: 4.900 SIT

Knjige naro~ite z naro~ilnico, natisnjeno na naslednji strani.

Vse knjige prodajajo tudi v trgovini AUREA - BTC, hala A, tel.: 01/541-17-60.

Misteriji 25

PRODAJA PO PO[TI

KOZAREC PROTI STRESU

KOZAREC 2000 Ro~ni izdelek roga{kih steklarjev. Na dnu kozarca je vtisnjen simbol magic life, ki daje pija~i desnosu~no energijo in s tem vitalnost. Kozarec 2000 je predvsem namenjen pitju vode, ki se v njem vitalizira.

Alkoholne pija~e, ki jih pijete iz kozarca, ne omamljajo. Iz njih ne pijte piva, ker povsem izgubi okus.

2.900 SIT

KOZAREC ZA HUJ[ANJE V kompletu, ki je namenjen huj{anju zaradi bolj{ega zdravja, je razen kozarca, v katerega so vsevane enake informacije kot v Kozarec 2000 in dodane {e tiste, ki naj bi zmanj{evale ‘eljo po hrani, tudi kaseta, katere poslu{anje zmanj{uje potrebo po hrani, in knji‘ica, v kateri je razlo‘eno, kako se je treba hraniti in zakaj je treba ve~ piti...

3.800 SIT

KROGLA ZA HLADILNIK S kroglo za hladilnik lahko dose‘emo, da hrana v hladilniku ostane dalj ~asa sve‘a in se njena uporabnost podalj{a vsaj za ~etrtino. Storiti ni treba prav ni~ drugega kot kroglo za hladilnik, ro~no narejeno iz kristalina jantarjeve barve, postaviti v hladilnik. In ‘e deluje.

S pitjem vode iz kozarca proti stresu, ki ima rde~ informacijski pe~at, si lahko pomagamo pri prekomernem stresu, ~e popijemo na dan vsaj pet do {est kozarcev vode. Priporo~ljivo je, da popijemo kozarec ali dva ‘e zjutraj na te{~e in vedno kake pol ure pred obrokom in kaki dve uri po obroku. Tudi zadnja stvar, ki jo zau‘ijemo pred spanjem, naj bo kozarec vode.

3.800 SIT

KRISTALINSKA KROGLA Krogla zagotavlja, da se energija okrog nje su~e desno (preverite z nihalom). V radioni~ni delavnici so ji vsevane informacije, ki razen dobre volje vzbujajo v ljudeh tudi odpornost proti {tevilnim boleznim. Osem centimetrov velika krogla deluje v premeru treh metrov. Poznavalci jih postavijo na ra~unalnik, na delovno mizo, predvsem pa na no~no omarico.

6.900 SIT

MAGIC LIFE Plasti~na plo{~ica posebnih oblik zaradi svoje oblike zajema energijo iz okolja in jo oddaja v neposredno bli‘ino. Plo{~ica je kodirana z orgonskimi sevalniki in nam pove~a energijo in {~iti pred sevanji, ~e jo nosimo na vrvici okoli vratu ali v prsnem ‘epu.

990 SIT

7.200 SIT

BAKRENA PLO[^ICA SOLNA LU^ Solna lu~ izredno ugodno deluje na po~utje in zdravje, saj seva negativne ione in oddaja v prostor ‘ivljenjsko pomembno desnosu~no bioenergijo, s katero se, ~e je potrebno, napolni vsako telo. Njeno blagodejno delovanje je priporo~ljivo predvsem ob televizorjih, ra~unalni{kih ekranih, mobilnih telefonih, patogenih sevanjih...

V prodaji po po{ti, so naprodaj te`ke: a) 2 - 3 kg 10.900 SIT b) 3 - 4 kg 11.815 SIT in c) 4 - 5 kg 13.900 SIT

Nalepimo jo na hrbtno stran ure, ob stiku s ko‘o zmanj{uje bole~ine pri revmi in artritisu, zavira tudi nekatere druge bolezni. Plo{~ica ima vtisnjen simbol magic life, ki zajema prosto energijo iz okolja, v njo pa so z orgonskim sevalnikom vsevane informacije za bolj{e po~utje. Na voljo sta dve velikosti, premer a) 24 mm in premer b) 28 mmm.

2.200 SIT

SKODELICA MISTERIJI ^rna skodelica za belo kavo z napisom Misteriji in risbo vesoljca (enako kot na majici).

590 SIT

PRODAJA PO PO[TI

REVITALIZATOR VODE

NEVTRALIZATOR SEVANJA

Da bi lahko vso hi{o oskrbeli z vodo, ki je primerna za pitje, hkrati pa prepre~uje nastajanje vodnega kamna, zmanj{uje porabo pralnih in ~istilnih sredstev, prija rastlinam in ‘ivalim, v sistem hi{ne vodovodne napeljave vgradimo revitalizator Hydronic, ki s pomo~jo natan~no definiranih kod oziroma informacij spremeni nekatere fizikalne lastnosti vode, ki tako postane bolj omo~ljiva in bolj podobna ~isti vodi v naravi. Priklju~ek 3/4”.

Informacije in prodaja: 041/727-899.

Mala ~rna plo{~ica Bioguard, narejena iz feromagnetnega materiala in ustrezno kodirana, odli~no {~iti pred sevanjem mobilnih telefonov in celo dodatno stimulira bioelektromagnetno polje, torej avro ~loveka. Prilepimo jo na hrbtno stran telefona ~im bli‘je anteni ali na rob ra~unalni{kega ekrana.

2.500 SIT

BAKRENE ZAPESTNICE

CEV ZA AKVARIJ Vodo v akvariju lahko mo~no izbolj{amo s cevjo za akvarij. Iz kristalina izdelana steklena cev je kodirana, da spremeni nekatere fizikalne lastnosti vode tako, da ta bolj ustreza ribam.

Najbolj{i znak delovanja kodirane cevi je bolj ~ista voda in splo{na pove~ana kondicija ‘ivlja.

4.900 SIT

ATLANTIDSKI PRSTAN IN PLO[^ICA Sta srebrna, oblikovana tako, da posebni liki sprejemajo in oddajajo kozmi~no energijo in s tem {~itijo pred negativnimi sevanji. Ugodno delujejo na zdravje in dobro po~utje, prepre~ujejo nesre~e. Oblika prstana izhaja iz davnine, saj so u~inki likov, ki so skrbno vdelani v celjski srebrni nakit, znani ‘e iz ~asov faraonov. Velikosti prstana: od 16 do 26 mm notranjega premera. prstan 7.000 SIT plo{~ica 7.000 SIT

^AKRINA MAJICA ^akrine majice iz Avstralije. Telesu dovajajo bioenergijo s pomo~jo mo~nih nihanj nenavadno ‘ivih barv (njihove intenzivnosti se na papir ne da natisniti) in tako polnijo avro in bolj{ajo zdravje. Velikosti S, M, L, XL, XXL. 14.900 SIT

Zmanj{uje ali odpravlja bole~ine, ki jih povzro~ajo revma, artritis, i{ijas, lumbago, igranje tenisa, golfa, ko{arke...

Mnogi, ki nosijo zapestnico, zmanj{ajo ali pa celo opustijo jemanje protibole~inskih zdravil in tako veliko naredijo za svoje zdravje. Velikosti zapestnic: od 15 do 19 cm premera.

Naprodaj so tudi posrebrene ali pozla~ene. a) navadna 2.900 b) posrebrena 4.900 c) pozla~ena 9.600 in d) pozla~ena z gravuro 12.500 SIT

AJDOV VZGLAVNIK Ajdov vzglavnik je napolnjena s 3,3 kilogrami lu{~in biolo{ko pridelane ajde, velik 70 x 50 cm. Lahko ga poljubno oblikujete in si sami dolo~ite najprimernej{o vi{ino. Se ne greje in je zelo zra~en. Primeren je za vse ljudi, predvsem pa za tiste, ki imajo bole~ine v vratu, glavi, hrbtenici...

9.800 SIT

Naro~ilnica Misteriji Naro~am izdelke:

pla~al bom po povzetju s kartico EU LB {t. kartice: veljavnost do:

koli~ina

cena

{t. ~lanske kartice: AMEX podpis:

ime in priimek: ulica in hi{na {tevilka: po{tna {tevilka, po{ta: kraj, datum, podpis: Naro~ilnico po{ljite na naslov: Ara, [martinska 10, 1000 Ljubljana tel.: 01/431-20-25, faks: 01/230-16-27, e-mail: ara @ zalozba-ara.si Vsi izdelki so naprodaj tudi v trgovini AUREA BTC, hala A Ljubljana tel. 01/541-17-60

PRODAJA PO PO[TI

RADIESTEZIJSKA NIHALA Karnak (a) (nova oblika), Izis (b) 6 in Izis (c) - 4 (oba novej{a oblika) so med najbolj znanimi radiestezijskimi nihali. Nihali Izis sta poimenovani po egiptovski boginji Izidi, primerke tako oblikovanih nihal so na{li v izkopanih egiptovskih sarkofagih. Uporabljamo jih za preiskavo {kodljivih sevanj, iskanje vode, izbiranje primerne prehrane, doziranje, pa tudi za diagnosticiranje.

Cena posameznega nihala: 4.200 SIT

KAK[NA VODA TE^E Kraj, kjer je bil odvzet vzorec pitne vode

a

b

c

TESLOVA PURPURNA PLO[^A Deluje s svojim indukcijskim magnetnim poljem biostimulativno na celi~ne procese, pove~uje izmenjavo plinov, krepi regenerativne procese in mikrocirkulacijo v obolelem tkivu. Uporabljamo jo zjutraj in zve~er po dvajset minut, tako da jo postavimo na obolela mesta in jo pritrdimo z obli‘em. Lahko uporabljamo tudi dve plo{~i, postavljeni druga proti drugi. Pomaga tudi proti nespe~nosti.

(Prilo‘ena natan~na navodila, velikost plo{~e: 50 x 85 mm).

3.900 SIT

RADIESTEZIJSKI PRIBOR

IZ PIP?

% genotoksi~nosti vodovodne vode

Dom‘ale, Ljubljanska cesta Ljubljana, Pov{etova ulica Celje, Celov{ka 10 Maribor, Pri Treh ribnikih Kranj, Britof 184 Ptuj, Pre{ernova 10 Izola, Bencinski servis OMV Istra Benz Koper, Bencinski servis OMV Istra Benz Novo mesto, Bencinski servis Petrol Bled, Bencinski servis Petrol 2 Slovenska Bistrica, Ob Potuku 33 Lendava, Avtobusna postaja

% genotoksi~nosti informirane vode

12,19 15,53 18,75 12,71 17,39 19,81 17,14 16,16 18,44 14,28 9,52 23,80

10,76 11,76 8,03 9,32 10,16 10,90 10,05 10,00 8,69 5,94 16,66

Vsak mesec z genotoksi~nimi testi (Protokol 8. - mednarodno priznani genotoksi~ni test) preverimo kakovost enega izmed mestnih vodovodov v ve~jem slovenskem kraju. S testom ugotavljamo razliko kakovosti voda. Genotoksi~nost je izra‘ena v odstotkih in ka‘e odstotek celic, katerim voda oziroma snovi v njej po{kodujejo kromosome (po{kodbe opazujemo v ~ebulnih metafaznih celicah). Med testom pregledamo kakih 300 metafaznih celic, to je v skupnem {tevilu le 1 odstotek vseh pregledanih celic. Tako se genotoksi~nost izra‘a z razmerjem med celicami (metafaznimi) s po{kodovanimi kromosomi in vsemi metafaznimi celicami.

V drugi koloni gornje preglednice pa je na enak na~in ugotovljena genotoksi~nost iste vode, ki jo nato~imo v informirani kozarec. Ta je praviloma za kakih 40% manj{a, torej informirani kozarec mo~no popravi kakovost pitne vode.

INFORMIRANI KOZARCI S CERTIFIKATOM Zaradi velikega zanimanja za informirane kozarce in zaradi njihove za{~ite, smo vsak kozarec, ki je naprodaj od prvega januarja 2001, bodisi doma bodisi v tujini, opremili s certifikatom, to je s potrdilom o poreklu.

V Sloveniji kozarce, ki so narejeni po originalni tehnologiji Hydronic, prodajajo naslednje trgovine: V Ljubljani: Aurea v BTC, v Slovenskih Konjicah: Doma~a lekarna Viva Sana, v Slovenski Bistrici: Doma~a lekarna Viva Sana, v Bre‘icah: Darila Don, v Pod~etrtku: Trgovina Lida v hotelu Breza, v Roga{ki Slatini: Industrijska trgovina Steklarske {ole,

Plastificirana rozeta in nihalo z vre~ko sestavljata komplet za radiestezijsko delo. Na rozeti je {est razli~nih skal za ugotavljanje energetske frekvence prostora, predmetov in oseb, za ugotavljanje radiestezijskega potenciala, vitalnih energij, primernosti hrane, pija~, ~ajev, zdravil, zemeljskih sevanj in vibracij... Na hrbtni strani rozete so natisnjena natan~na navodila.

4.900 SIT

28

v Idriji: Trgovina TIM Mlakar, v Novi Gorici: Manufaktura, poslovalnica Narodna umetnost. v Kopru: Trgovina MIJA s kristalnimi izdelki, v pritli~ju tr`nice Koper.

S kartico Kluba za zdravo `ivljenje, ki jo imajo vsi naro~niki na revijo Misteriji, dajemo 10% popust za vse izdelke, ki so objavljeni na straneh prodaje po po{ti!

Kristali ametista so zrna, iz katerih so sestavljene geode

^ude‘ni ametist V

subtropskem pasu v Ju‘ni Ameriki, Argentini, Braziliji in Paragvaju so glavna nahajali{~a geod, v katerih se ble{~ijo kristali.

Na nedavnem obisku v Argentini nas je povsem na severu de‘ele, ki je po velikosti osma na svetu, v dr‘avi Missiones, stisnjeni med Paragvaj, Brazilijo in Urugvaj, zvabil z glavne ceste, ki pelje s severa na jug, velik napis: Wanda-Rudnik kristalov. Obetali smo si rove, podporje, ~elade in svetilke, v resnici pa nas je rudni{ka vodi~ka mimo trgovine s kristali vseh mogo~ih oblik in obdelav popeljala na kak hektar velik kos skal,

Ametist je naprodaj v obliki surovih kristalov, bobensko bru{enih priro~nih kamnov, krogel, piramid, obeliskov, podstavkov za sve~e, razli~no bru{enih oblik obeskov za veri‘ice, pa vse do najdragocenej{ih ogrlic ali pa draguljarsko obru{ene in vdelane v zlato.

Jo‘e Ul~ar

s katerega so odstranili zemljo in je ‘e na prvi pogled kazal na desetine o~es.

Vsako od njih je bila geoda.

Stopali smo po rde~i vulkanski kamenini. Od luknje do luknje, ki so v sebi skrivale ~udovite kristale.

“Ti {e vedno rastejo,” nas je pou~ila vodi~ka in nas opozarjala na tiste dele skalnatega platoja, kjer so kot s kredo narisani nekak{ni nepravilni krogi: “Ti krogi so znak, da je spodaj geo-

Argentinski rudnik kristalov v vasi Wanda.

Misteriji 29

^UDE ‘NI

AMETIST

da. Odkle{emo tisti del, ki ga narava sama ozna~i kot kak pokrov in pod njim se odpre lepota kristalne zdru`be.”

Vse skupaj je nastalo pred milijoni leti. Vulkanska kamenina skriva v nedrju na tiso~e in tiso~e geod, med katerimi si nista dve enaki. Rde~emu skalovju jemljejo eno za drugo, pri tem pa na rudni{ko delo spominja le razstrelivo, s katerim si pomagajo, da iz skal izlu{~ijo dragoceno kamenje. Najlep{i kosi odpotujejo v svet kar v osnovni obliki geode.

Zrna, iz katerih so sestavljene geode, so znani ametist, ~adavec, ahat, ki jih skoraj nikoli ne najdejo kot monokristale. Ametist je silicijev dioksid, s kemi~no formulo SiO2, s trdoto 7 po Moksu in gostoto 2,63 g/cm3 do 2,65 g/c m3.

Posamezni kristal zelo redko zraste v dol‘ino ve~ ve~ kot 10 centimetrov. Leta 1946 so v Braziliji na{li popolnoma enakomerno obarvan primerek z romboederskimi ploskvami na vrhu, robovi dol-

AMETIST IN ^AKRE V prvi ~akri ametist pomaga raztopiti trpljenje, povezano z eksisten~no, materialno in telesno ravnijo.

Na drugi ~akri nam pomaga najti nov odnos do sebe in okolice.

Polo‘en na son~ni plete‘ razblinja na{o nagnjenost k strahovom, la‘na samozavest se spremeni v pravo in zavemo se svoje mo~i in tudi odgovornosti, da te mo~i ne zlorabimo.

Na ~etrti ~akri ametist razvija na{o sr~no stran - ljubezen do sebe in vsega kar je. Razvija se na{a predanost Najvi{jemu v nas.

Na {esti ~akri aktivira intuicijo, razvija sposobnost jasnega videnja in odstira tan~ico iluzije - maje. gimi 11 centimetrov in s te‘o 3,6 kilograma.

Najve~ja geoda v rudniku Wanda.

30

Geode, v katerih se ponavadi nahajajo ametisti, so razli~nih velikosti. Od nekaj centimetrov do nekaj metrov v dol‘ino. ^e se je na istem mestu razvilo ve~ vrst kremena, ~adavec ali pa ahat, se je ametist izgradil kasneje, preko njih, ob ni‘ji temperaturi (epitermalno) v sredi{~nem delu ‘ile.

Kristalov ametista, ki so popolnoma enakomerno obarvani, ni veliko. Obi~ajno se izmenjujejo svetlej{e in temnej{e obarvani sloji, ki so paralelni z zunanjimi ploskvami kristala. Pogosto so prosti vrhovi posameznega kristala v geodi temneje obarvani.

Zaradi velike priljubljenosti ametista ga danes lahko zasledimo v raznih oblikah: od surovih kristalov, bobensko bru{enih priro~nih kamnov, krogel, piramid, obeliskov, podstavkov za sve~e, razli~no bru{enih oblik obeskov za veri‘ice, pa vse do najdragocenej{ih ogrlic ali pa draguljarsko obru{ene in vdelane v zlato.

Tako kot iskalci zlata pred njimi so se pred dobrim stoletjem v Ju‘ni Ameriki pojavili tudi evropski iskalci dragih in okrasnih kamnov. Predvsem so iskali ametiste, saj so bila nahajali{~a v nem{kem kraju Idar-Oberstein ‘e mo~no iz~rpana.

Ametist - njegovo ime izvira iz gr{ke besede “AMETHYSTOS” in pomeni: “Ki ne opije”, je bil cenjen `e pri najstarej{ih ljudstvih. O vrednosti in predvsem o uporabnosti ametista smo se pogovarjali z Jo`etom Ul~arjem, dvain{tiridesetletnim kristaloterapevtom in Rei-ki mojstrom, ki se s kristali ukvarja `e dobrih 18 let in predava o kristaloterapiji in samopomo~i s kristali {irom Slovenije.

“Zapise o ametistu najdemo `e v drugi Mojzesovi knjigi, kjer so navodila za izdelavo naprsnika razsodbe: (28,17-20); Vdelaj vanj kamne v {tirih vrstah; vrsta karneol, topaz in smaragd bodi prva vrsta; druga vrsta: rubin, safir in jaspis; tretja vrsta: hiacint, ahat in ametist; ~etrta vrsta: krizolit, beril in oniks; ko se vdelajo, naj se obdajo z zlato pletenino.

^ UDE ‘ NI

Na skoraj vsakem kvadratnem metru rudnika, skal s katerih so odstranili zemljo, je mogo~e ob~udovati geodo, ki nikoli ni podobna sosednji. Tam kjer geod {e ni, se `e nakazuje, da {e bodo.

AMETIST

V razodetju, Janez opisuje mesijanski Jeruzalem:(21,19-21); Temeljni kamni mestnega zidu so bili okra{eni z vsakovrstnimi dragimi kamni. Prvi temeljni kamen je bil jaspis, drugi safir, tretji kalcedon, ~etrti smaragd, peti sardoniks, {esti sard, sedmi krizolit, osmi beri, deveti topaz, deseti krizopras, enajsti hijacint, dvanajsti ametist,” pravi Jo‘e Ul~ar in navaja, da je dejstva, ki jih je citiral, vzel dobesedno iz Svetega pisma stare in nove zaveze, ekumenske izdaje iz leta 1984 v slovenskem jeziku. In nadaljuje: “Stari Grki so verovali, da ametist obvaruje pred ~arovni{tvom, vdorom hudobnih sil v du{o in pijanostjo. Plinij je napisal, da ametist varuje ~loveka pred ~arovnijami, ~e sta vanj vrezana lika Lune in Sonca in ~e je privezan k vratu s pavjim puhom in lastovi~jim perjem.

Egip~ani so ametist obdelali v obliko skarabeja in ga kot amulet, ki {~iti pred pu{~icami, nosili na bojnih pohodih. Kitajci pa so ametist nosili, kadar so imeli opravka s pravnimi zadevami.”

V srednjem veku so mo~ ametista poznali ‘e tudi na stari celini in ga zato vdelovali v vladarska ‘ezla in cerkvene relikvije.

“Ametist s svojo kemi~no formulo SiO2 spada med kremene, minimalne sledi titana, mangana in `eleza pa mu dajejo njegovo enkratno vijoli~no barvo,” pravi poznavalec Jo`e in razlaga. da ga ezoteriki povezujejo z duhovnostjo - samozavedanjem, transformacijo in modrostjo: “V ~loveku oja~a vero, odganja la`ne prijatelje in ~isti energijske tokove. Aktivira vijoli~ni plamen v na{i auri in za`ge karmi~ne energije, ki nam onemogo~ajo, da bi stopili korak naprej in sledili na{emu notranjemu klicu. Topi na{e odvisnosti od materialnih dobrin, odklanja strahove in ob~utke krivde ter daje nove ideje, kako bolj kreativno `iveti na{ vsakdanj. Deluje na vse ~akre, najmo~neje pa na sr~no, grleno, ~elno in kronsko. Zdru`en z diamantom se dotakne desete - bo`anske ravni.

Misteriji 31

^UDE ‘NI

AMETIST

Na telesnem nivoju nam ametist pripomore k bolj{emu po~utju in odpravi prenekatero tegobo,” pravi Jo‘e Ul~ar, ki ima z ametistom tudi zelo veliko svojih izku{enj: “Vedno, ko delam z ametistom, uporabim vsaj dva kosa. Enega polo`im na sr~no ~akro, drugega na obolelo mesto.

Z njim, prav tako kot s kameno strelo, lahko “punktiram” hrbtenico ali pa ga postavim na bole~ del hrbtenice oziroma na ~akro, ki zajema ta predel.”

Ta lepi kamen pa je mogo~e uporabiti {e za odpravljanje cele vrste te‘av: “Ametist v kombinaciji s hematitom lahko razgradi krvni strdek, ~e ju za nekaj dni in no~i skupaj prilepimo na obolelo mesto. No{enje ametistne ogrlice izbolj{uje krvno sliko, krvotok in limfo, postopoma odpravi glavobole, pove~a sposobnost koncentracije in spro{~a stresna stanja. Aktivira ko`no vezno tkivo in pomaga ko`i bolje zadr`evati vlago, tako da ostaja ko`a do visoke starosti mehka in voljna.

Masa‘a obeh strani glave od li~nic do temena z ametistom, no{enje prstana z ametistom na kazalcu, in pitje eliksirja iz ametista pripomore k odpravi barvne slepote,” ve iz izku{enj in literature novome{ki kristaloterapevt in meni, da ne‘na masa‘a z ametistovo druzo (skupek kristalov, nastalih na osnovi, ki je starej{a od njih) postopoma topi odve~no ma{~obo na telesu: “Vendar,” opozarja, “je tu potrebna previdnost, da ne po{kodujemo podko`ja zaradi premo~nega pritiskanja.”

Tudi no{enje prstana z ametistom na mezincu in masa‘a z ametistom okoli

^eprav je kristalov "kot smeti", je njihova cena v samem rudniku pribli`no taka, kot v mariborskih, oziroma ljubljanski trgovini Ahat.

komolcev po mnenju Jo‘eta Ul~arja laj{a in prepre~uje te‘ave s srcem, proti napadom epilepsije pa se dobro obnese no{enje zapestnice iz ametistov.

Toda s tem {e ni konec vseh dobrih stvari, ki jih je mogo~e pripisati ametistu. Jo‘e Ul~ar, ki se je poglobil v delovanje ‘e v davnini znanega kamna zato, ker ga skupaj z drugimi pogosto uporablja v kristaloterapiji, {e naprej na{teva dobre lastnosti modrikastih kamnov: “Primeren je za bolj umirjen spanec; polo`imo si ga pod blazino. Da bi se ubranili no~nih mor, dodamo {e malahit.

V vro~ih poletnih mesecih nas ametist, ~e ga nosimo v stiku s ko‘o, rahlo osve‘i, saj nam delno zni‘uje prekomerno temperaturo telesa in tedaj smo tudi manj zanimivi za klope. Preizkus z dobrovoljci je pokazal, da so nosilci obeskov iz ametista dobili za polovico manj klopov kot ali pa celo nobenega v primerjavi z ljudmi brez za{~ite iz ametista, in to ne glede na ~as, ki so ga prebili v gozdu.”

Koristna informacija:

Jo‘e Ul~ar, kristaloterapevt in Rei-ki mojster, se s kristali ukvarja ‘e dobrih 18 let. Pripravlja predavanja o kristaloterapiji in samopomo~i s kristali {irom Slovenije. Z njimi ‘eli osvestiti ljudi, kako si lahko laj{ajo svoje tegobe s pomo~jo kristalov. Kot podporo terapijam s kristali uporablja rei-ki tehniko zdravljenja. Izdeluje tudi sobne vodnjake s kristali za ~i{~enje in uravnavanje prostorskih energij ter poskrbi za ugla{eno namestitev kristalov v prostoru. Svoja spoznanja o delovanju in vplivu kristalov objavlja v razli~nih medijih. Za podrobnej{e informacije ga lahko pokli~ete po tel. 031/206 885 ali pi{ete na naslov: Jo‘e Ul~ar, Kandijska 43, 8000 Novo mesto.

32

“In {e eno lastnost ima ametist, ki jo v dana{njih ~asih s pridom uporabljamo,” je navdu{en Jo`e Ul~ar, ki zatrjuje, da ima ametist zmo`nost, da pritegne nase alfa, beta, gama in rentgenska sevanja ra~unalnikov in TV ter jim spremeni valovno dol`ino v ~loveku ne{kodljivo kar do 65 odstotkov. Tudi zemeljska sevanja dokaj uspe{no odklanja, ~eprav ne v celoti.

V ve~jih prostorih, kjer se stalno izmenjuje veliko {tevilo ljudi, na primer v bankah, po{tah, pisarnah, ~akalnicah in podobnih prostorih, so uslu‘benci bombardirani z raznovrstnimi ~ustvenimi izbruhi njihovih strank. Ljudje, ~eprav nevede, s svojimi ~ustvi dobesedno zastrupijo ozra~je takih prostorov, davek na tako po~etje pa pla~ujejo uslu‘benci, ki so nehote pod stalnim stresom. Re{itev za to je ve~ja ametistna geoda ali vodnjak z geodo, ki ga postavim na ustrezno mesto, od koder ~isti in harmonizira prostorske energije.”

Seveda pa je lepota ametista ‘e sama po sebi ~udovit okras vsakega prostora: “Tudi ~e ga postavimo le za okras, moramo zanj vsaj malo poskrebti,” svetuje na{ sogovornik in strne napotek: “Vsaj enkrat na mesec ga moramo dobro o~istili pod teko~o vodo. Trud se nam bo tiso~krat popla~al.”

Prepri~an je, da so ametist, citrin in kamena strela skoraj idealna kombinacija za izbolj{anje pitne vode: “V stekleno posodo, v kateri so o~i{~eni in s son~no svetlobo napolnjeni kristali, nalijemo vodo in pustimo to posodo stati pokrito dve uri ali ve~. S pitjem tako pripravljenega eliksirja obogatimo svoje telo s celotnim mavri~nim spektrom. Iz telesa se izlo~ajo strupi in te`ke kovine. Ve~ kisika bo lahko dotekalo k celicam in splo{no po~utje se bo opazno izbolj{alo. Kristali s svojo vibracijo, kemi~no sestavo in oddajanjem negativno nabitih ionov vodi vrnejo `ivljenje. @iva voda pa je {e kako pomembna za telo, kot vir sve`e energije v dana{njem stresnem `ivljenju.”

Jo‘e Ul~ar

Slovenski skrivnostni kamni spominjajo na znameniti Stonehenge

Hudi~eve skale nad Kamnico S

lovenci imamo megalitsko sveti{~e, po velikosti, lepoti in izgledu primerljivo vsem evropskim slavnim megalitskim sveti{~em.

Tako trdi in‘enir Janko Lipovec iz Kamnice pri Mariboru in razlaga, da je {e neodkrito v neposredni bli‘ini Maribora, petnajst minut hoda v hrib pri Kamnici, na turisti~ni poti k Sv. Urbanu. Lokacija se imenuje Hudi~eve skale ali Vra‘je pe~ine (v~asih tudi Vra‘je skale ali Vra‘ji kamen). @e samo ime te skupine skal na vrhu hriba nad Kamnico opozarja na skrivnostne, nekaterim obiskovalcem strah zbujajo~e, drugim zanimive skale.

In‘enir Janko Lipovec pravi, da ‘e tretja generacija njegove dru‘ine redno obiskuje, v~asih vsak teden, to skupino velikih skal na vrhu hriba s ~udnimi ob~utki zbujajo~im imenom. Posebno otroci se zelo radi igrajo, skrivajo in tekajo okoli teh skal, ~eprav jih je v~asih tudi

malo strah skrivnostnega okolja. Pa ne samo zaradi imena. Dejansko je nekaj skrivnostnega, nekaj demonskega v teh skalah. V~asih tudi odraslemu zbujajo radovednost, a tudi nelagodje, ~loveku je tesno pri srcu, posebno samotnemu sprehajalcu. Takole opisuje svoje opazovanje:

@e samo ime te skupine skal, Hudi~eve skale, na vrhu hriba nad Kamnico opozarja na skrivnostne, nekaterim obiskovalcem strah zbujajo~e, drugim zanimive skale.

“Ko sem se kot otrok igral na teh skalah, potem, ko sem vodil sinova, pozneje, ko sem obiskoval Hudi~eve skale s tremi vnuki, sem se vedno spra{eval, ali so oblike skal naravna tvorba

Ing. Janko Lipovec

ali delo ~love{kih rok - na{ih daljnih prednikov. Bolj ko sem skale opazoval ca ta opazovanja sem porabil desetletja bolj sem postajal prepri~an, da take ne morejo biti izklju~no delo narave, da so oblike skal plod dela pred nekaj tiso~ leti `ive~ih prebivalcev tega podro~ja po nam danes nerazumljivih na~rtih in da so prav tak{ne in prav na tej lokaciji zaradi nekega posebnega namena, ki ga je dolo~il ~lovek po svoji volji v preteklosti. Ker pa je tudi narava lahko ~udovit umetnik, obiskovalci teh skal ne bodo mogli docela izklju~iti mo`nosti, da so vse te oblike delo narave.”

POKON^NE IN DRUGA^NE Na vrhu hriba nad Kamnico pri Mariboru je ve~je {tevilo gladkih, zaobljenih velikih skal. Skoraj vse stojijo pokon~no.

V sredi{~u je ve~ja skupina stoje~ih gladkih zaobljenih skal, ki tvorijo z v centru le‘e~o ni‘je le‘e~o plo{~ato skalo, ki jo obdajajo, celoto s premerom pribli‘no 6 metrov. Sama centralno le‘e~a skala meri v premeru kake 2 metra. Lahko bi bila tudi stropna grobna plo{~a, ki se je prelomila in sesula. Skale so gladke in zaobljene, stranske stene ravne in gladIng. Janko Lipovec na Hudi~evih skalah nad Kamnico pri Mariboru.

Misteriji 33

HUDI ~ EVE

SKALE NAD

KAMNICO

ke, vse daje vtis, kot da bi jih nekdo obdelal. Glede na vrsto kamenine, bi jih bilo mo‘no obdelati s kamnitim ali bronastim primitivnim orodjem. Stopnicam podobne kamnite plo{~e na gornjem delu vzhodnega dostopa pod vrhom bi bile lahko delo ~loveka. Hudi~eve skale so iz ‘ilavega temnosivega konglomerata (sprimek), vsa okolica je iz lapornih kamenin. Vi{ina skal od zemlje zna{a kake 4 metre. Pozornemu opazovalcu se zdi centralni del Hudi~evih skal kot oltar, podoben bi bil lahko velikemu ‘rtvenemu kamnu. Zanimivo je, da obiskovalci {e danes prav na tej centralni skali zakurijo ogenj. Obiskovalcu se poraja misel, da so prav na tem velikem kamnu na{i daljni predniki se‘igali svoje mrtve ali darovali svojim, nam neznanim bogovom. Skale niso tesno stisnjene, tako da so med njimi ozki prehodi, kjer se otroci radi skrivajo. Prehodi so lahko ozki vhodi v nekdanjo grobnico.

Okoli te skupine skal stojijo kake 4 metra in ve~ visoke gladke zaobljene skale, ki tvorijo polkrog okoli skal na sredi.

Te‘o posameznih skal ocenjujem na 20 do 50 ton. Vse skale so visoke od tal kake 4 m in ve~. Ni mi znano, koliko segajo skale v globino, ali so postavljene v tla ali so del skalne podlage. Da bi to ugotovili, so potrebna izkopavanja ali vsaj sondiranja. Najbolj oddaljena skala je kakih 15 metrov oddaljena od sredi{~a, nami{ljena ~rta od sredi{~a do te skale nakazuje sever. Celotni kompleks Hudi~evih skal meri v premeru kakih 30 metrov. Pod Hudi~evimi skalami v gozdu so vidni ostanki suhe gradnje zidov, ki pa so lahko poznej{ega datuma. ^e ne bi bilo gozda okoli skal, bi bil z vrha skale ~udovit razgled na vse strani neba, posebno po Dravski dolini, na Mariborski otok, proti Dravogradu in na Maribor s Ptujskim poljem ter na Pohorje.

Prav tu se kri‘ata pomembna prometna ~rta, vode~a od zahoda proti vzhodu, iz osr~ja ju‘nih Alp v srednje Podonavje, s prometno ~rto, ki vodi s severa na jug ob vzhodnem robu Alp iz srednje Evrope k severnemu delu Jadranskega morja. Tu se stikajo tri geolo{ko razli~na pod-

34

ro~ja: prakameninsko Pohorje in Kobansko, terciarne Slovenske gorice in prodnata Dravska dolina. Pokojni profesor zgodovine na gimnaziji v Mariboru gospod [ijanec nas je kot dijake pogosto vodil pred skoraj petdesetimi leti na Hudi~eve skale, ki naj bi bile neko~ po njegovem mnenju rob - obala mogo~nega Panonskega morja.

Znani kiparji in umetnostni zgodovinarji, ki sem jih vodil na Hudi~eve skale, so menili, da so oblike skal delo ~love{kih rok.

[TIRI POTI Pozornemu opazovalcu Hudi~evih skal ne more uiti zanimivost, da k Hudi~evim skalam vodijo kar {tiri {iroke poti, ki so jih dana{nji obiskovalci raz{irili do svojih vikendov, verjetno po trasi starih poti. Nisem {e videl primera, da h kak{ni zanimivi razgledni to~ki ali cerkvi na hribu vodijo {tirje dostopi. Dostopi gredo od vseh {tirih strani neba, s severa, juga, vzhoda in zahoda, tik pod Hudi~evimi skalami se vse poti zdru‘ijo in ne vodijo nikamor. Nih~e ne bi gradil {tirih dostopov samo do manj{e kmetije pod Hudi~evimi skalami. Ne morem si razlo‘iti namena teh poti, razen ~e ne sklepam, da je te poti gradil neko~ ~lovek v ‘elji, da bi ve~ja mno‘ica lahko pri{la do neke dolo~ene to~ke - sveti{~a z vseh {tirih strani neba.

Dodajmo tu {e eno zanimivost. Rekli smo ‘e, da so Hudi~eve skale nedale~ od kraja Kamnica. Zgodovinar Sergej Vri{er v Zgodovini Kamnice omenja, da “nekaj arheolo{kih ostalin pri~a o najstarej{ih prebivalcih kraja. Potem je ve~ stoletij zavitih v temo. [ele 11. stoletje je zgovornej{e: viri ‘e omenjajo cerkev”.

Slike od zgoraj navzdol: Zakaj le so cerkev zgradili v dolini?

Na vrhu hriba je skupina nenavadnih skal.

Struktura skal spominja na nekak{en beton.

Osamela skala ka‘e natan~no proti severu.

Kopaste skale so “nenaravne” sestre laporja.

H UDI ~EVE

Seveda ostane odprto tudi vpra{anje samega imena kraja: Kamnica. V kraju samem namre~ ni nobenih kamnov, edini izvor imena Kamnica vidim v imenu Hudi~evih skal, ki jih nekateri doma~ini imenujejo, kot sem v za~etku navedel, tudi Hudi~ev ali Vra‘ji kamen. Ker je torej kraj dobil ime po kamnu in ne obratno, lahko sklepamo, da je neko~ “kamen” bil imenitnej{i in bolj znan od kraja pod njim.

Arheolo{ke najdbe pod Hudi~evimi skalami dokazujejo prisotnost ~loveka v davnini: gornji del plo{~ate kamnite sekire so na{li leta 1854 v vinogradu pod Hudi~evimi skalami. Sekiro hranijo v Pokrajinskem muzeju v Mariboru (inv. {t. A7). Dve bronasti sekiri in pet ‘eleznih suli~astih osti so na{li v produ Drave pod Hudi~evimi skalami pri gradnji HE Mariborski otok leta 1943. Tudi te najdbe se nahajajo v Pokrajinskem muzeju v Mariboru.

Znani zgodovinar iz Maribora prof.

Bogo Teply, neko~ direktor mariborskega muzeja, v svojih zgodovinskih delih poro~a o najdbah kamnitih sekir,

K AMNICO

iz~rpanosti zemlje, ki je ni gnojil. Kamnita sekira, najdena pri Arehu na Pohorju, nam ka‘e, da je na svojih lovskih pohodih obiskal tudi najvi{je vrhove vzhodnega Pohorja.

Po pisnih dokumentih je cerkev v Kamnici stala ‘e leta 1093. Cerkev je bila br‘kone {e predromanska. Maribor se je v pisnih virih pojavil {ele v 12. stol.

Kaj je katoli{ko cerkev gnalo, da je tako zgodaj postavila v Kamnici cerkev, na katere temeljih stoji danes ena najzanimivej{ih cerkva v mariborski okolici?

Bli‘ina starega poganskega sveti{~a?

Znano je namre~, da je katoli{ka cerkev postavljala svoje cerkve na lokacijah poganskih sveti{~ ali v njihovi neposredni bli‘ini. Predpostavljajo, da mnoge cerkve stojijo na temeljih starih sveti{~ ali imajo v temeljih vgrajene prvotne megalitske kamne.

Pozneje je kamni{ka cerkev postala znana romarska pot. In kako prvim vernikom prepre~iti poganska verovanja in jih odvrniti od starih poganskih bogov?

Enostavno, proglasiti je treba staro pogansko sveti{~e za “hudi~eve skale”.

ZAKAJ KAMNICA?

SKALE NAD

HERKOVE PE^I

Med skalami so {pranje, skozi katere se {e vedno lahko prerinejo otroci.

odkritih ob vzhodnem pobo~ju Pohorja, na Teznem, pri Kamnici in v sredi{~u mesta, ki dokazujejo, da je bilo ozemlje Maribora naseljeno ‘e v neolitiku (mlaj{i kameni dobi, 5000 - 2000 pr. n. {.). Tedanji ~lovek naj bi se ukvarjal z ‘ivinorejo,

Hudi~eve skale pri Kamnici v mnogih detajlih spominjajo na megalitska sveti{~a, podobne so “Hunskim grobom” ali “Grobom velikanov” na Luneburger Heide v Nem~iji, razporeditve kamnov so podobne razporeditvi Hudi~evih skal. deloma pa tudi s poljedelstvom. Z velikim trudom je kopal ledino in velikokrat menjal kraje svojih njiv zaradi

Prof. Teply navaja, da so v 2. tiso~letju pr. n. {. italski trgovci prinesli bron v de‘elo. Iz te dobe izvira najdba bronastih okrasnih in uporabnih predmetov, sekir, srpov in konic sulic pri [pureju na vzhodnem pobo~ju Pohorja.

Okrog 800 pr. n. {. so bila na na{em ozemlju naseljena ‘e ilirska plemena. Iliri so poznali ‘e ‘elezo, vendar so bili njihovi okrasni predmeti bili {e zmeraj iz brona.

Iliri so mrli~e se‘igali, njihov pepel pa spravljali v velike ‘are, ki so jih pokopavali v planih grobi{~ih. Taka grobi{~a, odkrita na lokaciji Maribora pod Kalvarijo, v centru mesta, na Pobre‘ju in v Radvanju, nam dokazujejo da so bile na ozemlju dana{njega Maribora vsaj {tiri ilirske naselbine. Okrog leta 400 pr. n. {. so pridrli iz dana{nje Francije v na{e kraje Kelti.

V bronasto dobo spadajo tudi gomilna grobi{~a (Morje pri Framu). Kot zanimivost povejmo, da so nedale~ od Kamnice po Dravi navzgor, kot poro~a prof.

Teply, Herkove pe~i (ali pe~ine) pri Radljah, ki jih imamo lahko za najstarej{o ~love{ko postojanko v na{em Podravju, saj je ‘ivel ~lovek v njih v mlaj{em paleolitiku (okrog 120.000 do 50.000 pr. n. {.).

Z gotovostjo lahko torej trdimo, da je bilo v letih 3000 do 2000 pr. n. {. ozemlje Dravske doline naseljeno. Hudi~eve skale pri Kamnici v mnogih detajlih spominjajo na megalitska sveti{~a {irom Evrope. Neverjetno podobnost opazimo med Hudi~evimi skalami in “Hunskim grobom” ali “Grobom velikanov” na Luneburger Heide v Nem~iji. Tam je megalitska zgradba le`ala neko~ v varstvu gomile, velikega kupa prsti, ki sta jo s~asoma odnesla veter in slabo vreme.

Sedaj so vidni velikanski kamni, podobne razporeditve kot na Hudi~evih ska-

Misteriji 35

HUDI ~EVE

SKALE NAD

KAMNICO

lah. Blizu so si celo dimenzije skal in krogov na obeh lokacijah.

Zagotovo bi morali kon~no besedo o mo‘nem nastanku in namenu Hudi~evih skal pri Kamnici povedati strokovnjaki. Verjetno bi bila potrebna izkopavanja, ~e bi se arheologi odlo~ili zanje.

Seveda, ~e bi jih uspeli prepri~ati o na{tetih mo‘nostih in ~e bi nam verjeli.

Do takrat bodo morali obiskovalci Hudi~evih skal sami ugibati in se odlo~ati, ali so Hudi~eve skale naravni pojav ali so delo ~love{kih rok. Pisec tega sestavka je seveda prepri~an, da gre pri Hudi~evih skalah za megalitsko sveti{~e, za slovenski Stonehenge - za prastaro “katedralo”.

Mo‘nost, da imamo tudi Slovenci megalitsko sveti{~e - Hudi~eve skale nad Kamnico bo verjetno tudi za radiesteziste, bioenergetike, bajani~arje in vse, ki se ukvarjajo z meritvami razli~nih energij, poseben izziv. Novodobni radiestezisti, bioenergetiki in bajani~arji se namre~ tudi ukvarjajo z arheologijo.

Iz dela “Na meji resni~nega” Mladinska knjiga” 1990 povzemamo: Med raziskovalci bajani{tva v arheologiji slovi Guy Unterwood. Kot veliko bajani~arjev je tudi on pri{el do spoznanja, da se podzemni tokovi ~esto

stekajo pod posve~enimi kraji, kot so npr. predzgodovinski ‘rtveniki ali pozneje cerkve. Ugotovili so, da so pod temi kraji “vozli{~a” podzemnih tokov.

Prepri~an je bil, da so sveti{~a ozna~evala take naravne vodne linije. Za Unterwooda in somi{ljenike so sveti kraji iz preteklosti dokaz, da so takratni sve~eniki poznali skrivnost teh naravnih pojavov.

Guy Unterwood je v {estdesetih letih pri tolma~enju fenomena pradavnih labirintov (blodnjakov) razvijal zamisel o povezavi med obliko labirinta in neznano formo energije. Unterwood je v ta namen raziskal vse pomembnej{e prazgodovinske spomenike v Angliji.

Zatrjuje, da je ob njih ~utiti energetsko polje, ki sega globoko v zemljo. Ta energija si utira pot po podzemnih tokovih.

Prazgodovinski ljudje so po njegovem prepri~anju postavljali sveti{~a na krajih, kjer so se stekali ti energetski tokovi.

Kar zadeva labirinte, pa je Unterwood pri{el do sklepa, da poteka skrivna zemeljska energija po neznani naravni zakonitosti med postavljenimi kamni ali kamnitimi trakovi, in sicer v spiralnih zavojih, katerih {tevilo mora biti sedem ali pa mnogokratnik {tevila sedem.

Unterwoodove teze zvenijo seveda, precej samovoljno in osamljena razisko-

MEGALITSKA SVETI[^A

M

egalitna gradnja je eden najbolj presenetljivih in veli~astnih pojavov mlaj{e kamene dobe.

To je postavljanje sveti{~ in grobov iz velikanskih kamnitih klad. Zamisel monumentalnih stavb se je raz{irila z Vzhoda prek sredozemskega prostora do Pirinejskega polotoka ter je kon~no prispela vzdol‘ Atlantika v zahodno Francijo in na otoke Velike britanije. Videti je, da so ti vplivi delovali pozneje {e na Skandinavijo in

36

severno Nem~ijo. Zlasti na Irskem in v Angliji pa ostajajo megalitska na~ela gradnje v veljavi {e tja v bronasto dobo.

Posamezne pokrajine so izoblikovale za svoje gradbene na~ine lastna pravila, ki so s~asoma pre{la ve~ razvojnih stopenj. V splo{nem velja, da pri megalitskih sveti{~ih pelje pot od pribli‘no okroglastega grobnega prostora s kraj{im ali dalj{im dohodom do velikanskih skal, ki jih moramo {teti med monumentalne grobne dvorane. Posamezni

vanja radiestezista najbr‘ {e ne zado{~ajo za dokon~no razlago vpra{anja fenomena labirintov. Vendar so tudi drugi radiestezisti in bioenergetiki v bli‘ini megalitskih sveti{~ za~utili delovanje energije, ~esto kot rahlo “elektri~no” zbadanje in {~emenje. Tudi eksperimenti z magnetometrom ka‘ejo, da imamo najbr‘ opraviti z zemeljskimi magnetnimi polji. Leta 1979 so pisatelj Francis Hitching, profesor matematike John Taylor in radiestezist Bill Lewis opravili nenavaden poskus na magalitskem najdi{~u. Lewis je zaznal energijo, in sicer je iz‘arevala iz megalitskega kamna v sedmih zavojih. Merjenje z merilno napravo je dejansko pokazalo odklone zaradi delovanja mo~nih magnetnih polj natan~no na tistih mestih okoli kamna, ki jih je pokazal Levis.

V letu 1983 so v nekem ~lanku v reviji New Scientist poro~ali o zanimivih izidih poskusa, ki ga je opravil Charles Brooker pri skupini kamnov v Oxfordsshiru.

Brooker je uporabljal magnetometer in znotraj prstanov postavljenih kamnov opazil nihanja elektromagnetnega polja.

Na njegovo presene~enje se je to dogajalo ravno na mestih, na katerih je neki radiestezist iz tega kraja ob~util “elektri~no” {~emenje. Brooker je potlej po-

kamni tehtajo po ve~ ton in zato nastanejo tu pripovedke o velikih in raznih orjakih (ali kar samem hudi~u), ki da so postavljali ta sveti{~a ali grobnice. Najve~krat so ohranjene samo razvaline grobnih jeder, ki dajejo nekaterim krajem oto‘en ~ar. Dana{nja podoba pa nas vara, saj so bili kamni prvotno pokriti z mogo~no gomilo prsti, ki sta jo veter in de‘ s~asoma raznesla.

V Franciji je znanih ve~ kot 6000 megalitskih grobov, od tega pribli‘no 3500 samo v Bretaniji. Za~etek teh veli~astnih gradenj lahko postavimo

nekje v za~etek 3. tiso~letja pr. n. {. Zavzemajo torej obdobje, ki ga po drugih merilih zaznamujemo tudi kot bronasto dobo. Megalitske zgradbe so postavljene iz kamnitih blokov, katerih nekateri po ocenitvah tehtajo tudi 40 do 50 ton. Tak{na gradnja je zahtevno delo, ki ga je zmogla izvesti samo strumna in trdna dru‘bena organizacija. S kakimi tehni~nimi pripomo~ki so te velikanske kamne spravljali na dolo~eno mesto in jih nato postavljali, ne vemo. Poleg ~love{ke in ‘ivalske vle~ne

H UDI ~EVE drobneje raziskal magnetno polje. Odkril je, da sestavlja polje “znotraj kamnitega kroga sedemkratno spiralo, ki se navzven bolj {iri, dokler ne zapusti kroga”.

Brooker je tako pri{el do sklepa, da so bili kamniti krogi v starih ~asih zavestno postavljeni kot “magnetska pribe`ali{~a Faradeyeve kletke v kameni dobi”.

Z vidika enaindvajsetega stoletja zveni kar absurdno predstava, da so ljudje v tistih ~asih lahko tako jasno zaznavali {ibke spremembe zemeljskega magnetnega polja. Vendar pa si lahko po Brookerjevem odkritju prvikrat kolikor toliko utemeljeno razlagamo, zakaj imajo labirinti spiralno obliko, zakaj je zavojev ravno sedem, simboliko spodnjega sveta (podzemlja) in razporeditev megalitskih prstanov. Prej ni bilo mogo~e najti smiselne domneve, ki bi enotno pojasnjevala vse na{tete pojave. Danes ne moremo z gotovostjo ugotoviti, kaj so ljudje tedaj vedeli o skrivnostni energiji in si od nje obetali. Morda anti~ni labirinti niso samo posnetki globinskih arhetipov in tudi ne zgolj simboli miti~nih predstav, marve~ plod zmo‘nosti za elementarno zaznavanje zemeljskih magnetnih sil, ki se je pozneje izgubila in jo {ele danes ponovno razkrivamo. Vendar so tudi najnovej{e raziskave {ele za~etek na tej poti. sile so br‘da uporabljali tudi po sredozemskih zgledih po{evne klan~ine, valje in {kripce.

Eden najbolj znanih in najimpresivnej{ih megalisti~nih spomemikov stare Evrope je sveti{~e Stonehenge pri Salisburyju v Angliji iz 3. 2. tiso~letja pr. n. {. Z analizami s C-14 so izra~unali starost na 1660 let pr. n. {., z mo‘no napako do 275 let. Po pisnem izro~ilu, ki datira iz 4. stoletja pr. n. {., bi utegnilo sveti{~e, seveda v takratnih razmerah, veljati kot majhno ~udo sveta, ki je bilo zna-

SKALE NAD

K AMNICO

Ni razlage, kako je na kopaste skale pri{la ogromna le`e~a skala.

Pisec tega sestavka pri~akuje in upa, da se bodo kmalu javili preko ~asopisa “Misteriji” posamezni bioenergetiki, radiestezisti ali bajani~arji, pa tudi drugi, ki bodo `eleli na licu mesta preveriti moje ugotovitve o Hudi~evih skalah in

no dale~ prek meja otoka. Najbr‘ je pomenilo sredi{~e sveta, kot so ga poznala tamkaj{nja plemena. Najnovej{e domneve, ki Stonehenge tolma~ijo kot prazgodovinski observatorij, zasledujejo napa~no smer.

Stonehenge in njegovo arhitekturo je treba doumeti iz primitivnega verovanja, ne pa iz matemati~no-astronomskih prera~unavanj. Kakor pri vseh sveti{~ih, nam tudi usmerjenost Stonehenga pojasnjuje zami{ljena zveza z ureditvijo sveta. V Stonehengu jo zaznamuje sveta os, ki poteka od tako imenovanega oltarne-

odkriti nove podatke. Verjetno bodo njihove meritve, opazovanja, ugotovitve in mnenja zanimala tudi {ir{i krog bralcev ~asopisa “Misteriji” in potrdila ali zanikala moje trditve.

Janko Lipovec

ga kamna na sredi skozi odprtino v velikem obro~u kamnitih gromad, trilittov, proti severozahodu. V tem se ka‘e zveza z nadzemnimi silami.

Vendar to {e ni bil kak poseben kult Sonca. Najbr‘ so tudi tu {ele pozneje za~eli ~astiti Sonce. To sveti{~e so za~eli graditi proti koncu mlaj{e kamene dobe, bistveni deli pa so bili dokon~ani {ele v bronasti dobi. @e dalj ~asa pa znanstveniki ugotavljajo, da so mnoge megalitske gradnje in stara sveti{~a postavljeni s presenetljivim in natan~nim astronomskim znanjem.

Sveti{~e Stonehenge je grajeno v obliki podkovice. Najmanj{i notranji krog sestavljajo kamnite gromade te‘ke do pet ton in so prene{ene iz kamnoloma, oddaljenega 135 milj od Stonehenga. Kamnite gromade zunanjega kroga, te‘ke do 50 ton, so iz kamnoloma, oddaljenega 20 milj.

Kako je bilo sveti{~e Stonehenge zgrajeno, bo verjetno ostalo za vedno uganka. O na~inu prevoza kamnitih gromad in na~inu gradnje lahko samo ugibamo. Premer zunanjega kroga sveti{~a je 29,6 m, vi{ina kamnov od tal pa 4.11 m.

Misteriji 37

Pred nekaj milijoni leti naj bi povodenj odplavila kamnoseke

Arheologija, ki buri duha D

e‘ela, ki je dandana{nji nekak{en sinonim za umetnost in kulturo, skriva premnoge zgodovinske uganke. Pa ne le tiste izpred osmih stoletij, ko je v krvavih obra~unih zatrla ogromno znanje templjarjev in katarov; njene skrivnosti so mnogo starej{ega datuma. V mislih imam seveda Francijo.

Leta 1968 so v kamnolomu Saint-Jean de Livet pri{le na dan kovinske cevi pravokotno-ovalne oblike. Dimenzije so bile razli~ne, oblika pa je bila pri vseh enaka. Tako natan~no so bile izdelane, da so osupnile tudi strokovnjake. Y. Druet in H. Salafi, ki sta o najdbi tudi napisala poro~ilo, sta cevi izro~ila univerzi v Caenu, nato pa je stvar utonila v pozabo.

Ko sta avtorja knjige Forbidden Archeology Michael A. Cremo in Richard L. Thompson, ki sta prebrala originalno poro~ilo o najdbi, pisno prosila za natan~nej{e informacije, jima z ugledne ustanove v Caenu sploh niso odgovorili. Verjetni vzrok - starost kamnine, v katerih so na{li cevi, je ocenjena na 65 milijonov let!

Vendar pa ta najdba sploh ni edina te vrste v Franciji. Konec osemnajstega stoletja je grof Bournon pisal o ~udnih odkritjih kamnosekov v kamnolomu

Risba cevi iz Francije.

38

Najdeno okamenelo orodje je staro nekaj deset milijonov let. blizu Aix-en Provence, kjer so lomili kamen za obnovo sodne pala~e. Kamnolom je bil geolo{ko sestavljen iz posameznih plasti sivega apnenca, med sabo lo~enimi s tankimi vlo‘ki peska, pome{anega z glino. Prvih deset plasti je bilo povsem normalnih, ko pa so pri~eli lomiti enajsto, je bilo na spodnji strani vanjo vtisnjenih izredno veliko {kolj~nih lupin. To samo po sebi niti ne bi bilo tako ~udno, ~e ne bi bila vmesna glinasta plast do dvanajstega sloja precej debelej{a od predhodnih in ravno ta je postala “~ude‘ni rudnik”. Na dan so prihajali “kovanci”, okameneli leseni dr‘aji kladiv in drugega orodja, {e posebej pa so bili presene~eni, ko so na{li “kamnose{ko mizo”, ki je bila sicer razbita, a so na{li vse ko{~ke in jo ponovno sestavili. Tokrat ni bilo nobenega dvoma ve~, saj je bila obrabljena na podoben na~in, kot so se obrabljale njihove lastne. Prepri~ani so bili, da je nekdo v davni preteklosti ‘e lomil kamen na tem mestu in delovi{~e zapustil v naglici, ne da bi vzel svoje orodje s seboj. Nove plasti, ki so se nalo‘ile preko, so ga ohranile za prihodnost. Ena izmed mo‘nih razlag, ki se nekako vsiljuje, je seveda predpostavka, da je v tistem ~asu pri{lo do velike katastrofe, ki bi prav lahko bila velika poplava, zaradi katere so ljudje na hitrico be‘ali na varnej{a tla (morda jih je celo odplavilo) in ki je verjetno trajala kar nekaj ~asa, saj je usedlinska plast gline nenormalno debela.

Tudi ostanki {koljk v tem sloju govorijo v prid tej tezi, saj so verjetno te ‘ivalice

na tem mestu ‘ivele in umirale v precej dolgem ~asovnem razdobju.

In kdaj naj bi se to zgodilo? Po geolo{ki dataciji je apnenec na globini petnajst metrov, kjer je bilo najdeno okamenelo orodje, star nekaj deset milijonov let. To pa je ~as, ko naj na tem planetu {e ne bi bilo inteligentnih bitij. Vsaj po sedaj veljavni ~asovni lestvici ne. In ~e je ta morda napa~na, bi se bilo smiselno vpra{ati, ali so orodje takrat tam v naglici zapustili tedanji delavci, ali pa so ga morda (kar bi sodobni znanstveni klasifikaciji bolj ustrezalo) navihani {kratje potisnili skozi mehko glino in nam s tem kar malo zagrenili ‘ivljenje? Vsaj nekaterim!

Profesor Giuseppe Ragazzoni, geolog na tehni~nem in{titutu v italijanski Brescii, ni bil ne prvi in tudi ne zadnji znanstvenik, ki je namesto slave za svoja odkritja ‘el le posmeh. Med leti 1860 in 1880 je neprestano brskal po terenu v bli‘ini Castenedola, kakih 10 km ju‘no od Brescie. Povod za to vztrajnost je bila prva najdba nekaj ~love{kih kosti, zakopanih v sloju gline, katerega starost naj bi bila nekje okoli 5 milijonov let. V dvanajstih letih se je dokopal do {tirih skoraj kompletnih okostij; mo{kega, ‘enskega in dveh otrok, ki so le‘ala samo nekaj metrov narazen. Najbolj ~udno pri teh najdbah pa je bilo dejstvo, da ta okostja pravzaprav niso bila ni~ posebnega - bila so enaka kot pri dana{njih ljudeh. Vsi strokovnjaki, ki so si ogledali najdi{~e, so si bili edini, da plast, v kateri so le‘ala, ni kazala nobenih znakov predhodnih razkopavanj. Ker je bilo torej zelo malo verjetnosti, da bi {lo za poznej{i pokop, so stvar zasuli s kvalificiranim strokovnim zasmehom in jo tako spravili v pozabo. Homo sapiens sapiens pred 5 milijoni let - lepo vas prosim!

Ivan Mohori~

Misteriozna Luna (11)

Piramide in tuneli “

L

unina sestava sploh ni taka, kot bi morala biti, ~e naj bi se Luna oblikovala na svojem sedanjem tiru okrog Zemlje,” je v reviji Science News (okt. 1971) zapisal dr. Harold Urey.

PIRAMIDE ALI LE KUP SKAL V MORJU TI[INE? Res gre za nenavadne piramidaste, obeliskom podobne tvorbe, ki se zdijo umetne. Mnenje sovjetskega vesoljskega in‘enirja A. Abramova je, da so postavljene natan~no tako kot ve~ina piramid okrog Gize blizu Kaira. NASA jih je verjetno pobli‘e raziskala, saj so se njeni astronavti podali naravnost v Morje ti{ine ‘e na prvem poletu na Luno. Rezultatov niso nikoli objavili. Najbr‘ jih

tudi nikoli ne bodo, razen ~e ne bo javni pritisk prevelik.

Nadalje je zanimiva notranjost kraterja Ranger. Protislovni krater “Ranger 7” bi bilo dobro mesto, da bi nanj usmerili svoj pogled, vendar brez tan~ice, ki bi prekrivala odkritje.

Prva faza Luninih raziskav s serijo Ranger je poslala na tiso~e fotografij Luninega povr{ja od blizu. Veliko novega so razkrile o povr{ju te ~udne Lune. Ena od slik, ki jo je posnel Ranger, tik preden je tre{~il na Luno, je povzro~ila vihar protislovij. Fotografija je bila posneta okoli 5 km pred tr~enjem. Menda ka‘e neke objekte znotraj kraterja. NASA uradno trdi, da je to le kup skal.

Drugi raziskovalci menijo druga~e, namre~, da njihova kro‘na simetrija sigurno ka‘e na umetno zgradbo. To sklepajo po ostrih ravnih ~rnih sencah enega od dveh ble{~e~e belih koni~astih tvorb znotraj kraterja. Fotografije (posnete 10. 8. 1964 in objavljene v ~asopisu Missils and Rockets) ka‘ejo jasno izra‘en krog (premera okoli 15 m) med temeljema koni~astih tvorb (obeliskov).

Sama luknja je povsem ~rna, kot bi vodila v notranjost Lune, toda robovi so svetli, kakor robovi ogromnega balona ali le~e.

tike molka o lete~ih kro‘nikih bi bile take tehni~ne analize ozna~ene za skrivnost {e v naslednjih letih.

Na tej fotografiji nekateri vidijo NLP sredi tega skrivnostnega kraterja. Eden takih je amater astronom George Leonard. Preko prijatelja, biv{ega znanstvenika NASE, je dobil na vpogled sestavljeno fotografijo ve~ slik Rangerja 7.

Meni, da ta fotografija ka‘e v sredi{~u velik objekt s temno kovinsko prevleko.

Objekt se zdi gladko zaokro‘en in simetri~en kot nekak{en izrastek, oblikovan v zna~ilen stolpi~. Prepri~an je, da na njegovem svetlem hrbtu lahko razlo~i oznako Y s ~rto pod njim, ki naj bi bil podoben stari semitski ~rki Z, najdeni

NLP NA LUNI?

Zgoraj: Ali so na dnu kraterja tri piramide?

Foto Apollo 16.

Spodaj: Piramidaste konstrukcije na dnu kraterja. Foto Apollo 8.

Raziskovalec Riley Crabb pojasnjuje, da so pri pregledu Rangerjevih fotografij v omenjenem ~asopisu opazili {e dve lepo izra‘eni temni luknji v kraterju, eno levo od levega obeliska in eno na vrhu majhnega sto‘ca ju‘no od obeliskov.

Meni, da so civilni in voja{ki analitiki gotovo posvetili na stotine ur tej “~udni skalnati tvorbi”, toda zaradi trajne poli-

Zgoraj: Velika po{evna plo{~ad ju‘no od kraterja Arhimed.

Spodaj: Okoli 45 km plo{~adi na vrhu gore ju‘no od kraterja Arhimed; za vsako plo{~ad se zdi, da predstavlja neko ~rko ali simbol.

Poglejte {e veliko tvorbo spodaj v dolini.

Misteriji 39

P IRAMIDE

IN TUNELI

na slavnem starodavnem Moabitskem kamnu.

Leonardovo razmi{ljanje je dvomljivo.

Sam je sicer prepri~an, da kdor koli ‘e je na Luni, je nedvomno vpleten v ~love{ko preteklost. Ali so to stari Atlantidi ali kak{ne biblijske osebnosti. Je mnenja, da so na{ razvoj opazovali vsaj do bronaste dobe in da so imeli nadzor nad vsemi na{imi vojnami in tudi vsemi drugimi drobnarijami. Na~rtovali in gradili naj bi velike stvari tukaj in tako tudi pustili znake na Zemlji.

Leonard v svoji knjigi [e nekdo je na Luni brez obotavljanja, poln {pekulacij, izjavlja, da je Luna zagotovo sede‘ vseh NLP, ki se smukajo okrog nas in na{e kulture ‘e od davnih ~asov. Preprosto verjame, da je na fotografijah Rangerja 7 na{el dokaze za Lunine NLP ali pa vsaj za zgradbe na Luni. Zanj je Luna pa~ starodavno in o~itno tuje vesoljsko telo, prene-

{eno sem iz drugega planetnega sistema mogo~e prav za opazovanje Zemlje.

^UDEN TUNEL Na Luni je tudi nenavaden tunel, dolg dobrih 30 km, za katerega se zdi, da ima stene prevle~ene s steklom. To odkritje je (1952) najavil dr. H. H. Nininger (direktor ameri{kega meteoritskega muzeja v Winslowu, Arizona). Njegova izjava je, da skozi dober daljnogled ni viden samo tunel, ampak se jasno razlo~i tudi vhod in izhod iz njega.

Na zahodnem delu Lune v Morju rodovitnosti sta nenavadna kraterja Messier in W. H. Pickering. Sta zelo blizu skupaj in se zelo razlikujeta od drugih Luninih kraterjev, kajti obrobje vsakega kraterja je opazno podalj{ano v isto smer. Tunel ima ~udni tvorbi, eno pri vhodu, drugo pri izhodu. Sta na nasprotnih straneh strmega goratega hrbta,

Razlaga nastanka tunela na Luni. @e 1837. leta so astronomi pisali, da sta kraterja Messier in Messier A popolnoma enaka. 1952. leta je astronom Nininger, specialist za meteorite, menil, da sta kraterja sestavni del tunela na Luni, ki je nastal s trkom meteorita. Nekateri domnevajo, da je tunel umetna konstrukcija, dana{nji astronomi pa zavra~ajo idejo o tunelu.

40

Zgoraj: @are~ objekt v obliki cigare na Luni.

Foto Apollo 11.

Spodaj: Ovalni objekt znotraj velikega kraterja. Foto Apollo 16.

visokega kak kilometer in {irokega okoli 30 km. Oblika lukenj oz. vhodov napeljuje na misel, da je ista “roka” oblikovala tunel skozi goro.

Je to umetna zgradba na Luni? Niningerjevo mnenje je, da jo je naredil meteorit, ki naj bi se gibal s hitrostjo 30 do 50 km/s in naj bi ob stiku s povr{jem izparil mokasti prah in tako oblikoval steklen tunel. Zdi se nemogo~e, da bi to naredil kakr{en koli meteorit. Ve~ina bi ob stiku eksplodirala, celo po~asen meteorit, ki bi potoval z 20 km/s. Kako naj bi meteorit naredil svoje ~ude‘no posteklitev? Pa je tunel sploh zares posteklen?

Nininger meni (november 1952), da bi velik meteorit lahko priletel dosti polo‘no in preluknjal Lunino hribino, se pri padcu iz vesolja u‘gal, izdolbel tunel skozi trdno kamnito goro, nato odbil od trdega Luninega spodnjega pla{~a, o‘gal svojo pot skozi snov in pustil v njej ~ude‘no sled - ogromni luknji, ki zdaj ozna~ujeta vhod in izhod.

Prihodnji~ o velikanski lestvi in {e o Ravni steni na Luni.

Marijan Prosen

Vse ve~ medijev trdi, da so v stiku z bitji bo‘anskega sveta

Sporo~ila bogov M

alokatero vpra{anje zanima vernike tako zelo kot tisto, ali in kako je mogo~e vzpostaviti zvezo z Bogom. Glede na kulturo in prepri~anja pa se razli~na verstva tega vpra{anja lotevajo zelo razli~no.

V zadnjem ~asu pa je vse ve~ poro~il o tak{nih zvezah. Vzpostavljanje kanalov z anti~nimi bogovi, pogovori z Jezusom Kristusom, stiki z duhovnimi bitji so vse pogostej{i...

V starem Egiptu pojavljanje bogov ni bilo redko. Zlasti v sanjah so se bogovi razkrivali ljudem. Znane so {tevilne zgodbe o tem, kako so se prikazali razli~nim faraonom. Sanjska stela ob {apah velike Sfinge v Gizah npr. pripoveduje, da je bog Hor mlademu princu napovedal skoraj{njo oblast in ga pozval, naj Sfingo o~isti peska, ki jo je ‘e skoraj zasul.

Dvogovori z bogovi so v preteklosti pogosto dolo~ali tudi visoko politiko - nemara jo ponekod tudi {e danes.

Poleg tega naj bi bogovi s faraonkami zaplodili prihodnje vladarje. Eno od ohranjenih besedil govori o tak{nem odnosu boga Amona s kraljevsko soprogo: “Pri{el je veli~astni bog, Amon, gospodar prestola in Zemlje, potem, ko si je nadel podobo njenega mo‘a.

Zagledala ga je v razko{ju pala~e, ko jo je prebudil njegov bo‘anski vonj in njegova veli~astnost ji je izvabila nasmeh.

Legel je k njej in se vnel zanjo.

Njegovo srce je bilo njeno.”

V starem Egiptu je onstranstvo igralo izredno pomembno vlogo. Na tem papirusu je upodobljeno sojenje mrtvim. Oziris, kralj podzemlja z zakrivljeno palico, opazuje tehtanje pokojnikove du{e, ki ga opravlja Anubis s {akalovo glavo. V zgornjem delu prepoznamo tostranski svet s sokoljim bogom Horom in vrati v onstranstvo, skozi katera morajo umrli. [tevilna najdena besedila ka‘ejo, da je morala v starem Egiptu potekati intenzivna izmenjava med ljudmi in bogovi.

O Ha~epsut, ki jo je spo~el med tem sre~anjem, je Amon dejal: “Povsod po de`eli bo vzpostavila kraljevsko oblast ... Vse dni jo bom varoval, skupaj z bogom vsakega posameznega dneva.”

Starogr{ka mitologija ravno tako opisuje {tevilna utele{enja in obiske bogov. Homer na primer govori, kako je Apolon v Hektorjevi podobi premagal najhitrej{ega teka~a Ahila. Tudi Zeus se je velikokrat utelesil v mnogih oblikah.

Hindujci v Indiji verujejo, da se bogovi, kot sta [iva in Kri{na, ka‘ejo v ne{tetih oblikah in ljudem svetujejo. Z veliko versko predanostjo se lahko vernik pove‘e z bogom, bo‘ja podoba pa v tak{nem primeru pogosto o‘ivi.

V kme~kih skupnostih Indonezije poznajo posebne ple{o~e medije, ki vzpostavljajo stik z bogovi. Med plesom dose‘ejo trans, v katerem va{ki skupnosti posredujejo njihova sporo~ila. Kitajci pa prihajajo v stik z bo‘anskimi bitji z razli~nimi na~ini prerokovanja, npr. s prerokovanjem s pali~icami ali z i ~ingom.

Dvogovori z bogovi so v preteklosti pogosto dolo~ali tudi visoko politiko nemara jo ponekod tudi {e danes. Pravijo, da je japonski cesar v stiku s svojimi bo‘anskimi predniki. Stara zaveza mnogokrat opisuje prikazovanje Boga. Mojzesa je na primer neposredno nagovoril v podobi gore~ega grma in mu izro~il plo{~i z desetimi zapovedmi. V Svetem pismu ve~krat beremo: “In Gospod je spregovoril Mojzesu ...”

V Novi zavezi bo‘ja sporo~ila ve~inoma prina{ajo angeli in Bog sam se ne obra~a ve~ neposredno na posameznike. V zgodovini na{ega {tetja o neposrednih stikih ni ve~ govora. ^eprav so absolutisti~ni vladarji svojo oblast ute-

Misteriji 41

SPORO ~ ILA

BOGOV

meljevali kot dobljeno “po milosti bo‘ji”, Bog ni imel ve~ nikakr{nega neposrednega vpliva na vodenje dr‘ave.

RAZCVET KANALSKEGA POVEZOVANJA Zaradi tega se v na{em zahodnem, racionalno orientiranem svetu zlahka zazdi, da je bo‘ji glas obmolknil. Toda D. Harald Alke z in{tituta Kyborg je trdno prepri~an, da ni tako. Pravi, da sporo~ila iz onstranstva pritekajo in da o njih ne bi smeli ve~ mol~ati, saj bi lahko bila za ~love{tvo odlo~ilnega pomena.

Sam je ‘e leta v medijskem stiku z razli~nimi bogovi, predvsem s staroegip~anskim Horom in z rimskima Jupitrom in Junono. Navaja ve~ pri~, ki so med njegovimi stiki z duhovnimi bitji videla svetlobne u~inke na njegovem telesu, in zatrjuje, da ob tem posnete fotografije niso nikakr{ni ponaredki. Odlo~no pravi, da pomena sporo~il, ki jih bogovi posredujejo njemu in drugim medijem, ne smemo prezreti.

Kot izku{en opazovalec parapsiholo{kega podro~ja ugotavlja, da v novej{em ~asu vse ve~ ljudi prejema - marsikdaj nadvse presenetljiva - sporo~ila iz

KANALSKO POVEZOVANJE “Umetnost kanalskega povezovanja” je naslov knjige, ki jo je izdala Janet McClure “v sodelovanju z duhovnim bitjem Vivamusom”. Knjiga je posve~ena prena{anju duhovnih sporo~il.

Vivamus je duhovno bitje, ki se je pred eoni let na zelo oddaljenem, a Zemlji podobnem planetu odlo~ilo, da privzame telesno podobo in je po 37 utele{enjih pre{lo v duhovno sfero. Zdaj se je “v svoji veliki ljubezni odlo~ilo, da pomaga ~love{tvu.” Medij Janet McClure poro~a o izku{njah s kanalskim povezovanjem (“channelingom”) in o zavestni, na lastno odgovornost za~eti vrsti stikov s tem bitjem nadvse visoke zavesti. Zapletena umetnost kanalskega povezovanja ni omejena samo na duhovno partnerstvo, ampak ima tudi izrazite u~inke na telo.

Knjiga je posebej ozna~ena kot “u~benik”. Ali bralec, ki jo prebere, res do`ivi spodbudni vpliv channelinga na telo in duha, pa mora vsakdo preizkusiti sam. onstranstva. Samo v Zdru‘enih dr‘avah Amerike je ve~ tiso~ medijev, ki so se {ele v zadnjih letih odlo~ili za javni nastop.

Tudi v Evropi nara{~a {tevilo navedb o neposrednih sporo~ilih bogov. Alke ocenjuje kakovost teh sporo~il zelo razli~no. Tako na primer pravi, da so predlogi zemeljskega duha Vivamusa zelo

V naravnih religijah igra ples pomembno vlogo. Pri nekaterih plemenih posamezni ple{o~i mediji v transu posredujejo va{ki skupnosti sporo~ila bogov.

42

pou~ni in prina{ajo zanimivo pomo~ za u~enje kanalskega povezovanja.

TEHNIKA KANALSKEGA POVEZOVANJA Alke priznava, da je po eni strani na podro~ju precej {arlatanov, po drugi pa {tevilni resni~ni mediji niso sposobni ravnati ustrezno. Mnogi niso niti la‘nivci niti prevaranti, le njihove izku{nje in zmo‘nosti so tako pomanjkljive, da so za okolico neuporabne. Klju~nega pomena je du{evna zmo‘nost medija.

Kdor ni izobra‘en in se ne zna dobro pisno in govorno izra‘ati, bo lahko posredoval le preprosta sporo~ila. Potrebne so tudi dolo~ene izku{nje in smisel za razvozlavanje. Prenos v vsakdanji jezik je zares te‘aven in zahteva veliko mero ob~utka in znanja. Najdrobnej{a neskladja lahko povsem spremenijo smisel sporo~ila. ^e na primer medij zazna misel: “Jezus je bil ~lovek in resni~ni Bog,” in jo posreduje s petjem, se lahko stavek popolnoma spremeni, na primer: “Jezus je bil ~lovek in res ni~ ni Bog.” Pojavlja se vpra{anje interpretiranja, saj se sporo~ila vedno prena{ajo in spreminjajo skozi zavest medija. Kljub temu je mogo~ tudi zelo natan~en pre-

SPORO ~ ILA

BOGOV

KR[^ANSKO IZRO^ILO BO POTREBNO REVIDIRATI V torek, 26. maja 1992, je staroegip~anski bog Hor po kanalski povezavi posredoval Haraldu Alkeju informacijo: “Pazite na 21. julij 1992. Tedaj se bo zgodilo nekaj neobi~ajnega, kar bo spremenilo svet!”

Poln pri~akovanja je Alke ~akal navedeni datum. @e dolgo je prepri~an, da katoli{kega nauka o Kristusovi smrti na kri‘u in o njegovem vstajenju ni mogo~e uskladiti z resni~no Jezusovo osebo.

Od vsega za~etka so apostoli in evangelisti pazili, da so Jezusa predstavljali kot boga. Kr{~anski nauk o svetosti je trajno vplival na na{o dru‘bo. ^e bi se izkazalo, da ta nauk temelji na zmotnem

in nestvarnem izhodi{~u, bi se odprla {tevilna vpra{anja o temeljnih ‘ivljenjskih nazorih na{ega ~asa. Alke pravi, da se je prav to za~elo 21. julija 1992, se pravi na dan, na katerega je opozoril Hor. Tega dne so namre~ mednarodne tiskovne agencije objavile vest, da Jezus ni umrl na kri‘u, ampak je bil dvakrat poro~en, je imel tri otroke in je do~akal {estdeset let. Dr. Barbara Thiering s teolo{ke fakultete univerze v Sydneyju je dvajset let posvetila razbiranju kumranskih rokopisov z Mrtvega morja. Svoje iz-

nos. Po Alkejevem mnenju so posebno prepri~ljive vesti, ki se v navzo~nosti {tevilnih ljudi prefiltrirajo in spremenijo skozi zavest medija. Tolma~enje in ocenjevanje tak{nih sporo~il pa zahteva veliko ob~utka in posluha ter izku{enj pri medijskem delu.

Na~in sprejema sporo~il se zelo razlikuje. Obna{anje medija in na~in dojemanja se od ene prilo`nosti do naslednje pogosto povsem spremenita. Pri prvobitnih azijskih in afri{kih ljudstvih {amani pogosto opravljajo divje obrede, da bi dosegli stik z onstranstvom. Tudi uporaba mamil je mo~no raz{irjena kot na~in za doseganje ali krepitev ekstati~nih stanj. V zahodnem svetu ve~ina medijev ravna mnogo manj pompozno, ~eprav nekateri vendar izvajajo prave {ove.

Neredko zapadejo prejemniki bo‘anskih sporo~il v globok trans in se pozneje prav ni~ ne spominjajo, kaj so v njem govorili ali kako so ravnali. Znani so primeri, ko so mediji preprosto za~eli govoriti - vendar v tujih jezikih, ki se jih niso nikdar u~ili. Med drugimi mo‘-

sledke je objavila v knjigi.

Raziskovalka meni, da je treba kr{~ansko izro~ilo v nekaterih pomembnih to~kah revidirati. Pravi, da Jezus, ki je imel ‘e iz zakona z Marijo Magdaleno eno h~er, ni umrl na kri‘u. Njegovo usmrtitev naj bi le fingirali. Jezus in nje-

Kristusova smrt na kri‘u in njegovo vstajenje sta temeljni izhodi{~i kr{~anstva.

nostmi so {e poslu{anje notranjega glasu, nenaden pojav videnj in obrazov ali avtomati~no pisanje, pri katerem vi{ja sila vodi medijevo roko, da zabele‘i pisno sporo~ilo.

RE[ITEV SVETA? Kakor koli ocenjujemo vrednost (ali ni~vrednost) tak{nega paranormalnega dogajanja, je Harald Alke prepri~an, da lahko komuniciranje z duhovnimi bitji odlo~ilno vpliva na usodo velikih skupin in celo vsega ~love{tva - ~eprav zahodna industrijska dru‘ba tak{no komuniciranje zavra~a in ga ima za ob‘alovanja vredno naivnost in zmoto. Tako tudi ni nikogar, ki bi lahko zanesljivo ocenil, koliko ljudi na odgovornih polo‘ajih se tudi v na{em zahodnem svetu zavedno ali nezavedno - pri svojih odlo~itvah ravna po medijskem navdihu.

Vsekakor je znano, da je bila znana bonska jasnovidka gospa Buchela, svetovalka mnogih visokih nem{kih politikov.

Na splo{no pa bi te‘ko rekli, da ravnanje politikov izvira iz bo‘anskih nasvetov ali vzgibov. Zato je Alke toliko bolj pre-

govi star{i naj bi bili pripadniki sekte esenov, pripoved o brezmade‘nem spo~etju naj bi bila izmislek evangelistov, njegov rojstni kraj pa naj bi bil blizu Kumrana. Poleg tega je Thieringova prepri~ana, da se je Jezus pozneje ponovno poro~il, in sicer z neko Grkinjo, Lidijo po imenu. Ali torej nauk najve~je svetovne vere temelji na namernih manipulacijah Pavla in evangelistov? Ali so nedeljske pridige ‘e 2000 let velikopotezna prevara? Verni kristjani tak{nih krivoverskih domnev seveda ne bodo hoteli sprejeti. Kljub temu Alke odlo~no zatrjuje, da bo treba zgodovino kr{~anstva napisati znova.

pri~an, da svet brezpogojno potrebuje smernice vi{jih bitij, ~e naj uspe{no razre{i sodobne krize in razplete velikanske te‘ave, na primer v zvezi z uni~evanjem naravnega okolja. @al je ve~ina filozofsko in znanstveno izobra‘enih ljudi - se pravi tistih, ki zasedajo vodilne polo‘aje - do tak{nih predlogov in sugestij skrajno zadr‘ana.

Vzrok moramo iskati v dejstvu, da se misel na prero{ke zmo‘nosti posameznikov upira sodobnemu sistemu vrednot, verovanje v tak{ne sposobnosti pa poslab{uje ugled v “resnih” okoljih. Zanimivo pobudo v tej smeri pomeni knjiga “Globalna preobrazba”, ki predstavlja poglede sedmih vodilnih ameri{kih medijev na glavna svetovna gibanja. Vsa sedmerica ustreza zahtevam, ki jih tudi Alke postavlja kot merila izobra‘enosti in znanja, po katerih je mogo~e presojati pristojnost in verodostojnost medija. Ob tem pa ostaja gotovo le eno: da namre~ nikoli ne bo mogo~e z dokon~no zanesljivostjo re~i, ali gre pri medijih res za ljudi, ki imajo stike z bogovi, ali le za osebe s prebujno domi{ljijo in nestabilno du{evnostjo.

D

Misteriji 43

On ni mogel naro~iti revije Misteriji. Vi to lahko storite.

Pokli~ite 01/231 93 60.

44

Odhajajo~a du{a ‘eli, da bi bil partner zopet sre~en in ljubljen

Uspe{en drugi zakon O

sebe, ki se po smrti zakonskega partnerja znova zaljubijo, nemalokdaj mu~ijo ob~utki krivde in celo izdajstva. Vendar pa smo v dosedanjih primerih videli, razlaga Michael Newton v svoji knjigi Usoda du{, iz katerega objavljamo to besedilo, da odhajajo~a du{a ‘eli le, da bi bil njen partner zopet sre~en in ljubljen. To seveda ne pomeni, da lahko zato na{o ljubezen preprosto razdelimo po predal~kih na pretekle in sedanje ljubljene osebe.

Ljudje, ki so dolgo ~asa ‘iveli v sre~nem zakonu in nato izgubili zakonskega partnerja, so odli~ni kandidati za uspe{en drugi zakon, ki je neke vrste poklon prvemu razmerju. Razmerja, ki jih imamo po smrti mo‘a ali ‘ene, ne zmanj{ajo ali one~astijo na{e prve ljubezni, ampak jo le {e potrdijo. Vem pa, da je o tem, da naj pozabimo na na{e ob~utke krivde, la‘je govoriti kot pa to dejansko storiti.

Prejel sem mnogo pisem, v katerih me vdove in vdovci spra{ujejo, ~e jih njihovi pokojni partnerji dejansko lahko vidijo v spalnici z nekom drugim?

V drugem poglavju mojega povzetka duhovnega sveta sem pisal tudi o tem, da se du{e s tem, ko zapustijo svoje telo, znebijo ve~ine svoje negativne ~ustvene navlake. ^eprav dr‘i, da lahko odtis neke ~ustvene travme prenesemo iz enega ‘ivljenja v drugega, je v duhovnem svetu to stanje za~asno ukinjeno. Prav tako je velik del negativne energije izlo~en ‘e na za~etnih stopnjah na{e vrnitve v duhovni svet, {e zlasti po deprogramiranju med orientacijo du{e.

Ko se du{a v duhovnem svetu vrne v stanje ~iste energije, ne ob~uti ve~ sovra{tva, jeze, zavisti, ljubosumnosti in podobnega. Na Zemljo je pri{la, da bi do‘ivela te vrste ~ustev in se u~ila.

Spra{ujem pa se, ~e du{e, ki odidejo z

Vdove in vdovci pogosto spra{ujejo, ali jih njihovi pokojni partnerji dejansko lahko vidijo v spalnici z nekom drugim.

Zemlje, ob~utijo ‘alost za tistim, kar so pustile za seboj? Nedvomno se z oto‘nostjo spominjajo dobrih ~asov iz vseh svojih fizi~nih ‘ivljenj, vendar pa se zaradi bla‘ene vsevednosti in tako pove~anega ob~utka ugodja v duhovnem svetu po~utijo bolj ‘ive, kot so se na Zemlji.

Kljub temu sem ugotovil, da v du{ah obstajata dve vrsti negativnih ~ustev, obe pa sta povezani z ‘alostjo. Prvo vrsto bi poimenoval karmi~na krivda zaradi sprejemanja zelo slabih odlo~itev, {e zlasti, ~e so te prizadele druge osebe. O tej vrsti ‘alosti bom spregovoril v poglavju o karmi. Druga oblika ‘alosti, ki jo ob~utijo du{e, ni melanholija, potrtost ali trpljenje, ker se ‘ivljenje nadaljuje brez njih. Ta ‘alost v du{ah izvira iz hrepenenja po ponovni zdru‘itvi z virom njihovega obstoja. Menim, da vse du{e, ne glede na njihovo stopnjo razvoja, ob~utijo to hrepenenje po popolnosti. Motivacija tistih du{, ki prihajajo na Zemljo, je rast. Sledi ‘alosti, ki jih zaznam v du{ah, so torej pomanjkanje tistih elementov v njihovem nesmrtnem zna~aju, ki jih morajo poiskati, da bi njihova energija postala popolna. Du{i je tako usojeno, da v svojih izku{njah i{~e resnico, da bi dosegla modrost. Kljub temu pa mora pre‘iveli vedeti, da zaradi tega hrepenenja du{a ne zanemarja svojih ob~utkov so~utja in usmiljenja do tistih, ki ‘alujejo za njo.

Ker nesmrtni zna~aj du{e ni ve~ omejen s posameznikovo naravo in kemijo

zadnjega telesa, je du{a spokojna. Du{e imajo veliko pametnej{ega dela, kot da se ukvarjajo z ljudmi na Zemlji. Zato se le redkokdaj zgodi, da so du{e tako razburjene zaradi krivice, ki jim je bila storjena v ‘ivljenju, da zemeljske astralne ravni ne ‘elijo zapustiti tako dolgo, dokler ne pridejo do nekega zaklju~ka.

Ta pojav podrobneje predstavljam v poglavju o duhovih. Duhovni konflikt pri teh du{ah ne vklju~uje ‘alosti zaradi tega, ker ste vi na{li sre~o z nekom drugim, razen ~e seveda niste storili kaj takega, kot umorili ljubimca, da bi bili z drugim. Velika prednost du{e pred pre‘ivelim je, da ve, da je {e ‘iva in da bo znova sre~ala vsakogar, ki ji je kaj pomenil. Po{tenost du{ dokazuje tudi to, da spo{tujejo dejstvo, da se tisti, ki jih imajo rade, lahko svobodno odlo~ijo, na kak{en na~in bodo zaklju~ili svoja ‘ivljenja. ^e ‘elite, da vas du{a obi{~e, vas najbr‘ bo, druga~e bo spo{tovala va{o zasebnost. Sicer pa se du{e lahko vedno zate~ejo k delu energije, ki ste ga pustili v duhovnem svetu.

Ker se du{e ob vstopu v duhovni svet znebijo toliko negativnih ~ustev, se spremenijo tudi njihova pozitivna ~ustva.

Du{e na primer ob~utijo veliko ljubezen, vendar ta ljubezen ne zahteva vzajemnosti, ker jo du{e dajejo prostovoljno.

Med du{ami vlada usklajenost, ki je tako brezpogojna, da jo ljudje na Zemlji ne moremo razumeti. Prav zaradi tega se nam zdijo du{e abstraktne in so~utne hkrati.

Sli{al sem za tradicije nekaterih kultur, ki pre‘ivelim svetujejo, naj umrle pustijo oditi in naj ne posku{ajo vzpostaviti stikov z njimi, saj du{e ~aka pomembnej{e delo. Res je, da du{e ne ‘elijo, da bi postali tako odvisni od njih, da ne bi bili ve~ sposobni sami sprejemati odlo~itev. Vendar pa si mnogo pre‘ive-

Misteriji 45

U SPE { EN

DRUGI ZAKON

lih ne ‘eli samo tola‘be, ‘elijo tudi, da bi du{e njihovih pokojnih na nek na~in pokazale, da se strinjajo z njihovimi novimi razmerji. Upam, da bo moj naslednji primer pregnal misli, da preminulim ni mar za va{o prihodnost. ^e ste sre~ni in zadovoljni, bo duh va{e ljubezni spo{toval va{o zasebnost. ^e vas predviden potek dejanja, ki vas ve‘e na nekoga drugega, vznemirja, so bo du{a potrudila in vam sporo~ila svoje mnenje. Du{e so zaradi svoje dvojnosti sposobne opravljati ve~ stvari naenkrat. To vklju~uje tudi tiho obdobje du{ v osamljenosti, kjer svojo energijo osredoto~ijo na ljudi, ki so jih pustile za seboj. Du{e vse to po~no za na{ du{ni mir, tudi kadar jih ne kli~emo na pomo~.

George je pri{el k meni precej vznemirjen zaradi krivde, ki jo je ob~util, ker si je na{el novo ljubezen. Pred dvema letoma mu je umrla ‘ena Francis, s katero je pre‘ivel dolg in sre~en zakon.

George je hotel vedeti, ~e ga Francis nezadovoljno opazuje, kako se spu{~a v novo razmerje z Dorothy. Razlo‘il mi je, da so bili Dorothy in njen pokojni mo‘ Frank ter George in Francis zelo dobri prijatelji. Kljub temu pa se je Georgu njegovo zanimanje za Dorothy zdelo kot izdajstvo. Primer je naveden od trenutka, ko George v duhovnem svetu zagleda Francis.

Dr. N: Zdaj, ko ste vstopili v krog va{ih sorodnih du{, kdo se vam najprej pribli‘a?

S: (vzklikne) Oh, moj Bog. Francis, to je ona. Tako sem te pogre{al, ljuba moja. Tako lepa je ... skupaj sva bila ... ‘e od za~etka.

Dr. N: Zdaj vidite, da je v va{em sedanjem ‘ivljenju pravzaprav niste nikoli izgubili, kajne? In da vas bo po~akala, dokler ne pride va{ ~as, da odidete?

S: Da ... vedno sem ~util tako ... zdaj vem ...

Opomba: George plane v jok in nekaj ~asa ne moreva nadaljevati. Medtem ‘elim, da se moj subjekt navadi na to, da zopet objema svojo ‘eno in se pogovarja z njo prek superzavestnega razuma. Prepri~an je, da sta njegova in moja

46

vodnica skovali zaroto, da bi ga pripeljali do te zdru‘itve. Razlo‘im mu, da mu bodo podatki, ki jih bo prejel, pomagali v njegovem nadaljnjem ‘ivljenju z Dorothy. Kdo pa je pobudnik za vse skupaj, postane o~itno, ko za~neva prepoznavati druge ~lane Georgove skupine.

Dr. N: Zdaj ‘elim, da si ogledate podobe ob Francis.

S: (se razvedri) Oh ... ne morem verjeti ... toda, seveda ... zdaj mi je vse jasno.

Dr. N: Kaj vam je jasno?

S: To je Dorothy in ... (postane zelo ~ustven) ... in Frank, stojita ob Francis, ki se mi smehlja ... Ne razumete?

Dr. N: Kaj bi moral razumeti?

S: Da sta naju zbli‘ala ... Dorothy in mene.

Dr. N: Mi lahko razlo‘ite, zakaj mislite tako?

S: (precej nestrpno) Sre~na sta, da sva se na{la ... Dorothy je dolgo ~asa ‘alov-

^e vas predviden potek dejanja, ki vas ve‘e na nekoga drugega, vznemirja, so bo du{a potrudila in vam sporo~ila svoje mnenje. ala za Frankom, jaz pa za Francis. Bole~ina, ki jo ~utiva oba, se izni~i, ker imava drug drugega.

Dr. N: In vsi {tirje ste v isti duhovni skupini?

S: Da ... ampak {e svitalo se mi ni, da je to res ...

Dr. N: Kako se Francis in Dorothy razlikujeta kot du{i?

S: Francis je zelo odlo~na du{a u~iteljica, medtem ko je Dorothy bolj umetni{ka in ustvarjalna ... bolj ne‘na. Dorothy je umirjen duh. La‘je se prilagodi obstoje~im pogojem, kot ostali v skupini.

Dr. N: Zdaj imate blagoslov Francis in Franka. Kaj boste nudili Dorothy kot va{i drugi ‘eni v tem ‘ivljenju?

S: Tola‘bo, razumevanje, ljubezen ...

Lahko ji nudim ve~ za{~ite, ker sem usmerjen k cilju. Dvomim v stvari, o katerih je Dorothy prepri~ana. Zelo je sprejemljiva. Dobro se dopolnjujeva.

Dr. N: Je Dorothy va{a primarna sorodna du{a?

S: (odlo~no) Ne, to je Francis. Dorothy se v ‘ivljenjih obi~ajno poro~i s Frankom, vendar smo si vsi {tirje zelo blizu.

Dr. N: Sta z Dorothy sodelovala ‘e v prej{njih ‘ivljenjih?

S: Da, vendar v druga~nih okoli{~inah. Dorothy pogosto igra vlogo moje sestre, ne~akinje ali dobre prijateljice.

Dr. N: Zakaj se kot soprog obi~ajno ujamete s Francis?

S: S Francis sva skupaj ‘e od samega za~etka. Tako blizu sva si, ker sva se prebijala skupaj, si pomagala ... vedno me je znala nasmejati - kljub mojemu resnemu zna~aju.

Ob zaklju~ku tega dela najine seanse sem opazil, da je George pomirjen. Presre~en je bil, ko je spoznal, da se z Dorothy nista zbli‘ala po naklju~ju. Vse {tiri du{e so vnaprej poznale svoje ~asovne linije.

Podobne stvari so mi povedali tudi klienti, ki niso bili v isti skupini kot njihova nova ljubezen, so pa bili med seboj povezani kot pridru‘ene du{e iz bli‘nje skupine. Ugotovil sem, da ve~ina ljudi ve, ~e oseba, s katero ‘ivijo, ni njihova sorodna du{a. To ne pomeni, da z du{ami izven njihove skupine ne morejo imeti dobrih odnosov. Navedel bom izjavo nedavno preminulega mo‘a o njegovi ‘eni.

Ko ‘elim po moji smrti potola‘iti ‘eno, to storim kot prijatelj in partner.

Nikoli nisva bila resni~no zaljubljena.

Ona ni bila moja intimna sorodna du{a in jaz nisem bil njena, vendar jo zelo spo{tujem. Ta odnos sva potrebovala, da sva obdelala najine osebne kreposti in {ibkosti. Zato ji ne re~em "ljubim te", ker bi vedela, da to ni res. Lahko bi se zgodilo, da bi mojega duha zame{ala s svojo sorodno du{o. Najina ‘ivljenjska pogodba je izpolnjena in ~e ‘eli, lahko v svoje srce sprejme drugo osebo.

D

Z ANIMIVOSTI

M U` EVI~

IZ ZGODOVINE IN PRAZGODOVINE

BORIS

O

kosteneli modreci sodobnega znanstvenega sveta energi~no zanikajo kakr{no koli druga~no razmi{ljanje o mo‘nosti obstoja {e kak{ne druge nam tuje civilizacije na Zemlji.

Toda tudi v njihovih vrstah ‘e nekaj let piha nov, sve‘ veter, ki nekaterim znanstvenikom s {ir{im spektrom razgledanosti ne pusti okosteneti. Pripravil sem nekaj zanimivosti iz arheologije in zgodovine, ki bodo bralcu mogo~e zanimive: D Kdo so bila bitja, za katera na sumerskih in starih asirskih glinastih plo{~icah pi{e: “Oni, ki so spremljali boginjo Inani, so bila bitja, ki ne vedo, kaj je hrana, ne vedo, kaj je pija~a; se ne hranijo in ne pijejo in kljub temu `ivijo.” Asociira mogo~e ta stavek na robote?

D Ali so narodi davnih kultur uporabljali aparate, podobne dana{njim televizijam, radio sprejemnikom in super mo~nim teleskopom? Sveta knjiga Majev Popol Vuh vse to opisuje: “Vedeli so za vse, kar se dogaja in za vse, kar obstaja na svetu. Kadar koli so `eleli, so lahko pregledali vse nebo od vrha do dna, tudi notranjost Zemlje. Videli so celo stvari, ki so bile popolnoma skrite v temi. Lahko so opazovali ves svet, ne da bi se premaknili iz prostora: enostavno so ga videli naravnost od tam, kjer so se trenutno nahajali.

Njihova modrost je bila nedosegljiva in nerazumljiva.”

D Mnoge davne legende trdijo, da so bogovi uporabljali nenavadne lete~e predmete, ki so se lahko premikali po zemlji, po vodi in pod njo, lahko so kot blisk hitro leteli po zraku in bili sposobni, da se dematerializirajo.

Kak{na letala so bila to in kaj jih je poganjalo?

D Kako pojasniti, zanikati ali dokazati, da so v stari Indiji obstajali kipi, ki so po legendah bili sposobni sami hoditi, izpolnjevati ukaze, plesati ali peti?

D V stari knjigi “Surja Sindhanta” se nahaja osupljivo natan~en izra~un premera Zemlje in njena oddaljenost od Lune. Veda, sveta knjiga Indije, vsebuje resni~no nenavaden pasus, ki govori o treh de`elah, ki se nahajajo ena v drugi. Mnogo stoletij kasneje je bilo znanstveno ugotovljeno, da je na{a Zemlja sestavljena iz treh plasti: jedra, teko~ega ovoja in skorje.

D Prastari prebivalci azijskega kontinenta so neverjetno dobro poznali skrivnosti vesolja. Indijske Vede so natan~ne v pogledu ‘ivljenja na drugih planetih; Teng Mu, znanstevnik iz dinastije Sung, pa logi~no povezuje mi{ljenja kitajskih u~enjakov o univerzalnosti ‘ivljenja: “Kako bi bilo nerazumno zaklju~iti, da razen Zemlje in neba, ki ju mi lahko vidimo, ne obstaja nobena druga Zemlja in nobeno drugo nebo.“ Boris Mu‘evi~

Nova knjiga ZDRAVLJENJE S SOKOVI Dr. Bernard Jensen Prevedla Andreja Bricelj Izdala Mladinska knjiga/Zbirka za zdravo ‘ivljenje Format: 16.5 x 24 cm Trda vezava Cena: 3980 SIT Vse ve~ ljudi se odlo~a za hrano z malo ali ni~ mesa in rado posega po knjigah, ki ponudijo recepte za zdravo prehranjevanje s sadjem in zelenjavo.

Zdravljenje s sokovi je prav gotovo knjiga, ki jo boste kot prete‘ni nemesojedec prebirali z veseljem in v njej na{li odgovore na vrsto vpra{anj. ^eprav naslov malce zavaja, avtor nekajkrat v knjigi odkrito priznava, da naj ne mislimo, da bi kar vsako bolezen odpihnili s sokovi. Do neke mere tudi razlo‘i, kak{no prednost ima pitje sokov pred hranjenjem s sadjem in zelenjavo.

Zagotavlja, da je v svojem dolgem zdravni{kem ‘ivljenju, ob izidu originalne knjige Dr. Jensen’s

Deset najbolje prodajanih knjig v trgovini Aurea, hala A, BTC v Ljubljani

1.Zdravilni ~aji in nasveti, Jo`e Toma`in~i~ 2.Zdravilna energija dreves, Patrice Bouchardon 3.Telo kli~e po vodi, dr. f. Batmanghelidij 4.Potovanje du{, dr. Michael Newton 5.Pot do srca, M. P. Podvr{i~ 6.Nspametni bodo `ejni, Anton Komat 7.Kako vidimo, beremo in izbolj{amo avro, dr. Tom J. Chalko 8.Napovedovanje usode iz igralnih kart, Sophia 9.Ribe na 150 na~inov, Veljkovi} 10. Vodnik prakti~ne aromoterapije, dr. W. H.Lee

Juicing Therapy je imel ve~ kot devetdeset let in je {e vedno delal, lahko z zadovoljstvom opazoval veliko bolnikov, ki so se bolezenskih simptomov znebili zgolj s spremembo kemijskega ravnovesja v telesu s pravilno prehrano in pravilnim na~inom ‘ivljenja.

Za zdravje je verjetno najpomembneje, da si zapomnimo njegovih dvanajst, dobro razlo‘enih pravil prehranjevanja in predvsem petih temeljnih napotkov: 1. @ivil ne cvrite in za kuhanje ne uporabljajte ‘e pregretih olj.

2. Ne jejte, dokler ne za~utite resni~ne potrebe po hrani.

3. Ne pojejte ve~, kot je potrebno.

4. Hrano dobro pre‘ve~ite.

5. Izpustite obrok, kadar vas kaj boli, ~e ste ~ustveno vznemirjeni, bolni, niste la~ni, vas zebe ali pa vam je prevro~e.

Razen napotkov in razlag je v knjigi tudi ve~ kot 100 receptov, posebno poglavje, ki se mu mnogi radi izognejo, pa govori o otrocih in sokovih; pravi, da je pravi ~as za sokove, ko ima dojen~ek sedem kilogramov.

Misteriji 47

Nenavadna do`ivetja Nisem od{la “tja”...

Ura je bila pol dveh.

Toliko sem {e zmogla, ko so me trepljali po licih in klicali: “Gospda, zbudite se, gospa zbudite se...”

Vedela sem, da se je operacija za~ela ob osmi uri zjutraj in da mi je kirurg, prof. dr. Miro Ko{ak, rekel: “Gospa, 45 odstotkov mo`nosti je, da operacija uspe, 55 pa da vas bomo morali operirati {e enkrat in vam ledvico odvzeti.”

Nisem vedela, ali je operacija uspela ali ne, tudi vpra{ati nisem mogla ni~esar. Pa saj tedaj tudi kirurgi, ki so mi vstavili namesto zo‘ene ‘ile, ki je vodila k ledvici in mi povzro~ala hudo visok tlak, teflonsko umetno ‘ilo, ki mi dobro deluje {e po 26 letih, niso vedeli, kaj so storili.

Utonila sem v neko stanje, verjetno komo, ko sem in nisem vedela za sebe in ko so se tri ali {tiri dni, kot domnevam sedaj, mo~no trudili okrog mene.

Na intenzivni negi sem bila pokrita z rjuho in vem, da so me v teh dneh, ko sem bila in me ni bilo, nekajkrat umili. Tega se spominjam bolj medlo, prav tako kot ne vem, ali je ona

48

gospa pri oknu dejansko umrla zaradi plju~nice in ali so bli‘nji sorodniki, ki so pri{li na obisk tretji ali ~etrti dan na vzpodbudne besede kirurga, ~e{ poglejte, ‘iva je, rekli: “Da, `iva, manjka ji le {e pogrebno cvetje.”

Toda {e danes se natan~no spominjam, kako lepo, brez bole~in je bilo, ko sem bila v predoru z vrtin~asto svetlobo. Nikoli ni bilo konca predora, vedno se je nehalo na enak na~in, s stra{anskim ropotom. Hotela sem odpreti te‘ke veke, a ni {lo, in zavpiti: “Nehajte ropotati.”

Ropot in ‘venket sta me spravljala v obup. Sli{ala in celo videla sem sestre, ki so obra~ala predale, iz katerih se je vsul kirur{ki pribor, pincete, {karje ... in so to potlej spet po~asi in z ‘venketom, ki mi je

Vabilo k pisanju Mnogim med nami se je ‘e pripetilo kaj nenavadnega.

Opi{ite va{ resni~ni nenavadni dogodek, sre~anje, va{e sanje, ob~utke, jasnovidne utrinke, strah, ... in napisano po{ljite na naslov: Uredni{tvo Misterijev, [martinska 10, 1000 Ljubljana. Najbolj{e prispevke bomo objavili. Honorar za objavljen prispevek je 10.000 Sit.

prebadal mo‘gane, zlagale nazaj v predale. Tedaj me je neznosno bolel prerezan trebuh in njegova notranj{~ina. In potem sem se zna{la v odre{ujo~i prijetni in zelo mo~ni svetlobi, ko me ni ni~ bolelo in je bilo vse zelo prijetno.

Dokler se iz predala z velikim hrupom spet ni vsulo kirur{ko orodje in sem zopet zdrsnila v predor.

Seveda vem, da v sobi za intenzivno nego nobena sestra ni premetavala kovinskega kirur{kega orodja. In tedaj, pred {estindvajsetimi leti, o tem

nisem niti kaj dosti razmi{ljala. Ko sem se dokon~no prebudila, sem hotela le eno: Injekcijo proti bole~inam ali smrt. [ele mnogo kasneje, ko sem doumela, da sem v sobi za intenzivno nego verjetno nekajkrat ‘e “od{la”, sem za~ela razmi{ljati, ali nisem hotela kri~ati, naj nehajo ropotati z instrumetni takrat, ko so me o‘ivljali.

Sedaj vem, da bom posku{ala priti do dokumentacije in si natan~no razlo‘iti, kaj se je v sobi za intenzivni nego, tistega davnega petega, {estega in sedmega maja zares dogajalo. So me o‘ivljali?

Sem odhajala, pa mi niso dovolili oditi? So bedeli in skrbeli za mene v intenzivni sobi le zdravniki in sestre ali je bil {e kdo, ki je molil in me ni pustil tja...

Zlatka

Mali oglasi 10 % POPUST V TRGOVINI AUREA v BTC v Ljubljani, hala A, tel: 01/ 541 17 60 s kartico Kluba za zdravo ‘ivljenje, ki jo imajo vsi naro~niki revije Misteriji in Zdravje. Velika izbira naravne kozmetike, ki ni testirana na ‘ivalih in ne vsebuje ‘ivalskih ma{~ob, darilni izdelki, knjige za zdravo telo in du{o, izdelki iz prodaje po po{ti revije Misteriji. Vabljeni tudi na kozarec naj~istej{e pitne vode v Sloveniji ALCONA-AQUA ALCONA-AQUA. Aurea press d.o.o., Ljubljana

CENJENE STRANKE obve{~am, da sem pri~el v Ljubljani zdraviti JECLJANJE po novi nizozemski metodi, ki se je izkazala za zelo u~inkovito. Gorazd Gavez, dr. med., 01/426-41-89 Gorazd Gavez s.p., Maribor

HOROSKOPI – NATALNI, KARMI^NI, partnerski,, dharmi~ni, letni … (30 str. 4000 SIT).

Brezpla~en povzetek! Astr. Armand, tel.: 041/ 568-340, 05/627-54-34 Armand Keber s.p., Koper [EPAT STJEPAN - bioterapevt bioterapija, akupresura, refleksna masa`a. pon. - Bre`ice: Motel PETROL ^ate` tor. - Ljubljana: Dom upokojencev CENTER sre. - Maribor: Hotel GARNI Tabor ~et. - @alec: Hotel @ALEC [epad Stjepan s.p. infor. po tel.: 041/726 084; Sevnica

Informirani kozarci s certifikatom Zaradi velikega zanimanja za informirane kozarce in zaradi njihove za{~ite, smo vsak kozarec, ki je naprodaj od prvega januarja 2001, bodisi doma bodisi v tujini, opremili s certifikatom, to je s potrdilom o poreklu.

V Sloveniji kozarce, ki so narejeni po originalni tehnologiji Hydronic, prodajajo naslednje trgovine:

V Ljubljani: Aurea v BTC, v Slovenskih Konjicah: Doma~a lekarna Viva Sana, v Slovenski Bistrici: Doma~a lekarna Viva Sana, v Bre‘icah: Darila Don, Cesta prek. borcev 16, 0608/61-269 v Pod~etrtku: Trgovina Lida v hotelu Breza, Tr`a{ka c. 35 v Roga{ki Slatini: Industrijska trgovina Steklarske {ole, v Idriji: Trgovina TIM Mlakar, v Novi Gorici: Manufaktura, poslovalnica Narodna umetnost, 05/302-15-64. v Kopru: Trgovina MIJA s kristalnimi izdelki, pritli~je tr`nice Koper Zastopniki za prodajo kozarcev v tujini: Hrva{ka: Zagreb, Kvantum-tim, Vodovodna 20 a, tel.:00 385 1 36 43 666 Kanada: Vily Mitrovic, tel. in fax: 001 905 846 3060

Izlet bo 7. in 8. julija, prijave sprejema turisti~na agencija Quo Vadis, tel.: 01/507-18-03 in 01/519-74-59.

Z Misteriji k sveti Fo{ki Revija Misteriji vabi svoje bralce, da se udele‘ijo enodnevnih avtobusnih izletov k sveti Fo{ki v Istri

16. 06. in 21. 07. 2001 Sre~anje bo vodil bioterapevt iz Zagreba @eljko Vragovi}.

Izlet organizira turisti~na agencijia Quo Vadis iz Ljubljane, Vodnikova 130, tel.:01/507-18-03.

Storitev razli~nih ponudnikov, objavljenih na tej strani, ne preverjamo in zanje ne odgovarjamo. Bralke in bralce prosimo, da nam o kakovosti ponujenih storitev sporo~ijo svoje mnenje.

PRVA NAGRADA (20.000 SIT): Liza Berdavs, Kidri~eva 14, 1330 Ko~evje.

DRUGA NAGRADA ({tirimese~na naro~nina na revijo Misteriji): Magda Oblak, Ob progi 5, 6311 Izola.

3 TRETJE NAGRADE (majica Misteriji): Milka Zupan, Mestni trg 8, 4220 [kofja Loka, Miro Kastelic, Hladilni{ka pot 26b, 1129 Ljubljana, Alenka Puschner, Perkova 7, 1241 Kamnik.

ASTROLO[KO SVETOVANJE in dopisni te~aji, meditacija, [ola duhovne prisotnosti, brezpla~ni astronapovednik po e-mailu. GSM: Robert Simoni~ s.p., Jesenice 041/344-037

Vse, ki bi si radi ogledali zbirko nekaj 100 predmetov, ki jih arheologija ne more umestiti nikamor in so sedaj zbrani ter bodo na ogled postavljeni v muzeju na Dunaju, vabimo, da gredo z nami na dvodnevni izlet “Dunajsko poletje in nerazre{ene skrivnosti”.

Izidi ‘rebanja za nagradno kri‘anko {t. 75

Nagrade bomo poslali po po{ti.

REIKI TE^AJI IN TERAPIJE TAN-DRA@ d.o.o., Dom`ale

tel.: 01/723-94-91, 041/791-345 e-mail: reikiposta@yahoo.com

Zavod za razvoj ~lovekovih vrednot TE^AJ UMETNOSTI @IVLJENJA Ljubljana: 6. – 11. junij delavniki: 18h–21h sobota, nedelja: 9h–14h 041/791-345, 01/534-39-92, 01/507-67-83 umetnostzivljenja@yahoo.com Zavod za razvoj ~lovekovih vrednot, Ljubljana, Miklo{i~eva 13

Mali oglasi v Misterijih CENA besede je 200 SIT, (najmanj 3000 SIT

za 15 besed ali manj).

10 % popust za tri, 15 % popust za ve~ kot tri zaporedna naro~ila. [tejejo vse besede in {tevilke. 19 % DDV ni v{tet v ceno.

ROK za sprejem je do vklju~no 15. v mesecu za naslednji mesec. Pla~ilo vnaprej na posl. ra~un {t.: 02083-11412222. Informacije po tel.: 01/ 431-20-25.

SPREJEM oglasa le pisno: s pismom (s prilo‘eno kopijo vpla~ila) ali po faksu 01/230-16-27.

Re{itev nagradne kri‘anke {t. 75: VODORAVNO: Pesto, omelo, sele, Press, IM, reinkarnacija, GK, I{ka, kokcidij, Rourke, teloh, Ema, Arda, Kofi, ovula, zdrs, Mars, spol, Mai, klen, fakor, inkasant, emocija, kaolin, Primc, Ola, val, kura, EH, Ems, amaro, o~e, Sue, Am,VA, oficir, KT, zona, {undov, Lovro Kuhar, angina, akut, ploha NAGRADNI POJMI: REINKARNACIJA, GORDANA KUDRIKOVA, INKOVSKO MESTO MACHU PICCHU

Prosimo, da re{itev po{ljete do 15. junija 2001 v ovojnici s pripisom KRI@ANKA 76 na naslov: Misteriji, [martinska 10, 1000 Ljubljana.

Iz‘rebali bomo pet nagrajencev, ki bodo prejeli: 1. nagrada: 20.000 SIT 2. nagrada: {tirimese~na naro~nina na revijo Misteriji 3.-5. nagrada: majica Misteriji

Misteriji 49

Nagradna kri`anka (76) Ime in priimek: Po{tna {t.: [t.: `iro ra~una:

50

Stalno bivali{~e: Dav~na {t.: Pri banki:

Dav~na izpostava: Operativna {t. banke:

Informirani kozarec

Razumna preventiva

ZA[^ITA PRED SEVANJEM MOBILNIH TELEFONOV

• Nagrajeno na mednarodnem salonu invencij v @enevi, aprila 2001 • Testirano po protokolu 8 mednarodno priznanih metod biomonitoringa

Rezultati delovanja

Po{kodbe celic zaradi mobilnega telefona Zmanj{anje po{kodb celic z za{~ito Norad

6,66%

Po{kodbe celic brez sevanja

15,15%

odstotek celic

po{kodovanih

34,74%

Nevtralizator sevanja za polovico zmanj{a u~inkovanje {kodljivega sevanja mobilnih telefonov. U~inki sevanje {e niso standardizirani. Dosedanje {tudije pa so ‘e tako trdne, da jih ni mogo~e zanemariti in narekujejo razumno preventivo.

Pametno se je izogniti u~inkom sevanja z razumnimi ukrepi in sprejemljivimi stro{ki.

Bakrene kodirane samolepilne plo{~ice NORAD za za{~ito pred sevanji mobilnih telefonov so razumna preventiva.

ARA zalo`ba d.o.o. [martinska 10, 1000 Ljubljana; tel.: 01/431-20-25