Issuu on Google+

LETNIK 8. - [T. 92 - MAREC 2001 - 600 SIT, 48 HRK

POZOR! BRANJE TE REVIJE LAHKO VPLIVA NA VA[E @IVLJENJE ISSN 1318-1777

Z informacijami lahko zbri{emo bolezen Ali se bojimo ‘ivljenja z Marsa? Kako delujejo nevidne silnice Zemlje Kaj skriva Jeruzalem? Zvoke lahko tudi vidimo

ZA[^ITA PRED SEVANJI GSM


ZA DRU@INSKO KNJI@NICO TELO KLI^E PO VODI Zdravnik internist F. Batmanghelidj dokazuje, da si lahko zdravje mo~no izbolj{amo s pitjem navadne vodovodne vode. Medicinsko utemeljeno. Cena: bro{irane 2.900 SIT trdo vezane knjige 3.900 SIT

ZDRAVILNA ENERGIJA DREVES Vonjajte in oku{ajte popke in drevesni sok, prislanjajte u{esa in poslu{ajte notranji {epet debel. Spoznajte na~ine in vaje za zajemanje zdravilne energije dreves v gozdu, go{~avi ali na vrtu, ne glede na to, kje ‘ivite. Cena: 4.900 SIT ZDRAVILNI ^AJI IN NASVETI ^ajne me{anice za vse vrste tegob in {e nasveti, s katerimi se jih da olaj{ati, je zbral v svoji knjigi starosta slovenskih zeli{~arjev Jo`e Toma`in~i~. V knjigi je ve~ kot 100 izbranih receptov in na stotine nasvetov. Cena: 2.900 SIT POTOVANJE DU[ V knjigi najdemo odgovore na ve~na vpra{anja, kaj se dogaja z du{o, ko ~lovek umre, bodisi naravne bodisi nasilne smrti. Kdaj in kako se du{a odlo~i, da pride v ~lovekovo telo? Kaj se dogaja z du{o med dvema ‘ivljenjema? Cena: 3.300 SIT

Pokli~ite: 01/431-20-25, faks: 01/230-16-27, ARA zalo‘ba d.o.o., [martinska 10, Ljubljana


Misteriji LETNIK 8. - [T. 92

marec 2001

9

24

Slovenija zadnja v Evropi

Se bojimo tujega ‘ivljenja?

Zdru‘ena Evropa je prostozidarski projekt

Ali je Mars, ~e bi bil ‘iv planet, zaradi tega nujno nevaren?

13 Bolezenska zakisanost telesa Beljakovine ‘ivalskega izvora so vzrok bolezni razvite dru‘be

15 Kozmologija Giordana Bruna Univerzum je ‘iv in utripajo~ v mnogolikem inteligentnem ‘ivljenju

29 Informacije zbri{ejo bolezen Zdravljenje z visokospecifi~nimi spektri ultraob~utljivih nihanj

33 Tveganje se prepolovi U~inkovita za{~ita pred sevanji mobilnih telefonov

19 Zvoke lahko tudi vidimo Sinestezija odkriva, kako mo‘gani obdelujejo zaznave

21 Nevidne silnice Zemlje Zemlja ima magnetno polje, ki sega dale~ v vesolje

37 Skrivnostni Jeruzalem Izraelski arheologi pravijo, da se Sveto pismo moti

41 1300 po hed‘ri Po sledeh velikanov 11

Misteriji 3


P ISMA Ilustrirana mese~na revija

Misteriji Naslov uredni{tva: Revija Misteriji, [martinska 10, 1000 Ljubljana Tel.: 01/231-93-60, fax: 01/230-16-27 Elektronska po{ta: ara@zalozba-ara.si Izdaja: ARA Zalo`ba d.o.o., Cigaletova 5, Ljubljana Direktor zalo`be: Jo‘e Vetrovec Odgovorni urednik: Jo`e Vetrovec Oblikovanje: J&V Ra~unalni{ki prelom: Luka Zlatnar Lektoriranje: Lili Epih Tajni{tvo in naro~nine: Lilijana Knez Oglasno tr`enje: Jo`e Marolt Prodaja po po{ti: Vanda Klop~i~ Odprema po{iljk po po{ti: Franci Hemler Fotoliti: GApro d.o.o. Tisk: Tiskarna Ljubljana, Ljubljana Cena izvoda v maloprodaji 600 SIT. Prodaja v kolporta`i: Prodaja, Dunajska 5, Ljubljana, tel.: 01/231-93-60. V naro~nini, ki se pla~uje {tirimese~no (2.160 SIT), 10 % popusta. @iro ra~un: 50101-601-274645. Devizni ra~un: 50100-620-133-900-579602.

4

[MARTINSKA 10, 1000 L JUBLJANA

Hvala, hvala vala, hvala in {e enkrat hvala za kozarec. Pred H dnevi sem jih kupila {e pet za vse moje prijateljice. Tudi zaradi moje devetdeset let stare tete. Voda iz kozarca mi prija in sedaj popijem veliko ve~ vode, kot sem jo nekdaj. Pa sem ‘e dvajset let v pokoju. Kako dobro ta voda dene ~loveku, pa je dokaz moja teta, ki sicer ne sli{i in ne govori, a s kretnjami da vedeti, da si ‘eli prav vode iz tega kozarca. Odkar pije vodo iz kozarca, spet po malem je, izbolj{ala se ji je prebava, malce je o‘ivela. Hvala za tako imenitno stvar. Rezi, Ljubljana

^estitke mojstru, ki je kozarec ustvaril elo se Vam zahvaljujem za kruh, ki ste mi ga Z poslali po po{ti. Sprejel sem ga z veliko ljubeznijo in z dobrim ob~utkom v svojem ‘elodcu. Ta kruh, ki je name{an iz naravnih sestavin in z vodo iz informiranega kozarca in pe~en v doma~i pe~i, je najbolj{i kruh v vsej na{i Sloveniji. Lepo prosim, povejte ali mi pi{ite, kako bi lahko sve‘i hleb~ek dobival na svoj dom. Kar se pa ti~e kozarca 2000, ta modri kozarec dela ~ude‘e pri nas doma. Pred uporabo modrega kozarca 2000 me je zelo bolela glava, sedaj, ko pijem iz njega, se mi je glava zelo pozdravila. Zgaga v ‘elodcu in grlu me je pre-

nehala pe~i, tudi ledvice me ne bolijo ve~ in pri uriniranju me ne pe~e ve~. Mojstru, ki je ta kozarec ustvaril, ~estitam. ^estitam pa tudi vam, ker nam znate tako lepo priskrbeti, kar je za na{e telo in ‘ivljenje potrebno. Iskrena vam hvala za vse, kar ste storili za nas naro~nike. Lepo bi vas prosil, da mi po{ljete petkilogramsko solno lu~, ki je zelo zdrava. Ker sem va{ naro~nik, upam, da jo bom dobil poceni. [tevilka moje klubske kartice je 33170. Edo, Vrhnika

Energije kot tok teko~ine

V

soboto 21. 1. 2001 sva se z ‘eno udele‘ila izleta v hrva{ko Istro, ki ste ga orgaizirali vi in turisti~na agencija Quo Vadis. Bil je izredno zanimiv izlet, z odli~nim vodi~em, ki nam je ‘e med potjo od Ljubljane povedal marsikaj znimivega o pokrajini, zgodovini in ljudeh ob poti. Pa potem Hrva{ka, pa Motovun s ~udovito lego (‘e velikokrat sem se vozil tam doli, pa {e nikoli skozi ta ~udoviti kraj). Nekaj posebnega je bilo sre~anje s Sv. Fo{ko in predvsem z gospodom @eljkom Vragovi}em. Navdu{ujo~ je bil ‘e prvi stik z njim. Kako odprt in preprost ~lovek je in poln energije, pripravljen v vsakem trenutku svetovati ali pomagati. ^eprav nimam {e veliko izku{enj s sprejemanjem energij (do sedaj sem bil samo enkrat v Zdravilnem gaju v Tunjicah), pa je bilo v Sv.

ALI

ara@zalozba-ara.si

Fo{ki povsem druga~e. Med meditacijo sem do‘ivel mo~an pretok energij skozi telo, ki sem jih ob~util, kot da bi me preplavil tok teko~ine (kot mehur~ki v vodi), ki je {el skozi obe nogi in roki proti glavi. Vse skupaj je spremljalo kratko in hitro dihanje (najbolje bi to opisal kot hlastanje za zrakom). Bil je zares veli~asten ob~utek. Hvala Va{i ~udoviti reviji in turisti~ni agenciji Quo Vadis za tak lep izlet in do‘ivetje ter {e veliko veliko zanimivih ~lankov v prihodnje. Dragan z ‘eno Mojco

Nova knjiga

vala, ker ste mi odobrili uporabo ~lankov H iz revije Misteriji za objavo v knjigi, ki jo pripravljam. Pri pripravljanju knjige sem menil, da bi bilo najbolj{e, ~e predstavim kar ves ~lanek, ker bi se tako izognil nepotrebnemu komentiranju, saj so komentarji ‘e v ~lankih razvidni in bralec dobi tako vse posebne informacije. V knjigi (trije deli) je tudi predstavitev celih poglavij iz del Jakoba Lorberja (slovenskega preroka) in {e kaj iz revije Aura. Ker je gradivo Lorberja prero{kega zna~aja (konfuzno) in zato te‘je verjetno, se teme ravno s ~lanki iz revije Misteriji la‘je osvetljujejo in je stvar la‘je razumljiva. Ob snovanju in pripravljanju knjige sem si {tel za pomembno, ~e lahko ~imve~ nastane na na{ih tleh; zato bi se neprijetno po~u(Nadaljevanje na 6. strani.)


ZANIMIVOSTI

MORJA BODO POTOPILA VELEMESTA

G

ANTI^NI ZOBARJI

P

red nekaj leti so v Egiptu odkrili 4500 let staro okostje, ki je imelo dva zoba povezana z zlato ‘ico (slika 1) in takrat so prvenstvo v zobnih protezah pripisali Egip~anom. Etru{~anske zobne konzole (slika 2) so tako ostale v senci zgodnej{ih poskusov na tem podro~ju. Pred kratkim pa

je skupina italijanskih znanstvenikov pod vodstvom antropologa Gaspareja Biaggerija postregla s presenetljivim odkritjem. Pri podrobni analizi treh “mosti~kov” iz obdobja med 7. in 4. stoletjem pred na{im {tetjem so, fizik Giovani Gigante, kemik Pino Guida in arheometalurg Claudio Giardino, ugotovili, da so primerki izdelani iz zlitine zlata, srebra in bakra in to v

TURISTI OGRO@AJO GORILE

Z

dravje gorskih goril je vse bolj ogro‘eno zaradi vse pogostej{ih obiskov turistov pa tudi raziskovalcev; opozarjajo primatologi in med

njimi Carla Litchfield z univerze v Adelaidi zagotavlja, da gorske gorile, ki ‘ive le v vzhodni Afriki, vidijo na leto ve~ obiskovalcev kot njihovi

povsem enakem razmerju, kot ga uporablja dana{nja medicinska stroka. Tako razmerje zagotavlja najbolj{o biokompatibilnost pripomo~ka z ustnim tkivom! [e bolj zanimivo pa je dejstvo, da imata najstarej{a dva primerka povsem idealno razmerje, mlaj{i pa ‘e nekoliko odstopa, vendar je {e vedno v mejah tolerance dana{njih standardov. D obiskovalci vse ‘ivljenje v svojih domovih. To ljudem, ki oskrbujejo ‘ivali in tudi ‘ivalim zagotavlja dober ‘ivljenjski standard, toda nih~e ne ve, kaj se bo zgodilo, ~e se bodo ‘ivali nalezle kake bolezni, ki med njimi doslej {e ni razsjala, denimo o{pice. Ne gre le za ugibanja, v iztrebkih gorskih goril so ‘e na{li zajedalce, ki jih pred tem ‘ivali niso imele. Strokovnjaki za primate pa opozarjajo tudi na ravnanje najrazli~nej{ih raziskovalcev, ki ob dotikanju in hranjenju ‘ivali ne upo{tevajo potrebnih za{~itnih ukrepov in ‘ivali grobo izpostavljajo ~love{kim boleznim. Opozorila vsaj zaenkrat ne zale‘ejo, saj je poglavitni denar, ~eprav je ve~ kot pol tropa, v katerem je kakih 600 ‘ivali, vsak dan pride v stik z ljudmi. D

lobalno gretje je poglavitni vzrok, da se gladina svetovnih morij dviga in po~asi potaplja najbolj naseljene predele na Zemlji. Grenlandski let se topi. Res je, da se topi po~asi, toda proces je enosmeren in nezadr‘en in ledu nikoli ve~ ne bo toliko kot ga je bilo ali kolikor ga je danes.

Znanstveniki napovedujejo, da je povsem mogo~e, da se bo gladina morij dvignila za pol metra ‘e v tem stoletju in do poldrugega do treh metrov v naslednjih petsto letih, ni~ novega pa niso napovedi, da lahko morja narastejo v tem ~asu tudi od sedem do trinajst metrov. To pomeni, da bodo potopljena tudi nekatera najve~ja mesta. D

Misteriji 5


P ISMA (Nadaljevanje s 4. strani.)

til, ~e bi uporabljal tujo literaturo, (~e je mo‘no kaj doma~ega vzeti v roke). Ker je knjiga ekolo{kega zna~aja, bo najbr‘ odve~ omenjati, da je za ta ~as najbolj potrebna in torej aktualna. Zato bi bilo potrebno pohvaliti va{o revijo, ker ste odobrili objavo celih ~lankov, to je ve~ kot potreben prispevek. ^e se mi posre~i napisati zanimiv izdelek, morda ne boste preve~ hudi, ~e se bodo {e bolj zanimali za va{o revijo. Ciril, Nova Cerkev

Hvala za kruhek

Z

elo sem bila presene~ena, ko sem dobila tako lepo darilo - kruh. Va{a naro~nica sem res od prve revije, rada jo prebiram, saj je edina te vrste in vsem razumljiva. V njej zvem marsikaj, kar me zanima. Saj pri nas ‘al ni pravega posluha za nas, ki smo radovedni, od kod prihajamo, zakaj smo tu in kam gremo. Zato hvala gospodu Ivanu Mohori~u, ki nam posreduje marsikaj zanimivega. [e enkrat hvala za polep{an dan. V letu 2001 Vam ‘elim veliko zdravja in uspeha pri reviji Misteriji. Enako ‘elim Serdin{kovima. @al mi je, da smo tako dale~ narazen. [tefka, Begunje Pisem z zahvalo za kruh smo prejeli veliko in vsem, ki ste se odzvali na na{e darilo, se lepo zahvaljujemo. Seveda tudi vsem tistim, ki ste nam telefonirali ali pa se pisno ali telefonsko zahvalili Serdin{kovima. Hkrati se opravi~ujemo tistim, ki so kruh

6

prejeli brez notranje vre~ke; pomota je nastala pri pospe{enem pakiranju, saj za mini pekarno ni bilo lahko spe~i in odpremiti tako velikih koli~in hleb~kov. Ob dnevni redni peki, seveda. Naj se ob tem zahvalimo peku in njegovi soprogi za podarjeni kruh in jima v imenu uredni{tva in vseh bralcev za‘elimo {e veliko veliko hlebcev pravega doma~ega kruha, ki ga znata spe~i povsem brez barvil in drugih kemi~nih coprnij, oziroma “dodatkov”, kot se temu re~e bolj milozvo~no v pekovskih vrstah. Sami smo se prepri~ali, na tiso~e nas je, da je tudi brezkemijski kruh okusen, ~e pride iz rok pravega mojstra.

Kozmobiolo{ki koledar za marec 2001 23.2. ob 09:23

23.2. ob 09:23

sob. 24. 02. 25.2. ob 11:21

ned. 25. 02. pon. 26. 02.

27.2. ob 09:20 27.2. ob 21:07

tor.

27. 02.

1.03.

pet.

2.03.

sob.

3.03.

ned.

4.03.

pon.

5.03.

tor.

6.03.

sre.

7.03.

~et.

8.03.

pet.

9.03.

3.3. ob 03:04

3.3. ob 03:04 4.3. ob 09:25

poro~am vam, da odpovedujem revijo Misteriji. Zahvaljujem se vam za ve~letno redno po{iljanje revije in vam hkrati ‘elim {e mnogo uspehov. Razlog za odpoved je vsebina, ki se je v tem obdobju spremenila in oddaljila od mojih interesov. Za moj okus vsebuje revija preve~ ~lankov o radiesteziji in drugih alternativnih oblikah zdravljenja oziroma zdravega na~ina ‘ivljenja. Sama se zanimam bolj za parapsihologijo, mitologijo in izvenzemeljske eksistence. Vra~am vam polo‘nico in naro~ni{ko kartico za leto 2001 in vas hkrati prosim, da mi po{ljete polo‘nico za januarsko {tevilko, ki sem jo {e prejela. Revijo bom ob~asno {e kupovala v kioskih, ~e bom na{la kak{en zanimiv ~lanek. [e enkrat vse dobro in lep pozdrav! Svetlana, Maribor

6.3. ob 11:31 6.3. ob 13:06

8.3. ob 11:45 9.3. ob 18:23 10.3. ob 11:48

27.2. ob 09:20

sre. 28. 02. ~et.

2.3. ob 04:37

Premalo parapsihologije

S

pet. 23. 02.

6.3. ob 13:06

9.3. ob 18:23

sob. 10.03. ned. 11.03.

12.3. ob 13:44 13.3. ob 02:47

14.3. ob 19:18 16.3. ob 21:45 17.3. ob 05:03

pon. 12.03. tor.

13.03.

sre.

14.03.

~et.

15.03.

pet.

16.03.

13.3. ob 02:47

16.3. ob 21:45

sob. 17.03. ned. 18.03.

19.3. ob 17:37 21.3. ob 01:02 22.3. ob 06:29 24.3. ob 17:45 25.3. ob 02:22

pon. 19.03. tor.

20.03.

sre.

21.03.

~et.

22.03.

pet.

23.03.

sob. 24.03.

21.3. ob 01:02

25.3. ob 02:22

ned. 25.03.

Osnovni podatki za naravno na~rtovanje rojstev so zbrani v knji`ici Kozmobiolo{ki koledar in v reviji Narava Zdravje avgust 1999.


Ve~erno zvezdno nebo v marcu

Skica ve~ernega zvezdnega neba za za~etek marca; levo - pogled proti jugu, desno - pogled proti severu. Pri opazovanju se obrnemo proti jugu oziroma severu. Posamezno skico dvignemo pred seboj. S preslikavo posku{amo na skici narisane najsvetle{e zvezde izslediti tudi na nebu.

Glavna ozvezdja in zvezde Glede na za~etek leta se videz ve~ernega zvezdnega neba ta mesec precej spremeni. JU‘NA STRAN NEBA. Za opazovalca s {irokim razgledom je tik nad ju‘nim delom obzorja viden zgornji del Ladje Argo, to je ozvezdje Krma, desno od njega pa stoji Veliki pes z najsvetlej{o zvezdo Sirijem. Malo vi{e na jugu izsledimo {ibko ozvezdje Rak, nato pa Malega psa s Prokijonom in Dvoj~ka s Kastorjem in Poluksom. Na jugozahodu in zahodu {e kraljuje v vsej svoji veli~ini ozvezdje Orion. Tam je {e Bik z Aldebaranom. Te‘ko razpoznavni Eridan, Oven in Andromeda pa bodo polagoma za{li. Na jugovzhodu vidimo ozvezdje Lev z Regulom, pod njim pa se razteza oziroma bolj vijuga Hidra ali Vodna ka~a, ki zaseda zelo veliko podro~je, je pa zaradi {ibkih zvezd komaj razpoznavna.

Edino eno zvezdo, to je Alfard ali Samotno, lahko ob~udujemo na tem z zvezdami siroma{nem delu neba. SEVERNA STRAN NEBA . Na severu so nadobzorni{ka ozvezdja Kasiopeja, Kefej, Mali medved (z Malim vozom) in Zmaj. V jasni no~i opazimo nizko nad obzorjem zvezdi Deneb v ozvezdju Labod in Vego v ozvezdju Lira. Od severovzhoda proti jugovzhodu najdemo Severno krono, Volarja z zvezdo Arktur, Lovska psa, Berenikine kodre in Devico, katere glavna zvezda Spika (Klas) le‘i blizu obzorja. Kar visoko na zahodu sta Voznik s svetlo Kapelo (Kozo) in Perzej, kjer lahko z lovskim daljnogledom opazujemo znano dvojno zvezdno kopico Ha-Hi. NAD GLAVO. Blizu nadglavi{~a je Veliki medved (z Velikim vozom). Rimska cesta, ki se od obzorja dviga na jugu in gre proti severu, se v tem ~asu ‘e mo~no nagne proti zahodu.

Planeti Venera je sprva {e Ve~ernica. Vse prej zahaja za Soncem. Konec meseca pride v notranjo konjunkcijo s Soncem (med Sonce in Zemljo) in zato ni vidna. Mars je viden vso drugo polovico no~i. Giblje se v ozvezdju Ka~enosec (13. ozvezdje zodiaka). Jupiter je v ozvezdju Bik in sredi meseca zahaja okoli ene ure in je tako prakti~no viden le prvo polovico no~i. Saturn sredi meseca zahaja kmalu po polno~i, potem pa vse prej. [e je navidezno blizu Jupitra.

Pomembnej{i pojavi 20. 3. ob 14. uri 31 minut (srednjeevropski ~as) je za~etek pomladi. Od tega dne (spomladansko enakono~je) do 23. 9. (jesensko enakono~je) traja dan ve~ kot 12 ur. Marijan Prosen

Misteriji 7


SETI@home trenutno pregleduje samo 30 odstotkov zvezdnega neba

Stikanje za ‘ivljenjem? S

ETI@home je v zgodovini tisti znanstveni poskus, v katerem je v najve~jem obsegu sodelovala {iroka javnost. SETI@home je najmo~nej{i superra~unalnik na svetu. SETI@home je najve~ji distribuirani ra~unalni{ki poskus, kar jih je kdaj bilo. SETI@home je prvi~ omogo~il, da javnost sodeluje pri iskanju odgovora na eno najve~jih ~love{kih vpra{anj: “Smo v vesolju sami?” Jasno je, da je SETI@home nekaj osupljivega, saj v njem sodeluje 2,5 milijonov ljudi. Gre za dale~ najobse‘nej{i projekt dru{tva Planetary Society pri iskanju zunajzemeljske inteligence. SETI je kratica, ki pomeni prav to iskanje zunajzemeljske inteligence (Search for Extraterrestrial Intelligence). V 20 letih je dru{tvo sponzoriralo na desetine razli~nih projektov, toda niti eden se ni pribli‘al obsegu in popularnosti projekta SETI@home. Poleti 2000 je bil postavljen nov mejnik: s povezavo z OneCosmos Network je dru{tvo zagotovilo temeljno gmotno podporo za poskus in zagotovilo njegovo nadaljevanje. Povezava z OneCosmos Network omogo~a, da se SETI@home ne bo kon~al ~ez dober mesec, maja 2001, kot je bilo prvotno predvideno, temve~ bo tekel naprej in bo hkrati poglobil svoje analize in raz{iril obmo~je opazovanja. Ker program, ki omogo~a obdelavo podatkov, na osebnem ra~unalniku te~e kot ohranjevalnik zaslona in prav ni~ ne moti normalnega delovanja, so bili ljudje ve~ kot pripravljeni, da “prosti ~as” svojih ra~unalnikov naklonijo SETI@home. Med povezavo z ra~unalniki na Univerzi Kalifornije v Berkleyu, kjer projekt domuje, posamezen ra~unalnik prenese “delovne enote” podatkov, ki jih zbira projekt SERENDIP. Ta projekt, ki ga prav tako sosponzorira Planetary Society, zbira podatke iz sprejemnika na velikanskem radioteleskopu observatorija Arecibo v

8

Portoriku. Sprejemnik pregleduje nebo, da bi prestregel znamenja morebitnih drugih civilizacij v na{em ozvezdju. Doslej so sodelujo~i vrnili 205 milijonov delovnih enot in skupaj nabrali ve~ kot 467.000 let ra~unalni{kega ~asa - kar z drugimi besedami pomeni, da so ljudje po vsem svetu za SETI@home darovali 460 tiso~letij. Za zdaj znanstveniki {e niso prestregli nobenega “pravega” signala, toda delo se nadaljuje. Povezava OneCosmos Network-Planetary Society bo omogo~ila, da bo SETI@home izbolj{al in raz{iril program opazovanja, analiziral ve~ podatkov in vklju~il v projekt ve~ ljudi. Vodje projekta pripravljajo na~rt, da bi iskanje raz{irili na radioteleskopsko opremo na ju‘ni zemeljski polobli. Znanstvenik Dan Werthimer, ki sodeluje v projektu, opozarja, da z obdelavo podatkov iz teleskopa v Arecibu (katerega zasnova omejuje njegovo obmo~je) SETI@home trenutno pregleduje samo 30 odstotkov zvezdnega neba. Z raz{iritvijo na ju‘no poloblo bo zajeto nebo vklju~evalo tudi sredi{~e ozvezdja in veliko ve~ji del galakti~ne ravnine. To bo pomenilo nove mo‘nosti za SETI@home. Poleg tega bodo zdaj vsako delovno enoto SETI@home sodelujo~i skrbneje preu~ili. Tako bo na primer program pregledal {ir{i spekter frekven~nih zdrsov in lahko odkril signale, ki bi jih oddajala civilizacija s planeta, ki se zelo hitro vrti ali zelo hitro kro‘i. Izbolj{ana programska oprema bo iskala tudi pulzne signale, ki bi se morda vklapljali in izklapljali, podobno kot radar. In iskala bo “troj~ke”, tri enako razporejene konice iste frekvence. Ker ne vemo natan~no, kak{en prenos bi utegnili uporabljati Nezemljani, bo preizku{anje razli~nih na~inov pove~alo na{e mo‘nosti, da kaj odkrijemo. Direktor projekta David Anderson name-

Doslej je projekt SERENDIP zbral velikansko koli~ino podatkov radioteleskopa v Arecibu. Velikanski kro‘nik tega teleskopa pokriva 50 hektarjev.

rava izkoristiti novo povezavo z OneCosmos Network, da bi naredil “SETI@home bolj oseben in dinami~en. Sodelujo~im bodo posredovali ve~ informacij, na primer osebne nebesne karte, na katerih bo prikazano delo, ki so ga opravili njihovi ra~unalniki. Prav tako bomo poskrbeli za pogostej{e in podrobnej{e obve{~anje o projektu. Dodaja {e: “Zagotovili bomo ve~ in bolj{ih na~inov za spoznavanje in komuniciranje sodelujo~ih v SETI@home, tako kot smo na primer `e naredili z listo tistih, ki na Finskem gostijo SETI@home na ra~unalnikih Macintosh.” (V ~asu priprave tega prispevka je bilo na Finskem 20.274 gostiteljev, s ~imer se Finska uvr{~a med dr`avami na 11. mesto.) Povezava bo izbolj{ala tudi izobra‘evalne mo‘nosti za gostitelje SETI@home, pa tudi {ir{e javnosti. Tako Planetary Society kot OneCosmos Network bosta pripravila izhodi{~na gradiva, pojasnila tehni~nih izrazov, prikaz poteka in zgodbe o ljudeh, vklju~enih v SETI@home. Projekt je v preteklih dveh letih presenetljivo napredoval. ^e je mogo~e iz preteklosti koli~kaj predvidevati prihodnost, bo SETI@home v prihodnjih dveh letih presene~al celo najo‘je sodelavce.

D


Zdru‘ena Evropa je prostozidarski projekt

Slovenija zadnja v Evropi N

eprestano in vse bolj na kolenih se oziramo proti severozahodu in tanko poslu{amo, kaj neki nam ukazuje Evropa. Vsak najmanj{i predpisek hitro napi{emo znova, da je povsem tak, kot to ‘elijo oni na severozahodu. Pri tem teptamo narodov ponos, ki so ga na{i pradedje in o~etje s krvjo branili vse od Karantanije naprej. A kljub na{i pridnosti in poslu{nosti nas mati Evropa no~e. O{abno se obra~a od nas in nas vsake toliko le milo pokara in se preko na{ih upognjenih hrbtov odkrito spogleduje z uporno, do nedavna absolutisti~no Hrva{ko, prijazno ponuja roko agrarni Mad‘arski, ki po zdravem razumu predstavlja gro‘njo ‘e tako hiperproduktivnemu zahodnja{kemu kmetijstvu, na vrhu prednostne liste pa se bohotita obubo‘ana Poljska in do golih kosti obrana Romunija. Nekaj je mo~no narobe! Toda kaj?

Kljub na{i pridnosti in poslu{nosti nas mati Evropa no~e. “gojim”, ki nam sicer kar blago zveni, a ne pomeni v slovenskem prevodu ni~ drugega kot “umazana delovna ‘ivina”. In vendar se zdi, da pri stopnji umaza-

OKULTNA BRATOV[^INA Zdru‘ena Evropa je, to je povsem jasno, prostozidarski projekt. Ravno tako, kot je bila njihovo delo francoska revolucija, pa ustanovitev Zdru‘enih dr‘av Amerike, rde~i oktober in prva Jugoslavija. Pravzaprav se v belem delu sveta ne zgodi ni~ velikega brez njihovega blagoslova. ^e pa se, znajo hitro organizirati kak{en pu{~avski vihar, humanitarno vojno ali kaj bolj zakritega. Vse za ustvarjanje bolj{ega sveta in zgraditev svetega templja ~love{tva, v katerem smo navadni Zemljani samo “opeke”, gradbeni material, ki ga vsak dober zidarski mojster tudi seka in lomi, da je zid bolj gladek in pravih mer. Pri tem nas imenujejo s hebrejskim izrazom

Jacques de Molay, zadnji veliki mojster Templarjev, se ni uspel umakniti preganjanju Filipa Lepega. Po dolgotrajnem mu~enju so ga leta 1312 za‘gali na grmadi.

nosti ne veljajo tista objektivna merila, ki so jih zapisali in jih v nedogled vedno znova ponavljajo. Nekateri smo, kot vse ka‘e, bolj umazani. Zakaj? Morda pa odgovor ti~i dale~ nazaj v zgodovini. Poskusimo torej iz natrpane skrinje na{e preteklosti izbrskati tisto, kar bi lahko tako odlo~ilno vplivalo na sedanjost. Verjetno bo najbolj smiselno, ~e si za za~etek ogledamo nastanek prostozidarske bratov{~ine.

Leto 1717 se je pisalo, ko so se na god sv. Janeza Krstnika, 24. junija, v londonski gostilni Pri jablani zbrali ~lani {tirih dotedanjih lo‘ in ustanovili Veliko lo‘o, ki {e dandana{nji “dr‘i roko” nad vsemi “pravimi” prostozidarskimi lo‘ami {irom sveta. Datum je bil pazljivo izbran, da je imel svojo te‘o tudi kot skrito sporo~ilo. Spekulativni prostozidarji sami sebe namre~ imenujejo “sinovi vdove”, pri ~emer merijo na staroegip~ansko izro~ilo o boginji Iziz, ki je kot vdova po Ozirisu vzgajala Horusa, ki ga ho~ejo ti novodobni skrivnostne‘i po vsej sili imeti za svojega “brata nad brati”. In prav zaradi Iziz so po~akali na leto 1717, da so se formalno ustanovili. Vsa skrivnost in alegori~no sporo~ilo je v zapisu letnice s starogr{kimi {tevili: 1717 IZIZ Prav od tu verjetno izvira tudi njihovo spo{tovanje {tevila 17 kot svetega {tevila, saj njegov podvojen zapis da ime njihove matere. Izbira Janeza Krstnika pa ima vsaj dvojen pomen. Prvi~ - njegov god je ob poletnem solsticiju, ko je na{ planet najdlje stran od Sonca, s ~imer poudarjajo povezavo na{e davne, {e vedno zamol~ane zgodovine s planetom, ki je najbolj oddaljen od Sonca; drugi razlog pa je v tem, da so Janezu Krstniku odrezali glavo, ki je bojda {e polo‘ena na kro‘nik govorila. In prav staro glavo, ki ureja ta planet, {e vedno ~astijo bratje prostozidarji. Vse to skrivno znanje naj bi masonska dru{~ina podedovala po vitezih Templarjih, pa ~eprav sku{ajo nekateri sodobni raziskovalci dokazati, da gre le za napihovanje dejstev, da bi pa~ ta zdru‘ba pridobila na veljavi in si zag-

Misteriji 9


SLOVENIJA

ZADNJA V

E VROPI

Ozemlje, ki so mu vladali An‘uvinci v vzhodni Evropi.

otovila pedigre. Toda ~e si stvari ogledamo malo pobli‘e, lahko najdemo kar nekaj dokazov, da bo ta rde~a nit res dr‘ala.

VELIKI POKOL IN UMIK Templarjem pripisujejo mnogokaj, med drugim tudi to, da so hoteli Evropo iztrgati iz pape{kih rok in ustvariti posvetno kraljestvo, ki bi obsegalo celo Evropo. A tega projekta se niso lotili z me~em, temve~ z denarjem. Radodarno so posojali denar kraljem, ki praviloma niso imeli pojma, kako bi ga vrnili. Prav na to karto finan~ne podreditve pa so Templarji igrali. In vendar so se u{teli,

10

ker niso predvideli krutega scenarija, ki jim ga je pripravil njihov najve~ji dol‘nik francoski kralj Filip Lepi.

Imenujejo nas s hebrejskim izrazom “gojim”, ki pomeni v slovenskem prevodu “umazana delovna `ivina”. Filip si je moral najprej zagotoviti pape‘evo podporo, zakaj samo pape‘u so bili Templjarji formalno dol‘ni zvestobo in pokor{~ino. Med letoma 1303 do 1305 je dal

francoski kralj s pomo~jo svojih ministrov skrivoma ugrabiti in usmrtiti pape‘a Bonifacija VIII., po vsej verjetnosti je bil tudi tisti, ki je dal zastrupiti papeza Benedikta XI. Na izpraznjeno mesto je nato dal postaviti svojega ~loveka, bordojskega nad{kofa. Novi {kof si je nadel ime Klement V. In ker je bil toliko dol‘an Filipovemu vplivu, mu prav gotovo ni mogel odre~i, ko je kralj od njega zahteval tudi nekoliko bolj nenavadne stvari. Ena izmed njih je bila zadu{itev templjarskih vitezov. Filip je previdno na~rtoval poteze. Napravili so seznam obto‘b. Te so deloma prinesli kraljevi vohuni, ki jih je kralj poslal med Templjarje, deloma pa jih je pomagal sestaviti nek odpadni{ki Templjar. Filip se je, oboro‘en s temi obto‘bami, nazadnje zganil; in ko je to storil, je bil njegov


S LOVENIJA udarec nenaden, hiter, u~inkovit, smrten. Vsi njegovi uradniki po vsej de‘eli so dobili zape~atena navodila, ki so jih smeli odpreti in prebrati ob natnko dolo~eni uri, vsi ob istem ~asu. Ob zori 13. oktobra 1307 je bilo treba poloviti vse Templjarje po vsej Franciji in jih strpati v kraljeve je~e, zase~i je bilo treba njihove preceptorije in zase~i vse njihovo premo‘enje. Tako se je tudi zgodilo. A naj je bil Filipov napad {e tako nepri~akovan in presenetljiv, se mu je neizmerno bogastvo Templjarjev vendar izmaknilo. Njihovega zaklada nikoli ni ve~ nih~e na{el in vse do danes se {e nikomur ni posre~ilo ugotoviti, kam je pravlji~ni zaklad izginil. Znane so pripovedi, da so tik pred napadom Templjarji pretihotapili zaklad iz pari{kega preceptorija. Z vozovi naj bi ga prepeljali do obale - najbr‘ do morskega opori{~a kri‘arjev La Rochelle - in ga nalo`ili na osemnajst galej, za katere nikoli nih~e ni ve~ sli{al. Vsekakor kri‘arskega ladjevja kraljevi kremplji niso dosegli, saj ni znano, da bi bili kdaj koli zaplenili kak{no izmed kri‘arskih ladij. Nasprotno, zdi se, kot da so te ladje popolnoma izginile. In z njimi tisto, kar so nosile.

V podporo svoji trditvi Sassoon navaja precej dokazov, od katerih so izredno zanimivi prav tisti, ki potrjujejo povezavo med Templarji in prostozidarji. Kar nekaj njihovih skrivnih gesel namre~ izvira prav iz tega obdobja. Oglejmo si za primer samo dve. Eno od gesel se glasi MACHENACH. Prostozidarska legenda ve povedati, da to pomeni Meso je pokvarjeno (slabo), vendar nimajo niti najmanj{ega pojma, iz katerega jezika izvira. Toda ta ista beseda v keltskem dialektu z otoka Mull pomeni Sin visoke gore. Vodja

E VROPI

ube‘nih Templarjev je bil Pierre d’ Aumont, kar se v sloven{~ino lahko prevede kot Kamen z visoke gore. Kamen pa je “sin gore”! Drugo masonsko geslo se prav tako nana{a na goro, ki naj bi se imenovala HEREDOM. A naj kdo {e tako vztrajno i{~e po vseh svetovnih zemljevidih, gore s tem imenom ne bo na{el. Je pa res, da so se Templarji na otoku Mull najprej naselili v bli‘ini gore Sgurr Dearg, kar po na{e pomeni Rde~a gora, prevedeno v hebrej{~ino pa se glasi Hor Adom!

TEMPLARJI IN PROSTOZIDARJI Angle‘ George T. Sassoon pa je na{el sledove ube‘nih Templarjev. Po njegovih ugotovitvah naj bi se umaknili na Irsko in od tam na otok Mull zahodno od [kotske. Prav tu so stopili v stik z Robertom Brucem in mu celo pomagali pripraviti ter izpeljati slovito bitko pri Bannockburnu, kjer so [koti porazili Angle‘e in si izborili neodvisnost. Kraljevska rodbina Stuartov je torej ve~ni dol‘nik tem vitezom in seveda tudi njihovim naslednikom.

ZADNJA V

Upodobitev An‘ujskega kralja Karla Roberta v srednjeve{ki inicialki.

USLU@NA DRU@INA Kar dale~ smo za{li pri dokazovanju, da prostozidarska bratov{~ina res vle~e svoje korenine iz nekdanjega Templarskega reda, a je bilo to skoraj nujno potrebno za na{e nadaljnje delo. Ne moremo si namre~ kaj, da se ne bi vpra{ali, kam so se poskrili vsi tisti vitezi, ki so se na celini uspeli izogniti rabljevemu me~u. Ukaz Filipa Lepega je veljal za Francijo, Templarji pa so bili naseljeni po celi Evropi. In ko je pape‘ leta 1312 red prepovedal, so morali nekam “ponikniti”. Povsem razumljivo je, da o tem “skriva{tvu” ni nobenih pisnih virov, a morda si lahko pomagamo s posrednimi dokazi. Znanje, ki so ga posedovali preganjani vitezi, je verjetno pre{lo na njihove dobrotnike in preko njih je pri{lo v javnost. Spodbudilo je novo dobo, ki jo danes ozna~ujemo kot renesanso. Treba je torej iti po sledovih njenih pobudnikov in ‘e smo na sledi bojevitim preganjancem. Verjetno se ne bomo kaj dosti zmotili, ~e prav v vrh nosilcev in mecenov te nove ideje postavimo Reneja An-

Misteriji 11


SLOVENIJA

ZADNJA V

E VROPI

Siva eminenca francoske politike skozi dolga desetletja Pierre Plantard de Saint - Clair je tudi eden eminentnih predstavnikov prostozidarjev in Sionskega priorata, ki v zadnjem ~asu nadzoruje delovanje vseh skupin, ki se sklicujejo na nasledstvo Templarjev.

‘ujskega, ki je vplival tudi na rodbino Medici iz Firenc in Sforza iz Milana. @e njegovo ‘ivo zanimanje (tudi) za ezoteriko ga nekako povezuje s Templarji. Je bila torej rodbina d’ Anjou tista, ki je dobrohotno sprejela izob~ence? Hipoteza je ve~ kot verjetna, saj so An‘uvinci v ~asu preganjanja Templarjev sedeli na ve~ evropskih prestolih. Na tronu kraljevine Napoli je takrat sedel sin Karla Martela Karel I. Robert, ki je bil ‘e leta 1301 v Ostrogonu okronan tudi za hrva{ko-ogrskega kralja, ta naslov so mu ponovno podelili leta 1308, ko je po borbah s protikralji kon~no vkorakal v Budo. Njegov sin Ludvik (Lajo{) I. je po smrti Kazimirja III. zasedel tudi poljski tron. V Angliji je dinastija Anjou-Plantagenet vladala od leta 1154 do leta 1485 in morda je bilo ravno dejanje Filipa Lepega eden od povodov za stoletno vojno s Francijo, ki je trajala od leta

Grad Dissgyvr, najljub{a rezidenca Karla Roberta na mad‘arskih tleh.

12

Upodobitev An`ujskega kralja Karla Roberta v srednjeve{ki inicialki.

1339 do leta 1453. Po porazu sta se dve veji An‘uvincev spoprijeli za oblast. Vojna med Rde~o ro‘o (Lancaster) in Belo ro‘o (York) je trajala vse od leta 1459 do leta 1485, ko je angle{ki prestol zasedla dru‘ina Tudor. S tem v zvezi je nedvomno zanimiv podatek, da se eden od dveh obredov v dana{nji prostozidarski organizaciji imenuje York, drugi pa [kotski! So bili torej res An‘uvinci tisti, ki so skrivoma nadaljevali delo preganjanih vitezov in so (bolj ali manj) uspe{no zdru‘evali Evropo skozi njeno zgodovino. ^e je to res, potem se ne gre ~uditi, da so prav ta njihova nekdanja kraljestva na vrhu prioritetne liste, za petami pa jim sledijo dr‘ave, ki danes upravljajo z ozemlji, ki so nekdaj spadala pod te krone. Romunija ima danes celo Transilvanijo, ki je bila pomemben del Ogrskega imperija, dana{nja Bosna pa si lasti Hercegovino, ki jo je osvojil Ludvik I. In ~e nas bosta pri vstopu v Evropo prehiteli {e celo Srbija in Bolgarija, bo to zasluga istega vladarja, ki je leta 1359 osvojil skoraj celo Srbijo in bolgarskega kralja postavil za svojega vazala! Na{e Prekmurje je pa~ premajhen teritorij, da bi zaradi njega Slovenija u‘ivala take privilegije! Ivan Mohori~


Beljakovine ‘ivalskega izvora so vzrok bolezni razvite dru‘be

Bolezenska zakisanost telesa Z

adnjih nekaj desetletij so nas tumorji in nadle‘ne bolezni srca, o‘ilja, prebavil, ‘ivcev in kosti prisilili, da skrbneje sestavljamo svoj jedilnik. ^lankov in knjig o prehrani je veliko. Pogledi nekaterih avtorjev se ujemajo, pogledi drugih se razhajajo, a vsi imajo tehtne dokaze, da so njihova stali{~a o prehrani koristna in zdravilna. Mnenja bralcev so - kot vedno deljena, najbolj{e pa za zdravje poskrbimo tako, da hrano izberemo premi{ljeno, da jemo zmerno, da smo urejeni in da znamo iskreno prisluhniti sporo~ilom lastnega telesa. Statistika pa nam brezkompromisno sporo~a, da je velika ve~ina ljudi ne glede na njihovo prehrambeno opredeljenost ali morda neopredeljenost, zastrupljena s kislimi snovmi. Do zakisanosti organizma pa ne privede preve~ limon, pomaran~ ali kivija, temve~ prekomerno u‘ivanje take hrane, ki telo ropa klju~nih bazi~nih sestavin. Naravni pH krvi je 7,4 in ‘e najmanj{a sprememba je lahko usodna. ^e je pH ni‘ji od 7,1 ali vi{ji od 8,0 ~love{ko telo ne pre‘ivi. Zato ima za{~itne mehanizme za izni~evanje odve~nih kislih snovi. Eden izmed teh mehanizmov je dihanje. ^e je na{a kri preve~ bazi~na, dihamo bolj plitvo, tako da v krvi ostaja ve~ kislega CO2. Dr‘i pa tudi obratno ~e preve~ plitvo dihamo, ostaja v krvi preve~ CO2, kar pove~a njeno kislost. Zaradi tega prese‘ka smo, ~e spimo dlje, kot telo potrebuje, utrujeni. Bolj ko je kri kisla, te‘je te~e skozi tanke kapilare in telesna tkiva ne dobijo dovolj kisika ter drugih hranljivih snovi. Posledica so sr~ni napadi in kapi. Nobelov nagrajenec prof. Warburg je po iz~rpni raziskavi pri{el do zaklju~ka, da

Pretirano u‘ivanje beljakovin ‘ivalskega izvora (mesa, jajc ali mleka) je eden glavnih vzrokov acidoze in posledi~no ve~ine bolezni razvite dru‘be. je celo rak posledica acidoze telesnih tkiv. To postane {e bolj smiselno, ko uvidimo, da vsi toksini v okolju, farmacevtski proizvodi, umetni dodatki hrani, kmetijske kemikalije itn., za katere je znano, da povzro~ijo raka, v telesu reagirajo kislo. Kisline nastanejo predvsem iz fosforja in ‘vepla, ki prideta iz beljakovin, minerali, kot so kalcij, magnezij in natrij, pa ustvarjajo bazi~ne raztopine. Pretirano u‘ivanje beljakovin ‘ivalskega izvora (mesa, jajc ali mleka) je poglavitni vzrok acidoze in posledi~no ve~ine bolezni razvite dru‘be. Minimalna koli~ina beljakovin v prehrani povpre~nega ~loveka je pet odstotkov. V krompirju so 3 %, v {pina~i 9 %, v ovsu 15 %, v pomaran~ah 4 %, zato je prakti~no nemogo~e zau‘iti premalo beljakovin, razen ~e u`ivamo samo sladkor. Najprej z navadnim lakmus papirjem preverite pH sline. Moral bi biti 7,1. Potem pojejte nekaj zelo kislega, npr. limono. ^e ste povsem zdravi, bi se moral pH sline vrniti na normalno vrednost ‘e po nekaj minutah. ^e se ne vrne, telesu primanjkuje mineralov, s katerimi bi nevtraliziralo kislost.

Telo se vi{ka beljakovin znebi tako, da ga razgradi v se~no kislino. Ampak ~e je se~ne kisline v telesu ve~ kot 2 odstotka, ogrozi ne‘ne filtrirne kanale v ledvicah, ti pa se za{~itijo z izlo~anjem velike koli~ine vode. S to vodo telo izgublja dragocene minerale, ki jih sicer zelo potrebuje za uravnavanje kislosti, prvotnega vzroka problema. Nekatere kisline telo izlo~i z urinom, dihanjem, znojem, ma{~obnimi kislinami na ko‘i, nekaj se jih porabi za tvorbo ‘elod~ne kisline, nekaj za tvorbo mle~ne kisline v ~revesju, nekaj pa se jih kopi~i v tkivih in povzro~a artritis, revmo, nevralgijo, raka. Tipi~ni simptomi acidoze so zmanj{ana sposobnost regeneracije celic, nagnjenje k oku‘bam, kroni~no pomanjkanje energije, hitra utrujenost, mrzli udi, depresija ali agresivnost, nemir, nespe~nost, slaba koncentracija in spomin, ob~utljivi zobje (zlasti na kislo hrano in mraz), luknje v zobeh, vnetje dlesni, karies, tanki, razcepljeni lasje, izpadanje las, suha in pusta ko‘a, srbe~ica, izpu{~aji, akne, mehki, krhki, razcepljeni ali odebeljeni nohti, mi{i~ni kr~i, napadi i{iasa, revmatizem, osteoporoza, vnetja arterij, skelenje med uriniranjem, kisel urin in znoj, zadah iz ust, zaprtje, driska, pena v blatu, vetrovi, nenehno nastajanje sluzi v bronhialnih poteh in v sinusih (s tem telo zmanj{uje krvni pritisk), nihanje krvnega tlaka, te‘ave s {~itnico in z diski hrbteni~nih vretenc (med njimi se naberejo kristali urinske kisline).

TELO SI VZAME, KAR POTREBUJE ^e u‘ivamo ve~ kislih snovi, kot jih telo lahko izlo~i, se na{e zdravje drasti~no poslab{a. Pri kriti~ni stopnji za~ne

Misteriji 13


BOLZENSKA

ZAKISANOST TELESA

telo nevtralizirati usodne kisline z bazi~nimi minerali, da bi sploh lahko pre‘ivelo. Nujno potrebne minerale vzame predvsem v obliki kalcija iz zob in kosti ter v obliki kalija in magnezija iz medceli~ne teko~ine. Pomanjkanje kalcija je vidno po visoki stopnji zobnih obolenj v razvitih dr‘avah (npr. 80 % osnovno{olcev trpi zaradi gnitja zob). Niti fantasti~ne {~etke, izdelane po najnovej{i tehnologiji, niti super-za{~itni fluor, niti sredstva proti bakterijam, niti novi okusi past, niti drage zobne klinike ne morejo prepre~iti telesu, da si vzame iz zob, kar potrebuje. Telo uporabi zobe, da izni~i smrtonosne kisline, ki jih vanj prinesemo s sla{~icami, ~aji, gaziranimi pija~ami, ~okolado, mesom, (kemi~nimi) zdravili itn. Preprosti kmetje v Afriki in Indiji niso nikoli sli{ali za zobozdravnika in si zobe zdrgnejo kar s pali~ico ali prstom (~e sploh), pa imajo kljub temu mo~ne, ble{~e~e bele zobe, veliko lep{e kot fotomodeli na na{ih reklamnih panojih. Mnogi vse ‘ivljenje nimajo niti ene luknje v zobeh, ~eprav si jih ne ~istijo trikrat na dan in ne u‘ivajo vitaminskih in mineralnih dodatkov. Ko telo ne dobi dovolj kalcija iz zob, ga za~ne jemati iz kosti, posledica je osteoporoza ali zmanj{anje trdnosti kosti. Kot je bilo ‘e re~eno, je glavni vzrok te bolezni vi{ek beljakovin v prehrani. Umetni kalcijevi dodatki ne pomagajo veliko pri izgubi kostne mase, prav tako ne kalcij iz pitne vode ali mineralnih vod, saj je tak, anorganski kalcij za telo veliko manj uporaben od organskega. Veliko bolj pri-

14

^e u‘ivamo ve~ kislih snovi, kot jih telo lahko izlo~i, se na{e zdravje drasti~no poslab{a. merno je, ~e telo dobiva organski kalcij, ki ga vsebujejo mleko, sezamova semena (skoraj 2 %) in proso.

LASJE POKA@EJO PRVI Ob pomanjkanju mineralov za~ne telo te jemati iz

medceli~ne teko~ine. Posledica je, da nohti in lasje postanejo krhki. Celice, ki ustvarjajo lase, so najbolj ob~utljive na telesu, zato prve za~utijo izgubo kalija in magnezija iz medceli~ne teko~ine. Ko pridejo v telo strupi (npr. s kemoterapijo), najprej odmrejo te, najbolj ob~utljive celice,

BAZI~NA HRANA kal~ki ~i~erke 40 sve‘e olive 35 kumarice, kal~ki alfa 30 listi rde~e pese 25 alge (spirulina) 20-25 ~rna redkev, kal~ki p{enice in je~mena 23 kostanj, koper, peter{ilj, regrat, fige, rozine, {ipek, papaja 20 listi kolerabe 18 surova {pina~a, kal~ki son~nic, bu~, soje in mungove le~e 15 kal~ki fi‘ola, graha in le~e 10-15 rde~a pesa 11

KISLA HRANA mesni ekstrakti, pivski kvas 50 kuhana jajca 25 meso 20-25 topljeni sir 20 je~menov zdrob 20

korenje, avokado 10 kal~ki raznih vrst ‘ita in ore{kov 5-10 blitva, ro‘i~ 8 bela redkev, krompir 7 solata 1-7 koleraba 6 grah, stro~ji fi‘ol, kre{a 5 kuhana {pina~a 3 arti~oke, bu~e, paprika 2 pira in proso 0

10

ribe

15-20

opra‘eni ore{ki in semena 10-20 poliran ri‘ 18

r‘ena moka p{eni~na moka, le~a, kuhan fi‘ol, orehi, ara{idi r‘ sve‘ pasteriziran sir, grah, ovseni kosmi~i, naravni ri‘

16 15 11

p{enica, kuhan oves izdelki iz kislega mleka kuhana koruza laneno in sezamovo seme nekuhano surovo mleko smetana maslo iz smetane olj~no olje cela ajda

8 3-6 5 2-4 0 0 0 0 0

posledica pa je delna ali popolna izguba las. Zgodnja ple{avost ni nujno dedno pogojena, pogosto jo je mogo~e prepre~iti ‘e s tem, da s spremembo na~ina ‘ivljenja odpravimo acidozo. Z znanjem o zakisanosti telesa bomo la‘je vzdr‘evali zdravje ter telesno in umsko vzdr‘ljivost. V preglednici so razna ‘ivila, razvr{~ena glede na bazi~nost in kislost. Seveda je pomembno tudi to, kako jih zdru‘ujemo, saj lahko imajo nepravilne kombinacije ravno nasproten u~inek od za‘elenega.

SLADKOR Sladkor ne vsebuje niti beljakovin s sulfatnimi in fosfornimi ioni niti kationov, kot so natrij, kalij, kalcij in magnezij, zato ni uvr{~en v zgornjo tabelo. Kljub temu pa ga je treba izpostaviti, ker je eden pogostej{ih povzro~iteljev acidoze. ^iste saharoze, sladkorja, ki ga v dana{nji prehrani najve~ uporabljamo, v naravi ni. Pred rafiniranjem ga v glavnem spremljajo mikroelementi, kot so cink, mangan, krom, magnezij in kobalt, ki jih telo dejansko potrebuje pri presnovi sladkorja, po predelavi pa ostane brez njih. ^e zau‘ijemo veliko rafinirane saharoze, telo te elemente ~rpa iz kosti, zato se poru{i ravnovesje mineralov v telesu, {e najbolj kalcija. Posledice so ledvi~ni kamni, artritis, otrdele arterije, zobne obloge in mnogi drugi ‘e prej na{teti simptomi. Dovolj ogljikovih hidratov za dnevne potrebe lahko dobimo iz sadja in drugih ‘ivil. Nikola Petrovi~ (Nadaljevanje prihodnji~.)


Univerzum je ‘iv in utripajo~ v mnogolikem inteligentnem ‘ivljenju

Kozmologija Giordana Bruna S

edemnajstega februarja, pred 401 letom, je katoli{ka inkvizicija v Rimu na grmadi ‘ivega se‘gala Italijana Giordana Bruna. Strah pred velikim u~enjakom je znotraj katoli{ke cerkve {e danes tako velik, da je pape‘, ki je pred dvema letoma javno podelil odpu{~anje nekaterim “krivovercem”, kot na primer Janu Husu, Giordana Bruna izrecno izvzel. Sovra{tvo katoli{ke cerkve do filozofa in misleca se v {tirih stoletjih ni niti omililo, kaj {ele pozabilo. On pa je danes morda bolj ‘iv in aktualen, kot je bil za ~asa svojega ‘ivljenja. Giordano Bruno v posvetilu k spisu “160 tez proti matematikom in fizikom dana{njega ~asa”, 1588. leta pi{e: “Resnice, ki jo vidim, no~em prikrivati, in ni me strah, javno izpovedati jo; in ker sem se povsod in stalno udele`eval vojn med temo in svetlobo, med znanostjo in ignoranco, razen tega pa bil proti sovra{tvu, viku in kriku ter zasmehovanju, sem izkusil tako jezo surove in neumne mno`ice kot tudi akademikov, o~etov ignorance. Toda zmagal sem, ker me je podpirala resnica in vodila bo`ja lu~.” Giordano Bruno (1548 Nola - 17. 2. 1600 Rim) je bil najprej dominikanec, vendar je, ko mu je bilo osemindvajset let, zbe‘al iz samostana; obstajala je resna gro‘nja, da ga bodo obdol‘ili krivoverstva. Sledilo je nemirno ‘ivljenje, predaval je na razli~nih univerzah in veliko potoval po Evropi. Bil je v severni Italiji, Toulouseau, Parizu, Oxfordu, Londonu, spet v Parizu, Wittenbergu, Pragi, Helmstedtu, Zurichu, Frankfurtu ob Majni, nazadnje v Padovi in v Benetkah, kjer je 1592. leta padel v roke inkviziciji. Ta ga je izaradi njegovih idej vrgla

G. Bruno naj bi menil, da je velika neumnost, kar verjamejo katoliki, da se kruh spreminja v meso.

v je~o in po sedmih letih mu~enj javno se‘gala na Campo dei Fiori v Rimu. Bruno je oznanjal, da je univerzum neskon~en in neminljiv, ureja in giblje pa ga notranja bo‘ja mo~. Minljive posamezne stvari imajo glede na raven biti svoj dele‘ pri bo‘anskem ‘ivljenju, zrcalijo torej vesolje. Univerzum je po Brunu neskon~en, neskon~no ‘iv in utripajo~ v neskon~no mnogolikem inteligentnem ‘ivljenju. V svojem kozmolo{kem spisu “De immenso” (O neskon~nem) pi{e: “Nesmiselno bi bilo sprejeti mnenje, da obstaja kak del~ek sveta, ki bi bil brez du{e, brez `ivljenja, brez smisla, torej ne`iv: posebej nespametno in nizkotno je verjeti, da ni drugih ~utov, drugih `ivih bitij, druge inteligence kot teh, ki jih zaznavajo na{a ~utila.” Kako naj ima ~lovek pristen stik z univerzumom, ki ni ‘iv, se zanj ne meni in ga sploh ne pozna. Samo ‘iv in zavedajo~ se univerzum lahko stopi v stik s ~lovekom. In samo tak univerzum se lahko ~loveka zares ti~e. Mrtev univerzum kot posledica nezavednega kozmi~nega naklju~ja ni vreden ~loveka, je samo stvar, objekt. V univerzumu, ki se ne meni za ~loveka, se ~lovek posu{i kot rastlina. Kaj drugega mu potem preostane kot vloga upornika.

[OKANTNI ZAPISI Ko so Giordanu Brunu sporo~ili smrtno obsodbo, je od dolgega ujetni{tva izmu~en odgovoril napihnjenim dostojanstvenikom: “Vi izrekate sodbo nad mano morda z ve~ strahu, kot jo jaz sprejemam!” @e samo te besede dovolj nazorno izpri~ujejo moralno veli~ino Giordana Bruna.

Misteriji 15


KOZMOLOGIJA GIORDANA B RUNA

Giordano Bruno

Zakaj je bil Bruno usmr~en? Ne zato, ker bi pripadal Kopernikovemu nauku. Ali Zemlja miruje ali pa se vrti okrog Sonca, ni bilo ve~ relevantno vpra{anje za proces proti Brunu. Spotakljivi in {kandalozni sta bili s stali{~a cerkve v Brunovi filozofiji dve komponenti: • Trditev, da je univerzum neskon~en, neskon~no ‘iv, da je manifestacija bo‘anske neskon~nosti. • Ostra postavitev proti kr{~anstvu, vklju~no proti Jezusu iz Nazareta. Brunovi satiri~ni napadi na kr{~anstvo v spisu “Preroditev zmagovite zveri” so {e bolj uni~ujo~i od Voltairovih, pa tudi radikalnej{i od Nietzschejeve kritike, kajti ne prizanesejo niti Kristusu, ki je v preobleki Oriona izro~en satiri na milost in nemilost. Prej spominjajo na protikr{~ansko kritiko Kelzosa ali Julija Cezarja. Za kristjana je ta spis pravi {ok. Celotna Brunova filozofija je radikalno protikr{~anska. Ko se je zmotno po~util varnega, jo je razlagal tudi svojemu ovaduhu, bene~anskemu patriciju Gio-

16

vanniju Mocenigoju, ki je inkviziciji poro~al o tem: Bruno naj bi menil, da je velika neumnost, kar verjamejo katoliki, da se kruh spreminja v meso, bil naj bi sovra`nik ma{e, ugajala naj bi mu ne nobena religija; Kristus naj bi bil po njegovem prevarant, ki bi moral slutiti, da ga bodo pokon~ali, ko je po~el sleparije, da bi zapeljal ljudi. Obstajajo ne{teti svetovi in bog nenehno ustvarja nove, Kristus naj bi delal samo navidezne ~ude`e in naj bi bil mag ... Du{e, `ivalske in ~love{ke, potujejo iz `ivljenja v `ivljenje... Katoli{ka vera naj bi `alila boga, katoli{kim bratom pa bi bilo treba odvzeti pravico pou~evanja in pla~... Da je tako ali podobno Bruno zares govoril, najbr‘ ni treba dvomiti. Tudi omemba reinkarnacije in potovanja du{ je korektna. Bruno kot samo po sebi umevno izhaja iz sprejetja ponovnega rojstva. @e Shopenhauer je pisal, da je Brunova duhovna domovina obala svete reke Ganges.

SPOMINSKI FENOMEN Od 50 spisov, napisanih v silni naglici in pogosto v te‘kih ‘ivljenjskih razmerah, jih je ohranjenih samo 30. Dale~ najbolj znani so veliki italijanski dialogi, ki jih je napisal v Londonu, zlas-

Kristus naj bi bil prevarant, ki bi moral slutiti, da ga bodo pokon~ali, ko je po~el sleparije, da bi zapeljal ljudi. ti O vzroku, na~elu in Enem, O neskon~nem, vesolju in svetovih, Preroditev zmagovite zveri, v latin{~ini napisani spisi o magiji, o umetnosti pomnjenja, o geometriji in matematiki, nauku o monadah. Najpomembnej{i kozmolo{ki spis, velika pou~na pesnitev “De immenso”,

je ostala do danes neprevedena. Ozna~ujeta jo poeti~na mo~ in globina kozmolo{ke refleksije. Giordano Bruno je bil ognjene narave, oster kritik, ki je ob vsaki prilo‘nosti bi~al ignoranco in norost sodobnikov. V Evropi, razcefrani zaradi verskih nemirov, kjer je v vsesplo{ni histeriji protireformacije ‘e razlika v verskih niansah lahko vodila v preganjanje in smrt, je bila Brunova osnovna dr‘a vratolomna in je skoraj presenetljivo, da je zdr‘al toliko ~asa. Po vsem, kar vemo o njem, je bil ble{~e~ in navdu{ujo~ govornik, prvovrstni spominski fenomen. V debatah z nasprotniki je znal o~eta filozofije svoje dobe, Aristotela, citirati na pamet. Umetnost pomnjenja na sploh je bila njegova odlika, pisal je o njej in jo pou~eval. @e kot menih je bil slaven zaradi izstopajo~ega razuma. Kako je Giordano Bruno izgledal, ne vemo. Avtenti~nost znanega portreta, ki je najve~krat prikazan, ni dokazana. Knjigarnar Ciotto, ki je tudi med Giordanovimi ovaduhi, ga je opisal kot majhnega suhega mo{kega, z redko temno brado. Da je Bruno suhljat in mr{av, so poro~ali tudi drugi. Orjak, kakr{nega prikazuje spomenik v Rimu, gotovo ni bil. Tudi o tem, kako je v resnici ‘ivel, ne vemo veliko. O~itno je bil neprenehoma zaposlen, bral je, pisal, razmi{ljal, meditiral in razpravljal, kadar se je ponudila prilika. Razvil je posebno meditacijsko obliko, ki jo je imenoval “kontrakcija”: du{a se popolnoma umakne iz sveta ~utov v to~ko enotnosti v kroglasti monadi; tu, v sredi{~u, se zavest izlije v {irjave vesolja. Brunove namige, da se je osvobodil zemeljske utesnjenosti in prodrl v vesolje, lahko razumemo dobesedno. Po vsem, kar predvsem na osnovi raziskav transpersonalne zavesti danes vemo o mejnih izku{njah, o izku{njah kozmi~ne zavesti, je tako reko~ gotovo, da je Bruno kozmi~no zavest zares do‘ivel in izkusil. V spisu “O juna{-


K OZMOLOGIJA G IORDANA B RUNA kih strasteh” opisuje neko tako klju~no do‘ivetje iz ~asa, ko je bil star 30 let. To, kar nam je Bruno zapustil, je samo torzo. V mnogih njegovih delih lahko zasledimo vsiljeno naglico. Ni mu bilo namenjeno, da bi svoje delo dokon~al. V votlinah inkvizicijskega zapora v Benetkah in v Rimu ni smel pisati. Samo enkrat, malo pred usmrtitvijo, je dobil prilo‘nost, da je nekaj zapisal. 20. januarja 1600 je bil ta spis, neke vrste spomenica, odprt, toda neprebran. ^e se ne bo {e kdaj pojavil v vatikanskih arhivih, bo moral obveljati za izgubljenega. Bruno je pomemben kot kozmolog in filozof narave. Spomnimo se, da je glavno Kopernikovo delo “O kro`enju nebesnih krogov” gledano dolgoro~no sicer spro`ilo plaz in izzvalo revolucijo, toda gledano samo zase je bilo bolj reformatorsko delo. Skoraj vsi elementi splo{no priznane kozmologije so bili ohranjeni: fiksna zvezdna sfera kot najbolj zunanja meja univerzuma, ki naj bi ga predstavljala votla krogla (brez mejne ploskve), ravno tako tudi ko~ljivi, toda po svoje genialni epicikli~ni sistem, s pomo~jo katerega je bilo mo`no izra~unati in napovedati z osupljivo natan~nostjo pozicije zvezd. Pou~en indic za to je, kako je mogo~e iz kljub fizikalno nesmiselnim premisam priti do matemati~no preciznih predpostavk. To je sicer na~eloma poznano, se pa pogosto spregleda. Bruno je to vedel pred abstraktnim Galilejevim naravoslovjem. “Brez veli~astnega Kopernikovega spoznanja,” je neko~ zapisal, “bi bila umetnost ra~unanja, merjenja, risanja, skiciranja samo zabava za iznajdljive norce.” Kopernikova reforma ni bila niti natan~nej{a niti enostavnej{a od Ptolomejevega sistema. Kopernika so enostavno idealizirali. Poleg tega je vseskozi verjel v zdru‘ljivost svoje reforme s kr{~ansko katoli{ko dogmatiko in je ni imel za mo‘no kozmolo{ko revolucijo, ki bi lahko pretresla cerkvene temelje. Kar je v resnici storil, je bilo to, da je zamenjal mesti Zemlje in Sonca. Od zdaj naprej

ni bila ve~ mirujo~a Zemlja, ampak mirujo~e Sonce center univerzuma. Geocentrizem je nadomestil s heliocentrizmom, ki ni bil samo matemati~no utemeljen (Kopernik se ni imel primarno za matematika), ampak tudi z metafiziko svetlobe in Sonca, ki jo v stopnjevani obliki najdemo pri Keplerju.

ODGOVORI NA TEMELJNA VPRA[ANJA O fizikalnih konsekvencah in konsekvencah v filozofiji narave, ki bi jih lahko povzro~ila vrte~a se Zemlja, Kopernik ni razmi{ljal. Videti je, da ga niso zanimale. Toda ravno to je spodbudilo kritiko, tako da so posku{ali (najprej redki) zagovorniki Kopernikovega nauka, gibanje Zemlje tudi fizikalno dokazati kot verjetnega, in sicer s sredstvi popolnoma nove in druga~ne fizike. Novodobna fizika ima tu svoje izhodi{~e.

Brunovo delo dokazuje, da je mogo~e iz kljub fizikalno nesmiselnim premisam priti do matemati~no preciznih predpostavk. Kopernikanski izziv (ki se je pri samem Koperniku pojavil samo implicitno), skraj{an v obliki formul, vsebuje naslednje to~ke: 1. Zakaj delujejo Zemljina tla pod na{imi nogami tako, kot bi mirovala? Kako je lahko videti nekaj, kot da miruje, a se zelo hitro premika? 2. Kako se lahko zvezde, vklju~no z Zemljo, premikajo? Vpra{anje “zakaj” v povezavi s kozmi~nim gibanjem, je obenem vpra{anje po gibajo~ih silah. Kopernikovi nasledniki so eliminirali kristalne sfere, ki naj bi nosile planete, tako so zdaj nebesna telesa lebdela ali visela prosto v vesolju.

Giordano Bruno

3. Kako razlo‘iti gravitacijo, ki se zdaj pripisuje vsakemu nebesnemu telesu? Kaj je pravzaprav gravitacija, na osnovi katere sile deluje in odkod izvira? 4. Je kozmos kon~en ali neskon~en? ^e je kon~en, kako lahko ugotovimo, kje so njegove meje. Kaj je onstran teh meja, ~e je sploh kaj v krajevno~asovnem smislu? 5. Kopernik je odkril planetno naravo Zemlje. Zakaj naj bi ta planet prevzel Son~evo vlogo? Obstaja tudi kje drugje inteligentno ‘ivljenje? (V smislu kopernikanske logike bi morali na vpra{anje odgovoriti pritrdilno.) 6. Kak{en je odnos med ~lovekom in kozmosom v zdaj nepredstavljivo razmejenem svetu? 7. Kaj je z bogom, bo{tvom, bo‘anskim v novo odkritih {irjavah prostora? Stoletja so se ljudje spopadali s temi vpra{anji. Sedmo vpra{anje so pripisali verski fakulteti, ~eprav ni vedno v zgodovini veljalo kot primarno teolo{ko. ^e na {esto vpra{anje lahko odgovori naravoslovje, je nenazadnje odvisno od tega, kaj razumemo pod pojmom kozmos. ^e mislimo na naravne zakone, bi

Misteriji 17


KOZMOLOGIJA GIORDANA B RUNA bilo “pristojno” naravoslovje, vendar bi morali potem tudi pojem “~lovek” uporabiti redukcionisti~no, razen tega pa bi morali predpostavljati, da je ~lovekov raziskovalni duh zmo`en celoto vsaj v principu spregledati (za to govori malo). Filozofija Giordana Bruna, kar se ti~e njenih kozmolo{kih dimenzij, daje bistvene odgovore na vseh sedem vpra{anj. ^e si te odgovore v obrisih predo~imo in jih konfrontiramo s tistimi, ki jih daje naravoslovje, pridemo do razjasnjujo~ih uvidov, ki osvetlijo Brunovo dramati~no aktualnost. ^e Brunove kozmolo{ke premise vzamemo zares in jih konsekventno domislimo, pridemo do povsem novega celostnega razumevanja kozmosa in ~loveka v njem.

NEMO^ OSREDNJE LINIJE V FIZIKI Fizika ne pozna zares kavzalnega nauka o gibanju. Njen postulat je premo~rtno vztrajnostno gibanje, trajno, brezvzro~no. Da je to fikcija, ve vsak fizik, vendar je ta fikcija znotraj Newtonove nebesne mehanike nepogre{ljiva. Zvezdna gravitacija skrivi premo~rtno gibanje; nebesna telesa tako reko~ padejo drug na drugega. Vse je ~isto mehani~en pojav, ki ne predvideva delovanja vi{jih sil. Ne opazimo Zemljinega gibanja, ker v okvirih klasi~ne mehanike razlikujemo mirovanje od premo~rtnega enakomernega gibanja. Ob~utimo samo pospe{ke. Gravitacije ni mo‘no razlo‘iti. [e Newton je trpel zaradi tega. Veljala je za lastnost materije, ki nima vzroka, od Einsteina naprej pa za metriko prostora - ~asa. Za Giordana Bruna so zvezde veliki kozmi~ni organizmi, njihovo gibanje pa se izmika matemati~ni dolo~itvi. Ralph Abraham, eden od ustanoviteljev “teorije kaosa”, smatra Bruna za predhodnika teorije! Na{ ~utni svet je po Brunu fantazijski svet; neprestano nas vara in nas vodi v zmoto. Zamenjujemo vzrok z u~inkom. O~itali so mu, da je mag, kvazi poet in sanja~. Toda od kod je vedel, da se Sonce vrti? Pred njim ni {e nih~e

18

Nova znanost zadnjih let je Brunovo kozmologijo postavila v novo lu~ in jo presenetljivo aktualizirala. pomislil na to. Leta kasneje se je na to idejo navezal Kepler, kasneje Galilei. Bruna nista niti omenila. Kako je lahko vedel, da so za Saturnom {e drugi planeti? Kako je lahko on, ki ni uporabljal teleskopa, ker ga {e niso odkrili, vedel, da planetni tiri niso kro‘nice in da so zvezde stalnice “Sonca”? Od kod je vedel za druge zvezdne sisteme? ^e kaj, potem dokazujejo ta spoznanja, da je mo‘no s pomo~jo mi{ljenja, intuicije in “kozmi~nega zrenja” dobiti vpogled v strukturo univerzuma, in sicer onstran matematike in merljivih opazovanj. Brunova razlaga vpra{anja kon~nosti in neskon~nosti sveta v spisu “O neskon~nem” spada nedvomno med najgloblje in najprodornej{e. Niti eden od Brunovih argumentov za neskon~nost univerzuma ni bil nikoli bistveno oslabljen. ^e bi bil napisal samo to, bi bil eden najve~jih mislecev. Nova znanost zadnjih let je Brunovo kozmologijo postavila v novo lu~ in jo presenetljivo aktualizirala, in sicer tako njegovo teorijo gravitacije kot tudi njegovo eteri~no teorijo pa tudi njegovo razmi{ljanje o organski strukturi nebesnih teles v univerzumu. Brunov temeljni pojem svetovne du{e ali vesoljne du{e je ponovno o‘ivel. O~itno je vesolje bolj ‘ivo, kot smo dolgo mislili.

BRUNO O KOPERNIKU V spisu “Obed na pepelni~no sredo” se je Bruno izrekel o Koperniku: “Kopernik se je osvobodil napa~nih predpostavk splo{ne filozofije, da ne re~emo slepote. Toda ker je bolj mislil na matematiko kot na naravo, ni mogel prodreti v globino, da bi zmotna in prazna na~ela

izkoreninil. On sam (Bruno) pa je osvobodil ~love{kega duha in spoznanje, ki sta bila vpeta v ozko je~o zemeljskega ozra~ja in skozi katerega sta lahko samo skozi ozko re`o opazila najbolj oddaljene zvezde. Duhu so pristrigli krila, da se ne bi mogel dvigniti iz koprene oblakov in da ne bi videl, kaj je v resnici zadaj in da se ne bi se osvobodil slepil tistih, ki so komaj prilezli iz blatnih brlogov in kot bi bili Merkurji in Apoloni, ki so se spustili z neba, s pomo~jo prevar navdajajo svet z neumnostmi, surovostjo in bremeni, kot bi bile to kreposti in bo‘ji nauki. S tem so ugasnili lu~, ki je duhovom na{ih anti~nih prednikov podelila bo‘ansko in heroi~no mo~ in povabili temo sofistov in oslov in jo pomagali krepiti ... Potem je pri{el Nolanec (Bruno), pustil ozra~je za sabo, prodrl v nebo, izmeril zvezde, prestopil meje sveta in razdejal izmi{ljene zidove prve, osme, devete in drugih sfer, ki bi jih neumni matematiki in nizkotni filozofi {e bili zmo‘ni dodati.” [ele danes posku{amo razumeti resni~ne dimenzije Brunove kozmologije in njene dramati~ne in resni~no radikalne posledice. Bruna so v preteklosti raje zamol~ali, prikrili, izkoristili. Vendar je seznam mislecev, na katere je indirektno ali direktno vplival, zelo dolg: Galilei, Newton, Spinoza, Leibniz, Goethe, Schelling, Shopenhauer, Helmut Friedrich Krause ... Da Bruno ni bil samo mislec, kozmolog in filozof, ampak tudi raziskovalec zavesti, nam je ostalo dolgo prikrito. Malo jih je bilo, ki bi se tako kot on poglobili v ~love{ko zavest in izmerili njene dimenzije. ^e je kaj, kar bi lahko razumeli kot njegovo dedi{~ino nam ali njegovo zadnje sporo~ilo, je to gotovo spoznanje, da je ~lovek kozmi~no bitje in da bi bilo zanj dobro, ~e bi se tega zavedal, in sicer ne glede na sejmi{~ni hrup tako imenovane javnosti in vsestransko posve~ena kolektivna prepri~anja, pa naj bodo {e tako sugestivna in podprta z mo~jo.

D


Sinestezija odkriva, kako mo‘gani obdelujejo zaznave

Zvoke lahko tudi vidimo O

b{irne raziskave ka‘ejo, da po rojstvu vsi pre‘ivimo dolo~eno fazo sinesteti~nega dojemanja. Otroci naj bi do‘ivljali me{anje ~utnih zaznav tja do ~etrtega meseca. V tej starosti pogled na kar koli spro‘i poleg vidnih tudi slu{ne, vonjalne in tipne zaznave. Ko ta faza mine, razvoj mo‘ganske skorje privede do lo~itve posameznih vrst zaznav, ki potem lo~ene tudi ostanejo. ^lovek v resnici ne voha z nosom, ne sli{i z u{esi in tudi ne vidi z o~mi. Natan~no pogledano zaznamo, ko posamezno ~utilo pretvori posebno vrsto dra‘ljajev, ki jih sprejema, v elektri~ne impulze in ti impulzi po posebnih poteh pridejo v mo‘gane. Seveda po{kodbe na{ih zapletenih ~utnih organov prizadenejo sposobnost za zaznavo dolo~enega ~uta. Toda ti organi so nemo~ni brez mo‘ganskih predelov, v katere posredujejo prestre‘ene informacije. Okvara predela mo‘ganske

Sinestet lahko oku{a zvoke ali voha poglede, vidi glasbo v barvah ali do‘ivlja {tevilke tudi s tipom... skorje, zadol‘enega za vid, bo slednjega okvarila; povzro~i lahko celo vrsto motenj, od popolne slepote do nezmo‘nosti za videnje barv ali pa tako nenavadne te‘ave, kot je nezmo‘nost, da bi prizadeta oseba videla, ali se predmet, ki ga gleda, premika ali ne.

BARVE VIDIJO V [TEVILIH Zakladnico znanja o tem, kaj natanko se dogaja potem, ko se valovi, nihanja in molekule prenesejo v elektri~ne dra‘ljaje, so v novej{em ~asu obogatile raziskave skupine redkih ljudi. Zajele so preiskovance - na 25.000 ljudi najdemo pribli‘no enega tak{nega - ki imajo sinestezijo. Gre za pojav povezanosti dveh ali ve~ ~utov, tako da zaznavanje

spreminjajo dolo~ene tradicionalne poglede na na{e ~ute in nam omogo~ajo nova spoznanja o mo‘ganski komponentni zaznavanja. Nova dognanja o prepoznavanju in pomnjenju barv naprimer izvirajo iz poskusa, v katerem so sodelovali sinesteti, ki vidijo barve v {tevilih ali okoli njih.

[ESTI ^UT Propriocepcija je ~ut zavedanja lastnega telesa, ki nam posreduje informacije o polo‘aju udov, dr‘i telesa in ravnote‘ju. Obsega povezovanje ve~ ~utnih dotokov, ki se skupaj spletajo v {esti ~ut. ^e pride do motnje - npr. po mo‘ganski kapi - lahko ~lovek izgubi proprioceptivni ~ut in se ne zaveda ve~, da ima telo. Prehodna izguba tak{nega {estega ~uta pa bi morda lahko pojasnilo za “zunajtelesna do‘ivetja”. z enim spro‘i tudi zaznave v drugem. Sinestet lahko oku{a zvoke ali voha poglede, vidi glasbo v barvah ali do‘ivlja {tevilke tudi s tipom - pravzaprav so znane skoraj vse mo‘ne medsebojne kombinacije. Ljudje s sinestezijo so dele‘ni pozornosti, ker njihove izku{nje

Poskuse so opravili v univerzitetni bolni{nici v Zuerichu. Spremljali so reakcijske ~ase preiskovancev glede na pojavljanje barv sredi ra~unalni{kega zaslona; najprej so preiskovanci uporabljali le levo roko, potem desno. Rezultate so primerjali z reakcijskimi ~asi

Misteriji 19


Z VOKE

LAHKO TUDI VIDIMO

dejo v sprejemne predele, kjer se neobdelane pritekajo~e informacije sestavijo, tako obdelane pa nadaljujejo pot do ve~jih predelov skorje - t. i. asociacijskih obmo~ij. Ko jih dra‘ljaj dose‘e, dobi pomen: ko za~nemo dra‘ljaje povezovati (asociirati) s prej{njimi izku{njami, ustvarjamo svojo lastno zgradbo sveta. Na{e ~utne zaznave temeljno dolo~ajo geni in oblikovanje mo‘ganov, ki poteka od rojstva. Ko odrastemo, imamo dobro ute~ene ‘iv~ne poti, ki prena{ajo ~utne informacije. S pogosto uporabo lahko dose‘emo izrazitej{i razvoj dolo~enih mo‘ganskih predelov. Glasbeniki imajo tako na primer pribli‘no 25 “normalnih” prostovoljcev, ki so se odstotkov ve~je slu{no obmo~je mo‘nau~ili kombinacij barv in {tevil. Vsi ganske skorje, ki je namenjeno obdelavi sinesteti so bili z levico hitrej{i pri bar- glasbe. vah, ki so jih povezovali z majhnimi Nevroni se v vseh mo‘ganskih pre{tevili, z desnico pa pri tistih, ki so jih delih, ki so vpleteni v zaznavanje, obpovezovali z velikimi. Poskus je po eni na{ajo enako. Teoreti~no je torej pretvorstrani dokazal, da barve za sinestete ba dolo~enega toka elektri~nih impulpredstavljajo dolo~eno velikost, po dru- zov v vidno zaznavo, drugega pa v vogi pa je odkril, da “normalni” ljudje halno, odvisna le od tega, katero skupihranijo majhna {tevila v levi mo`ganski no ‘iv~nih celic tak{en tok spodbudi. polobli, medtem ko shranjujejo velika v Mo‘ganska slikanja so pokazala, da desni, se pravi v tisti, ki obvladuje se za opravljanje iste naloge pri sinematemati~ne sposobnosti. stetih in nesinestetih aktivirajo razli~na mo‘ganska obmo~ja. V enem primeru KALEIDOSKOP [TEVIL se je pri sinestetih med poslu{anjem beBarve, ki jih “vidijo” sinesteti, ko jim sed poleg predela mo‘ganov, povezapoka`ejo {tevilo, ali - v nenega s sluhom, pro‘il tudi katerih primerih - ko zaslidel, zadol‘en za vid. Stro{ijo {um, so pri posameznikovnjak za sinestezije, neku zelo stalne. Vendar pa ni vrolog dr. Richard Cytowic, nujno, da bi se te barve ujeje pri{el {e dlje. S preu~emale z barvami za ista {tevanjem mo‘ganskih posnetvila pri drugem sinestetu. kov je ugotovil, da je pri sinestetih praviloma manj Strokovnjaki pojasnjujeizrazita dejavnost v mo‘jo, da se ~utna zaznava med ganski skorji, izrazitej{a pa prehodom skozi mo‘gane v limbi~nem sistemu (evorazcepi v ve~ razli~nih “kralucijsko starej{em delu mo‘kov”, ki jih obdelujejo razganov, povezanim s ~ustvi li~ni predeli. Pri vidu naprimer obstajajo razli~na ob- Ludwig van Beethoven in spominom). Na temelju mo~ja za barvo, gibanje ali je bil sinestet, ki je glasbo tega trdi, da je sinesteti~no videl kot prelivanje barv. dojemanje dedi{~ina na{ih obliko. davnih prednikov. Mesta, na katerih ~utiSinestezije naj bi bile, pravi, vrsta pramo, se razlikujejo od tistih, s katerimi zaznavamo. Vidni dra‘ljaji najprej pri- zaznavanja, ki ga ve~ina ljudi danes

20

nima ve~. Dejansko so druga slikanja pokazala podobnost med tem na~inom obdelovanja zaznav in njihovim obdelovanjem pri dojen~kih. Pri ve~ini ljudi pa je evolucija poskrbela za razvoj mo‘ganske skorje, s ~imer so pritekajo~e informacije podvr‘ene izrazitemu razvr{~anju - dogajanju, ki vsak stimulus uvrsti na podro~je enega ali drugega ~uta.

KOMBINIRANE ZAZNAVE - ZNAK GENIJA? Doslej {e ni razlage, zakaj se tak{no razvr{~anje “podre” in tako omogo~i sinesteti~no do`ivljanje. A ~eprav v zvezi z razvr{~anjem pri sinestetih po-

Sinestezija velja za dose‘ek, sinesteti tak{no zaznavanje dojemajo kot obstoj v manj omejenem stanju, tak{nem, kakr{nega veliko ljudi lahko dose‘e le umetno, na primer z alkoholom ali mamili. gosto govorijo o “podrtju” ali “nepravilnem delovanju”, je treba poudariti, da ti ljudje nimajo ni~ manj razvitega intelekta. [e ve~: ponavadi so zelo inteligentni. Glasbeni genij Beethoven je dokaz za to trditev. Po Cytowicevih besedah je ena zna~ilnosti sinestezije, da velja za dose‘ek. Tako raziskovalci kot sami sinesteti tak{no zaznavanje dojemajo kot obstoj v manj omejenem stanju, tak{nem, kakr{nega veliko ljudi lahko dose‘e le umetno, na primer z alkoholom ali mamili. Znanstveniki so prepri~ani, da bodo odkritja o temeljih ve~zaznavnosti raz{irili na{e znanje o navadnem, “normalnem” dojemanju. In - kdo ve - morda bo s tem neko~ vsakomur mogo~e dose~i to bogatej{o obliko ~utenja.

D


Zemlja ima magnetno polje, ki sega dale~ v vesolje

Nevidne silnice Zemlje S

on~ev veter gre mimo Zemlje s hitrostjo, ki precej presega 1.500.000 kilometrov na uro. Zahvaljujo~ na{emu magnetnemu polju, se Son~ev veter ustavi in odkloni okrog Zemlje, tako da ga ve~ina ne zadene na{ega ozra~ja povsem naravnost. Zemlja deluje kot zelo velik magnet; enako kot vsak pali~asti magnet ima silnice. Vse, kar je magnetno, tvori nevidne silnice, ki segajo od enega do drugega pola magnetnega predmeta. Silnice so nevidne. Na preprost na~in lahko te nevidne silnice prika‘emo tako, da na papir stresemo ‘elezove opilke, podenj pa damo magnet. Opilki se bodo razporedili okrog magneta in vzdol‘ njegovih silnic. Magnetno polje pali~astega magneta strne opilke v dolo~en vzorec in tak{ne magnetne u~inke ima tudi Zemljino magnetno polje. Zaradi tega kompas vedno ka‘e na sever. Zemljine nevidne magnetne silnice si lahko predstavljamo, ~e si Zemljo zamislimo kot kroglo, v kateri od severnega do ju‘nega pola poteka pali~ast magnet.

Dogodki na Soncu in v magnetosferi lahko spro‘ijo spremembe v elektri~nih in kemi~nih lastnostih ozra~ja, spremembe ozonske plasti, temperatur na velikih vi{inah in razporeda vetrov. se premikajo v njem. Toda ali magnetno polje lahko potisne vsak nabiti predmet, ki prileti mimo? Lahko, ~e je le dovolj mo~no! Dejstvo je, da Sonce na Zemljo ne seva le svetlobe, ampak nam po{ilja tudi

Zemljino magnetno polje se dobro upira Son~evemu vetru: velik del snovi, ki sestavlja ta veter, potisne ob stran, tako da Zemljo obide. Zato delci ne priletijo naravnost v Zemljo.

SONCE IN ZEMLJA STA POVEZANA Na{ega planeta s Soncem ne povezuje zgolj svetloba. Na sliki 2 sta Sonce in Zemlja povezana s tokom nabitih delcev, prihajajo~ih od Sonca. Sonce tvori vro~ plin, ki s hitrostjo milijon in pol kilometrov na uro potuje skozi vesolje ter nosi delce in magnetizem. V bistvu je Zemlja potopljena v Son~evo atmosfero. Spremembe na Soncu vplivajo na tok son~evega vetra. Tako naprimer son~evi plameni - eksplozije, povezane s Son~evimi pegami - izzovejo mo~ne sunke Son~evega vetra. Vesolje okrog na{ega ozra~ja je ‘ivo in dinami~no, ker se Zemljino magnetno polje odziva na spremembe v Son-

NA[E MAGNETNO POLJE STISKA SON^EV VETER Magnetno polje tudi potiska stvari, nabite s stati~no elektriko. Nabiti predmeti se obna{ajo kot lasje, ki se primejo na glavnik, ko smo jih po~esali. ^e se nabiti predmeti gibljejo v magnetnem polju, jih bo polje potiskalo. V zunanjem vesoljskem prostoru so nabiti delci, ki jih potiska Zemljino magnetno polje, ioni in elektroni. Morda se spomnite, da so ioni atomi, ki imajo izbitega enega ali ve~ elektronov. Zemlja ima torej magnetno polje, ki sega dale~ v vesolje. Rekli smo ‘e, da magnetno polje potiska nabite delce, ki

drobne, neznatne delce snovi. Ti delci se med pribli‘evanjem Zemlji gibljejo zelo hitro. Pravzaprav se gibljejo tako zelo hitro, da jim znanstveniki pravijo Son~ev veter. Son~ev veter “stiska” Zemljino magnetno polje. Kot prikazuje slika 1, se magnetne silnice na son~ni strani Zemlje (levo) stisnejo, na osojni strani na{ega planeta - tisti, ki je obrnjena stran od Sonca (desno) - pa se raztegnejo, kot bi jih veter hotel odpihniti.

~evem vetru. Medsebojno delovanje Son~evega vetra in plazme v magnetosferi deluje kot elektri~ni generator, ki globoko v magnetosferi ustvarja elektri~na polja. Slednja porajajo splo{no kro‘enje plazme v magnetosferi in ne-

Misteriji 21


N EVIDNE

SILNICE

Z EMLJE netosfero. Energija Son~evega vetra vstopi v magnetosfero, se tam kopi~i in se sprosti v nenadnih valovih. Verjetno je na{ sosednji planet Mars, ki ima zelo {ibko magnetno polje ali ga sploh nima, v vesolje izgubil veliko nekdanjih oceanov in ozra~ja. Izgubo je, vsaj deloma, povzro~il neposredni vpliv Son~evega vetra na Marsovo zgornjo atmosfero. Tudi drugi bli‘nji planetni sosed, Venera, nima omembe vrednega magnetnega polja. Domnevajo, da je Venera izgubila v vesolje skoraj vso vodo, v najve~ji meri zaradi ablacije, ki jo je povzro~il Son~ev veter.

ZEMLJEVID MAGNETOSFERE

katere elektrone pospe{ijo do velikih energij. Med obdobji sunkov Son~evega vetra mo~ni magnetni viharji pro‘ijo v bli‘ini Zemlje ‘ivopisane avrore (polarni sij), radijske in televizijske motnje, izpade na elektri~nih vodih, navigacijske te‘ave na ladjah in letalih z magnetnimi kompasi ter okvare satelitov in vesoljskih plovil. Dogodki na Soncu in v magnetosferi lahko spro‘ijo tudi spremembe v elektri~nih in kemi~nih lastnostih ozra~ja, spremembo ozonske plasti, temperatur na velikih vi{inah in razporeda vetrov. ^e na{ega magnetnega polja ne bi bilo, bi Son~ev veter odpihnil Zemljino ozra~je.

22

Kot smo ‘e povedali, gre Son~ev veter mimo Zemlje s hitrostjo, ki precej presega 1.500.000 kilometrov na uro. Zahvaljujo~ na{emu magnetnemu polju, se Son~ev veter ustavi in odkloni okrog Zemlje, tako da ga ve~ina ne zadene na{ega ozra~ja povsem naravnost. Ultravijoli~ni ‘arki v Son~evi svetlobi ionizirajo zgornjo atmosfero, ustvarijo elektri~no prevodno ionosfero in vir plazme za mag-

Slika 3 prikazuje zemljevid nekaterih glavnih predelov zemeljske magnetosfere, ki so jih znanstveniki identificirali. Ko Son~ev veter pride do Zemlje, se sre~a z njenim magnetnim poljem. Ve~ino drobnih delcev v Son~evem vetru potisne okrog Zemlje prav to magnetno polje. Tako za~nejo svoje potovanje po krivulji, imenovani “{okovni lok”. Enako kot voda pred ~olnom ustvari ukrivljen val, ustvari Son~ev veter krivuljo pred Zemljo. Po prehodu skozi {okovni val {okovnega loka veter ste~e okrog magnetosfere in se raztegne v dolg rep. Kljub temu del delcev iz Son~evega vetra pronikne skozi magnetno pregrado in se ujamejo znotraj nje. Delci Son~evega vetra prav tako zletijo skozi


NEVIDNE

SILNICE

ZEMLJE

lijakasti odprtini (zaklopki) na severnem in ju`nem te~aju ter pri tr~enju v zgornjo atmosfero sprostijo velikansko energijo. Severni in ju`ni sij (avrora) sta viden dokaz tega prenosa energije med Soncem in Zemljo. Delci potem sledijo poti, ki gre okoli Zemlje v nekak{ni ovojnici; krivuljo imenujemo “magnetna ovojnica”. Ti

delci se pome{ajo z drugimi delci, ki pridejo iz zemeljske ionosfere, in napolnijo magnetosfero. Veliko drobnih materialnih delcev v zemeljski magnetosferi ne izvira iz Son~evega vetra. Prihajajo z Zemlje. Na{

planet lahko dvigne zra~ne delce v vesolje in med dvigovanjem tja se nabijejo.

POSLEDICE LAHKO ^UTIMO VSI ZEMLJANI Kot smo videli, magnetosfera varuje Zemljino ozra~je pred Son~evim vetrom. A {e kljub temu nekaj energije Son~e-

vega vetra prodre v na{o magnetosfero in atmosfero ter lahko povzro~i, da se del~ek na{ega ozra~ja izgubi v vesolje. To izgubljanje ozra~ja moramo razumeti, ~e ho~emo razumeti okoljsko stabilnost Zemlje skozi dolga ~asovna obdobja. Energija Son~evega vetra lahko v na{i magnetosferi povzro~i tudi tako imenovane viharje vesoljske plazme. Tak{ni viharji povzro~ajo komunikacijske motnje in odpovedi znanstvenih satelitov. Spro‘ijo lahko tudi po{kodbe elektri~nega omre‘ja na zemeljski povr{ini. Velik vesoljski vihar je leta 1989 na zemeljskem povr{ju povzro~il tokove,

zaradi katerih se je zru{il kanadski elektrosistem Hydro-Quebec. Zaradi tega je 6 milijonov ljudi v Kanadi in ZDA 9 ur ostalo brez elektrike. Isti vihar je zakrivil napihnjenje ozra~ja in pred~asni premik satelita LDEF na ni‘jo orbito. Oddelek za fiziko vesoljske plazme v letalskem centru Marshall se posve~a preu~evanju zemeljske magnetosfere in magnetosfer drugih planetov. Delo na tem oddelku bo vesoljski agenciji NASA pomagalo predvideti viharje vesoljske plazme in tako zavarovati satelite in elektri~ne sisteme. Hkrati pa bo pomagalo tudi ohraniti pomemben del Zemljinega okolja.

D

Misteriji 23


Ali je Mars, ~e bi bil ‘iv planet, zaradi tega nujno nevaren?

Se bojimo tujega ‘ivljenja? N

a prvi pogled se zdi logi~na trditev, da organizmi, ki so se razvili na Marsu, ne bi mogli pre‘iveti na Zemlji. Toda narava je polna presene~enj. Deinococcus radiodurans je organizem, ki so ga odkrili v jedrskih elektrarnah - toksi~nem okolju, ki na Zemlji obstaja {ele nekaj desetletij. Mikrob so odtlej odkrili tudi v naravnem okolju, na primer v suhem jezerskem dnu. Suhi kanali, ‘lebovi, bakterijam podobni organizmi, fosilizirani v kamnu - vse to nakazuje, da bi na Marsu lahko kdaj obstajalo ‘ivljenje in hkrati dopu{~a mo‘nost, da bi bila dolo~ena oblika ‘ivljenja na Rde~em planetu prisotna tudi danes. “Seveda se spra{ujemo, kak{no je tveganje,” pi{e dr. John D. Rummel, sodelavec vesoljske agencije NASA, zadol`en za planetarno za{~ito.” Konec koncev se vse bolj zavedamo `e sposobnosti zemeljskih mikrobov in njihovih zmogljivosti v ekstremnih okoljih - da niti ne omenjam gro`nje, ki jo sicer nenevarne klice predstavljajo za ljudi z oslabljeno imunostjo. Upo{tevaje vse to se mi zdi zelo o~itno, da je treba pri odpravah na cilje, kjer se lahko skriva `ivljenje, po vrnitvi uporabljati stroge ukrepe za prepre~itev kontaminacije. Vsekakor je treba biti pri razmi{ljanju previden. @al je res, da se je vedno lahko nor~evati iz stvari, ki jih ~lovek ne razume. In vedno je preprosto spregledati gro‘nje, ki se {e niso dvignile nad obzorje. Pri tehtanju mo‘nosti vzvratne kontaminacije (prina{anja mikrobov na Zemljo npr. z Marsa) je treba predvsem upo{tevati mo‘nost, da dolo~en planet sploh je gostitelj ‘ivljenja. Ni nam treba posebej poudariti, da o tem, ali ‘ivljenje na Marsu je ali ga ni, ne vemo ni~. Pa tudi ~e obstaja, ne vemo, ali je dovolj razprostranjeno, da bi ga zajeli z vzor-

24

Pri odpravah na cilje, kjer se lahko skriva ‘ivljenje, je treba po vrnitvi uporabljati stroge ukrepe za prepre~itev kontaminacije. cem s povr{ine. Rezultati Vikinga razkrivajo, da je na Marsu ve~ino ~asa zelo mraz in zelo suho, toda po drugi strani na njegovem povr{ju vendarle ni vedno mraz in tudi ni vedno suho, kot so pokazali novi posnetki Marsovega Global Surveyorja. In naj vas spomnim, da je znanost odkrila ‘ivljenje v globokomorskih hidrotermalnih izvirih na Zemlji {ele sedem mesecev po pristanku Vikinga I na Marsu! Mars pa je ogromen. V resnici smo {ele popraskali po njegovi skorji. Zato bi ~isto lahko bil ‘iv planet. In ~e je res? Je nujno, da bi bil zaradi tega nevaren? Komajda. ^e na Marsu je ‘ivljenje, bi lahko bilo sorodno tistemu na Zemlji (zaradi naravne izmenjave materiala ob udarcih velikih gmot) ali pa brez vsakr{ne sorodnosti z njim. V obeh primerih bi bila pri vzorcih, prihajajo~ih z

0,5 mikrometra

Umetno obarvana slika prikazuje presek Deinococcusa radioduransa, organizma, ki so ga odkrili v jedrskih elektrarnah - toksi~nem okolju, ki na Zemlji obstaja {ele nekaj desetletij. Ta elektronskomikroskopski posnetek prikazuje bakterijo v 60.000-kratni pove~avi. Temne okrogle strukture so vklju~ki neznane sestave.

Marsa, potrebna preprosta previdnost. Trenutna politika NASA, kot jo priporo~a Nacionalni raziskovalni svet ZDA, ni ekstremna. Temelji na pametnem na~elu, da je treba vzorce z Marsa zadr‘ati, dokler znanstveniki ne potrdijo, da ne vsebuje biolo{kih nevarnosti. ^e je ‘ivljenje na Marsu sorodno ‘ivljenju na Zemlji, bi bilo razmeroma lahko dokazati, da ni nevarno (~e bi seveda sploh imeli to sre~o, da bi z vzorci na Zemljo prinesli tudi kaj ‘ivega). A hkrati ne smemo pozabiti, da so mnogi zemeljski organizmi, ki se sicer niso razvili kot bolezenski (npr. glivica ergota, bakterija botulizma), vseeno nevarni. In seveda obstajajo organizmi, ki niso {kodljivi za ~loveka, a lahko povzro~ajo {kodo, tako okoljsko kot gospodarsko. Pa vendar sli{imo mnenja, da marsovsko ‘ivljenje, nesorodno zemeljskim organizmom, ne bi moglo povzro~ati nobene {kode. Kako lahko kdo trdi kaj tak{nega, ko pa z ‘ivljenjskimi oblikami, ki niso povezane z zemeljskimi, nimamo popolnoma nobenih in nikakr{nih izku{enj? Zadr‘anje in testiranje sta smiselna ukrepa, zakaj ju ne bi uporabili? Zakaj ne bi poskusili na preprost na~in prestre~i mo‘nih neprijetnosti? Kako bodo drugi presojali koristi raziskovanja Marsa, ~e nimamo niti preprostih varnostih ukrepov za prepre~itev morebitnih {kodljivih posledic? Zelo strogo, domnevam. Racionalen program zadr‘evanja in testiranja bionevarnosti bo omogo~il ugotovitev varnosti dobljenih vzorcev, po drugi strani pa bomo tako najla‘je ugotovili, ali na Marsu obstaja ‘ivljenje. Glasni argumenti ene (“Vzorci z Marsa nas bodo vse pomorili!”) ali druge strani (“Nevarnost vzvratne kontaminacije je blodnja!”) ni~ ne prispevajo k diskusiji o ustreznih in preudarnih varnostnih ukrepih v zvezi s pomembnim in zanimivim znanstvenim projektom.

D


VODNIK PRAKTI^NE AROMOTERAPIJE

ZDRAVA SREDOZEMSKA PREHRANA

PRIKRITA ZGODOVINA ^LOVE[KE RASE

ZATON PROMETEJEVE DOBE

^ESEN, ^UDE@NO HRANILO

To, kar znanost spoznava za resni~no zdravo hrano, jedo ljudje ob Sredozemskem morju ‘e od nekdaj: zelenjavo, pusto meso, ribe, za~inijo z olj~nim oljem in ~esnom ter vrsto imenitnih za~imb. Ve~ kot 100 receptov.

Knjiga opisuje nenavadne izkopanine, predmete, ki jih v muzejih skrivajo v depojih; strokovnjaki ne znajo razlo‘iti njihovega porekla. Knjiga seznanja s predmeti, katerih starost ocenjujejo na milijone let, ~eprav je ~love{ka rasa uradno stara {ele 100.000 let.

Soodvisnost `ivih bitij je nelo~ljiva in vseobsegajo~a. ^lovek je sam po sebi `ivi dokaz kozmi~ne inteligence, ki dokazuje, da je celota skrita v vsakem od njegovih delov in katere zavest je sestavni del univerzuma. Knjiga vse to pojasnjuje na razumljiv na~in.

Najsodobnej{a znanstvena spoznanja iz 2000 raziskav o neverjetni zdravilni mo~i te ‘e tiso~letja znane rastline in njenem vplivu na resnej{e bolezni sodobnega ~asa...

Cena: 2.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Cena: 3.900 SIT

Cena: 3.900 SIT

Cena: 1.900 SIT

Cena: 5.500 SIT

KOZMOBIOLOŠKI KOLEDAR

Davno izro~ilo in najnovej{e terapevtske informacije o rastlinskih eteri~nih oljih, ki jih lahko kupimo v vsaki bolje zalo‘eni trgovini z naravno kozmetiko. Enostavni napotki za odpravljanje stresa, zdravljenje bolezni, obogatitev ~utov, masa‘o in kopeli.

USODA DU[ Ameri{ki mojster hipnoterapije Michael D. Newton je na podlagi {tevilnih seans pri{el do novih odkritij o usodi du{ in to popisal v ve~ kot 500 strani debeli knjigi, ki v obliki intervjujev odstira pogled v skrivnost zasmrtja. Knjiga je ameri{ka uspe{nica.

ZDRAVILNA ENERGIJA DREVES Vonjajte in oku{ajte popke in drevesni sok, prislanjajte u{esa in poslu{ajte notranji {epet debel. Spoznajte na~ine in vaje za zajemanje zdravilne energije dreves v gozdu, go{~avi ali na vrtu, ne glede na to, kje ‘ivite. Cena: 4.900 SIT

KOZMOBIOLO[KI KOLEDAR Preglednica Luninih men od leta 1965 do leta 1980, s katerimi je mogo~e dolo~iti Lunino meno ob rojstvu in s tem kozmobiolo{ko ovulacijo, nespremenljiv plodni ~as vsake ‘enske, pa tudi spol otroka. Cena: 1.900 SIT

^ESNOVE JEDI S ~esnom je mogo~e prepre~iti sr~ne in ‘ilne bolezni, ~esen krepi imunost, premaguje klice... Vsakdanje u‘ivanje je najmanj, kar lahko storimo za svoje zdravje. V knjigi ^esnove jedi je ve~ kot 100 receptov. Cena: 2.900 SIT

TELO KLI^E PO VODI

ZDRAVILNI ^AJI IN NASVETI

Zdravnik internist F. Batmanghelidj dokazuje, da si lahko zdravje mo~no izbolj{amo s pitjem navadne vodovodne vode. Medicinsko utemeljeno.

^ajne me{anice za vse vrste tegob in {e nasvete, s katerimi se jih da olaj{ati, je zbral v svoji knjigi starosta slovenskih zeli{~arjev Jo`e Toma`in~i~. V knjigi je ve~ kot 100 izbranih receptov in na stotine nasvetov.

Cena: bro{irane 2.900 SIT trdo vezane knjige 3.900 SIT

KAKO VIDIMO, BEREMO IN IZBOLJ[AMO AVRO

KAKO ODKRIJETE VA[A PREJ[NJA @IVLJENJA

KAKO SE NAU^IMO AVTOMATSKEGA PISANJA

KAKO POVE^AMO SAMOZDRAVILNE SPSOBNOSTI

Priro~nik za spoznavanje avre in razlage, kako se jo nau~imo gledati in spoznavati njen pomen; kako nam avra ka‘e na podlagi bioenergijskih zevov du{evno in telesno stanje.

Priro~nik korak za korakom vodi do znanja, kako se sami, brez terapevta, spustimo v prej{nja ‘ivljenja in odkrijemo vzroke morebitnih bolezni, preganjavic, stisk, ki izvirajo iz davnine.

Sami lahko veliko storimo za svoje zdravje. Prisluhnimo naravi. Napotki za klistiranje, post, telesno vadbo in savnanje. Kako, koliko in kdaj naj bi jedli, da bi spremenili svoj svet zdavja.

Cena: 1.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Priro~nik, ki vas pou~i, kako prek avtomatskega pisanja vzpostavite stik z Vi{jim jazom, ki vas vodi in vam svetuje, komunicirate z drugimi bitji, ki vam posredujejo razli~ne informacije, dobite odgovore... Cena: 1.900 SIT

PRIPORO^AMO: • Sanjska knjiga (1.900 SIT), • Napovedovanje usode z igralnimi kartami (2.900 SIT ), • Radiestezija (1.900 SIT), • Bioenergija (1.900 SIT), • Ugankarski slovar I+II (4.980 SIT), • Zdrava nose~nica (1.700 SIT), • Varujmo srce (1.700 SIT), • Huj{ajmo (knjiga in kaseta 1.900 SIT), • Ri` na 100 na~inov (1.900 SIT), • Recepti za biohrano (1.600 SIT), • Bio kruh in pecivo (1.600 SIT), • Kuhinja Zlatega polja (1.900 SIT) • Kuhinja Zlatega polja - Ka{e (2.900 SIT), • Kuhinja Zlatega polja - Od polente do kuskusa (2.900 SIT)

Cena: 1.900 SIT

^UDE@ OLJ^NEGA OLJA Priro~nik z razlagami, kako olj~no olje varuje pred artritisom, sr~no‘ilnimi boleznimi in rakom na dojki. Ameri{ka uspe{nica na podlagi rezultatov {tevilnih raziskav vodi v svet zdrave in okusne prehrane, ki varuje zdravje. Cena: 1.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

KAKO VPLIVAJO OSEBNA [TEVILA

POTOVANJE DU[

S pomo~jo {tevil, vsako ima svoj pomen, lahko bolje spoznamo sebe in ljudi, ki nas obkro‘ajo. [tevila nam lahko pomagajo ustvariti lep{e ‘ivljenje, z njimi lahko pokukamo v preteklost, razumemo sedanjost in na~rtujemo prihodost.

V knjigi najdemo odgovore na ve~na vpra{anja, kaj se dogaja z du{o, ko ~lovek umre, bodisi naravne bodisi nasilne smrti. Kdaj in kako se du{a odlo~i, da pride v ~lovekovo telo? Kaj se dogaja z du{o med dvema ‘ivljenjema?

Cena: 2.900 SIT.

Cena: 3.300 SIT

Knjige naro~ite z naro~ilnico, natisnjeno na naslednji strani. Vse knjige prodajajo tudi v trgovini AUREA - BTC, hala A, tel.: 01/541-17-60.

Misteriji 25


PRODAJA PO PO[TI

KOZAREC PROTI STRESU

KOZAREC 2000 Ro~ni izdelek roga{kih steklarjev. Na dnu kozarca je vtisnjen simbol magic life, ki daje pija~i desnosu~no energijo in s tem vitalnost. Kozarec 2000 je predvsem namenjen pitju vode, ki se v njem vitalizira. Alkoholne pija~e, ki jih pijete iz kozarca, ne omamljajo. Iz njih ne pijte piva, ker povsem izgubi okus. 2.900 SIT

S pitjem vode iz kozarca proti stresu, ki ima rde~ informacijski pe~at, si lahko pomagamo pri prekomernem stresu, ~e popijemo na dan vsaj pet do {est kozarcev vode. Priporo~ljivo je, da popijemo kozarec ali dva ‘e zjutraj na te{~e in vedno kake pol ure pred obrokom in kaki dve uri po obroku. Tudi zadnja stvar, ki jo zau‘ijemo pred spanjem, naj bo kozarec vode. 3.800 SIT

KOZAREC ZA HUJ[ANJE V kompletu, ki je namenjen huj{anju zaradi bolj{ega zdravja, je razen kozarca, v katerega so vsevane enake informacije kot v Kozarec 2000 in dodane {e tiste, ki naj bi zmanj{evale ‘eljo po hrani, tudi kaseta, katere poslu{anje zmanj{uje potrebo po hrani, in knji‘ica, v kateri je razlo‘eno, kako se je treba hraniti in zakaj je treba ve~ piti... 3.800 SIT

KROGLA ZA HLADILNIK S kroglo za hladilnik lahko dose‘emo, da hrana v hladilniku ostane dalj ~asa sve‘a in se njena uporabnost podalj{a vsaj za ~etrtino. Storiti ni treba prav ni~ drugega kot kroglo za hladilnik, ro~no narejeno iz kristalina jantarjeve barve, postaviti v hladilnik. In ‘e deluje. 7.200 SIT

SOLNA LU^ Solna lu~ izredno ugodno deluje na po~utje in zdravje, saj seva negativne ione in oddaja v prostor ‘ivljenjsko pomembno desnosu~no bioenergijo, s katero se, ~e je potrebno, napolni vsako telo. Njeno blagodejno delovanje je priporo~ljivo predvsem ob televizorjih, ra~unalni{kih ekranih, mobilnih telefonih, patogenih sevanjih... V prodaji po po{ti, so naprodaj te`ke: a) 2 - 3 kg 10.900 SIT b) 3 - 4 kg 11.815 SIT in c) 4 - 5 kg 13.900 SIT

26

KRISTALINSKA KROGLA Krogla zagotavlja, da se energija okrog nje su~e desno (preverite z nihalom). V radioni~ni delavnici so ji vsevane informacije, ki razen dobre volje vzbujajo v ljudeh tudi odpornost proti {tevilnim boleznim. Osem centimetrov velika krogla deluje v premeru treh metrov. Poznavalci jih postavijo na ra~unalnik, na delovno mizo, predvsem pa na no~no omarico. 6.900 SIT

MAGIC LIFE Plasti~na plo{~ica posebnih oblik zaradi svoje oblike zajema energijo iz okolja in jo oddaja v neposredno bli‘ino. Plo{~ica je kodirana z orgonskimi sevalniki in nam pove~a energijo in {~iti pred sevanji, ~e jo nosimo na vrvici okoli vratu ali v prsnem ‘epu. 990 SIT

BAKRENA PLO[^ICA Nalepimo jo na hrbtno stran ure, ob stiku s ko‘o zmanj{uje bole~ine pri revmi in artritisu, zavira tudi nekatere druge bolezni. Plo{~ica ima vtisnjen simbol magic life, ki zajema prosto energijo iz okolja, v njo pa so z orgonskim sevalnikom vsevane informacije za bolj{e po~utje. Na voljo sta dve velikosti, premer a) 24 mm in premer b) 28 mmm. 2.200 SIT

SKODELICA MISTERIJI ^rna skodelica za belo kavo z napisom Misteriji in risbo vesoljca (enako kot na majici). 590 SIT


PRODAJA PO PO[TI

REVITALIZATOR VODE

NEVTRALIZATOR SEVANJA

Da bi lahko vso hi{o oskrbeli z vodo, ki je primerna za pitje, hkrati pa prepre~uje nastajanje vodnega kamna, zmanj{uje porabo pralnih in ~istilnih sredstev, prija rastlinam in ‘ivalim, v sistem hi{ne vodovodne napeljave vgradimo revitalizator Hydronic, ki s pomo~jo natan~no definiranih kod oziroma informacij spremeni nekatere fizikalne lastnosti vode, ki tako postane bolj omo~ljiva in bolj podobna ~isti vodi v naravi. Priklju~ek 3/4”. Informacije in prodaja: 041/727-899.

Mala ~rna plo{~ica Bioguard, narejena iz feromagnetnega materiala in ustrezno kodirana, odli~no {~iti pred sevanjem mobilnih telefonov in celo dodatno stimulira bioelektromagnetno polje, torej avro ~loveka. Prilepimo jo na hrbtno stran telefona ~im bli‘je anteni ali na rob ra~unalni{kega ekrana. 2.500 SIT

BAKRENE ZAPESTNICE

CEV ZA AKVARIJ Vodo v akvariju lahko mo~no izbolj{amo s cevjo za akvarij. Iz kristalina izdelana steklena cev je kodirana, da spremeni nekatere fizikalne lastnosti vode tako, da ta bolj ustreza ribam. Najbolj{i znak delovanja kodirane cevi je bolj ~ista voda in splo{na pove~ana kondicija ‘ivlja. 4.900 SIT

ATLANTIDSKI PRSTAN IN PLO[^ICA Sta srebrna, oblikovana tako, da posebni liki sprejemajo in oddajajo kozmi~no energijo in s tem {~itijo pred negativnimi sevanji. Ugodno delujejo na zdravje in dobro po~utje, prepre~ujejo nesre~e. Oblika prstana izhaja iz davnine, saj so u~inki likov, ki so skrbno vdelani v celjski srebrni nakit, znani ‘e iz ~asov faraonov. Velikosti prstana: od 16 do 26 mm notranjega premera. prstan 7.000 SIT plo{~ica 7.000 SIT

^AKRINA MAJICA ^akrine majice iz Avstralije. Telesu dovajajo bioenergijo s pomo~jo mo~nih nihanj nenavadno ‘ivih barv (njihove intenzivnosti se na papir ne da natisniti) in tako polnijo avro in bolj{ajo zdravje. Velikosti S, M, L, XL, XXL. 14.900 SIT

Zmanj{uje ali odpravlja bole~ine, ki jih povzro~ajo revma, artritis, i{ijas, lumbago, igranje tenisa, golfa, ko{arke... Mnogi, ki nosijo zapestnico, zmanj{ajo ali pa celo opustijo jemanje protibole~inskih zdravil in tako veliko naredijo za svoje zdravje. Velikosti zapestnic: od 15 do 19 cm premera. Naprodaj so tudi posrebrene ali pozla~ene. a) navadna 2.900 b) posrebrena 4.900 c) pozla~ena 9.600 in d) pozla~ena z gravuro 12.500 SIT

AJDOV VZGLAVNIK Ajdov vzglavnik je napolnjena s 3,3 kilogrami lu{~in biolo{ko pridelane ajde, velik 70 x 50 cm. Lahko ga poljubno oblikujete in si sami dolo~ite najprimernej{o vi{ino. Se ne greje in je zelo zra~en. Primeren je za vse ljudi, predvsem pa za tiste, ki imajo bole~ine v vratu, glavi, hrbtenici... 9.800 SIT

Naro~ilnica Misteriji Naro~am izdelke:

pla~al bom po povzetju s kartico EU LB {t. kartice: veljavnost do:

koli~ina

cena

{t. ~lanske kartice: AMEX podpis:

ime in priimek: ulica in hi{na {tevilka: po{tna {tevilka, po{ta: kraj, datum, podpis: Naro~ilnico po{ljite na naslov: Ara, [martinska 10, 1000 Ljubljana tel.: 01/431-20-25, faks: 01/230-16-27, e-mail: ara @zalozba-ara.si Vsi izdelki so naprodaj tudi v trgovini AUREA BTC, hala A Ljubljana tel. 01/541-17-60

Misteriji 27


PRODAJA PO PO[TI

BLAZINA IZ PIRINIH LU[^IN

RADIESTEZIJSKA NIHALA Karnak (a) (nova oblika), Izis (b) - 6 in Izis (c) - 4 (oba novej{a oblika) so med najbolj znanimi radiestezijskimi nihali. Nihali Izis sta poimenovani po egiptovski boginji Izidi, primerke tako oblikovanih nihal so na{li v izkopanih egiptovskih sarkofagih. Uporabljamo jih za preiskavo {kodljivih sevanj, iskanje vode, izbiranje primerne prehrane, doziranje, pa tudi za diagnosticiranje. Cena posameznega nihala: 4.200 SIT

a

c

b

TESLOVA PURPURNA PLO[^A Deluje s svojim indukcijskim magnetnim poljem biostimulativno na celi~ne procese, pove~uje izmenjavo plinov, krepi regenerativne procese in mikro cirkulacijo v obolelem tkivu. Uporabljamo jo zjutraj in zve~er po dvajset minut, tako da jo postavimo na obolela mesta in jo pritrdimo z obli‘em. Lahko uporabljamo tudi dve plo{~i, postavljeni druga proti drugi. Pomaga tudi proti nespe~nosti. (Prilo‘ena natan~na navodila, velikost plo{~e: 50 x 85 mm). 3.900 SIT

Pirine lu{~ine ‘e od nekdaj uporabljamo za polnjenje blazin. Ker se tak{na blazina idealno prilega vratu in glavi, zelo dobro ohranja toploto in ima masa‘ni u~inek ter pospe{uje prekrvitev, je idealna za vrat in hrbtenico. Tehta nekaj ve~ kot kilogram in jo lahko oblikujemo po svoji volji. Velika je 35 x45 cm. 4.900 SIT

RADIESTEZIJSKI PRIBOR

Plastificirana rozeta in nihalo z vre~ko sestavljata kpomplet za radiestezijsko delo. Na rozeti je {est razli~nih skal za ugotavljanje energetske frekvence prostora, predmetov in oseb, za ugotavljanje radiestezijskega potenciala, vitalnih energij, primernosti hrane, pija~, ~ajev, zdravil, zemeljskih sevanj in vibracij... Na hrbtni strani rozete so natisnjena natan~na navodila. 4.900 SIT

POSODA ZA DOMA^E LJUBLJENCE

KAK[NA VODA TE^E IZ PIP? Teste opravlja Firbas Peter, univ.dipl.biol., zasebni raziskovalec, po metodi, ki jo med drugim priznava Zakon o vodah ZDA in je priznana metoda tudi v EU. Namenjena je za ugotavljanje kakovosti pitnih, industrijskih in drugih voda. V tej rubriki iz {tevilke v {tevilko na{ega mese~nika objavljamo rezultate biolo{kih testov (Test Allium), s katerimi ugotavljamo, v koliko celicah preizku{ana voda, s snovmi ki so v njej neraztopljene, po{koduje kromosome v novozraslih koreninicah ~ebule. Kolikor ve~ kromosomov voda po{koduje, toliko manj je primerna za u`ivanje, napajanje, zalivanje... Ko to vodo prelijemo v modri kozarec, se njena strupenost mo~no zni`a, kot ka`e spodnja preglednica. Kraj, kjer je bil odvzet vzorec pitne vode

% genotoksi~nosti vode

% genotoksi~nosti revitalizirane vode

Dom‘ale, Ljubljanska cesta Ljubljana, Pov{etova ulica

12,19 15,53

10,76

Celje, Celov{ka 10

18,75

11,76

Maribor, Pri Treh ribnikih

12,71

8,03

Kranj, Britof 184

17,39

9,32

Ptuj, Pre{ernova 10

19,81

10,16

28

Komplet je sestavljen iz posode in steklenice za dva litra vode. Primeren je za ma~ke in majhne ku‘ke, ki ‘ive v stanovanju. Kolikor spijejo, toliko nove vode se nate~e v posodo. 3.900 SIT S kartico Kluba za zdravo `ivljenje, ki jo imajo vsi naro~niki na revijo Misteriji, odobravamo 10% popust za vse izdelke, ki so objavljeni na straneh prodaje po po{ti!


Zdravljenje z visokospecifi~nimi spektri ultraob~utljivih nihanj

Informacije zbri{ejo bolezen Z

dravljenje z informacijami po~asi dobiva svojo domovinsko pravico tudi v Sloveniji. Tokrat ne poro~amo o kakem zdravilcu, ki na znanstveno razumljiv na~in dokazuje svoje sposobnosti zdravljenja, marve~ se z zdravnikom dr. Lojzetom Medvedom, akupunkturologom, specialistom za fizikalno in rehabilitacijsko medicino, pogovarjamo o zdravljenju z bioresonanco, fizikalnim zdravljenjem, ki temelji na dejstvu, da je mogo~e z visokospecifi~nimi spektri ultraob~utljivih nihanj, ki so tako {ibka, da jih lahko poimenujemo informacija, pozdraviti {tevilne bolezni; pri tem je pomembno, da odpravimo tudi vzroke in ne le simptome, a v telo ne pose‘emo z nobeno kemi~no snovjo. Bioresonan~no zdravljenje je ~estokrat uspe{no tudi

Z bioresonanco, fizikalnim zdravljenjem, nihanji, ki so tako {ibka, da jih lahko poimenujemo informacija, je mogo~e pozdraviti {tevilne bolezni. tedaj, ko je zdravljenje po metodah ortodoksne medicine neuspe{no. Bolnika ne obremenjuje, ni bole~e in je primerno tudi za otroke. Stranskih u~inkov ni. Seveda pa so tudi pri tej terapiji meje. Ni mogo~e zdraviti nekaterih psihi~nih in genetskih motenj, ni mogo~e zdraviti raka, ne da se dosti pomagati pri huje obrabljenih sklepih, lahko pa vse te bo-

Dr. Lojze Medved natanko ugotavlja obolelost tako, da s pomo~jo elektrode, ki jo prislanja na akupunkturne to~ke na rokah in nogah, ugotavlja energijski nivo posameznih organov.

lezni laj{a. Dr. Lojze Medved v svoji zasebni ambulanti, kjer domuje zadnja generacija Bicomov, naprav za bioresonan~no zdravljenje, zdravi le tiste bolezni, ki jih zdravijo v zdravili{~ih. Med njimi je zelo veliko ljudi s hudimi alergijami. - Menda je bioresonan~no zdravljenje najbolj uspe{na in atraktivna oblika prav pri zdravljenju alergij. To je najbolj uspe{na in edina oblika zdravljenja, ker alergije dejansko ne le zdravimo, marve~ jih tudi pozdravimo. Zdravljenje je le‘anje v naslanja~u, z elektrodo v roki, ki v telo odvaja krmilna nihanja iz organizma v Bicom bioresonan~no napravo. Tej zdravnik vklju~i izbrani program, da prepoznava prihajajo~e bolezenske frekvence in jih zrcalno obrne in skozi elektrodo, ki je podlo‘ena pod hrbet, vra~a v telo, kjer se nihanji izni~ita. To je zdravljenje, pri katerem ni tveganja.

- Na kaj vse pa so ljudje alergi~ni? Na vse mogo~e, na cvetni prah, kovine, pr{ice, hrano..., v~asih pri kom naletim tudi na 50 alergenov.

Misteriji 29


ZBRI { EJO BOLEZEN

podrejo usklajenost krmilnih nihanj, zaradi ~esar nastane obolenje. To potrjuje tezo, da ima vsaka snov in tudi vsak ‘iv ali ne‘iv sistem v na{em kozmosu poleg kemijsko materialnega tudi fizikalno informacijski sistem.

@leze z notranjim izlo~anjem

Srce

Tanko ~revo

@ol~ni mehur

Ledvica

Mehur, prostata, jaj~niki

Parenhim-sr~ika organov

Sistem alergije

Cirkulacijski sistem

@iv~ni sistem degenerac.

Leva roka

Degenerirane ma{~obe

Ko‘a

Degenerac. skeletnega veziva

Leva noga

@elodec

Mehur, prostata, jaj~niki

Ledvica

@ol~ni mehur

Degenerirane ma{~obe

Ko‘a

Degenerac. skeletnega veziva

@elodec

Degenerac. sklepov-kosti

Na ekranu se ob meritvah izpisujejo energijske vrednosti posameznih organov in ka‘ejo morebitno obolelost in stopnjo bolezni.

Debelo ~revo

Tanko ~revo

Srce

Parenhim-sr~ika organov

Sistem alergije

Cirkulacijski sistem

@iv~ni sistem degenerac.

Debelo ~revo

Plju~a

Limfni sistem

@leze z notranjim izlo~anjem

100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0

Desna noga

Le-Jetra

100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0

100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0

Desna roka

Vranica-‘leza slinavka

100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0

- Kak{no vlogo imajo ta nihanja? Pravimo jim kar krmilna nihanja in so v telesu potrebna za vzdr‘evanje zdravega stanja, za krmiljenje fiziolo{kih procesov. Ti procesi lahko delujejo pod vplivom mehanskih dra‘ljajev od zunaj in kemi~nih snovi, torej vode, hrane, svetlobe, zvokov, Schumannovih valov, te‘nosti itd. Razli~ni vplivi lahko

Degenerac. sklepov-kosti

- Ali tudi najhuj{e oblike alergij, tiste, s katerimi se spopadajo v visoko organiziranih in{titucijah z zdravili z velikim tveganjem, zdravite brez najmanj{e nevarnosti za bolnike? Da. In to zelo uspe{no. - Kot vemo znanost deli alergije na ve~ tipov, na takoj{nji tip alergije, na citotoksi~ni tip, na imunokompleksni tip in na celi~no posredovane reakcije poznega tipa. Se je mogo~e z bioresonanco zoperstaviti vsem tipom? Da. Seveda.

Plju~a

- Je veliko ljudi alergi~nih na te snovi? Vsak dan ve~.

Jetra

- Katere alergene ste nazadnje spravili v soj arhiv? Kemi~ne dodatke pija~i in hrani: barvila, konzervanse in druge snovi, ki so ve~inoma umetnega izvora in jih je v hrani vse ve~ in ve~.

- Osnova, na kateri sloni zdravljenje, je pravzaprav biofizikalna koda? Da, vsaka snov, pa tudi vsak ‘ivi ali ne‘ivi sistem v na{em kozmosu ima poleg kemijsko-materialnega tudi fizikalnoinformacijski vidik. Pri tem gre za neko vrste fizikalne kode v obliki visokospecifi~nega spektra ultraob~utljivih nihanj. Ti signali so zelo {ibki. To pomeni pod mejo {uma in lahko delujejo v bilo{kih sistemih samo takrat, kadar so dejansko tako {ibki. Ve~ja intenzivnost signalov oziroma nihanj bi namre~ biolo{ke procese blokirala. Signali se obna{ajo kot obi~ajno elektromagnetno valovanje in so uporabni v diagnosti~ne in terapevtske namene.

Limfni sistem

- Koliko alergenov pa je sploh poznanih? Na razpolago imam 3000 alergenov, {tevilo se pove~uje.

Vranica-‘leza slinavka

INFORMACIJE

Ra~unalni{ki natis stanja obolelosti posameznih organov. Pre~na vijoli~na ~rta ka‘e obmo~je vrednosti energije zdravih organov, stolpci, ki jo presegajo, ka‘ejo na akutna obolenja, stolpci, ki ne dosegajo vijoli~ne pre~ne ~rte, pa na kroni~na obolenja. Zeleni stolpci ka‘ejo meritve pred za~etkom zdravljenja, rde~i pa posnetek stanja organizma po {estih enournih seansah.

30


INFORMACIJE - ^e se {e malce vrneva na alergije, koliko ~asa traja zdravljenje? Bolnik je zdrav po enem mesecu, {tevilo seans je odvisno od bolnika in {tevila alergenov, odkar imam v ordinaciji zadnjo generacijo naprav, so seanse kraj{e in jih je potrebno manj kot s starimi aparati. - In kadar gre za najte‘je primere? Potem je potrebno najve~ nekaj mesecev, do popolne ozdravitve. V telesu povsem pobri{em alergene. Torej ne gre za brisanje znakov bolezni, ampak vzrokov. V tem pa je tudi velika razlika med ortodoksnim in bioresonan~nim zdravljenjem. - Ali se alergeni lahko ~ez ~as vrnejo? Alergeni, ki sem jih zbrisal, se ne vrnejo, pridejo pa lahko novi, vendar je to zelo redko. - Ali so sploh kak{ni pogoji pri izbiri bolnikov, ali lahko zdravite resni~no vsakega bolnika z alergijo? Naglasiti moram osebno pripravljenost, zavzetost, rekel bi, psihi~no stanje bolnika. ^e si ~lovek res ‘eli ozdravitve in verjame v delovanje terapije, je uspeh ve~ji in hitrej{i. Pri ljudeh, ki jim je bolezen bergla za druge probleme, je rezultat veliko slab{i. Ljudje, ki pridejo na zdravljenje na “silo” in se zavestno ali podzavestno branijo zdravljenja, ne ozdravijo. - Kako je z otroki? To so odli~ni pacienti, ki nimajo predsodkov in uspehi pri njih so najhitrej{i. Starostne omejitve ni. - Menda pri~akujete, da lju-

ZBRI {EJO BOLEZEN

dje prinesejo s seboj prah iz stanovanj. Zakaj? Da, seveda. @elim, da s seboj prinesejo predvsem pr{ice, ki so povsod in vsak soj je druga~en. Mnogo ljudi je alergi~nih, poenostaviva pa reciva, kar na prah iz svojega okolja, in med testiranjem ugotovim, ~e je to res in z zrcalno informacijo, zelo {ibkim, a prav oblikovanim elektromagnetnim poljem, uni~im informacijo “praha”. Naj pri tem opozorim, da ne potrebujem ve~ kot za konico no`a prahu iz stanovanja, pa vikenda in morebiti tudi iz delovnega okolja. Najbolje ga je mogo~e nabrati s sesalcem, v katerega je treba vstaviti novo vre~ko. Posesati je treba predvsem postelje, zavese, preproge... - Ko pride bolnik k vam, najprej postavite diagnozo. S pomo~jo aparata? Seveda. - Kako poteka ugotavljanje bolezenskega stanja? Najpomembnej{a je priprava aparata. Pacientu dam v roko elektrodo, ki je povezana z aparatom. Ta sprejema informacije iz telesa ~loveka, ki ga pregledujem, jih shranjuje, zapisuje in kasneje ra~una ter grafi~no prika‘e. Te‘ave, ki jih ima bolnik, se med pregledom v obliki posebnih enot odra‘ajo zvo~no in se izpisujejo na zaslonu. - Je to vse? Signale, ki jih telo oddaja kot patolo{ke, lahko {e poja~am v odvodno linijo v lon~ek z izlo~ki, kot so bris nosa, o~esa, u{esa, pri astmi punktat iz hrbta, pri ~revesnih boleznih in alergijah pa lahko tudi urin ali blato. Tako dobim dvojno stimulacijo informacije od dodanega materi-

Dr. Lojze Medved poudarja prednosti bioresonan~nega zdravljenja.

ala in dovod od telesa. V~asih je odvod iz povr{ine telesa minimalen zaradi suhosti ko‘e. Zrcalno obliko te informacije, vra~amo nazaj v telo, kjer deluje terapevtsko. - Kako pa aparat ve, kateri organ preiskujete? Drugo elektrodo, topo iglo, ki je prav tako povezana z aparatom, po to~no dolo~enem zaporedju, ki se prikazuje na ekranu, pritiskam na akupunkturne to~ke na rokah in nogah, z organa na organ.

To~ke so povezane, kot to poznamo iz kitajske akupunkture, po meridianih s posameznimi organi. Informacija oziroma valovanje, ki ste~e skozi dolo~eno to~ko, koli~ina tega valovanja, je odraz energijskega, s tem pa tudi zdravstvenega stanja dolo~enega organa. Vsaka to~ka dolo~a to~no dolo~en organ in skozi njo ugotovim cirkulacijo energije v tem organu. Temu re~em organogram. - Merite po nekem vrstnem redu?

Misteriji 31


INFORMACIJE

ZBRI { EJO BOLEZEN

ne vrednosti med petdeset- in {estdesetimi enotami. - In ~e aparat poka‘e ve~ energije? To pomeni, da gre za akutno obolenje organa ali sistema. Ve~ja kot je vrednost, huj{e je obolenje. - Kaj pa pomeni, ~e ne dose‘emo spodnjih petdeset enot? To pomeni kroni~no okvaro.

V ampulah so spravljeni alergeni, s katerimi dr. Lojze Medved ugotavlja alergi~nost in jih uporablja tudi pri zdravljenju.

Da, prva meritev je ugotavljanje energetskega stanja mo‘ganskega tkiva, druga meritev poka‘e energetsko stanje organov v prsni votlini, ki jih merim na rokah, tretja meritev na palcu noge - kvadrantna meritev - pa je odgovor na energetsko stanje v trebu{ni votlini. Iz odstopanj od normale ‘e ugotovim, kje je sede‘ patofiziolo{kega substrata. In potem te organe bolj natan~no pregledam. Npr. pri astmatiku mi na desni roki poka‘e odstopanje od normale. ^e pa gre za napako na srcu, to vidim na levi roki. - Ali so energijske vrednosti za vse organe enake? Ne povsem. Z glavo je vse v redu, ~e namerim ve~ kot osemdeset enot, sicer pa za posamezne organe in sisteme, denimo za limfni sistem, plju~a, debelo ~revo, cirkulacijski sistem, alergije, srce, tanko ~revo itd. velja, da so normal-

32

- Ali lahko pomagate v obeh primerih, ~e je preve~ in ~e je premalo energije? Seveda, vendar na primer, ne morem dose~i, da bi obrabljene kosti spet zrasle, lahko pa omilim te‘ave in pozdravim vnetje veznih tkiv, ki se ob tem pojavijo. - Kaj ~lovek ~uti med pregledovanjem z bioresonan~no napravo? Rahle pritiske igle na izbrane to~ke na nogah in rokah. ^eprav gre pravzaprav za akupunkturo, niti iglice ne zabodem. Ni nobenega drugega na~ina pregledovanja, ki bi bil tako temeljit in tako ne‘en. - Koliko ~asa pa traja prvo sre~anje z vami? Dobro uro ‘e, seveda pa je odvisno od tega, kaj aparat poka‘e. ^e odkrijemo akutno alergijsko stanje, se lahko pregled zavle~e {e za kako uro ali ve~, saj je razen tega, da ugotovim, da ima bolnik alergijo, treba poiskati {e alergene. In spet je odvisno, na katero skupino je odvisen. S posebno metodo nadaljnjih merjenj najprej na grobo ugotovim, iz katere skupine ali skupin prihajajo alergeni, potlej pa je treba {e znotraj teh skupin poiskati konkretne alergene, vsakega posebej. V~asih jih je tudi petdeset...

- Rezultat pregleda je... Ocena zdravstvenega stanja bolnika, razvidna z ra~unalni{kega izpisa, ki razen diagrama in {tevilk tudi ‘e sam nakazuje oziroma predlaga morebitne potrebe po zdravljenju. - Kako pa to poka‘e? Na preglednici organov in sistemov se tam, kjer se pojavi energijska neuravnote‘enost, pojavijo zvezdice. Ena ka‘e na to, da je stanje {e dobro, da pa bo potrebno stanje kontrolirati, dve zvezdici pomenita ‘e zdravljenje, tri zvezdice pomenijo zdravljenje pri specialistu, {tiri zvezdice pomenijo odhod v bolni{nico, pet zvezdic pa... - So meritve vedno zanesljive? Pomembno je, kako in kdaj merim. Pri vzburjenem ~loveku meritev ni verodostojna, ~e ga prej ne razelektrim in ne dekompenziram zunanjih vplivov. ^e ~lovek v poklicu dela s sevajo~imi ra~unalniki, ga razelektrujem pribli‘no 10 minut. V primeru prisilne nervoze, depresije, ki meji na shizofrenijo, strah in nezaupanje, ga moram pa motivirati in mu tudi predhodno dam programe, da pri njem dose‘em psihi~ni preobrat. - Koliko pa stane tak pregled? Nekaj ve~ kot deset tiso~ tolarjev, odvisno od zahtevnosti. - Zavarovalnica pa... Pri nas kljub dodatnemu zavorovanju ne pla~a in tako ostane le mo‘nost samopla~ila. - Je v tujini tudi tako? V Nem~ji pregled in zdravljenje pla~a zavarovalnica.. - Ali je smotrno, da ~lovek, ki se po~uti zdravega, pride na pregled? Delam tako imenovane preventivne preglede, pri katerih

Nova hrbtna elektroda omogo~a hitrej{e bioresonan~no zdravljenje in nadome{~a vsto nekdanjih specialnih elektrod.

se vedno kaj odkrije. In ~e ne drugega, pregledovancu posku{amo dvigniti odpornost. V na{em ~asu je skoraj vedno mogo~e najti psihi~ne obremenitve, obremenitve depresivnega zna~aja, in to umirimo in ga uravnote‘imo s tem burnim okoljem, da la‘je prena{a strese in dojema ‘ivljenje okoli sebe. Tako se mu ‘ivljenje kvalitetno spremeni. Ta terapija, ki energetsko deluje na telo kot celoto, ni kemi~ne narave, ki spremlja vse klasi~ne metode s pozitivno terapevtskimi u~inkovinami. - Klasi~ni pregledi, npr. prostate, rak dojke... Z na{im pregledom ugotovimo samo lokacijo morebitne bolezni, jaz pa tega ne zdravim. - Kaj pa na primer okvare ~revesja ali drugih organov? (Nadaljuje se na 46. strani.)


U~inkovita za{~ita pred sevanji mobilnih telefonov

Tveganje se prepolovi V

teh ~asih glave ne varuje le ~elada, marve~ tudi majhna plo{~ica. Morda pred veliko huj{imi okvarami kot ~elada. To bo seveda pokazal {ele ~as. @al se za nazaj ne da pomagati. Vsak dan po svetu prodajo ve~ kot 100.000 novih mobilnih telefonov. Nih~e niti ne pomisli, da bi zaradi zdravstvenih te‘av, ki jih povzro~a mobilna telefonija, njeno uporabo upo~asnili ali omejili. Je pa~ dose‘ek na neki stopnji razvoja, ki ga ni mogo~e ustaviti, ~eprav prina{a tudi {kodo. Re{itev je le ena: zmanj{ati je treba njihovo {kodljivo u~inkovanje. Tudi druga podro~ja razvoja prina{ajo skupaj z dobrimi lastnostmi kopico te‘av. @e ~e vlak vozi bolj tiho in hitreje, povozi ve~ ljudi. Zato nikomur ne pride na misel, da bi ukinili vlak, marve~, da bi bolj zavarovali kri‘anja med tiri in cesto.

Pou~eni, oziroma tisti, ki skrbe za svoje zdravje, se odlo~ajo za telefone z antenami, vse ve~ ljudi pa posega po slu{alkah, najve~ pa se jih odlo~a za za{~ite pred sevanji, ki se vgradijo na ali celo v mobilni telefon in uporabnikov sploh ne motijo. Tako ukrepanje velja tudi v mobilni telefoniji. Ko so ‘e izginili telefoni z antenami, so proizvajalci ugotovili, da telefoni brez zunanjih anten sevajo {e bolj mo~no in nova generacija telefonov ima spet majhne zunanje usmerjene an-

tene. Pou~eni, oziroma tisti, ki skrbe za svoje zdravje, se odlo~ajo za telefone z antenami, vse ve~ ljudi pa posega po slu{alkah, da oddaljijo izvor sevanja od telesa, najve~ pa se jih odlo~a za razli~ne za{~ite pred sevanji, ki se vgradijo na ali celo v telefon in uporabnikov sploh ne motijo. Razen tega pa so {e relativno poceni. V uredni{tvu Misterijev smo se odlo~ili, da dve za{~iti preizkusimo. Niso nas zanimale mo~i, ki jih oddajajo antene, saj smo ‘e v poskusu, ki smo ga objavili v prej{nji {tevilki Misterijev, ugotovili, da bolj kot jakost sevanja {kodujejo informacije, digitalni signali. Sodobni mobilni telefoni pulzirajo 217-krat v sekundi in njihovo mikrovalovno sevanje zlahka prehaja skozi lobanjske kosti in neposredno moti naravni bioelektri~ni ritem delovanja mo‘ganov; domnevno zato lahko povzro~ajo dolo~ene psihi~ne motnje. V Angliji so dokazali, da

Nevtralizatorja sevanja sta enako mo~na in za polovico zmanj{ata u~inkovanje {kodljivega sevanja mobilnih telefonov. Prilepiti jih je potrebno ~im bli‘je anteni.

Telefon z nalepljenim bakrenim kodiranim nevtralizatorjem sevanja.

Telefon z bakrenim kodiranim nevtraliazorjem sevanja, prilepljenim na baterijo znotraj mobilnega telefona.

Telefon z nalepljenim feritnim kodiranim nevtralizatorjem sevanja.

Misteriji 33


T VEGANJE

SE PREPOLOVI

energija mobilnih telefonov vpliva na elektri~no aktivnost mo‘ganov, znano pa je tudi, da imajo mikrovalovna sevanja {kodljiv u~inek na delovanje imunskega in ‘iv~nega sistema ‘ivih organizmov. Mi smo na{ poskus delovanja za{~ite izvedli na kromosomih ~ebule. Mobilne telefone iste znamke smo postavili k ~ebulam. Pripravili smo {tiri skupine po pet ~ebulic. - Prva skupina ~ebulic ob sebi ni imela nobenega telefona, - druga je poganjala koreninice ob neza{~itenem mobilnem telefonu, - tretji smo prislonili mobilni telefon z za{~ito iz fermagnetnega materiala, za katero so ‘e na ljubljanski Fakulteti za ra~unalni{tvo in informatiko ugotovili, da ohranja avro pred sevanjem mobilnih telefonov, - ~etrti skupini ~ebulic pa smo namenili telefon z novo za{~ito, majhno bakreno plo{~ico z vtisnjenim simbolom magic life in za{~itno informacijo oziroma kodo, narejeno tako, da jo je mogo~e

34

prilepiti ob anteno na telefonu ali pa kar na baterijo v notranjosti telefona. ^ebulice so poganjale nove koreninice tri dni, mobilni telefoni pa so med tem zvonili v enakomernih presledkih tri dni, tako da se je vsak dan nabralo za eno uro telefoniranja. Po 72 urah smo rast koreninic zaustavili in pod mikroskopi pregledali, kaj se je dogajalo z novonastajajo~imi celicami, torej kako se je porajalo novo ‘ivljenje. Ko smo ugotavljali {tevilo celic s po{kodovanimi kromosomi v ~ebulicah, ki so rasle v vodi in jih mobilni telefoni niso motili, smo na{teli 6,7 odstotkov po{kodovanih celic. Povsem druga~e je bilo, ko je ~ebulicam zvonil mobilnik brez za{~ite. Po{kodoval je ve~ kot tretjino celic, hudo po{kodovane kromosome smo na{li kar v 34 odstotkih celic. Ko pa smo ugotavljali, kaj se je dogajalo z novo rasto~imi celicami ~ebulic ob mobilnih telefonih, na katere smo nalepili za{~ite pred sevanjem in so sprejeli

prav toliko klicev kot neza{~iteni telefon, smo ugtovili, da za{~ita deluje zelo dobro. Ob enakih pogojih telefoniranja se zmanj{a negativni u~inek delovanja mobilnih telefonov na ‘ive celice za ve~ kot polovico, saj smo na{teli pri obeh skupinah ~ebulic ob za{~itenih telefonih domala enako {tevilo celic s po{kodovanimi krosomi: 15 odstotkov. Razlike med u~inkovitostjo ene in druge za{~itne plo{~ice dejansko ni. Tako smo plo{~ici Biogard, narejeni iz magnetnih feritnih materialov, ki je ‘e naprodaj v na{i trgovini po po{ti, dodali {e novo bakreno za{~ito pred sevanji, potrudili pa se bomo, da bi bilo mogo~e obe za{~iti dobiti v vseh trgovinah, ki se ukvarjajo s prodajo mobilnih telefonov in predvsem najmlaj{im uporabnikom mobilne telefonije omogo~iti, da se za{~itijo. V teh ~asih glave ne varuje le ~elada, marve~ tudi majhna plo{~ica. Morda pred veliko huj{imi okvarami kot ~elada. To bo seveda pokazal {ele ~as. @al se za nazaj ne da pomagati. J.V.


Javno in uspe{no prikazan poskus, ki ga ljudje dolgo ~asa niso razumeli

Zakaj sod raznese? S

plo{no je znano, da mirujo~a teko~ina, naprimer voda, pritiska na vsako vanjo potopljeno telo. Nanj pritiska od zgoraj navzdol, od spodaj navzgor, pa {e z bokov, skratka z vseh strani. Ta pritisk, to je sila, je odvisen je od tega, kako gosta je teko~ina, kako globoko je telo (npr. lesena kla-

^e les potopimo dovolj globoko, izgubi zaradi velikih tlakov svojo sposobnost vzgona in se ne more ve~ dvigniti. da) potopljeno in kako je telo veliko. Recimo, da kos lesa z roko potopimo en meter globoko v vodo in ga v

tej globini spustimo. Les se dvigne na povr{je vode in potem tam plava tak{en, kot je bil prej. Toda v veliki globini na dnu oceana je pritisk vode tako velik, da telesu spremeni obliko in celo svoje zna~ilnosti. @e zdavnaj so naredili naslednji poskus. Po trdni vrvi so spustili globoko v morje kovinsko kletko, v katero so polo‘ili kos lesa. Ko so kletko potegnili na povr{je, se je

pokazalo, da se je zaradi ogromnega pritiska vode kos lesa tako zelo zgostil, da ni ve~ plaval; kar potonil je v vodo. Ko se potapljamo, pritisk ~utimo v u{esih; voda namre~ pritiska na bobni~evo opno. Tlak v mirujo~i vodi, to je tlak zaradi te‘e vode, je enak zmno‘ku specifi~ne te‘e vode (okoli 1000 newtonov/m3) in vi{ine vodnega stolpca, torej globine. Iz tega sledi, da je v poljubni to~ki na enaki globini tlak v teko~ini enak, ~im globlje gremo, pa je tem ve~ji. Tlak merimo v barih. En bar (pribli‘no prej{nja atmosfera) je 100 000 newtonov na

Na stari sliki upodobljen Pascalov poskus. Pascal je pravilno ugotovil, da se teko~ine druga~e obna{ajo glede prenosa pritiska kot trda telesa. Tlak se po trdih telesih prena{a samo v smeri delujo~e sile, po (zaprti in odprti) teko~ini pa v vseh smereh (Pascalov zakon hidrostatike). Da bi to dokazal, je leta 1647 naredil zanimiv poskus s sodom. Pribli‘no za 300 litrov velik sod je napolnil z vodo in na zgornji osnovni ploskvi v odprtino vstavil kovinsko cev preseka enega kvadratnega centimetra in dol‘ine okoli deset metrov. ^im je to cev napolnil z vodo, je sod razneslo zaradi velikega pritiska in voda je {pricala na vse strani. Pascal je z 10 m visokim vodnim stolpom na zgornjo povr{ino vode v sodu povzro~il tlak pribli‘no en bar, na dno in stene soda pa {e nekoliko ve~. ^e vzamemo, da je bil sod visok pribli‘no meter, lahko ocenimo notranjo povr{ino soda na okoli 2,5 kvadratnega metra in pritisk pribli‘no 2,5 m2 ( 100 000 N/m2, tj. 25 ton. Zaradi tega poskusa, ki ga je javno prikazal, je pravzaprav postal Pascal najbolj popularen, ~eprav je ustvaril dosti drugih pomembnej{ih del.

Misteriji 35


Z AKAJ

SOD RAZNESE ?

kvadratni meter. V globini 10 m pod vodo je tlak enak globina x specifi~na te‘a vode, to je 10 m x 10 000 N/m3 = 1 bar, v globini 100 m je tlak 10 barov, v globini 1500 m pa ‘e 150 barov itn. Slika prikazuje z vodo napolnjenih nekaj razli~no oblikovanih posod z razli~no velikim dnom, ki pa je v vseh primerih enako globoko. Tlak vode na dno je v vseh teh posodah enak in ni odvisen od oblike ali velikosti, to je plo{~ine dna, ampak le od njegove globine. Na prvi pogled na posode se nam zdi ta izjava kar nekam neverjetna in jo te‘ko privzamemo. Zato so tej ugotovitvi dolgo ~asa rekli hidrostati~ni paradoks. Danes tega v {oli niti ne omenimo. Seveda pa sedaj ne smemo zamenjati

Blaise Pascal (1623 do1662). Bil je ~ude‘ni otrok. Imel je brilijanten spomin. @e kot osemletnik je pokazal izredne matemati~ne sposobnosti. Kot dvanajstletnik je poznal skoraj vse izreke Evklidove geometrije. V {estnajstem letu je napisal razpravo o krivuljah sto‘nicah. @e kot otrok je bil ‘iv~en in bolehen, sploh pa je bil vse ‘ivljenje slabega zdravja. Poleg matematike so ga zanimali tudi problemi iz fizike. S sedemindvajsetimi leti je {el v samostan, kjer se je, dobro preskrbljen, do konca ‘ivljenja ukvarjal s filozofijo, matematiko, fiziko in teologijo. V prispevku smo se ustavili le pri Pascalovem fizikalnem delu, pomembnem za mehaniko teko~in in plinov.

Mirujo~a teko~ina pritiska na telo v dolo~eni globini navzdol, navzgor in s strani (ni ozna~eno).

Hidrostati~ni paradoks - tlak na dno razli~no oblikovanih posod s teko~ino, napolnjeno do enake vi{ine, je enak. Odvisen je le od globine. Seveda pa je pritisk na ploskev tem ve~ji, ~im ve~ja je plo{~ina ploskve.

dveh pojmov: tlaka in pritiska (sile). Tlak je sila na enoto ploskve, pritisk pa je sila, ki deluje na vsako ploskev v posodi. ^e

je ploskev 2-krat, 3-krat, 4-krat ... ve~ja, je 2-krat, 3-krat, 4-krat ... ve~ja tudi sila. Zadnja slika prikazuje znameniti

Z Misteriji k sveti Fo{ki Revija Misteriji vabi svoje bralce, da se udele‘ijo enodnevnih avtobusnih izletov k sveti Fo{ki v Istri 17. marca in 24. aprila 2001 Sre~anje bo vodil bioterapevt iz Zagreba @eljko Vragovi}. Izlet organizira turisti~na agencijia Quo vadis iz Ljubljane, Vodnikova 130, tel.:01/519-74-59.

36

poskus francoskega u~enjaka Blaisa Pascala. V zgornjo osnovno ploskev (pokrov) trdnega lesenega z vodo napolnjenega soda je izvrtal ozko odprtino in vanjo tesno vstavil dolgo cev. Ko je v cev nalil nekaj vr~ev vode, je pritisk vode raznesel sod. Ta poskus je jasno in nedvoumno pokazal, kako je mogo~e z razmeroma majhno koli~ino vode ustvariti ogromnen pritisk na dnu in v stenah posode, da sod raznese. Omenjeno misel so kasneje uporabili pri izdelavi hidravli~ne stiskalnice, spremlja nas pa tudi pri zavorah na na{em vsakdanjem nepogre{ljivem konji~ku - avtu. Marijan Prosen


Izraelski arheologi pravijo, da se Sveto pismo moti

Skrivnostni Jeruzalem A

ktualen dogodek na Bli‘njem vzhodu je ponovni spopad med Izraelci in Palestinci. Ne glede na stare spore med tema dvema ljudstvoma temelji najnove{i spopad, ki se utegne spremeniti v pravo vojno, na ve~nem sporu: ~igav je Jeruzalem? Kak{no vlogo ima to starodavno mesto v zgodovini Bli‘njega vzhoda in zakaj je prelite toliko vro~e krvi samo zaradi enega samega mesta? Je Jeruzalem res bo‘je mesto? Bog govori Davidu: “Tako ti govori tvoj gospod, tvoj Bog: vladal bo{ mojemu ljudstvu Izraelu. In David je odpotoval proti Jeruzalemu in okoli njega zgradil mesto.” (Prva kronika, 11. poglavje) Po zapisih v Svetem pismu je kralj David ‘ivel okoli leta 1000 pr. n. {., osvojil in se vselil v takratno manj{o naselbino, ki se je imenovala Jeruzalem. David je iz neugledne naselbine zgradil ~udovito mesto z mogo~nim templjem, posve~enim bogu Jahveju, v njem pa je shranil znamenito skrinjo zaveze. Najnovej{e dognanje izraelskih arheologov pravi, da se Sveto pismo moti, ko pravi, da je bilo pred Davidom manj{e naselje, ki se ni moglo obraniti napada Izraelcev. Izkopavanja v mestu so dokazala, da je bil nekdanji Jeruzalem ‘e mogo~no in dobro utrjeno mesto, obzidano z do

Jeruzalemski gri~.

Rekonstrukcija prvobitnih izraelskih sveti{~.

osem metrov visokim zidom, sezidanim iz kamnitih blokov, od katerih je vsak tehtal pribli‘no tri tone. Po najnovej{ih dognanjih je prvotno, preddavidovo mesto imelo svoj vodovodni sistem, speljan iz lastnega vodnega izvira. Dana{nje mesto Jeruzalem v katerem so se razvile iz enega korena in se {e danes vanj stekajo tri najmo~nej{e vere na svetu, kr{~anska, ‘idovska in muslimanska, je zaradi spletov okoli{~in postalo najbolj sveto mesto na svetu. Pomembnost tega svetega mesta se ni za~ela v zgodovinskih dobah, ki jih opisuje Biblija, ampak mnogo prej, o~itno ‘e v poznem neolitu, ~e ‘e ne {e prej v preteklosti. Ne glede, kako dale~ sledimo starim zapisom, ki so v bolj ali manj ohranjeni obliki ostali do dana{njih dni, lahko brez ve~jega truda opazimo, da so pisci svetih besedil ‘e ve~ tiso~letij pred Jezusom napovedovali odre{enikov prihod v Jeruzalem. S kriti~nim pregledom zgodovine in legend, ki so se spletle o Jeruzalemu, lahko zaznamo ve~ nenavadnih, da ne re~em ~udnih pojavov. S preu~evanjem zgodovinskih dogodkov tega mesta in mitov, ki se nana{ajo nanj,

se ~lovek ne more znebiti ob~utka, da je Jeruzalem zrastel na kraju, kjer je bil okoli leta 9000 pr. n. {. ali mogo~e {e prej zgrajen vesoljski center “bogov”. Najsvetej{i prostor v Jeruzalemu je hrib Moriah. Na hribu so muslimani zgradili kamnito stavbo, ki jo imenujejo stolnica pri Kamnu. Ta, tako imenovani Kamen moriah{kega hriba je pravzaprav velika kamnita plo{~ad, muslimani ji pravijo Tempeljski hrib in jo ena~ijo z legendarnim krajem El Aksa. S tega kraja naj bi angel Gabrijel odpeljal preroka Mohameda v vi{ave proti sedmim nebesom, na sestanek z Bogom. Vzpetina Moriah je tudi kraj, na katerem so nastajale zanimive ‘idovske legende. V eni od legend je pripoved o Abrahamu, ki je bil pri~a nenavadnemu dogodku: videl je ognjen steber, ki je segal od zemlje do nebes in teman, gost oblak, v katerem se je naziral lik vsemogo~nega Boga. Stari Jeruzalem je ‘e zdavnaj pokopan pod sodobnim mestom. Ve~ji del kamnitega moriah{kega hriba je skrit pred radovednimi pogledi, majhen del pa se da videti pod stolnico pri Kamnu.

Misteriji 37


SKRIVNOSTNI JERUZALEM

Jeruzalem, kakr{en je bil v 18. stoletju.

Notranjost Kamna je razdeljena v ve~ nadstropij, v katerih so ni{e, za katere so neko~ menili, da vsebujejo magijske sile. Za podzemni del Kamna pravijo, da so v njem podzemni prostori in hodniki. Stari testament pravi, da je nedale~ od Jeruzalema, v smeri proti severu, imel patriarh Jakob sanje, v katerih je videl znamenito lestev. Njegov opis angelov, ki so se vzpenjali in spu{~ali po lestvi, mnogi opisujejo ko videnje NLPja, iz katerega so angeli iztovarjali ali pa v njega natovarjali nekak{en tovor. Na lokaciji, kjer se nahaja Jeruzalem, so se po hebrejskih legendah pogosto pojavljala in pristajala lete~a vozilia. V njih naj bi bili angeli ali pa celo sam bog. Vse to napeljuje na misel, da je bila na hribu Moriah vesoljska baza bogov ali Boga. Znano je, da je bil Jeruzalem ‘e od pradavnine pomembno in sveto mesto. Ne glede na to dejstvo pa se znanstveniki niso potrudili raziskati, zakaj tak{no spo{tovanje do tega kraja. Najstarej{o omembo najdemo v starem testamentu, kjer so v Genezi na{teta imena {tirinajstih kraljev, ki so vladali v Jeruzalemu. Melchizedek, eden od kraljev, je bil sve~enik najvi{jega boga. @ivel je v dobi Abrahama pred pribli‘no 4000 leti. Na ‘alost o njem ne vemo veliko. On in njegovo kraljevanje sta zaradi mo~no pomanjkljivih dokumentov neraziskana; bela lisa zgodovine. Izvor samega imena Jeruzalem se izgublja v temi nastanka naziva. Najbolj zgodnje ime tega mesta zopet najdemo v Genezi, ki se je takrat imenovalo Salem, kar bi laho bilo izpeljanka iz akadskega imena Ursalimu ali po na{e, mir. ^eprav je mestu bilo

38

ime Mir, je tragikomi~no, da ga je oropal egip~anski faraon [e{onk, dokon~no pa uni~il babilonski kralj Nebukodnezar leta 568 pr. n. {. ^eprav lahko sledimo zgodovino Jeruzalema v leto 4000 pr. n. {., pa pravi razlog za njegovo pomembnost kljub temu ne moremo odkriti. Sam kraj, na katerem se mesto nahaja, ni imel nobene mo‘nosti za razvoj, ker je bil tik ob neplodni divjini in izven vseh trgovskih poti. S preu~evanjem takratnih zemljepisnih pogojev pridemo do ugotovitve, da mesto sploh ne bi smelo stati tam, kjer je, saj so bili nedale~ od njega, v krogu 20 do 30 kilometrov, kraji z bolj{imi ‘ivljenskimi pogoji. Skrivnost Jeruzalema bi lahko delno razvozlali z upo{tevanjem teorije o starodavnih bogovih, ki so bili iz mesa in kosti in ki so ustvarili ~loveka po svoji podobi ter vladali nad njim toliko ~asa, dokler ni dosegel vi{jo stopnjo v osebnem in tehnolo{kem razvoju. Iz starih besedil se da izlu{~iti, da so bogovi posedovali aeronavtsko tehnologijo, zgradili piramide v Gizi, v Baalbeku pa vesoljske komunikacijske naprave. Njim je okoli leta 11 000 pr. n. {. sledil svetovni potop, ki je z zemljine povr{ine dobesedno izbrisal skoraj vse, kar je bilo ‘ivega in ne‘ivega na Zemlji. Sumerske legende, poznamo jih pod imenom Miti iz Kura, opisujejo veliko bitko med skupinama bogov, do katere naj bi pri{lo okoli leta 8700 pr. n. {. Mirovna pogajanja so v potankosti opisana v sumerskem tekstu z naslovom Pojem pesem materi bogov, posve~ena pa je boginji Ninhursag. Po mirovnih

Sveti grob v Jeruzalemu.

Mohamedova molilnica na Sionskem hribu.

pogajanjih so bogovi na ru{evinah starih in uni~enih zgradili nova in bolje opremljena opori{~a. Leta 1980 je ameri{ki znanstvenik, ameri{ki @id ruskega rodu, Zecharia Sitchin objavil dokazovanja o resni~nosti sumerskege legende. Geometrijsko je povezal zra~ne poti, ki so vodile od svetopisemsekga Ararata preko Svete de‘ele v Heliopolis v delti Nila. Pri{el je do spoznanja, da je bila varnost poti v veliki meri odvisna od Jeruzalema. Je to pravi razlog, da hebrejski teksti omenjajo Jeruzalem z imenom Popek sveta? Je mirovno pogajanje med bogovi vzrok, da pomeni ime Jeruzalem tudi Mir? Sitchinove raziskave so pokazale, da je bil Jeruzalem v tesni povezavi z vesoljskim centrom na Sinajskem polotoku. Ta je dobil ime po poveljniku baze, Sin-u. Vesoljski center je bil okoli leta 7000 pr. n. {. uni~en z atomskim oro‘jem in vse, kar je ostalo po eksploziji, so bele, brazgotinam podobne ~rte ter po~rnele osteklenele skale. Vse to je lepo videti na satelitskih posnetkih. Atomska eksplozija je uni~ila do takrat ‘ivljenju primeren polotok in njegovo bli‘njo okolico. ^e vse to pogledamo v lu~i opisanega, potem je bil Jeruzalem na idealni lokaciji za kontrolo nad vesoljskimi poleti. Tempeljski hrib s svojo vi{ino prevladuje nad okoli{njimi gri~i, od katerih imajo nekateri prav nenavadna imena: Scopus (ime enega od okoli{njih hribov) pomeni opazovalec; hrib Zion ali Sion pa Znamenje ali hrib za po{iljanje znamenj, medtem ko ime hriba Moriah pomeni hrib za Usmerjanje. Vsa ta imena ka‘ejo na aeronavti~ne lastnosti. Naj


S KRIVNOSTNI J ERUZALEM

Dana{nje obmo~je hrama, ki je muslimanski sveti kraj.

omenim {e, da besedica “mu” v akadskem imenu za Jeruzalem, Ur-sa-li-mu, pomeni staro besedo za lete~a vozila bogov. Jeruzalem je kot pristani{~e za vozila bogov obstajal 7000 let pred svetopisemskim kraljem Davidom, ki si ga je okoli leta 1000 pr. n. {. drznil zasesti. Zdi se, da se je za napad, ki je terjal veliko ‘rtev med njegovimi voj{~aki, odlo~il samo zato, da je lahko svojem bogu Jahveju zgradil sveti{~e. Kaj je bil pravzaprav jeruzalemski tempelj? Podrobni opisi v starem Testamentu (Kralji 1:7) so skrajno skrivnostni in nakazujejo na nekatere tehni~ne zadeve na oltarju, ki nikakor ne more biti le navaden oltar, narejen samo za ~a{~enje Boga. Postavitev skrinje zaveze v tempelj, v Eksodusu jasno opisane kot radiosprejemnik in oddajnik, s pomo~jo katere so Izraelci vzpostavljali zvezo s svojim bogom, samo {e potrjuje domnevo, da Davidov tempelj ni bil samo sveti{~e, ampak nekaj ve~. Arheolo{ke raziskave v Jeruzalemu so odkrile ogromne podzemne rezervoarje za vodo. Na podro~ju templja so na{li 37 tak{nih cistern, ki so v celoti lahko hranile 340.000.000 litrov vode. Ena sama cisterna je v povpre~ju vsebovala 68.000.000 litrov vode. Zakaj so rabili toliko vode, ni znano. Logika nam narekuje, da je bila za tako veliko mesto, kot je bil takratni Jeruzalem, razprostiral se je na treh ~etrtinah kvadratnega kilometra, tak{na kapaciteta vode odlo~no preve~; je pa ta ogromna koli~ina lahko zado-

voljevala potrebe aeronavtskega centra v preteklosti, saj so morali dolo~ene naprave hladiti. Domnevo o aeronavtskem sredi{~u bi lahko potrdila imena dolin v okolici samega mesta. V knjigi o Izaiji je omenjena dolina z imenom Hizajon, kar po na{e pomeni dolina videnj. Neka druga dolina se je imenovala Kidron ali po na{e dolina ognja, koren iz besede kidron pa pomeni ‘areti, goreti in celo “radioaktivna?” vro~ina. Njen spodnji del se {e danes imenuje Wadi en Nar ali Ognjeni vadi (Wadiji so suhe re~ne struge v pu{~avah). Proti jugozahodu Jeruzalema se nahaja dolina Hinnom ali po hebrejsklo Geh Hinnom, katerega pomen je prav tako v tesni povezavi z ognjem. Tudi gr{ka besede gehena je povezana z neznosno vro~ino in jo ena~imo z na{im peklom. Hebrejska legenda pravi, da je bil neko~ v dolini Hinnom vstop v podzemeljski svet, ozna~en z stebrom dima, ki se je proti nebu vzdigoval med dvema palmama. Na za~etku {estega stoletja pred na{im {tetjem je Jeruzalem zavzel in uni~il babilonski kralj Nabukodnezar. Med hebrejskimi pregnanci iz Jeruzalema v Babilon je bil tudi prerok Ezekiel. Njegovo sre~anje z lete~im predmetom je podrobno opisano v Svetem pismu. Ezekielovi opisi lete~ega predmeta so tehni~no tako brezhibni, da jih nikakor

Salamonov hram v dobi preroka Ezikija.

Prvobitni Salamonov hram.

ne moremo imeti za plod bujne domi{ljije. Glavni tehni~ni in‘enir pri NASI, danes ‘e pokojni Josef Blumrich, je prav na podlagi Ezekielovih opisov vesoljskega plovila leta 1986 narisal izpopolnjen na~rt za lunarni modul. Blumrich je na Ezekielovih podlagi opisov in kasnej{e tehni~ne izdelave modula priznal, da je svetopisemski prerok v resnici videl vesoljsko vozilo in se z njim celo vozil. Lete~i predmet je v Bibliji preveden kot Slava Boga, ~eprav hebrejska beseda kabot, dobesedno pomeni nebe{ki predmet ali predmet iz neba. 527. leta pr. n. {. so Ezekiela s tem predmetom odpeljali v nekak{en skrivnostni tempelj. Biblija pravi, da je bil to jeruzalemski tempelj, ~eprav so ga Babilonci z mestom Jeruzalemom vred uni~ili in poru{ili {tirinajst let prej. Nekateri preu~evalci Ezekielovega potovanja z Bogom menijo, da je Bog odpeljal tega ‘idovskega preroka celo v tempelj, ki je stal v mestu Teotiahuacan v dana{nji Mehiki. Ne glede na razhajajo~a se mnenja je jasno, da Ezekielovo potovanje ni bil navaden izlet. Ukazali so mu, da si mora tempelj podrobno ogledati, si narisati skice in jih dopolniti z natan~nimi merami, da si bo njegovo ljudstvo, po vrnitvi v doma~o de‘elo, zgradilo enak tempelj na ru{evinah starega, Davidovega templja. Je za tempelj, zgrajen za boga, obstajalo samo eno enotno merilo? Vpra{anje ni nesmiselno, ~e vemo, da je na Zemlji kar nekaj templjev, zgrajenih po enotnem merilu in se presenetljivo ujemajo s tako imenovanim kraljevim laktom (523 mm), ki so ga za pomembne zgradbe uporabljali v starem Egiptu.

Misteriji 39


SKRIVNOSTNI JERUZALEM

Salamonov grob v Jeruzalemu.

Kateri tempelj na Zemlji si je Ezekiel ogledal? V mestu Teotihuacan ali... Erich von Ddniken je 1982. leta sestavil popis {tirnajst zna~ilnosti templja iz {estega stoletja pred na{im {tetjem, v perujskem Chavin de Huantar. Chavinski tempelj se je do potankosti ujemal z Ezekielovim opisom. Tempelj v Cavinu je spadal med najsvetej{e kraje v Ju‘ni Ameriki. Arheologi so pri izkopavanju ru{evin templja na{li splet rovov, ki so v tempelj dovajali vodo iz bli‘njega jezera Wacheqsa, odve~no vodo pa ravno tako po rovih speljali v ni‘je le‘e~o reko Monsa. Srce chavinske vodne tehnike je zapleten in do potankosti izdelan hidravli~ni sistem, ki je potekal pod vsako stranico pogreznjenega sveti{~a. Obiskovalec dobi ob~utek, da se je ugreznjena plo{~ad s pomo~jo tega sistema lahko dvigala ali spu{~ala. Prisotnost tega razse‘nega vodnega sistema v cahvinskem templju nam takoj zbudi misel na ogromne podzemne cisterne v Jeruzalemu. So davni lete~i predmeti uporabljali to vodo v svoje namene? Verz {tevilka 43 v knjigi o Ezekielu pravi, da se je slava Boga spustila v tempeljski kompleks. Sveta podoba na steli iz Chavina prikazuje boga z jaguarjevimi ~ekani, ki v obeh rokah dr‘i ‘ezli in stoji pod nekak{no tehni~no napravo ali vozilom. Stela, izkopana na tempeljskem trgu, je bila narejena okoli leta 500 pr. n. {., ne dolgo po Ezekielovem obisku. Tehni~ni predmet, pod katerim stoji bog, bi prav lahko bilo stilizirano vesoljsko vozilo. Vemo, da so nekdanji prebivalci Zemlje potnike v lete~ih vozilih imenovali bogovi. Od kje so prihajali bogovi, ni

40

znano, je pa nesporno dejstvo, da so bili na Zemlji in Zemljanom pomagali v napredku in razvoju, ne glede na to, ali so oni ustvarili ljudi po svoji podobi s kloniranjem ali s kak{no drugo genetsko manipulacijo. Sode~ po starih zapisih so bili podobni nam, oziroma mi njim. Ta podobnost se o~itno odra‘a v vsej ~love{ki zgodovini, tudi kar se ti~e obna{anja. Ne te‘imo samo k napredku, ampak te‘imo tudi k uni~evanju. Tudi bogovi so bili tak{ni. Stari viri nam sporo~ajo o neverjetni napredni civilizaciji, ki je neko~ obstajala na Zemlji, dale~ v temi zgodnjih ljudi. Ni jasno, ali je ta civilizacija obsegala celoten na{ planet ali pa samo nekatere njegove predele. Po ostankih zapisov je eno in drugo mo‘no. Po dobi, ki jo vsi starodavni avtorji imenujejo zlata doba ~love{tva, polna napredka in blagostanja, je pri{la doba uni~enja. Potem se je za~el ponovni vzpon in zopet padec. Kljub vsemu trudu se zlata doba ni ponovila. O enem, za dana{nje pojme neverjetnem tehni~nem napredku, obstaja napis iz hrama v egip~anskem mestu Denderi, ki govori o brez‘i~nem prenosu neznane energije, imenovane Mehnit iz Egipta v pokrajino Arartu. Ta pokrajina se je nahajala na podro~ju dana{njega planinskega masiva Ararat v Tur~ji. To je mirnodobni razvojni proces. Kaj pa uni~evalni? V egip~anskem, od davnin svetem kraju Abidos je faraon Seti I. dal postaviti tempelj bogu Amonu v ~ast in sebi v slavo. Tako je vsaj sklepati. Kaj pa, ~e je Seti I. hram samo raz{iril v svoje potrebe in ga dogradil na osnovi mnogo starej{ega hrama? Popolnoma mo‘no mi je pritrdil znani egiptolog, po rodu Egip~an. V ~em je skrivnost Setijevega hrama? Hram odstopa ud uniformirane gradnje in ima namesto kvadratnega tlorisa, tloris v obliki ~rke “L”, vendar to ne bi bilo vznemirljivo, ~e ne bi pred nekaj meseci v njem odkrili napis, izpisan na prekladi nad vhodom v notranji prostor, ki vsebuje nekaj znakov, popolnoma neznanih v hieroglifni pisavi. Znaki so presenetljivo podobni helikopterju, tanku in nekak{nemu amfibijskemu vozilu, ki

Portal v hramu kralja Davida.

se je lahko uporabljalo v vodi, na zemlji in v zraku. Da so predmeti povezani z letenjem pa potrjuje ~rka “pa”, ki dobesedno pomeni gibanje po zraku, oziroma letenje. Da napis ni naklju~en in da je mnogo starej{i, oziroma je ‘e prepis prepisov prepisov, govori dejstvo, ki temelji na legendi, ki pravi, da je v okolici Abidosa bog Ra ~akal na Horusa, ki mu je s svojimi voj{~aki prihajal na pomo~ v boju proti Setu. Bitka se je odvijala na podro~ju od Abidosa v osr~je planinskih masivov Etiopije. Da je govor o tej bitki, ka‘e hieroglifni napis z znakom treh planin in tremi oziroma {estimi navpi~nimi ~rtami, ki pomenijo slovni~no {tevilo za mno‘ini. Je bila to lokalna bitka ali bitka, v kateri so bila vpletena tudi mesta, kot so Mohenjo Daro, Harappa, pred Davidov Jeruzalem, predsumerski Ur, brazilski Siette ciudades, danes izgubljena mesta v pragozdovih Amazonije in na pobo~jih Matto Grossa, mesta na otokih v Tihem oceanu itd.; bitka, katere del je opisan v indijskem epu Mahabharata in je bila sestavni del svetovne, globalne vojne in pogube za ve~ji del ~love{tva na Zemlji? Tega se iz mita o boju Horusa in Seta ne da razbrati, kot tudi ne, ali je bitka zajela tudi podro~je, na katerem je Jeruzalem. Da je Jeruzalem mesto {e neraziskanih skrivnosti iz davne preteklosti, pa je iz znanstvenega, verskega in lai~nega stali{~a nesporno. Boris Mu‘evi~


Po sledeh velikanov 11

1300 po hed‘ri P

Ta sekta je bila muslimanska bratov{~ina Sidija Mohameda Ben Ali-Es-Senusija. V tistem letu (1300 po hed‘ri) je postala bolj groze~a kot kdaj koli prej in je na svojem ozemlju imela ‘e skoraj tri milijone prista{ev. Najve~ njenih zanij, njenih vilajetov in ‘ari{~, ki so bila raztresena po vsem Egiptu, otomanskem imperiju v Evropi in Aziji, v de‘elah Baele in Tubu, v vzhodnem Sudanu, v Tuniziji, Al‘iriji, Maroku in neodvisni Sahari prav do mej zahodnega Sudana, pa je bilo v Tripolitaniji in Cirenajki. Zato je evropskim naselbinam v Severni Afriki in tisti ~udoviti Al‘iriji, ki naj bi postala najbogatej{a de‘ela na svetu, grozila tajna nevarnost, {e posebej pa otoku Antekirtta, kakor bodo bralci lahko sami presodili. Zato je bilo treba zbrati vsa za{~itna in obrambna sredstva, to je zdravniku narekovala previdnost. Prav nedol‘en se zdi ta tekst in ni~ posebnega se ob obi~ajnem branju ne opazi v njem. Toda ~e ste dovolj pozorni, vas lahko po‘ge~ka podatek, ki je zapisan zelo natan~no in tako suvereno, da se zdi skorajda nemogo~e, da bi bilo z njim kar koli narobe. V tistem letu (1300 po hed‘ri)... Tako se je zapisalo avtorju v romanu, ki se za~enja leta 1867, dogodki, o katerih je govora v citiranem delu besedila, pa naj bi se zgodili petnajst let pozneje, torej leta 1882. A do takrat {e ni minilo 1300 let od hed‘re! Ta, za muslimane tako pomemben dogodek, se je zgodil 20. oktobra leta 622 po sedanjem koledarju. Takrat je Mohamed prispel iz Ilustrator je bil {e bolj vesten kot pisatelj. Ne le da je na{a dva potepuha posedel na starorimsko rozeto, {e celo anti~ni friz jima Meke v vas Kuba pri Jesribi, ki je bila vmesna postaja pri selitvi je polo‘il pred noge.

ri raziskovanju skritih sporo~il v delih Julesa Verna smo se tako zatopili v iskanje ezoteri~nih skrivnosti, da smo skoraj pozabili na tisto, po ~emer veliki Francoz pravzaprav slovi. Vizionarstvo je tista zna~ilnost, ki mu je nih~e ne oporeka, saj je ~rno na belem in povsem odkrito zapisal stvari, ki jim njegovi sodobniki niso pripisovali kaj ve~ kot pravlji~nosti, dandana{nji pa so na{ ljubi vsakdan. Je ‘e tako, da mora um mno‘ic nekako dozoreti, preden lahko dojame dalekose‘nost genialnih mo‘ganov. Toda ~e se je pisatelj povsem odkrito dal raztrgati neuki raji, ko je {lo za tehni~ne dose‘ke, je napovedi dru‘beno usodnih dogodkov in ljudi prav spretno zakril na njemu lasten na~in. In prav v eno takih napovedi se lahko zapi~imo zdaj, ko smo ‘e dodobra spoznali zavoje skrivnih stezic v avtorjevem labirintu.

NAMERNA NAPAKA Ostanimo kar pri romanu Mathias Sandorf in si oglejmo kratek zapis, ki se zdi na prvi pogled ~isto nedol‘en, kot da bi slu‘il le za dodaten zaplet v zgodbi, da bi se pripoved ne kon~ala prehitro in preve~ gladko. Mar se je bilo na otoku Antekirtta torej bati kak{nega sovra‘nika v okolici zaliva Sidre? Da! Neka stra{na sekta ali pravzaprav zveza piratov, ni brez nevo{~ljivosti in sovra{tva dognala, da je tujec ustanovil v bli‘ini libijske obale to kolonijo.

Vizionarstvo je tista zna~ilnost, ki je Julesu Vernu nih~e ne oporeka, saj je ~rno na belem in povsem odkrito zapisal stvari, ki jim njegovi sodobniki niso pripisovali kaj ve~ kot pravlji~nosti.

Misteriji 41


1300

PO HED ‘ RI

v Medino, kar islam praznuje kot za~etek nove dobe, ~eprav so koledarski za~etek le-te postavili na 16. julij leta 622. To je tudi za~etek islamskega koledarja. Leto 1300 po hed‘ri je torej leto 1922 po na{em koledarju in ne leto 1882. Razlika je celih 40 let. Se je sicer natan~ni Verne v tem primeru res tako nerodno zmotil? Le te‘ko bi verjeli kaj takega, smo pa ‘e kar nekako navajeni, da nas hudomu{ni Jules s prav takimi namernimi spodrsljaji praviloma opozarja, da ho~e med vrsticami povedati nekaj ve~. Vzemimo torej pod drobnogled oktober leta 1922 in pobrskajmo malo po skladi{~u zgodovine, ki je bila tudi v letih med obema velikima svetovnima morijama {e kako burna. Kaj prida dela

Ali je vizionar natan~no napovedal “stra{no sekto”, ki se je proslavila s svojimi zlo~ini? Le osem dni je preve~, da bi se pohod zgodil na 1300. obletnico Mohamedovega prihoda v Jesribo! ne bomo imeli, saj je v drugi polovici leta 1922 verjetno z najve~jimi ~rkami zapisana Marcia su Roma (pohod na Rim), ki se je zgodil prav v oktobru tega leta, ko so s kongresa fa{isti~ne stranke v

Napoliju 28. 10. izvedli pompozni pohod do Rima, kar je bil neposredni povod za prihod te stranke na oblast. Le malo pozneje je to isto oblast ob~utilo tudi podro~je, o katerem je govora v na{em citatu, saj je Italija zasedla precej{en del severne Afrike ‘e leta 1912, a so do fa{isti~ne diktature priznavali plemenskim poglavarjem dolo~eno avtonomijo, ki se je po letu 1922 kon~ala. Je torej veliki vizionar povsem natan~no napovedal “stra{no sekto”, ki se je proslavila tudi s svojimi zlo~ini? Le osem dni je namre~ preve~, da bi se “revolucionarni pohod” zgodil prav na tiso~ tristoto obletnico Mohamedovega prihoda v Jesribo!

VELIKI VODJA Jules Verne si je privo{~il, da je z (izmi{ljenim??) imenom zapisal tudi ime vodje te sekte, ki bi si morda zaslu‘ilo, da si ga malce podrobneje ogledamo, saj bi se znalo zgoditi, da se v sicer zelo arabsko zvene~em nazivu skriva kaj ve~. Sidi Mohamed Ben Ali-Es-Senusi Z dana{njim poznavanjem stvari je zadeva razmeroma preprosta, saj nas kar nekako zbode v o~i tisti srednji BEN, in ~e mu dodamo {e okoli obrnjen SIDI, se nam zapi{e: BENIDIS, kar je dovolj dober pribli‘ek imena

Benito Mussolini - vodja stra{ne sekte, ki jo je Jules Verne napovedal?

42

BENITO. Od tu dalje ni nobenih te‘av ve~, saj iz preostalih ~rk zlahka sestavimo tudi priimek “stra{nega vodje”, ki se seveda glasi: MUSSOLINI. [e celo ostane nam nekaj ~rk. Po vrstem redu je ostanek tak{en: HAMED A ES Prav zanimivo je, da nismo porabili osmih ~rk, ravno toliko torej, za kolikor dni zna{a zamik prihoda fa{istov na oblast! [e en skrit podatek? Morda celo namig na {e eno podrobnost, ki bi lahko potrjevala, da razmi{ljamo pravilno. Ivan Mohori~


Breztelesna bitja sanje uporabijo, da bi segli do ‘ivih

Prepoznavanje sanj D

ana{nje pisanje o du{ah in njihovem “obna{anju”, povezanim s sanjami, med katerimi si prizadevajo priti v stik z `ivimi, povzemamo iz knjige Usoda du{, znanega ameri{kega znanstvenika Michaela Newtna. Knjiga Usoda du{ je nadaljevanje v Sloveniji zelo uspe{ne knjige istega avtorja Potovanje du{ in bo iz{la sredi poletja v Ljubljani pri zalo`bi ARA. Eden izmed osnovnih na~inov, s katerim du{e sku{ajo se~i do svojih ljubljenih, so sanje. Ko spimo, je bole~ina, ki je prevzela na{o zavest, potisnjena na stran. ^etudi je na{ spanec rahel in se neprestano zbujamo, je na{a podzavest v tem stanju veliko bolj dovzetna. @al pa se nemalokrat zgodi, da se ‘alujo~a oseba prebudi iz sanj, {e preden bi se lahko morebitno sporo~ilo vtisnilo v njihov spomin. Pa naj bo to bodisi zato, ker podobe in simboli, ki so jih videli med spanjem, tedaj niso imeli nobenega pomena, ali pa zato, ker so bile sanje odrinjene na stranski tir kot samo pobo‘ne ‘elje. Preden nadaljujem, bi ‘elel povedati nekaj o splo{ni naravi sanj. Moje profesionalne izku{nje s sanjami temeljijo na poslu{anju hipnotiziranih oseb, ki pojasnjujejo, kako - kot breztelesna bitja sanje uporabijo, da bi segli do ‘ivih. Duhovi so zelo selektivni glede na{ih sanj. Ugotovil sem, da ve~ino sanj ni globokih. Poleg tega pa sem pri pregledovanju razli~ne literature o sanjah odkril, da celo strokovnjaki s tega podro~ja menijo, da je ve~ina sanj samo kup zme{anih nesmislov, ki so posledica na{e preobremenjenosti ~ez dan. ^e si na{ duh med posameznimi cikli spanja da du{ka, potem prenosi po ‘ivcih prek sinapti~nih re‘ odprejo ventile, da sprostijo mo‘gane.

Osnovni na~in, s katerim du{e sku{ajo se~i do svojih ljubljenih, so sanje. Sanje sem razdelil na tri vrste. Prvo vrsto sanj sem poimenoval stanje pospravljanja hi{e. V~asih se pono~i zgodi, da pome{amo raztresene misli, ki smo jih imeli ~ez dan in jih pometemo iz glave kot prazno besedi~enje, ki nima prav nobenega smisla. Vsi pa vemo, da obstaja tudi bolj kognitivna plat sanj. To stanje delim na dva dela, na re{evanje problemov in na duhovni del, z zelo tanko lo~nico med njima. Obstajajo namre~ ljudje, ki so jih sanje opozorile na nek dogodek v prihodnosti. Prav tako pa lahko sanje spremenijo stanje na{ega duha. Enega izmed najbolj stresnih obdobij v na{em ‘ivljenju izkusimo med ‘alovanjem, ko nam je odvzeta ljubezen in naklonjenost na{ih ljubljenih oseb - in prepri~ani smo, da za vedno. Takrat na more~o bole~ino pozabimo le med spanjem. V posteljo se odpravimo s tesnobo, zbudimo se z bole~ino, nekje vmes pa se skriva uganka. V nekatera jutra pa se prebudimo z jasnej{im pogledom in nenadoma vemo, da je ~as, da se spoprimemo z na{o izgubo. Re{evanje problemov prek sanj je proces miselne inkubacije, ki so jo poimenovali tudi proceduralna, ker se takrat pojavljajo podobe, ki nam ka‘ejo pot naprej. Od kod pride to nenadno dojetje, iz nas samih ali od kje drugje? ^e se sanje prelijejo v duhovno obliko, potem so nas najbr‘ obiskale Tkalke sanj, ki nam bodo kot {epetalke pomagale prebroditi na{o ~ustveno stisko. V na{e duhovne sanje se vklju~ujejo

na{e vodnice, du{e u~iteljice in sorodne du{e, ki nam pomagajo, tudi kadar ne ‘alujemo. V tej me{anici duhovnih sanj se v~asih spomnimo tudi izku{enj iz drugih fizi~nih in miselnih svetov, vklju~no z duhovnim svetom. Kdo izmed vas je ‘e sanjal, da je znal leteli ali da je z lahkoto plaval pod vodo? Ugotovil sem, da pri nekaterih klientih ti miti~ni spomini vsebujejo podatke o ‘ivljenjih, ki so jih ‘iveli kot inteligentna lete~a ali vodna bitja na drugih planetih. Zelo pogosto so te vrste sanj metafori~ni klju~, ki odpira vrata do primerjave na{ih prej{njih ‘ivljenj z ‘ivljenjem, ki ga ‘ivimo trenutno. Zna~aj na{e nesmrtne du{e se skozi razli~na gostiteljska telesa ne spremeni prav dosti, zato te primerjave niso tako neumestne. Nekatera na{a najve~ja razodetja izvirajo prav iz epizodnih sanj o dogodkih, krajih in vedenjskih vzorcih iz ~asov, preden smo dobili na{e sedanje telo. V prvem poglavju sem na kratko omenil pripravljalni razred, ki ga obiskujemo v duhovnem svetu, preden se podamo v novo ‘ivljenje. To duhovno vajo sem temeljiteje opisal v moji prvi knjigi, tu pa jo omenjam zato, ker je ta izku{nja pomembna za na{e sanje. Pripravljalni pouk je namenjen spoznavanju ljudi in dogodkov iz prihodnosti, u~iteljica pa poudari pomembnej{e to~ke na{e nove ‘ivljenjske pogodbe. Bistveni del tega pouka so tudi sre~anja in sodelovanja z du{ami iz na{e skupine in drugih skupkov, s katerimi si bomo delili na{e novo ‘ivljenje. Zgodi se, da se spomini na ta pripravljalni razred spro‘ijo v na{ih sanjah, da bi nam v temi na{ega obupa pri‘gali lu~, {e zlasti, ~e smo v ‘ivljenju izgubili primarno sorodno du{o. Jung je neko~ dejal: “Sanje o`ivijo na{e potla~ene `elje in

Misteriji 43


P REPOZNAVANJE

SANJ

strahove, a hkrati razodenejo neizogibne resnice, ki niso le iluzije ali divja domi{ljija.” V~asih so te resnice izra‘ene v metafori~nih ugankah, ki se v na{ih sanjah ka‘ejo kot prapodobe. Sanjski simboli v na{i dru‘bi so ve~inoma posplo{eni, posplo{evaju pa se ne morejo upreti niti razne sanjske knjige. Pri tolma~enju sanj je pomembno le to, da vsak ~lovek uporabi svojo lastno intuicijo, ~e ‘eli izlu{~iti pomen svojih sanj. Avstralski Aborigini so kultura z ve~ kot deset tiso~ leti neprekinjene zgodovine, ki verjame, da so sanje pravzaprav realni ~as v smislu objektivne resni~nosti. Zaznavanje v sanjah je pogosto tako resni~no kot izku{nje v budnem stanju. Du{am v duhovnem svetu je ~as vedno sedanjost, tako da, ne glede na to, koliko ~asa so ‘e fizi~no odsotne iz va{ega ‘ivljenja, va{e ljubljene osebe ‘elijo, da se zavedate, da so {e vedno v sedanji resni~nosti. Kako vam lahko ljube~i duh pomaga, da v va{ih sanjah spoznate in sprejmete te stvari? 5. primer Moja klientka iz tega primera je ravnokar umrla za plju~nico v New Yorku leta 1935. Sylvia je bila mlada ‘enska tridesetih let, ki je v New York pri{la iz majhnega mesteca na zahodu dr‘ave. Njena smrt je bila nenadna, zato je hotela potola‘iti svojo ovdovelo mater. Dr. N.: Ali po smrti takoj odpotujete v duhovni svet? S.: Ne, ne morem {e. Posloviti se moram od matere, zato ‘elim {e nekaj ~asa ostati v bli‘ini Zemlje, dokler ne izve novice. Dr. N.: Ali je {e kdo, ki bi ga radi videli, preden odidete k materi? S.: (obotavljaje, nato s hripavim glasom) Da... mojega biv{ega fanta... Phila. Najprej grem k njemu... Dr. N.: (ne‘no) Ste bili v Phila zaljubljeni? S.: (premor) Da, ampak nikoli se nisva poro~ila... Jaz... samo enkrat bi se ga {e rada dotaknila. Stika z njim ne vzpo-

44

stavim, ker trdno spi in ne sanja. Ne morem ostati dolgo, ker ‘elim priti do matere, preden izve za mojo smrt. Dr. N.: Se vam ne zdi, da malce preve~ hitite stran od Phila? Zakaj ne po~akate na ustrezne sanje in mu pustite sporo~ila? S.: (odlo~no) Phil ‘e dolgo ni ve~ del mojega ‘ivljenja. Predala sem se mu, ko sva bila oba {e mlada. Tudi on se le redkokdaj {e spomni name... in... no... da bi me zagledal v sanjah... tako ali tako pa lahko zgre{i sporo~ilo. Zaenkrat bo dovolj, ~e pustim samo sledi moje energije, saj bova znova skupaj v duhovnem svetu. Dr. N.: Odidete potem, ko zapustite Phila, k va{i materi? S.: Da. Za~nem z obi~ajnim prenosom misli, medtem ko je budna, vendar ne pridem nikamor. Tako ‘alostna je. Njena bole~ina je premo~na. Dr. N.: S katerimi metodami ste ‘e poskusili? S.: Moje misli projiciram z oran‘no rumeno svetlobo, ki je kot plamen sve~e, energijo razporedim okoli njene glave in ji po{iljam ljube~e misli. Nisem preve~ uspe{na. [e vedno ne ve, da sem ob njej. Poskusila bom s sanjami. Dr. N.: V redu, Sylvia. Po~asi me vodite skozi to. Za za~etek mi povejte, ali izberete materine sanje ali ustvarite lastne? S.: Sanj {e ne znam dobro ustvarjati. Veliko la‘je je, da vstopim v ene izmed njenih, s ~imer vzpostavim bolj naraven stik in potem sodelujem v njih. @elim, da bi mati vedela, da sem v njenih sanjah res jaz. Dr. N.: V redu. Sedaj pa me popeljite skozi celotni proces. S.: Prvih nekaj sanj ni primernih. Ene izmed teh so ~ista zmeda nesmiselnosti, druge so odlomek iz prej{njega ‘ivljenja, vendar v njih ni mene. Kon~no le za~ne sanjati, da se sama sprehaja po poljih okoli moje hi{e. Vedeti morate, da v teh sanjah ne ~uti nobene bole~ine, saj {e nisem mrtva.

Dr. N.: Kaj pa vam bodo potem te sanje, Sylvia, ~e vi niste v njih? S.: (posmehljivo) Poslu{ajte, ali res ne razumete... Po~asi in previdno sem bom vtihotapila v te sanje. Dr. N.: Mar lahko spremenite potek sanj, da se vklju~ite? S.: Seveda. V sanje vstopim z druge strani polja, tako da moje energijske vzorce uskladim z materinimi mislimi. Prenesem podobo same sebe, tak{ne kot sem bila, ko me je nazadnje videla. Po~asi prihajam po polju, da bi se mati lahko privadila na mojo navzo~nost. Pomaham ji, se ji nasmehnem in nato stopim k njej. Objameva se in takrat v njeno spe~e telo po{ljem valove pomlajevalne energije. Dr. N.: In kako bo to pomagalo va{i materi? S.: Ta prizor se prenese na vi{jo raven zavesti. Ho~em, da se teh sanj spomni, ko se zbudi. Dr. N.: Kako pa ste lahko prepri~ani, da ne bo mislila, da je vse to samo posledica njenega hrepenenja, da bi vas {e enkrat videla in bo zato sanje odmislila kot popolnoma neresni~ne? S.: Vpliv takih jasnih sanj je zelo mo~an. Ko se mati zbudi, se ‘ivo spominja pokrajine in mene ter zasluti, da sem ob njej. Spomini kmalu postanejo tako resni~ni, da je prepri~ana, da sem tisti trenutek z njo. Dr. N.: Ali podobe iz sanj preidejo iz podzavestne v zavestno resni~nost zaradi va{ega prenosa energije? S.: Da, to se imenuje proces filtriranja. Naslednjih nekaj dni nadaljujem s po{iljanjem energijskih valov, dokler ne za~ne sprejemati moje smrti. @elim, da bi verjela, da sem {e vedno del nje in da bom to tudi vedno ostala. Znano je, da se sanje ne pojavljajo v globokih delta stanjih mo‘ganskega valovanja, kjer ni naglega premikanja zrkel (Rapid Eye Movement - REM). Spanje REM, znano tudi kot paradoksalno spanje, je mnogo bolj plitvo, zato se bolj aktivno sanjanje pojavlja prav v


PREPOZNAVANJE obdobjih spanja REM. V mojem naslednjem primeru se bo du{a vtihotapila med sanje, ko je sanjavec {e vedno v spanju REM. Du{e Tkalke sanj, ki sem ji spoznal, se vse ukvarjajo z implantacijo sanj, pri ~emer pa obstajata dve pomembni razliki: 1. Prikrojevanje sanj. Tu spretno breztelesno bitje vstopi v misli spe~ega in delno spremeni obstoje~e sanje. To tehniko bi poimenoval tehnika interlinearnosti. Duhovi se kot igralci vpletejo med vrstice igre, ki se po~asi razpleta, tako da se sanjavec ne zaveda, da se je nekdo vme{al v scenarij. Ta postopek je pri svoji materi uporabila Sylvia. Po~akala je na primerne sanje, vstopila vanje in se teko~e vklju~ila v dogajanje. ^e se zdi ta postopek te‘ak, pa je drugi {e veliko bolj zapleten. 2. Ustvarjanje sanj. V teh primerih mora du{a iz ni~ ustvariti in vpeljati nove sanje ter stkati preprogo podob, ki bodo slu‘ile njenemu cilju. Oblikovanje ali spreminjanje dogajanja v duhu ~loveka, ki sanja, je namenjeno prenosu sporo~ila. To je dejanje pomo~i in ljubezni. ^e vsaditev sanj ni uspe{na in sanje nimajo nobenega pomena, spe~i sanja naprej in ko se zbudi, se spomni samo nepovezanih drobcev ali celo popolnoma ni~esar. Da bi ponazoril terapevtsko uporabo ustvarjanja sanj, bom navedel primer subjekta s V. stopnje, ki se je v zadnjem ‘ivljenju imenoval Bud. Bud je ‘ivljenje izgubil leta 1942 med 2. svetovno vojno, za seboj pa pustil brata Walta. Bud je izjemno ve{~ v snovanju sanj. Po smrti na boji{~u se je vrnil domov v duhovni svet in se za~el pripravljati na u~inkovito metodo, s katero bi potola‘il brata Walta. Ta primer je eden izmed tistih, ki so mi omogo~ili bolj{e razumevanje rahlo~utnih metod vklju~evanja, ki jih du{e Tkalke sanj znajo uporabiti pri spe~ih ljudeh. V naslednjem primeru bo moj subjekt opisal metode za obdelavo sanj, s katerimi ga je seznanil njegov vodnik Axinar.

6. primer Dr. N.: Kako nameravate ubla‘iti bratovo ‘alost, ko se vrnete v duhovni svet? S.: Z mojim vodnikom Axinarjem sva vadila zelo u~inkovito strategijo, vendar sva morala biti precej previdna, ker sva tu skupaj z Waltovim dvojnikom. Dr. N.: Imate v mislih tisti drugi del Waltove energije, ki je ostal v duhovnem svetu, potem ko se je Walt utelesil na Zemlji? S.: Da. Z Waltom sva v isti duhovni skupini. Z njegovim delom se pove‘em ‘e tu, da bi se lahko ~im tesneje povezal z njegovo svetlobo na Zemlji. Dr. N.: Opi{ite mi ta postopek, prosim. S.: Odplavam do prostora, kjer je shranjen preostanek njegove energije in se za trenutek spojim z njo. To mi omogo~i, da popolnoma posnamem odtis njegove energije. Telepatska vez med nama je tako ‘e vzpostavljena, vendar se ‘elim z njim {e tesneje zdru‘iti, ko bom prispel do njegove postelje. Dr. N.: Zakaj ‘elite vzeti s seboj na Zemljo popolnoma natan~en odtis Waltovega energijskega vzorca? S.: Zaradi tesnej{e povezave s sanjami, ki jih bom ustvaril. Dr. N.: Zakaj pa se z Waltom na Zemlji ne more povezati njegova druga polovica? S.: (ostro) To ne gre. To je isto, kot ~e bi se pogovarjali sami s seboj. Nima nobenega u~inka, {e zlasti ne med spanjem. To bi bila ~ista polomija. Dr. N.: V redu. Kaj se zgodi, ko pridete z natan~nim odtisom Waltove energije do njegovega spe~ega telesa? S.: Pono~i se premetava in obra~a, vidi se, da neizmerno trpi zaradi moje smrti. Axinar me je izuril za delo med sanjami, ker te prenose energije zelo obvlada. Dr. N.: Delate med sanjami? S.: Da, tako lahko pustim sporo~ila

SANJ

na obeh straneh dvojih razli~nih sanj in jih nato pove‘em, s ~imer dose‘em ve~jo dovzetnost. Ker imam natan~en odtis Waltove energije, zlahka zdrsnem v njegovega duha in razporedim svojo energijo. Po mojem obisku se kot zapoznela reakcija za~nejo odvijati tretje sanje o prvih dveh. Walt naju vidi znova skupaj v breztelesnem prostoru, ki ga ne bo prepoznal kot duhovni svet, kljub temu pa ga bo obuditev teh mamljivih spominov okrepila. Opomba: Nekatere kulture, kot so na primer tibetanski mistiki, verjamejo, da je duhovni svet, ki ga priznavajo skoraj za fizi~ni raj, naravni del sanj. Dr. N.: Kak{ne so bile sanje, ki ste jih ustvarili? S.: Walt je bil tri leta starej{i od mene, vendar sva se kot otroka veliko igrala skupaj. To pa se je spremenilo, ko je dopolnil trinajst let. Ne da si ne bi bila {e vedno blizu kot brata, ampak Walt se je pa~ za~el dru‘iti s svojimi vrstniki, kamor jaz nisem spadal. Nekega dne so se Walt in njegovi prijatelji gugali na vrvi, ki je bila privezana na vejo velikega drevesa ob jezeru blizu na{e kmetije, jaz pa sem jih opazoval. Drugi fantje so ‘e opravili svoje skoke in so se ravno ravsali v vodi, ko je bil na vrsti Walt. Zavihtel se je tako visoko, da je z glavo udaril v vejo sosednjega drevesa in skoraj nezavesten priletel v vodo. Ker njegovi prijatelji sploh niso videli, da je padel, sem sko~il v vodo, dvignil njegovo glavo na povr{je in za~el kri~ati na pomo~. Kasneje na bregu se je Walt zazrl vame z zbeganim izrazom in mi rekel: “Hvala, ker si me re{il, Buddy.” Mislil sem, da sem si s tem dejanjem pridobil vstopnico za v njihov klub, vendar mi ‘e ~ez nekaj tednov Walt in njegovi prijatelji niso pustili, da bi se igral z njimi. Po~util sem se izdanega, ker se Walt ni postavil zame. Med njihovo igro je ‘ogica odletela nekam v grmovje in je niso uspeli najti. [e isti ve~er sem jo {el poiskat in jo skril v na{ skedenj. Ker smo bili revni, je to za nekaj ~asa prekinilo njihove igre, vse dokler ni eden izmed de~kov ‘ogice dobil za rojstni dan.

Misteriji 45


P REPOZNAVANJE

I NFORMACIJE

SANJ

Dr. N.: Kaj ste s tem ‘eleli sporo~iti Waltu? S.: @elel sem mu pokazati dve stvari. Hotel sem, da bi me moj brat videl na bregu jezera, kako jokam in v naro~ju dr‘im njegovo krvave~o glavo, in da bi se spomnil, kaj sva si rekla, ko se je nehal du{iti. Druge sanje o igri so se kon~ale, ko sem jim dodal priklju~ek, v katerem sem ga odpeljal v skedenj, kjer je bila {e vedno skrita ‘ogica. Waltu sem dejal, da mu odpustim vsak spodrsljaj v najinem skupnem ‘ivljenju. @elim, da ve, da bom vedno ob njem in da najina predanost drug drugemu ne more umreti. To bo spoznal, ko se vrne v tisti stari skedenj, da bi poiskal ‘ogico. Dr. N.: Ali mora Walt po va{em obisku ponovno sanjati o vsem tem? S.: (se zasmeje) Ni potrebno, ker si je zapomnil, kje se nahaja ‘ogica, potem ko se je zbudil. To, da se je odpravil v na{ stari skedenj in jo na{el, je strnilo sporo~ilo. Walt se je sprijaznil z mojo smrtjo. Simbolizem sanj se v duhu giba na ve~ ravneh, nekatere so bolj abstraktne, druge bolj ~ustvene. Sanje iz zgornjega primera so v samo del~ku ~asa obudile ganljive spomine obeh bratov. Zdru‘itev z bratom je Walt do‘ivel v tretjih, nekoliko prejastih sanjah o tem, kako sta obe du{i znova skupaj in sre~ni v duhovnem svetu. Kar nekaj ~asa sem potreboval, preden sem spoznal napredovalo du{o, ki je pridobila naziv Mojster sanj, naziv, ki bi bil po mojem mnenju ustrezen za vodnika Axinar iz 6. primera. Kot pri vseh duhovnih tehnikah so tudi na podro~ju sanj nekatere du{e bolj nadarjene kot druge. Bud iz 6. primera ni samo ustvaril zaporedja sanj v Waltovem duhu, ampak je uporabil bolj zapleteno metodo, s katero je sanje povezal v osrednjo temo ljubezni in podpore za svojega brata. Skrita ‘ogica je bila le {e fizi~ni dokaz, da je Bud res ob bratu. Sylvia iz 5. primera je bila prav tako uspe{na, ko je vstopila v sanje svoje matere in ji nudila du{ni mir, vendar je 6. primer prikazal ve~ duhovne spretnosti.

D

46

ZBRI { EJO BOLEZEN

(Nadaljevanje z 32. strani.)

Ugotovimo smernice. Pri tem si pomagamo tudi z ultrazvokom. ^e pa je vzrok okvare alergija, jo seveda pozdravimo. - Ali dobite smernico tudi, ko {e ni ve~jih organskih okvar? Prisotna je ‘e splo{na simptomatika, kot je utrujenost - splo{na ali ob dolo~enih dnevih ali v ciklusih. - Torej energija ste~e ~ez telo in tudi ~e ni okvar, ne naredi ni~ {kodljivega. Tako je. Telo sprejme samo tisto energijo, ki je tu v aparatu programsko nastavljena in je njemu identi~na. Pri tej terapiji tudi ni stranskih u~inkov, {okov ali kaj podobnega. - Sva ‘e na podro~ju zdravljenja; prosim razlo‘ite, kako zdravite z energijami. Na razli~ne dele telesa, glede na program, ki ga izberem v skladu z diagnosti~nimi rezultati, nastavim in pritrdim elektrode in jih spojim na odvodni in dovodni del bioresonan~nega aparata Bicom. Ta odvaja iz telesa bolnikova nihanja v ra~unalni{ko nadzorovan elektronski filter, kjer se lo~ita patolo{ka, torej bolezenska in obi~ajna, fiziolo{ka frekvenca. Nato ra~unalnik pretransformira bolezensko informacijo oziroma ultraob~utljiva nihanja v zrcalno obliko, v diametralno nasprotno obliko sprejetega patolo{kega nihanja. Tako preoblikovana nihanja ali valovanja po{ilja na dovodne elektrode, skozi katere energija vstopa v telo. Med terapijo se v telesu postopoma izni~ujejo negativna nihanja. Z osnovno terapijo pa dvigujem odpornost organizma in krepim bolnikovo zdravje. - Torej bi lahko rekli, v prispodobi, da z bioresonan~no terapijo pobri{ete vsa mote~a nihanja tako, kot bi o~istili disk vseh ne‘eljenih informacij. Da, nekako tako. Pomebno je, pri tem ~i{~enju informacij o~istimo tista pacientova nihanja, ki so njegova in motijo torej njegov organizem in pri tem ne obravnavamo nekih splo{nih, povpre~nih nihanj, marve~ je izhodi{~e izbire “o~i{~evalnih” informacij osebna bolezenska informacija, torej je vsako zdravljenje individualno in se druga~e kot tako, vsaki~ prirejeno za potrebe bolnika, sploh ne da zdraviti. Tudi to je prednost, ki jo drugi na~ini zdravljenj ne poznajo.

- Pri tem zdravljenju se izlo~ajo tudi toksini... Tako je, toksini ali strupi se izlo~ajo, kar se zelo dobro vidi na gumijastih elektrodah, ki kar posivijo. Na kovinskih elektrodah pa pride celo do oksidacije zaradi teh strupov z znojem in je lahko celo neuporabna. Najbolj{e so srebrne elektrode in {e posebej pozla~ene, ki pa so seveda zelo drage. Pri zdravljenju priporo~amo pitje velike koli~ine vode. - V va{i ordinaciji je vrsta povsem novih aparatur zadnje generacije. V ~em je njihova prednost? Prej sem dajal tudi po {tiri elektrode na dovod v telo, sedaj pa samo eno fiksno. Razen ~e gre za obolenje le enega predela in jo postavim na tisti del, sicer pa ena sama elektroda po{ilja informacije po celem telesu. Signali, tako odvodni kot dovodni, so {tirikrat mo~nej{i kot pri prej{njih aparatih in tudi terapevtski ~as je kraj{i. Bistvo aparatov generacije 2000 je tudi v tem, da se {e tako huda bole~ina ‘e pri vklju~itvi aparata bistveno zmanj{a. Kar sem prej dosegel z osmimi do desetimi terapijami, zdaj dose‘em v {tirih. Torej gre tudi za finan~ni prihranek pacienta. Seveda je pri nejasnih diagnozah potrebno preizkusiti razli~ne terapije, sicer pa je zdravljenje v povpre~ju kon~ano v enem tednu. Zdravljenje se dopolnjuje tudi s kopanjem v zdravili{~u. Dirka iz slu‘be 50 km dale~ na terapijo in nazaj pa je zguba ~asa in denarja. V ~asu zdravljenja mora biti pacient izoliran od zunanjih faktorjev, ki so obolenje povzro~ili - alergent, stres, preobremenjenost. - Prosim opredelite, kaj se da zdraviti z bioresonanco. Prav vsa tista obolenja, ki jim je kos klasi~na kitajska akupunktura. V praksi pa smo zdravniki specializirani in jaz posegam le na mojem podro~ju. - Prosim na{tejte, kaj vi v va{i ordinaciji zdravite z bioresonanco. Uspe{no zdravim alergije, bole~ine kostnomi{i~nega sistema, bole~ine in te‘ave, nastale po operacijah, bole~ine in te‘ave travmatskega izvora, migrenske bole~ine, depresijska stanja, astmo, nevralgije, pomanjkanje energije, manegerske te‘ave, revmatske bolezni, degene-


I NFORMACIJE rativna obolenja in klasi~ne celostne te‘ave starostne dobe, kot so pe{anje sluha, nespe~nost, mi{i~no vezno okorelost, pe{anje spomina itd. - Kako se ljudje po~utijo po terapijah? Pozitivna in normalna reakcija je utrujenost in zaspanost in predvsem mened‘erji spijo tudi po tri dni nenormalno dolgo. - Najbr‘ pa mora kaj storiti tudi bolnik sam, ~e mu je ‘e prizane{eno z jemanjem zdravil. Res je. Vsak dan mora popiti dva litra ~im bolj ~iste, to je z minerali ali drugimi snovmi ~im manj obremenjene vode. Le tak{na voda z lahkoto ve‘e toksine, ki se izlo~ajo med zdravljenjem, in jih odplavlja iz telesa. To pa pospe{uje tudi savnanje, izmeni~no tu{iranje, {port, sprehajanje, plavanje... Seveda v dogovoru z zdravnikom. Vsaj {est ur po terapiji je prepovedano pitje kakr{nega koli alkohola in ne nazadnje je zelo pomembna tudi psihi~na komponenta. - Kje pa je mogo~e dobiti tako ~isto vodo? Nekaj je imamo tukaj, sicer pa v prostoru pred hotelskim bazenom te~e neklorirana voda, ki je tudi zelo primerna za pitje pri na{i terapiji, ~eprav je kemi~no sicer nekoliko zasi~ena in radioaktivna, kar pa pospe{uje izlo~anje toksinov. Radioaktivnost ima namre~ antibioti~ni in antimikoti~ni u~inek. Dokazano je, da stafilokok v 180 minutah v taki vodi pogine. Glivica na povr{ini ko‘e pa pogine v 15 minutah, vendar ne v bazenu, kjer je voda klorirana in ji je s tem ta sposobnost zmanj{ana za ve~ kot polovico, ampak le v na{ih terapevtskih kadeh in pri izviru, ker je za pitje. - Aparati so verjetno precej zasedeni in se je potrebno za preglede in terapije naro~iti. Aparatura je polno zasedena, programi so dolo~eni do minute, mo‘no je tudi vsko~iti, ~e kdo odpove, velikokrat pa tudi podalj{amo delovni ~as, tudi do ve~era, ~eprav to ni najbolj pametno, Dr. Lojze Medved ima zasebno ambulanto v hotelu Zdravili{~a Atomske toplice in je dosegljiv po telefonski {tevilki: 03/829 78 32 in 03/582 94 05

ZBRI { EJO BOLEZEN

NEKAJ IZKU{ENJ PRI ZDRAVLJENJU ALERGIJ Z BIORESONAN~NO TERAPIJO Hi{ni prah: Najpogosteje pripeljejo alergije na pr{ice hi{nega prahu do simptomov na dihalnih poteh. Pri pacientih z nevrodermitisom pa se lahko poslab{a tudi stanje na ko‘i. Razen vzor~nega prahu uporabljajo tudi pravi hi{ni prah, saj ta vsebuje pomembne informacije, kot so odpadne snovi, ‘ivalske dlake, luske, plesni itd. @ivalska dlaka: razen vzor~nih alergenov uporabijo tudi “doma~e” `ivalske dlake in perje. Pogosto reagira bolnik le na dolo~ene pasme neke `ivalske vrste. Prava dlaka pa pogosto vsebuje tudi `ivalsko slino, ki tudi lahko povzro~i alergi~no reakcijo. Preizkusiti velja tudi steljo iz `ivalskih kletk in krmo (npr. zrnje). Sem sodi tudi preizkus pernic, zelo pogosto puhovk ter ov~je volne in drugih materialov `ivalskega izvora v posteljnini, odejah, perilu in obla~ilih. @ivila: Pri alergijah na ‘ivila lo~imo med primarnimi alergeni, sekundarnimi (ve~inoma IgE ali IgG posredovanimi alergeni) in kontaktnimi alergeni. Pogoste so tudi me{ane oblike. Primarne alergije, obi~ajno na mleko, p{enico ali oboje, poznajo skoraj vsi pacienti z alergijo in imajo verjetno “spro‘ilno funkcijo” za nastanek drugih alergij. Zato obravnavajo tudi te, ~eprav pri pacientu ne povzro~ajo nobenih vidnih simptomov. Povr{inske alergije na ‘ivila, jagode, breskve, za~imbe, vino in pivo, povzro~ijo takoj{njo reakcijo, obi~ajno v obliki srbe~ice, izpu{~ajev ali ~revesnih simptomov. Obravnava takih alergij ni te‘avna in pacienti lahko rezultate zdravljenja takoj preverijo. Ker pa v~asih pride do alergije samo na dolo~eno vrsto sadja ali zelenjave, je obdelava take alergije najbolj uspe{na, ~e pacient prinese originalno ‘ivilo s seboj. Napa~ne interpretacije so mo‘ne, kadar ne gre za alergijo na sadje, ampak na {kropilno sredstvo na povr{ini. V to kategorijo sodijo tudi alergije na razne prehrambne dodatke, kot so glutaminati, askorbinska kislina, benzojska kislino. Kontaktne alergije: Sem sodijo {tevilne poklicne dermatoze, pa tudi mnoge vsakdanje stvari, ki jih pacient ne prena{a in ga to zelo obremenjuje. Bolniki z alergijo na cement, barve, topila in tiskarsko barvo lahko {e naprej opravljajo svoj poklic, tako kot bolniki z alergijo na kovine, nikelj, krom, baker itd., lahko spet nosijo dru‘inski ali modni nakit. Tudi ‘enske, ki se ne bi rade odpovedale priljubljenemu parfumu ali li~ilu, se lahko znebijo alergij. Po obravnavi alergije na klor, gredo lahko otroci spet plavat, ne da bi imeli rde~e o~i. Pri te‘avah s ko‘o je smotrno preizkusiti tudi vodovodno vodo, ki jo bolnik pacient prinese s seboj, saj {tevilni bolniki z nevrodermitisom reagirajo na vodo iz vodovoda. Vse pogostej{e so tudi alergije na lateks (gumijaste rokavice), znane so tudi alergije na partnerjevo spermo. kajti aparati imajo veliko sevalno mo~ in osebje je tako predolgo izpostavljeno sevanju. Ena terapija traja 45 do 60 minut. Dnevno naro~imo na pregled 5 do 6 ljudi, od tega pa jih na terapijo pride 2 odstotka. Problem je seveda tudi, da ljudje ne zmorejo samopla~ni{tva.

- Kolik{en je u~inek zdravljenja? Vse se res ne da pozdraviti, vendar smo pri nas 95-odstotno uspe{ni. Pacientu naredimo ra~unalni{ki izpis pred in po terapiji in mu ga tudi natan~no razlo‘imo in pojasnimo. J.V.

Misteriji 47


Nenavadna do`ivetja Vznemirjanje mrtvih Ena izmed lanskih revij Misteriji mi je pri{la v roke povsem naklju~no. V njej sem na{el pripoved o sveti Fo{ki. Zdela se mi je nenavadna, a me tak{ne stvari ne zanimajo toliko, da bi se bil namenil obiskati ta nenavadni kraj. Pa se je zgodilo druga~e; tja sem bil, ko sem se ‘e motal po ju‘ni Istri, povabljen. Vstopil sem v cerkev, ~eprav sploh nisem veren in se pome{al med ljudi. Ti so se med seboj ‘e poznali, kar mi je dalo vedeti, da so tu ve~krat. Prisluhnil sem toplemu uvodnemu nagovoru gospoda Vragovi}a, poslu{al molitev in petje doma~ink in opazoval ljudi okrog sebe. Eni so bili zamaknjeni, druge so grabili kr~i, tretji so se spakovali, nekdo je oble‘al na tleh, nekateri so se nenavadno mo~no pozibavali... Sto ljudi, sto razli~nih do‘ivljanj ne~esa, kar nisem poznal in v kar nisem verjel. Sam nisem pri{el v cerkev, da bi re{il kak svoj tak ali druga~en problem, kot je to veljalo za ve~ino obiskovalcev. Gledal sem okrog sebe, opazoval, dokler se mi ni v glavi, ne da bi to sam hotel, za~elo motati vpra{anje, kaj delam narobe, da poslovno nisem ve~ tako uspe{en, kot sem bil nekdaj. Ne da bi sploh kaj hotel ali pri~akoval, me je ob{el, to, mislim, je {e najbli‘ji izraz za tedanje nepri~akova-

48

no dogajanje, odgovor, ki je bil tako jasen, da sem se najprej za~udil, zakaj nisem na to pomislil ‘e kdaj prej. Odgovor je bil: Gradnja poslovnega objekta. Pred o~mi so se mi za~ele vrteti slike iz bli‘nje preteklosti. Gradil sem manj{i poslovni objekt in ga nikdar dokon~al. V cerkvi med mno‘ico, ki se je po pomo~ zatekla k sveti Fo{ki, pa sem za~el spoznavati, da sem jo {e poceni odnesel, saj sem {e zdrav in ‘iv: Gradbenika, ki sta vodila gradnjo mojega poslovnega objekta sta ‘e nekaj let mrtva, mrtva sta tudi znanca, ki sta se ukvarjala z denarjem za gradnjo objekta, eden od monterjev na objektu se je v prometni nesre~i tako po{kodaval, da je priklenjen na posteljo. Za~el sem pre{tevati tudi nenavadne nesre~e s sicer ne tako tragi~nimi posledicami, ne nazadnje sem izgubil dober posel, ki sem ga imel s firmo, ki sem ji za~asno skladi{~il materiale v prostorih na tej parceli. Tudi dve tovarni z nekaj tiso~ delavci, ki so poleg mene postavili nove obrate, ker v starih dela niso ve~ zmogli, sta propadli. Z dogajanji sem za~el povezovati tudi svoje poslovno ‘ivljenje. Moja pot navzdol je o~itno povezana z za~etkom gradnje. Dejavanost, ki naj bi jo tam opravljal, je {e vedno poslovno zanimiva, a za mene nedosegljiva... V dneh po vrnitvi iz cerkve svete Fo{ke sem hotel

Mnogim med nami se je ‘e zgodilo kaj nenavadnega. V~asih o do‘ivljaju povemo najbli‘jim, v~asih zgodbo zadr‘imo zase. Vabimo vas, da nam nenavadne dogodke opi{ete, objavili jih bomo na tej strani. Honorar za opis nenavadnega do‘ivetja: majica Misteriji. Zgodba mora biti resni~na. Napi{ite jo tako, da bo dolga od 30 do 60 tipkanih vrstic. Zgodbo po{ljite na naslov: MISTERIJI, [martinska 10, Ljubljana.

ugotoviti, kaj stra{nega se je na tem koncu dogajalo v preteklosti. Nek moj prijatelj, ki sem mu omenil moje misli, je to povezal z mrtvimi. Kak{ni mrtvi? Po~asi sem odstiral tan~ico. Gradil sem na zemlji, v kateri je na skrivaj pokopanih veliko po vojni pobitih vojakov tujega rodu. O tem se ni smelo govoriti, prepoved se je vsidrala v mo‘gane doma~inov in o tem {e danes ne govorijo radi. Motenje po~itka nepokopanih, le zagrebenih ljudi, katerih du{e o~itno ne najdejo miru, je pravi odgovor za vse nesre~e ljudi, ki v ~asu pobojev {e niti niso bili rojeni in se jim niti sanjalo ni, da vznemirjajo pokojnike, ki so od{li s sveta brez slovesa... Po priporo~ilu gospoda Vragovi}a in {e nekega mojega prijatelja sedaj redno, vsaj enkrat na mesec obiskujem sveto Fo{ko. V mislih prosim, naj prekletsvo, ki je doma na zemlji{~u, izgine nekam dale~ v vesolje in naj mrtvi po~ivajo, ‘ivi na tej zemlji pa naj ne bodo kaznovani za grehe izpred ve~ kot petih desetletij.

Za~ele so se mi dogajati lepe stvari: Dva otroka in bodo~a snaha so dobili slu‘be ali delo, s katerimi so bistveno bolj zadovoljni, kot so bili poprej, eden od stanovalcev iz zgradbe na zatajenem pokopali{~u je dobil nazaj polo‘aj, ki mu ga je odvzela prej{nja vlada, projekt, na katerem delam se razvija, in zna biti eden najve~jih slovenskih tehnolo{kih projektov... bodo~nost je svetla. Ob vsem tem sem malce zmeden. Ne poznam molitev, pokor, zaobljub. A sem si obljubil, da bom vsaj nekaj ~asa vsaj enkrat na mesec obiskal sveto Fo{ko. Za svoje dobro, za dobro mojih najbli‘jih. Vem, da delam dobro delo, saj se spotoma, prijateljem, ki me spremljajo, tudi zgodi kaj dobrega; nepri~akovano jim popustijo te‘ave s hrbtenico, ledvicami... Da se vse to zgodi, ni potrebno verjeti. Dovolj je, da si prisoten in da iskreno ‘eli{ in prosi{, da bi se dogajale dobre stvari. Fran~i{ek


Mali oglasi 10 % POPUST V TRGOVINI AUREA v BTC v Ljubljani, hala A, tel: 01/ 541 17 60 s kartico Kluba za zdravo ‘ivljenje, ki jo imajo vsi naro~niki revije Misteriji in Zdravje. Velika izbira naravne kozmetike, ki ni testirana na ‘ivalih in ne vsebuje ‘ivalskih ma{~ob, darilni izdelki, knjige za zdravo telo in du{o, izdelki iz prodaje po po{ti revije Misteriji. Vabljeni tudi na kozarec naj~istej{e pitne vode v Sloveniji ALCONA-AQUA ALCONA-AQUA. IZKU[ENI ASTROLOG Robert Simoni~ pomaga najti pot naprej. Osebno in poslovno svetovanje, dopisni te~aji astrologije. Informacije: 04/580-65-59, 041/344-037, ob delavnikih. HOROSKOPI - NATALNI, KARMI^NI, DHARMI^NI, LETNI... (25 str. 2500 SIT) Brezpla~ni povzetek! Astr. ARMAND, tel.: 041/568-340, 05/627-54-34.

Informirani kozarci s certifikatom Zaradi velikega zanimanja za informirane kozarce in zaradi njihove za{~ite, smo vsak kozarec, ki je naprodaj od prvega januarja 2001, bodisi doma bodisi v tujini, opremili s certifikatom, to je s potrdilom o poreklu. V Sloveniji kozarce, ki so narejeni po originalni tehnologiji Hydronic, prodajajo naslednje trgovine: V Ljubljani: Aurea v BTC, v Slovenskih Konjicah: Doma~a lekarna Viva Sana, v Bre‘icah: Darila Don, v Pod~etrtku: Trgovina Lida v hotelu Breza, v Roga{ki Slatini: Industrijska trgovina Steklarske {ole, v Idriji: Trgovina TIM Mlakar, v Novi Gorici: Manufaktura, poslovalnica Narodna umetnost. Zastopniki za prodajo kozarcev v tujini: Hrva{ka: Zagreb, Kvantum-tim, Vodovodna 20a, tel.:00 385 1 36 43 666 Kanada: Vily Mitrovic, tel.in fax: 00 905 846 3060

CENJENE STRANKE obve{~am, da sem pri~el zdraviti JECLJANJE po novi nizozemski metodi, ki se je izkazala za zelo u~inkovito. Gorazd Gavez dr. med, 01/426-41-89. VLJUDNO VABIM na TE^AJ RADIESTEZIJE. Pri~etek 10. marca. Prijave in informacije: Igor Ziernfeld, tel. 01/721-25-81 ali GSM: 031-581-871.

Izlet organizira turisti~na agencijia Quo vadis iz Ljubljane, Vodnikova 130, tel.:01/519-74-59. Storitev razli~nih ponudnikov, objavljenih na tej strani, ne preverjamo in zanje ne odgovarjamo. Bralke in bralce prosimo, da nam o kakovosti ponujenih storitev sporo~ijo svoje mnenje.

Toma‘ Cimperman, Mrakova 2, 4000 Kranj. DRUGA NAGRADA ({tirimese~na naro~nina na revijo Misteriji): Marko Turk, Dobrna 13 b, 3204 Dobrna. 3 TRETJE NAGRADE (majica Misteriji):

Jo‘ica Mau~ec, Mlinska 10, 9224 Turni{~e, Marjan Marin{ek, Znojile pri Krki 23, 1301 Grosuplje. Nagrade bomo poslali po po{ti.

REIKI TE^AJI IN TERAPIJE tel.: 01/723-94-91, 041/791-345 e-mail: reikiposta@yahoo.com

Zavod za razvoj ~lovekovih vrednot TE^AJ UMETNOSTI @IVLJENJA 7.3.– 12.3. v Ljubljani delavniki: 18h–21h sobota, nedelja: 9h–14h

Z Misteriji k sveti Fo{ki Revija Misteriji vabi svoje bralce, da se udele‘ijo enodnevnih avtobusnih izletov k sveti Fo{ki v Istri 17. 03. in 24. 04. 2001 Sre~anje bo vodil bioterapevt iz Zagreba @eljko Vragovi}.

PRVA NAGRADA (20.000 SIT):

Marija Pavlovi~, Kocjan~i~eva 5 Dobrunje, 1261 Ljubljana,

REIKI SAMOANALIZA Z ENERGOTERAPIJO - TE^AJI REIKI IN KARUNA REIKI Ljubljana, Bled, Koper - po dogovoru tudi drugod, tel.: 05/627-23-22, 031-572-522, Manja Marija Robi~ s.p., “BIM”. HOJA PO @ERJAVICI - Informacije in prijave: 02/320-04-50, 041-695-171, Franjo, www.hoja-po-zerjavici.com

Izidi ‘rebanja za nagradno kri‘anko {t. 72

Vsak teden brezpla~ne predstavitev.

041/791-345, 01/534-39-92, 01/507-67-83 umetnostzivljenja@yahoo.com

Mali oglasi v Misterijih CENA besede je 200 SIT, (najmanj 3000 SIT

za 15 besed ali manj). 10 % popust za tri, 15 % popust za ve~ kot tri zaporedna naro~ila. [tejejo vse besede in {tevilke. 19 % DDV ni v{tet v ceno.

ROK za sprejem je do vklju~no 15. v mesecu za naslednji mesec. Pla~ilo vnaprej na ‘iro ra~un {t.: 50101-601-274645. Informacije po tel.: 01/ 431-20-25. SPREJEM

oglasa le pisno: s pismom (s prilo‘eno kopijo vpla~ila),ali po faksu 01/230-16-27.

Re{itev nagradne kri‘anke {t. 82: VODORAVNO: ukor, Zemono, zdravilna, zidanje, Tab, eksot, ena, Earl, Pb, Buchholz, srd, aloa, Omer, Diane, ivrit, Lenin, {~ene, Ravne, irada, ~in~ila, Ir, imam, aroganca, VA, burek, Lear, Ender, CIA, fuga, kap, kserofit, Ato, klistiranje, RL, z urinom, kadmij, banana, o‘ilje NAGRADNI POJMI: ZDRAVILNA ZELI[^A IN ZA^IMBE, KLISTIRANJE Z URINOM

Prosimo, da re{itev po{ljete do 15. marca 2001 v ovojnici s pripisom KRI@ANKA 73 na naslov: Misteriji, [martinska 10, 1000 Ljubljana. Iz‘rebali bomo pet nagrajencev, ki bodo prejeli: 1. nagrada: 20.000 SIT 2. nagrada: {tirimese~na naro~nina na revijo Misteriji 3.-5. nagrada: majica Misteriji

Misteriji 49


Nagradna kri`anka 73 Ime in priimek: Po{tna {t.: [t.: `iro ra~una:

50

Stalno bivali{~e: Dav~na {t.:

Dav~na izpostava: Pri banki:

Operativna {t. banke:



Revija-Misteriji-092_marec-2001