Revija-Misteriji-091_februar-2001

LETNIK 8. - [T. 91 - FEBRUAR 2001 - 600 SIT, 48 HRK

POZOR! BRANJE TE REVIJE LAHKO VPLIVA NA VA[E @IVLJENJE ISSN 1318-1777

Svetloba hitrej{a od svetlobe Adam je prvi lo~enec Vitalizirani kruh Izsu{evanje ko‘nih znamenj Zagonetne kroglice

GSM - LOMI KROMOSOME

ZA DRU@INSKO KNJI@NICO TELO KLI^E PO VODI Zdravnik internist F. Batmanghelidj dokazuje, da si lahko zdravje mo~no izbolj{amo s pitjem navadne vodovodne vode. Medicinsko utemeljeno.

Cena: bro{irane 2.900 SIT trdo vezane knjige 3.900 SIT

ZDRAVILNA ENERGIJA DREVES Vonjajte in oku{ajte popke in drevesni sok, prislanjajte u{esa in poslu{ajte notranji {epet debel.

Spoznajte na~ine in vaje za zajemanje zdravilne energije dreves v gozdu, go{~avi ali na vrtu, ne glede na to, kje ‘ivite. Cena: 4.900 SIT ZDRAVILNI ^AJI IN NASVETI ^ajne me{anice za vse vrste tegob in {e nasveti, s katerimi se jih da olaj{ati, je zbral v svoji knjigi starosta slovenskih zeli{~arjev Jo`e Toma`in~i~. V knjigi je ve~ kot 100 izbranih receptov in na stotine nasvetov. Cena: 2.900 SIT POTOVANJE DU[ V knjigi najdemo odgovore na ve~na vpra{anja, kaj se dogaja z du{o, ko ~lovek umre, bodisi naravne bodisi nasilne smrti. Kdaj in kako se du{a odlo~i, da pride v ~lovekovo telo? Kaj se dogaja z du{o med dvema ‘ivljenjema? Cena: 3.300 SIT

Pokli~ite: 01/431-20-25, faks: 01/230-16-27, ARA zalo‘ba d.o.o., [martinska 10, Ljubljana

Misteriji LETNIK 8. - [T. 91

9

februar 2001

29

Tesla podvomil v Einsteina

GSM razbija kromosome

Hitrost svetlobe ni ve~ najve~ja hitrost v nam znanem vesolju

Vpliv netermi~nih u~inkov mikrovalovnega sevanja na ‘ive organizme

15

33

Adam je prvi lo~enec ^lovek ni bil izdelan tako, kot so si ga Bog ali bogovi predstavljali

17

Vitalizirani kruh Pismono{e so tiso~erici naro~nikov raznesli “angelski kruh”

Pogovor s telesom Kineziolo{ka diagnostika in zdravljenje z esencami

37

Zagonetne kroglice Prepovedana arheologija (2)

39

19

Radostno `ivljenje

Izsu{evanje ko‘nih znamenj

Vpliv programa Umetnost ‘ivljenja na bioelektromagnetno polje ljudi

S papirnimi sto‘ci lahko spremenimo naravna sevanja v zdravilo

22

45

Toplokrvnihladnokrvni?

Duhovi, povezani z ‘ivimi

Drevesne kro{nje menda niso bile prava hrana za dinozavre

Energija du{e ‘alujo~ega prepri~a, da je ljubljena oseba {e vedno ‘iva

Misteriji 3

P ISMA Ilustrirana mese~na revija

Misteriji Naslov uredni{tva: Revija Misteriji, [martinska 10, 1000 Ljubljana Tel.: 01/231-93-60, fax: 01/230-16-27 Elektronska po{ta: ara@zalozba-ara.si Izdaja: ARA Zalo`ba d.o.o., Cigaletova 5, Ljubljana Direktor zalo`be: Jo‘e Vetrovec Odgovorni urednik: Jo`e Vetrovec Oblikovanje: J&V Ra~unalni{ki prelom: Luka Zlatnar Lektoriranje: Lili Epih Tajni{tvo in naro~nine: Lilijana Knez Oglasno tr`enje: Jo`e Marolt Prodaja po po{ti: Vanda Klop~i~

Rada bi v Fo{ko

Z

ahvaljujem se vam, ker ste naro~eno poslali tako hitro. Bila so darila, zato sem vas prosila, da mi po{ljete do praznikov.

Hvala!

Pi{em pa vam tudi glede izleta v Fo{ko 20. januarja. Rada bi se ga udele‘ila, pa ne vem, kako, ker sem iz Kranja, Ljubljane pa ne poznam prav dobro. Ne vem kje se dobite in kdaj se vra~ate. Sporo~ite mi prosim, ~e je sploh {e prosto.

Izleta bi se rada udele‘ila, ker sem na pol slepa. Po zaslugi zdravnice. [e nekaj glede modrega kozarca. Imam zimzelen, ki raste v vodi. Odkar ga zalivam iz kozarca, je zmeraj ~ista voda in ne smrdi.

Lep pozdrav!

Nada, Kranj Vse tiste, ki imate kakr{ne koli ‘elje z obiskom Fo{ke, prosimo, da pokli~ejo agencijo Quo vadis, ki je prevzela organizacijo izletov, o katerih lahko berete v reviji Misteriji.

Njihova telefonska {tevilka je 01/507-18-03 in 519-74-59.

Radi Vam bodo ustregli.

Energijsko odvisna

Odprema po{iljk po po{ti: Franci Hemler

evijo Misteriji sem kupila prvi~, pi{em pa R Vam predvsem zato, ker bi

Fotoliti:

preko vas ‘elela najti strokovnjaka, ki bi mi morda {e lahko pomagal pri te‘avah, ki jih imam.

Moje te‘ave so se za~ele pred petimi leti, ko sem se po predavanju (izobra‘evala sem se ob delu) meni ljubega predmeta in prav tako predavateljice za~ela po~utiti - takrat ko nisem

GApro d.o.o.

Tisk: Tiskarna Ljubljana, Ljubljana Cena izvoda v maloprodaji 600 SIT. Prodaja v kolporta`i: Prodaja, Dunajska 5, Ljubljana, tel.: 01/231-93-60. V naro~nini, ki se pla~uje {tirimese~no (2.160 SIT), 10 % popusta. @iro ra~un: 50101-601-274645.

Devizni ra~un: 50100-620-133-900-579602.

4

[MARTINSKA 10, 1000 L JUBLJANA

bila v stiku z njo - stra{no slabo. Med po~itnicami, ko ni bilo predavanj, sem komaj {e hodila. Ne vem, kaj se je takrat zgodilo, vendar mislim, da sem v vsej svoji naklonjenosti in spo{tovanju do nje in do predmeta, postala energijsko odvisna od predavateljice. @e sam stik z njo, oziroma misel nanjo je bil pravi balzam za mojo iz~rpanost. Kasneje, po kon~anem izobra‘evanju, sem jo poklicala in prosila za pomo~, saj je po poklicu psihologinja. Povabila me je na dom, kjer me je hipnotizirala in me kasneje s pomo~jo dveh mo{kih zdravila ”na daljavo”. (Pri tovrstnem zdravljenju sem njeno osebnost ~utila v ljudeh, s katerimi ‘ivim, le-ti pa so dajali informacije in izgovarjali stavke, ki jih nisem zaupala nikomur drugemu razen njej. Okrog mene je bila v tem obdobju tako mo~na energija, da se mi je zdelo, da bi jo lahko prijela.)

Tak{ne komunikacije oziroma zdravljenje ’’na daljavo’’ so mi bile tuje in meni so bile {e komaj na meji verjetnega. Obrazlo`itve mi `al ni hotela dati.

Naslednji dve leti sem se vlekla z energijskimi vzponi in padci, vendar me je vseskozi begala misel: ’’Kako je to mogo~e?!’’

Hodila sem na akopresurne masa‘e, v naravo, preizku{ala najrazli~nej{e metode, ki sem se jih u~ila iz knjig.

Pred {estnajstimi meseci pa mi je umrla mama. Zadela jo je mo‘ganska kap, prizadeta je bila po desni strani telesa. Takrat sem

ALI

ara@zalozba-ara.si

~utila spet neko povsem posebno energijo.

Po kak{nih treh mesecih njene smrti, sem, ko sem {la s prijateljem po slu‘bi na kavo, prvi~ za~utila mamino energijo v sebi. Obna{ala sem se tako kot ona, hkrati pa mi je tako zmanjkovalo energije - vsa sem se tresla - da sem se komaj ”privlekla” do doma.

To se dogaja pogosto.

Vsak dan se mi za kak{ni dve uri zgodi, da imam vso energijo v glavi. Pride nenapovedano in takrat sem kot v transu. Tam, kamor obrnem ~elo, se mi nekaj zgodi (~e v ‘elodec, mi kruli... ~e v noge, mi mrtvijo... ~e v srce, je najte‘e).

Takrat, kadar sem doma, se re{im tako, da le‘em, si pokrijem ~elo in zgornji del glave. ^e sem zunaj, je te‘je. Vse skupaj je naporno in je kot del ‘ivljenja te‘ko sprejeti.

Vem, da bom morala pot do re{itve prehoditi predvsem sama, vem, da je re{itev predvsem v meni...

Predvsem pa se bojim prihodnosti. Bojim se, ~e se te‘ave lahko {e stopnjujejo in bom nekega dne znorela. Zato prosim, ~e bi bil v Sloveniji kak{en terapevt, ki mu moja zgodba ni preve~ tuja in bi poznal metodo, s katero bi morda la‘je stopila iz tega za~aranega kroga, da me pokli~e, saj mi je la‘je napisati kot pa povedati.

Pomo~i bi bila vesela.

Naslov in telefonska {tevilka sta v uredni{tvu.

Nova bralka Prosimo bralce, ki vedo za pomo~, da nas pokli~ejo.

ZANIMIVOSTI

POMILOSTITEV ZA MI[I IN PODGANE

^

e bi podgane in mi{i vedele, bi se mo~no oddahnile: po mnogih letih prizadevanj se je ve~ina znanstvenikov le odlo~ila, da poskusi na mi{ih in podganah, pa tudi na drugih ‘ivalih, ne bodo ve~ odlo~ilni pri ocenjevanju zdravil in bo torej njihovo znanstveno pobijanje povsem nepotrebno.

Boj, da bi prenehali ubijati male sesalce za “velike” cilje, je bil dolg, ~eprav so mnogi znanstveniki `e dolgo ugotavljali, da je dokazovanje letalnih doz, to je tistih odmerkov zdravil ali snovi, ki pobijejo polovico poskus-

nih `ivali, le zanemarljiv znanstven dokaz o {kodljivosti preizku{ane snovi. Toda ker so povsod po svetu veljali strogi predpisi o LD50, so jih v imenu znanosti {e lani decembra znanstveno zastrupljali brez milosti.

Da ne bodo ve~ pobili na tiso~e in tiso~e malih sesalcev, gre zahvala OECD, pari{kemu klubu 29 najbogatej{ih dr‘av sveta, ki je na za~etku lanskega decembra objavil sklep o opustitvi testa LD50; ta sedaj ni ve~ zahtevani obvezni del raziskovanj in dokazovanj delovanja novih zdravilnih snovi in zdravil.

ZDA in Japonska sta se predlogu upirali najdlje, a sta na koncu popustili in sedaj povsod na svetu ‘e uporabljajo ali inten-

KOZAREC VINA NA DAN O^ITNO UPO^ASNJUJE STARANJE aponski raziskovalci so dognaIN BISTRI UM njem polifenolov, ki naj bi poma-

J

li, da najbolj{a hrana za dobro delovanje mo‘ganov prihaja iz kozarca, ~e seveda vanj nato~imo alkohol. Pri tem niti ni pomembno, za katero pija~o gre.

Raziskovalci nacionalnega in{tituta za dolgo‘ivost so ugotavljali inteligen~ni kvocient dva tiso~ih ljudi med 40. in 79. letom.

Ugotovili so, da imajo ljudje, ki pijejo zmerno, v povpre~ju manj kot 540 mililitrov japonskega ‘ganja sakeja ali vina na dan, inteligen~ni kvocient za 3,3 to~ke vi{ji kot popolni abstinenti. Pivke si zvi{ajo inteligen~ni kvocient za 2.5 to~ke. Pristavljajo, da vrsta alkohola ne vpliva na ve~jo inteligenco, poskusne osebe so pile vse, od piva in viskija do vina in ‘ganja.

Raziskovalci si prizadevajo razlo‘iti, zakaj pitje alkohola pove~uje intelektualne sposobnosti in pravijo, da je te‘ko razlo‘iti vzroke. Pri poskusu razlage so upo{tevali dohodke pivcev in njihovo izobrazbo, pa tudi ‘ivljenski stil in prehrambene navade. Ugotovili so, da pivci ri‘evega vina pojedo ve~ surovih rib, kar bi tudi bilo lahko vzrok za ve~jo inteligenco, saj je v rib-

ah veliko pomembnih ma{~obnih kislin, s katerimi povezujejo razvoj mo‘ganov.

Nekaj posebnega naj bi veljalo za pivce vina, ki pojedo ve~ sira, torej ma{~ob, ki tudi dobro denejo mo‘ganom.

Nenazadnje japonski vodja raziskav slabenja mo‘ganskih funkcij v starosti Shimokata opozarja na polifenole, ki jih ob ugotavljanju dobrodejnega delovanja alkohola omenjajo {tevilni raziskovalci po svetu, ki raziskujejo francoski paradoks, da pitje alkohola podalj{uje ‘ivljenje, kadar gre za zmerno pitje. Dokon~nih razlag ni, ve~ina raziskovalcev razlaga dobro delovanje pitja na upo~asnitev staranja z delova-

gali srcu z zaviranjem oksidacije nosilcev holesterola lipoproteinov in tako {~itili pred aterosklerozo. Toda polifenoli prihajajo iz ko‘ice grozdov, ki jih je mo~ najti tudi v grenivkah, ne pa v sakeju in pivu. Kakor koli ‘e, kozarec vina na dan o~itno upo~asnjuje staranje in bistri um.

D

zivno i{~ejo nadomestne metode dokazovanja {kodljivosti oziroma ne{kodljivosti testnih sovi in zdravil. Najverjetneje bodo zadostovali podatki, pridobljeni s poskusi na eni sami ‘ivali, sicer pa je na voljo leto dni, da bodo uzakonili priporo~ilo pari{kega kluba.

D Zdravila v jajcih - Ljudje, ki so klonirali ovco Dolly, so ustvarili koko{i, ki nesejo jajca, v katerih so zdravila za zdravljenje raka. Stvar ni preprosta, pa tudi hudo zamotana ne, in ka‘e, kam vse sega genetski in‘eniring. Naj pristavimo, da slovenske koko{i znajo nesti jajca z manj holesterola in tak{na jajca so naprodaj v trgovinah.

D Toplej{i svet - Svet je kar za tretjino toplej{i, kot so napovedovali znanstveniki, ki so predvidevali, da se bo v desetih letih temperatura na Zemlji pove~ala za 0,18 stopinje Celzija. V resnici se je za 0,25 stopinje, kot ugotavlja raziskovalec z nacionalnega centra za atmosferske raziskave v Koloradu Tom Wigley in spremembe pripisuje ~love{kim dejavnostim.

D Gramofon prikli~e spomin - Znastveniki so potrdili izku{nje psihoterapevtov, da je la‘je obuditi spomin ob zvokih kot v ti{ini. Sedaj raziskujejo, ~e stare melodije, shranjene na vinilnih plo{~ah, {e bolj obujajo spomin kot nedolo~en hrup ali glasba.

Misteriji 5

Misteriji za naro~nike 10 % ceneje

Obdarite sebe in prijatelje z revijo, ki vas popelje od vsakdanjih skrbi in vam odstira poglede na stvari in dogodke, ki zanimajo vedo‘eljne po vsem svetu.

Bere jo mlado in staro, naro~ite jo {e vi!

Vsak naro~nik postane ~lan Kluba za zdravo ‘ivljenje in prejme ~lansko izkaznico, s katero lahko uveljavlja {tevilne popuste pri nakupu knjig, pri bivanju v zdravili{~ih, pri nekaterih turisti~nih programih, v {tevilnih zasebnih ordinacijah, v nekaterih trgovinah... ^e je revija darilo za rojstni dan, obletnico poroke ali kako drugo prilo`nost, ~estitko po{ljemo iz uredni{tva.

Revijo naro~ite z naro~ilnico, s fotokopijo naro~ilnice, po telefonu na {tev.: 01/231-93-60, po telefaksu na {tev.: 01/230-16-27, po E-mailu ara@zalozba-ara.si.

Letna naro~nina z 10 % popustom je 6.480 SIT, pla~ljiva v treh letnih obrokih po 2.160 SIT. Misterije lahko preberete {e preden so na prodajnih policah.

; Da, naro~am revijo na naslov: .........................................................................................................

Ulica in hi{. {tev:

24.1. ob 14:08

26.1. ob 17:40

26.01.

27.01.

28.01.

Pon.

29.01.

Tor.

30.01.

Sre.

31.01.

^et.

1.02.

Pet.

2.02.

Sob.

3.02.

Ned.

4.02.

Pon.

5.02.

Tor.

6.02.

Sre.

7.02.

^et.

8.02.

Pet.

9.02.

Sob.

10.02.

Ned.

11.02.

Pon.

12.02.

Tor.

13.02.

Sre.

14.02.

^et.

15.02.

Pet.

18.02.

Sob.

17.02.

Ned.

18.02.

Pon.

19.02.

20.2. ob 10:55

Tor. Sre.

20.02.

21.02.

22.2. ob 23:46

^et.

Pet.

22.02.

23.02.

28.1. ob 17:25 29.1. ob 05:36 31.1. ob 15:22 1.2. ob 15:03

24.1. ob 14:08

28.1. ob 17:25

1.2. ob 15:03

2.2. ob 21:57

5.2. ob 03:15

5.2. ob 03:15

5.2. ob 01:01 7.2. ob 01:22

9.2. ob 00:36 11.2. ob 00:47 11.2. ob 13:50

13.2. ob 03:52 ....................................................................

Da, po{ljite ~estitko v mojem in va{em imenu. ; Pla~nik naro~nine je: Ime in priimek

19.2. ob 05:33

........................................................................................................... ......................................................................................................

s kartico EU LB AMEX {t. kartice:

Po{t. {tev. in kraj

Pet.

Ned.

15.2. ob 04:25

veljavnost do:

24.01.

25.01.

8.2. ob 08:13

11.2. ob 13:50

....................................................................................................

Po{t. {tev. in kraj:

Ulica in hi{. {tev

Sre. ^et.

Sob.

8.2. ob 08:13

Misteriji, s popustom 10 % Ime in priimek:

Kozmobiolo{ki koledar za februar 2001

15.2. ob 11:03 17.2. ob 22:00

23.2. ob 09:23

podpis

15.2. ob 04:25

19.2. ob 05:33

23.2. ob 09:23

.........................................................................

......................................................................

6Po{ljite na na{ naslov: Revija Misteriji, [martisnka 10, 1000 Ljubljana.

Osnovni podatki za naravno na~rtovanje rojstev so zbrani v knji`ici Kozmobiolo{ki koledar in v reviji Narava Zdravje avgust 1999.

Ve~erno zvezdno nebo v februarju

Skica ve~ernega zvezdnega neba v za~etku februarja; levo - pogled proti jugu, desno - pogled proti severu. Pri opazovanju se obrnemo proti jugu oziroma severu. Posamezno skico dvignemo pred seboj. S preslikavo posku{amo na skici narisane najsvetlej{e zvezde izslediti tudi na nebu.

Glavna ozvezdja in zvezde Videz ve~ernega zvezdnega neba se ta mesec glede na januar le malo spremeni.

JU‘NA STRAN NEBA. Najbolj vpadljivo ozvezdje ostaja {e vedno Orion, ki je srednjevisoko na jugozahodu. Desno od Oriona zasledimo te‘je razpoznavno ozvezdje Eridan, pod Orionom stoji Zajec, medtem ko Veliki pes z najsvetlej{o zvezdo neba, svetlo ble{~e~im Sirijem, sije nad ju‘nim delom obzorja. ^e s pogledom potujemo od Velikega psa proti nadglavi{~u, sre~amo Malega psa s Prokijonom, nato pa Dvoj~ka z obema svetlima zvezdama Kastorjem in Poluksom.

Desno od Dvoj~kov najdemo ozvezdje Bik z glavno zvezdo Aldebaran in s Plejadami, prelepo, s prostim o~esom dobro vidno zvezdno kopico. Nad Bikom pa le‘ita Voznik in Perzej, ~ez katera poteka Rimska cesta.

NA VZHODU IN JUGOVZHODU @e se dvigujeta Rak in Lev, pojavljajo pa se tudi

nova ozvezdja. Tako opazimo na severovzhodu pod Lovskima psoma ozvezdje Berenikini kodri, na vzhodu in jugovzhodu pa lahko razlo~imo zvezdne vijuge Hidre ali Vodne ka~e in v njej ~udovito oran‘no zvezdo Alfard - Samotna.

SEVERNA STRAN NEBA. Na tem delu neba vladata ozvezdji Veliki medved (z Velikim vozom) in Kasiopeja, ki stojita pribli‘no enako visoko, prvo je vzhodno (desno), drugo pa zahodno (levo) od Severnice. Med njima razpoznamo ozvezdja Zmaj, Mali medved (z Malim vozom) in Kefej. Na zahodu se proti obzorju spu{~ajo Pegaz, Andromeda in druga jesenska ozvezdja.

NAD GLAVO. V nadglavi{~u ni ni~ posebnega, v bli‘ini pa mo~no sveti Kapela (Koza). Kakor prej{nji tudi ta mesec Rimska cesta objema nebo od juga proti severozahodu, ne gre pa ve~ ~ez zenit, ampak nekoliko zahodno od njega.

Planeti Venera je {e Ve~ernica, torej po zaidu Sonca vidna zve~er na zahodnem delu obzorja.

Mars pripotuje iz ozvezdja Device v ozvezdje Tehtnice. Je jutranji planet, viden precej pred Son~evim vzidom.

Jupiter je v Biku. Vse prej zahaja, sredi meseca ‘e okoli 3. ure zjutraj.

Saturn je {e vedno navidezno blizu Jupitra. V za~etku meseca zahaja okoli 3. ure zjutraj, potem pa vse prej.

Zanimivo opazovanje Ob koncu meseca, tri ali {tiri dni po mlaju, se kmalu po zaidu Sonca obrnite proti jugu. Na ve~ernem nebu poglejte Venero, Luno, Saturna in Jupitra. Ta nebesna telesa le`ijo pribli`no na istem loku nebesne kro`nice - ekliktike (navidezne letne poti Sonca). Tako si lahko predstavljamo, kje poteka ekliptika.

M. Prosen

Misteriji 7

Misteriozna Luna (9)

^udne tvorbe in svetlobe na Luni [

tevilni znani astronomi so videli ogromno, mostu podobno tvorbo preko Morja kriz. Ocenjujejo, da je most dolg okoli 20 km. Je naraven ali umeten? Astronom H. P. Wilkins je pred leti v intervjuju na radiu BBC dejal, da se mu zdi umeten in da bi bilo skoraj neverjetno, da bi taka stvar nastala na za~etku in lahko trajala vso dolgo dobo, odkar Luna obstaja. Pri~akovali bi, da bi jo razgradile temperaturne spremembe ali pa padci - trki meteoritov.

Vpra{anje ostaja odprto. Izlet v ta kraj na Luni bi re{il problem enkrat za vselej.

WILKINSOV SIFON Mar gre za vhod v notranji jamski svet na Luni? Wilkins je menil, da so

O {tevilnih svetlobnih sunkih so poro~ali observatoriji v severni Irski, v Bochumu (Nem~ija), v Braziliji in drugod. mogo~e v Lunini notranjosti ob{irne kaverne, ki bi bile lahko s sifoni povezane z zunanjim povr{jem, saj je podobne sifone ‘e sam odkril. Omenjeni “umivalnik” (lavor) - ta velika okrogla luknja v Luni - le‘i znotraj belega kraterja Cassini A, ki ima premer okoli 2,5 km.

Gre za globoko jamo ali sifon s premerom kakih 180 m, ki ima kot steklo gladko notranjost. Seveda je to velika {pe-

kulacija, ki pa bi bila vredna raziskave glede potrditve enega ali drugega. ^e NLP res obstajajo in ~e naj bi res prihajali iz notranjosti Lune, kot ka‘ejo neki primeri, potem bi lahko {li skozi te sifone.

Ta poseben “umivalnik” ima premer okoli 550 m, razse`en je za dobri dve nogometni igri{~i. Morda so {e drugi, celo ve~ji. Nedvomno je to kraj, ki bi ga bilo treba prednostno raziskati.

UMETNI IZDELEK ALI NARAVNO ^UDO? Pozornost je pritegnila tudi neka druga zgodnja fotografija Lune. Ka‘e maj~ken kraterski hrib~ek s kosom stekla na vrhu, steklo pa se ble{~i kot diamant na zapestnici. Astronom in znanstvenik, sodelavec NASE T. Gold, meni, da ne more ponuditi nobene pametne razlage za ta pojav, ~eprav ima divjo idejo. Je morda imel Gold v mislih to, da je bil tuj umeten izdelek namenoma name{~en na Luno? Ali pa je to spet eno Lunino ~udo, igra narave pa~?

VELIKO BIKOVO OKO NA LUNI Med o~arljive prizore na Luninem povr{ju {tejemo tudi Vzhodni bazen (Orientale Basin). Sestoji iz ~udnih istosredi{~nih krogov, za katere nekateri znanstveniki menijo, da jih je povzro~ilo gubanje. Izgleda kot ogromno bikovo oko - tar~a v obliki istosredi{~nih krogov. Nastala bi lahko tudi tako, da bi velikanski kamen - meteorit padel v ogromno jezero lave.

So pa {e druga obmo~ja v in okrog Vzhodnega bazena, ki spominjajo na (negativne) privla~nostne nepravilnosti, Krater Eratosten z najbli‘jo okolico. Foto Apollo 17.

8

(Nadaljevanje na 36. strani.)

Hitrost svetlobe ni ve~ najve~ja hitrost v nam znanem vesolju

Tesla podvomil v Einsteina J

ulija lani je znanstveni svet pretresla pomembna novica. Dve neodvisni skupini raziskovalcev sta objavili rezultate raziskav, ki naj bi dokazale, da hitrost svetlobe (300.000 km na sekundo) ni najve~ja hitrost v nam znanem vesolju. V genialno zami{ljenem eksperimentu, ki so ga izvedli v Firencah, so uporabili anteno, s katero je mo‘no na frekvenci 10 gigahertzov oddajati “paket” elektromagnetnega polja. Nasproti te antene so postavili sprejemno anteno, s pomo~jo katere so lahko merili in vizualno prikazali dotok vstopnih podatkov. Kot rezultat so zabele‘ili premikanje s hitrostjo, ki je za 25 odstotkov ve~ja od svetlobne, in torej zna{a 375.000 km na sekundo!

Tesla je z meritvami ugotovil, da so kozmi~ni valovi 50-krat hitrej{i od svetlobe, kar je seveda v popolnem nasprotju s teorijo relativnosti.

Strokovnjaki z In{tituta za aeronavtiko v Moskvi so podobno novico objavili ‘e pred tremi leti. V eksperimentu, ki je potekal pod nadzorom Vadima Aleksandrovi~a ^ernoborova, so bojda uspeli izdelati primitiven tip letala, ki v enem dnevu, torej v {tiriindvajsetih urah lahko za 4 minute poleti v smer pretek-

losti ali prihodnosti. To naj bi bila tudi ena od najpomembnej{ih posledic potovanja z nadsvetlobno hitrostjo. V trenutku, ko gibanje preide mejo svetlobne hitrosti, za~ne ~as te~i v smeri preteklosti. ^lovek, ki bi potoval v preteklost, bi torej lahko vplival na vzroke dogajanja v prihodnosti ali na lastno ‘ivljenje, tako kot glavni junak v filmu “Nazaj v prihodnost”, ki je posegel v ‘ivljenje svojega starega o~eta in tako spremenil potek svojega bodo~ega ‘ivljenja.

Za znanost bi bilo to odkritje eno tistih, ki jih upravi~eno imenujemo epohalna, saj bi v osnovi spremenilo na{e razumevanje vesolja. Predvsem bi postala vpra{ljiva Einsteinova teorija relativnosti, ki {e danes predstavljala osnovno konstanto za razumevanje kozmi~nih zakonov.

ABSOLUTNI ALBERT

Ali je Tesla vedel ve~ kot Einstain?

@e ko je bil star {estnajst let, si je Einstein posku{al predstavljati, kako bi bilo potovati na ‘arku svetlobe. To je bilo leta 1895. Po njegovih predvidevanjih ~lovek, ki bi se premikal s hitrostjo svetlobe, ne bi mogel videti svojega obraza v ogledalu, saj se svetloba s povr{ine ogledala nikoli ne bi mogla pribli‘ati njegovemu obrazu (ali obratno). @e leta 1904 je Poincari v svojih teoreti~nih razmi{ljanjih dopustil mo‘nost, da obstajajo hitrosti, ki so ve~je od svetlobne. Uvidel je tudi, da bi bilo v primeru, ~e bi uspel to domnevo znanstveno dokazati, potrebno napisati popolnoma novo fiziko.

Maxwell je leta 1860 objavil teorijo, ki je za dana{nje znanstvenike povsem samoumevna, za njegove sodobnike pa ni bila verjetna. Teorija pravi, da je svetloba po svoji naravi elektromagnetno sevanje ter da predstavlja le manj{i del {iroke lestvice tak{nih sevanj. Kasnej{a

Misteriji 9

T ESLA

PODVOMIL V

E INSTEINA

odkritja radijskih valov s sevanjem na spodnjem delu lestvice in x-‘arkov na zgornjem delu lestvice so potrdila njegovo teorijo. Najpomembnej{i vidik njegove teorije je bila domneva, da potujejo vsi elektromagnetni valovi z isto hitrostjo, to je 300.000 km/sek. Prepri~an je bil, da je to najve~ja mo‘na hitrost in da predstavlja “naravni zakon”.

Leta 1905 je Einstein za~el z razvijanjem svoje teorije. Pri{el je do presenetljivih zaklju~kov: “^e potujem z vlakom, ki se premika s hitrostjo 100 km/h in iz njega vr`em `ogo v smer njegovega gibanja, bo imela ta `oga skupno hitrost 200 km/h ali 0 km/h. ^e `elimo izra~unati skupno hitrost, se pravi relativno hitrost v razmerju do Zemlje, moramo se{teti obe hitrosti. Kaj pa bi se zgodilo, ~e bi potovali s hitrostjo, ki je enaka polovici hitrosti svetlobe in pri`gali elektri~no svetilko?

Opazovalec ob progi, ki bi moral izmeriti hitrost svetlobe iz elektri~ne svetilke, bi imel vtis, da se snop svetlobe iz sve-

K

aj bi se dejansko zgodilo, ~e bi ~lovek lahko odpotoval v preteklost?

Znanstvenikom ta ideja ‘e vnaprej ni v{e~, saj jih skrbi, da bi se lahko poru{ili zakoni vzroka in posledice (zakoni “vzro~nosti”). Problem pa je kljub temu ‘e dolgo predmet razprave in zabave pri znanstvenikih, ki ga poznajo pod imenom “dedov paradoks”.

Problem bi lahko opisali takole. Popotnik skozi ~as odpotuje v preteklost in zaradi spleta okoli{~in ali zaradi zmotnih namenov ubije svojega deda v ~asu, ko je bil ta {e mlad in {e ni imel otrok. To pomeni, da se eden od popotnikovih roditeljev ni mogel nikoli roditi - in seveda tudi sam popotnik ne. ^e pa ni nikoli obstajal, ni mogel ubiti svojega deda.

10

tilke premika s hitrostjo, ki je 1,5-krat ve~ja od hitrosti svetlobe. ^e je hitrost svetlobe naravni zakon in ~e ve~ja hitrost ni mo`na, bi bilo to nemogo~e.”

Posledica tega razmi{ljanja je bila, da je Einstein v koncept svoje “posebne teorije relativnosti” vklju~il {e dva klju~na elementa: prostor in ~as. ^e velja zakon o nespremenljivosti svetlobne hitrosti, bi se moral prostor v vlaku zmanj{ati, ~as pa podalj{ati - v tem primeru bi vlak peljal po~asneje.

Ko je posku{al postaviti nove matemati~ne zakone, ki bi bili uporabni pri hitrostih, je Einstein naletel na zanimiv podatek: formule je pred njim ‘e izdelal Lorenz (in delno Fitzgerald) in so bile znane kot Lorenzova transformacija.

Lorenz jih je namre~ preu~eval v popolnoma razli~nem kontekstu. ^e je svetloba valovanje, potrebuje neko okolje, v katerem se lahko {iri (kot se na primer {iri zvok po zraku). Znanstveniki so to hipoteti~no okolje imenovali luminofe-

ri~ni eter. ^e pa je vesolje napolnjeno z etrom, bi to pomenilo, da vsi premiki potekajo v tem okolju. Drugi raziskovalci (Michaelson in Morley) so kasneje izvedli eksperimente, s katerimi so poskusili izmeriti hitrost “toka etra”. Rezultati eksperimentov so bili negativni: nikjer ni bilo niti sledu o etru!? Fitzgerald je predpostavljal, da so se, ker je materija sestavljena iz delcev z elektri~nim nabojem, merilni instrumenti “skraj{ali” v smeri gibanja. Ko je iskal razlago, zakaj so se instrumenti skraj{ali, je Lorenz pri{el do svojih znanih formul za transformacijo (pretekli ~as v nekem sistemu je odvisen od hitrosti gibanja sistema).

Einstein je do Lorenzovih formul pri{el iz popolnoma druga~nega izhodi{~a. V nasprotju s Fitzgeraldom in Lorenzom Einstein ni verjel, da se kar koli skraj{uje; ~loveku, ki bi stal na postaji, bi se morda dozdevalo, da se vlak skraj{uje, in obratno, potniki v vlaku bi lahko imeli vtis, da se postaja

DEDOV PARADOKS Na to vpra{anje bi najla‘e odgovorili s trditvijo, da prav zaradi tega paradoksa potovanje v preteklost ni mo‘no.

Ker pa ~asovne luknje omogo~ajo prehod v obe smeri, ta opcija odpade.

Bolj realno je pojasnilo, da je katera koli intervencija v preteklosti nemogo~a in da ~lovek, ki potuje v preteklost, ne more ubiti svojega starega o~eta. V toku dogajanja bo pa~ pri{lo do nekaterih dogodkov, ki bodo staremu o~etu re{ili ‘ivljenje, ko ga bo “napadel neznani tujec”. Popotnik se lahko o teh stvareh prepri~a v dru‘inskem izro~ilu, ki prehaja iz roda v rod.

Verzija, po kateri bi stari o~e umrl, popotnik pa pre‘ivel, pa tudi ni popolnoma

izklju~ena. @e sam vstop popotnika v preteklost avtomati~no izzove spremembo zgodovine, ki se odvija vzporedno z izvornim ~asovnim tokom. Obstajata torej dejanska zgodovina in nova zgodovinsko-~asovna ~rta, ki se odpre s prihodom “vsiljivca”. Popotnik bi lahko iz svoje ~asovne dimenzije izvedel katere koli spremembe - lahko bi celo sebe izbrisal iz preteklosti, ne da bi to vplivalo na njegovo osebno preteklost.

Tretja varianta bi bila lahko naslednja: ~e bi popotnik ubil starega o~eta in s tem izbrisal tudi samega sebe, bi zakoni, ki vladajo v vesolju, prepre~ili paradoks, tako da bi popotnika avtomati~no vrnili na neko zgodnej{o to~-

ko v ~asu, na primer v trenutek, ko se je prvi~ pojavil v preteklosti. V skladu s teorijo kaosa se nobeno dejanje popotnika skozi ~as ne more ponoviti na popolnoma isti na~in, zato popotnik ne bi mogel ubiti starega o~eta. @e samo dejanje vrnitve v zgodnej{o fazo bi spro‘ilo “resetiranje” popotnikovega spomina, tako da bi se popotnik sicer spomnil, da je posku{al ubiti deda, vendar ne bi nikdar izvedel, ali je bil pri tem uspe{en.

Vse te teorije imajo skupno to~ko: dopu{~ajo mo‘nost potovanja skozi ~as, ne pa vme{avanja v zakone vzro~nosti. ^e to sprejmemo, nam preostane le {e, da poizvemo, kje lahko kupimo vozovnico za ~asovni stroj...

D

T ESLA skraj{uje. Z drugimi besedami, s stali{~a ljudi, ki bi stali na postaji, bi se vlak “zares” skraj{eval, in obratno.

V vlaku, ki bi se premikal s hitrostjo 75-odstotne hitrosti svetlobe, bi se potnikom prav tako dozdevalo, da se vlak skraj{uje. ^as bi tekel po~asneje, tako da bi bil ~lovek, ki bi s tako hitrostjo potoval na neko bli‘njo zvezdo in nazaj, ko bi se vrnil na na{ planet, nekoliko mlaj{i od svojega dvoj~ka. Pri svetlobni hitrosti bi bila masa vlaka neskon~no majhna.

Einstein se je odlo~il, da svoje rezultate preveri na {ir{em polju. ^e bi se ~lovek nahajal v zaprti kapsuli, ki bi se premikala premo~rtno z dolo~eno hitrostjo, sploh ne bi opazil, da se premika, kar pomeni, da bi vsi fizikalni zakoni ostali nespremenjeni. ^e pa bi kapsulo zanihali na dolgi vrvi, bi bilo gibanje opazno. Einstein je sklepal, da bi opazovalec verjetno pomislil, da je za{el v gravitacijsko polje nekega planeta, ki ga vle~e proti steni kapsule.

Matemati~no ena~bo bi bilo v tem primeru {e te‘e napisati. Gravitacijo lahko primerjamo s pospe{kom, ki ga za~utimo, ko se peljemo z dvigalom. ^e bi Zemljo sunkovito potegnili navzgor, bi u~inek gravitacije za~utili le ljudje na severnem te~aju. Do tega pa bi lahko pri{lo le v primeru, ~e bi Zemlja za{la v neko vrsto ~etrte dimenzije. Einsteinu se je ta koncept zdel mogo~. V posebni teoriji relativnosti je tako Einstein povezal ~as in prostor v novo entiteto. ^as je opisal kot gumijasti pla{~ s {tirimi dimenzijami in z velikim {tevilom vboklin, ki jih lahko pripi{emo te‘i nebesnih teles. Svetloba, ki v ravni ~rti potuje ~ez prostor od to~ke A do to~ke B, i{~e najkraj{o mo‘no pot, vendar taka pot ne obstaja, saj se mora svetloba premikati vzdol‘ ~rte prej omenjenih vboklin. V ~asu mrka leta 1919 so kon~no tudi eksperimentalno potrdili Einsteinovo teorijo o prej omenjenem “zavijanju” svetlobe in s tem je Einsteinova teorija pridobila potrebno verodostojnost. Njegovo znano formulo E = mc2 (energija delca, ki se premika s hitrostjo svetlobe, je

PODVOMIL V

E INSTEINA

enaka produktu mase in kvadrata svetlobne hitrosti) je nenazadnje spektakularno potrdila tudi eksplozija prve atomske bombe.

PRVI POTNIK SKOZI ^AS Einsteinove teorije dandanes za nekatere razlagalce kozmosa niso ve~ popolnoma sprejemljive. Prvi, ki se je z njimi spoprijel, je bil Nikola Tesla. Njegova opozorila pa so ‘al pri{la ob nepravem ~asu. V tistem ~asu so znanstveniki sprejemali Einsteinove teorije kot nadvse pozitiven in radikalen poseg v samo tkivo znanosti, in kakr{na koli kritika njegovih odkritij preprosto ni pri{la v po{tev.

Tesla je kljub temu javno povedal, kar je imel povedati, in obelodanil rezultate svojih raziskav. @e takrat je namre~ podvomil v same temelje Einsteinove teorije mali c - in s tem prehitel tako Firence kot Princeton!

“Omejitve hitrosti ni, trdi Tesla,” se je glasil naslov ~lanka, objavljen v Literary Digest 7. novembra 1931 (str. 28). Avtor ~lanka trdi, da je `e bila ustvarjena hitrost, ve~ja od svetlobne, o kateri je Einstein trdil, da je Velikanska Teslova radijska antena, ki naj bi omogo~ala prenos vesti, glasbe, slike in energije na vse celine. @al pa je zaradi pomanjkanja denarja ni nikoli kon~al.

Misteriji 11

T ESLA

PODVOMIL V

E INSTEINA

nemogo~a. @e leta 1900 je Tesla dokazal, da so valovi, ki jih je po{iljal njegov oddajnik, obkro`ili Zemljo s hitrostjo 475.000 km/sek. V ~lanku pi{e {e o dobro znanem dejstvu, da je hitrost kro`no gibanje, s katerim se nek predmet premika iz normalnega tridimenzionalnega prostora v {tiridimenzionalni prostor.

Hitrost svetlobe “c” predstavlja popoln ortogonalni obrat. Ker je normalen elektromagnetni val transverzalno oscilatoren, je vnaprej omejen le na en ortagonalni obrat. Zaradi tega se giblje s hitrostjo “c”. V nasprotju z njim pa longitudinalni skalarni val sploh nima te omejitve.

Na Teslin 79. rojstni dan, 11. 7. 1935, je New York Times poro~al: “Tesla na~rtuje, da bo poslal energetski snop z enega konca sveta na drugega” (najbr` gre za isto napravo, ki jo je Tesla kasneje omenjal kot vakuumsko cev in projektor delcev z elektrostati~nimi merki). V tekstu pi{e, da je Tesla z meritvami ugotovil, da so kozmi~ni valovi 50krat hitrej{i od svetlobe, kar je seveda v popolnem nasprotju s teorijo relativnosti.

Isti vir trdi, da je Tesla pri{el do tega odkritja z meritvami gibanja pozitronov v delcih Son~evega elektromagnetnega polja. V ~asu, v katerem se je to dogajalo, ni bilo mo`nosti, da bi Teslove trditve preverili, sam pa tudi ni zapustil zapisov o opravljenih eksperimentih. Svoje teze je Tesla najverjetneje osnoval na zajetnem {tevilu meritev, ki jih je opravil med eksperimenti v Colorado Springsu leta 1899. Tesla ni imel ~asa, da bi sam nadaljeval delo na tej teoriji, zato je upal, da se bo nadaljevanja raziskav lotil kdo drug. Potrebnih pa je bilo celih sto let, da se je

12

to zgodilo: v mislih imamo seveda eksperimente v Princetonu in v Firencah.

Nekateri pokazatelji pa vendarle ka‘ejo, da se je Tesla kasneje {e ve~krat vrnil na to svojo idejo. Pred {tirimi leti je Ronald Right med pisanjem knjige o H. G. Wellsu preu~eval neobi~ajno zvezo, ki je se je spletla med Teslo, piscem znanstveno-fantasti~ne literature H. G. Wellsom in neko Tanjo ^erenkovo, ki ji je bil Tesla neke vrste mentor. Vse ka‘e, da je ^erenkova po Teslovem priporo~ilu Wellsu pomagala pri razumevanju principov delovanja ~asovnih strojev. Omenjena dama naj bi nato dejansko zgradila ~asovni stroj in z njim tudi odpotovala v neznano. [e ve~, ~e je verjeti Wellsovi oporoki, naj bi se ^eren-

kova s svojega potovanja vrnila - prav lani!

Wells naj bi leta 1946 zapustil oporoko, ki je ugledala lu~ dneva {ele 21. decembra leta 1999. V njej pi{e tudi o vrnitvi Tanje ^erenkove.

Ronald Wright (avtor knjige o H. G. Wellsu) pi{e, da se je pred tremi leti pojavil zelo zanimiv tekst, ki naj bi ga lastnoro~no zapisal sam Wells. Obo‘evalci znanstvene fantastike gotovo prav dobro poznajo Herberta Georgea Wellsa, saj je bilo ve~ njegovih knjig prevedenih v slovenski jezik. Pismo je vzbudilo veliko zanimanje, saj govori o Wellsovem raziskovanju mo‘nosti potovanja skozi ~as, ki se mu je posve~al preden se je lotil pisanja romana “^asovni stroj” (Time machine), pa tudi o neobi~ajnem dogajanju mnogo let kasneje. Ko se je odlo~il, da bo napisal roman o potovanju skozi ~as, je Wells ve~krat stopil v stik s Teslo.

Ta mu je svetoval, naj se z njegovim priporo~ilom obrne na mlado rusko znanstvenico Tatjano ^erenkovo. Wells je tako tudi storil in pozorno spremljal njene raziskave, se v dekle zaljubil in bil naposled tudi edina pri~a trenutka, ko je znanstvenica s ~asovnim strojem, ki ga je sama zgradila, odpotovala v nek drug ~as!

Pred za~etkom potovanja je ^erenkova Wellsu trdno obljubila, da mu bo ob vrnitvi pripovedovala o svojih do‘ivetjih. Zato se je ta odlo~il, da zapusti pismo oporoko in tako mladi ‘enski priskrbi dokaz o resni~nosti dogajanja, v kolikor bi Izumitelj Nikola Tesla v ~asu najve~jih uspehov na podro~ju elektrotehnike.

T ESLA se odlo~ila, da v ~asu, v katerem se nahaja, komu razkrije resnico o svojem potovanju. Prijatelja, ki mu je bilo pismo namenjeno, je zaprosil, naj nadzoruje mesto, od koder je ^erenkova krenila na pot.

Pismo se za~enja s priporo~ilom: PISMO SE SME ODPRETI 21. decembra 1999 V vednost tistim, ki jih zadeva: Ne vem, kako bodo ljudje drug drugega naslavljali leta 1999, zato pismo za~enjam brez obi~ajnih formalnosti. @elel bi, da pride ta dokument v roke ~loveka, ki pozna moje delo. V najbolj{em primeru se nadejam, saj se zaradi svoje neskromnosti nagibam k prepri~anju, da bodo takrat ljudje {e poznali moje ime in moje knjige, da bo pismo na{lo pot do kakega talentiranega {tudenta, ki si je izbral podro~je “wellsologije”. ^etudi to ne bo tako, pa sem prepri~an, da bo tudi takrat {e obstajala pe{~ica ljudi, v katerih bo {e gorel plamen~ek zanimanja za knji`evno zapu{~ino iz prej{njega stoletja.

Ne glede na vse, te prosim, da resno poslu{a{ zgodbo, ki sledi, in da kljub nejeveri, ki jo vsekakor razumem, vseeno naredi{, kar te bom na koncu prosil (ni nevarno, ne te‘ko in ne drago). ^e tega ne zmore{, ni nujno, da bere{ naprej, zato te prosim, da pismo odstopi{ komu drugemu.

Verjamem, da pozna{ moj znanstveni in pustolovski roman “^asovni stroj”, v katerem popotnik uspe{no zgradi ~asoplov in odpotuje v bodo~nost. ^e pa se moj potnik {e ni vrnil (molim boga, v katerega ne verjamem, da se je) in ~e ~asovni stroj {e ni postal realnost, pa sem prepri~an, da ne bo nih~e, starej{i od 12 let, pripravljen verjeti, da je kaj takega sploh mogo~e.

Ko sem za~el razmi{ljati o ~asovnem stroju, sem hotel izvedeti kaj ve~ o znanstvenih okvirih, ki bi omogo~ili nastanek take naprave; zame je to bila le jeklena strojna oprema, ki jo nosi veter ~lovekovih ‘elja. Menil pa sem, da moram zgodbo opremiti z novimi znanstvenimi dose‘ki, saj bi tako na svoj na~in nekoliko pripomogel k dvigu splo{ne izobrazbe.

Pisal sem v Ameriko gospodu Nikoli Tes-

PODVOMIL V

E INSTEINA

li, ki je bil zelo znan zaradi odkritja rotacijskega magnetnega polja, izmeni~nega toka in drugih izumov na podro~ju elektrike in sevanja. Tesla je bil genij in vizionar. Zanj ni bila nobena stvar nemogo~a ali neuresni~ljiva.

Na~rtoval je na primer brez‘i~ni prenos energije na ogromne razdalje, govoril pa je celo o mo‘nosti, da bi osvetlil celi planet in vzpostavil komunikacijo s prebivalci Marsa. Verjel je namre~, da je Mars obljuden, in da prav z njega prihajajo signali, ki so jih lovile njegove aparature.

Predpostavljal sem, da ga bo moja ideja zanimala.

Veliki ~lovek mi je z vljudnim spo{tovanjem odgovoril in me za nadaljnje raziskave napotil na svojo varovanko, mlado znanstvenico Tatjano ^erenkovo. Neizmerno jo je hvalil in mi napovedal, da Izumitelj Nikola Tesla v svojem laboratoriju v Colorado bo nekega dne njen bri- Springsu. ljanten um nadkrilil njega samega. ’@e sedaj se podaja na podro~ja, na ozkem krogu londonskih prijateljev).

S ^erenkovo sva si za~ela dopisovati. katera sam {e nisem stopil,’ mi je napisal v svoji ekstravagantni angle{~ini. ’@e vidim, Povedala mi je veliko ve~ od tistega, kar sem kako bo njena svetloba zasen~ila moj slabotni ‘elel vedeti o ~asovnih teorijah, elektri~nem polju, gravitaciji, elektromagnetnih valovih V trenutku, ko gibanje in podobnem. Za mojo fantasti~no zgodbo so bili vsi ti detajli odve~ni, tako da se mi na preide mejo svetlobne koncu ni zdelo potrebno omeniti njene hitrosti, za~ne ~as te~i pomo~i pri sestavi zgodbe. Ko je knjiga iz{la, v smeri preteklosti. sem ji poslal podpisan izvod. Ubogo dekle staro je bilo le 23 let - mi je poslala odgovor, um. Prepri~an sem, da bo ta mlada `enska s ki je zrcalil njeno najgloblje spo{tovanje in svojimi odkritji osupnila civilizacijo.’ ob~udovanje.

Ko sem bral, sem bil prepri~an, da gre Ko je Tesla leta 1897, dve leti po izidu za obi~ajno pretiravanje, tipi~no za ljudi iz “^asovnega stroja”, pri{el v London, je ju‘noevropskih de‘el, ali za na~in, kako se pripeljal s seboj Tatjano. Prav v tistem ~asu je veliki znanstvenik elegantno re{il enega sem se v drugo poro~il z Amy Katherine od mnogih dolgo~asnih posameznikov, ki ga Robbins. Bil sem zaljubljen do u{es, a se neprenehoma prosijo za take in druga~ne kljub temu nisem znal upreti Tatjaninim usluge (sam sem bil v tem ~asu znan le v ~arom. Postala sva ljubimca. Najel sem

Misteriji 13

T ESLA

PODVOMIL V

E INSTEINA

malo hi{o na Brompton Roadu in ji na vse na~ine pomagal pri nadaljevanju raziskav, ki so krenile v novo in neza`eleno smer.

Tatjano so obsedle fantasti~ne predstave o potovanju skozi ~as, o katerem sem pisal v svoji knjigi. Vse globlje in globlje se je spu{~ala v teoretske in prakti~ne predpostavke takega podviga. Domnevam, da se je pogosto posvetovala s Teslo, mislim pa, da mu ni pojasnila, kaj dejansko namerava. Nekega dne mi je povedala, da je po njenem prepri~anju ideja o ~asovnem stroju uresni~ljiva. Rekla je tudi, da je vse skupaj veliko bolj preprosto, kot si mislimo.

Prav iz tega dejstva je izviral njen strah:

Tanja ^erenkova naj bi zgradila ~asovni stroj in z njim tudi odpotovala v neznano.

S svojega potovanja naj bi se vrnila - lani! strah, da je ne bi kdo prehitel. Na za~etku se mi je projekt zdel popolnoma nor. Zdelo se mi je, da je bil projekt rezultat njene navezanosti name in odsotnosti Teslove podpore. Zato mu nisem posve~al posebne pozornosti. Zanimala me je le Tatjana, zato sem ji pomagal in ji dajal denar. Tesla ji je priskrbel podporo lorda Rayleigha in drugih v Kraljevskem dru{tvu ter o njej govoril kot o novi Marie Curie. Tak vtis je Tatjana tudi resni~no ustvarjala. Na razpolago so ji dali laboratorij ter storitve strojnikov in tehnikov.

Na skoraj neopazen na~in so k projektu pritegnili tudi mene. V trenutku, ko to pi{em, je ~lovek ‘e spustil z verige sile atoma in jih usmeril proti lastni rasi. Videti je bilo, da {e nih~e ne sluti obstoja druge poti, ki prav tako pelje do energije atoma. Ta pot je bila veliko preprostej{a, saj je bila narejena iz nekaj namotov ‘ice, glinastih posod in elektrolitov z dodatkom enega od redkih elementov. Tatjana je odkrila ta preprost izvor energije in ga izkoristila za delovanje naprave, ki jo je imenovala “generator polja za ~asovno prestavljanje” - njen ~asovni stroj.

14

Ker sem vedel, kam vodi tako odkritje, sem o tem vse do sedaj mol~al. V upanju, da je Tatjana {e ‘iva, pa sem se kon~no odlo~il, da prelomim prisego in spregovorim.

Sam nisem kaj dosti verjel v njen uspeh.

Zadevo sem spremljal iz preprostega razloga, ker sem ‘elel pre‘iveti ~imve~ ~asa s Tatjano.

Ta idila se je ponavljala enkrat do dvakrat tedensko in je trajala ve~ kot leto dni. Po petnajstih mesecih pa se je zgodilo to, kar je v ‘ivljenju parov velikokrat neizbe‘no: naveli~al sem se Tatjane in njenih generatorjev. Za~el sem se umikati s srcem in z glavo. Ob~asno sva se sicer {e vedno videvala. Zadnji~ je to bilo malo pred novim letom 1899.

Bilo je zgodaj popoldne. Tanja me je poklicala po telefonu, naj nemudoma pridem k njej. Bila je vidno razburjena, o~i so se ji bliskale, tresla se je. ’Uspelo mi je,’ je rekla. ’Generator polja je gotov. Danes bom odpotovala na svoje medene tedne. S tem strojem lahko odpotuje{ v zgodnej{e obdobje svojega obstanka. Zapu{~am te, H. G. Vra~am se v svojo mladost in nedol`nost.’

Jasno mi je bilo, da se ji je omra~il um.

Sama mi je ve~krat govorila, da je potovanje v preteklost nemogo~e, ter da bi ga bilo mo‘no udejanjiti le s premikanjem naprej.

Razlog za to je (pisci znanstvene fantastike ga neutrudno ponavljajo), da bi ~lovek, ki potuje v preteklost, lahko ubil lastnega o~eta in tako prepre~il svoje rojstvo, oziroma bi naredil kak{no drugo neumnost, ki bi nato vplivala na dogajanje v prihodnosti.

Tega neobi~ajnega popoldneva mi je Tatjana rekla, da na~rtuje odhod 31. decembra 1900. ^e bi podvig uspel, se bo za trenutek vrnila za poslednji pozdrav, nato pa bo odpotovala v preteklost, natan~no na 31. december 1897, njeno prvo zimo v Londonu, ko sva bila le prijatelja. Kasneje je nameravala ~asovni stroj uni~iti in dokon~ati projekt. S Teslo naj bi v New Yorku izvedla natan~no znanstveno analizo eksperimenta. Spomnil sem jo na njeno nekdanje prepri~anje, da je regresija v ~asu nemogo~a. Nasmehnila se je, kot bi samo ona poznala neko veliko skrivnost: ’Nisem ve~ prepri~ana v to. ^as ni konstanta, kot sem verjela neko~. Njegovo giba-

Knjiga, ki odkriva znanstveno bit Nikole Tesle.

nje ni linearno. Potovanje skozi prostor vpliva na ukrivljenost ~asa. ^as je odvisen od hitrosti in tirnice. Mo`no je celo, da nekam dospe{, {e preden si se tja odpravil. (To so leta 2000 potrdili znanstveniki v Firencah in Princetonu, Tesla pa `e leta 1900 opomba avtorja). [ele sedaj ugotavljam, da je Tatjana predvidela nekatere stvari, ki jih je Einstein objavil {ele leta 1905. V tistem ~asu pa je vse skupaj izgledalo abotno. Posku{al sem jo prepri~ati, da potrebuje dolge po~itnice, a me ni hotela poslu{ati. Posku{al sem jo tudi pregovoriti, naj po{lje prazen stroj ali pa naj postavi vanj psa, a zaman. Prej bi mi dovolila, da jo ubijem, mi je odvrnila. Prepri~evala me je, naj ne skrbim. Stroj je imel avtonomni sistem, ki je jam~il za varnost v primeru, da bi upravljavec vnesel napa~ne podatke o smeri gibanja. Sama ga je nastavila tako, da bi se v vsakem primeru vrnila na mesto odhoda natan~no ~ez sto let. Verjela je, da bo do tega ~asa znanost toliko napredovala, da bodo ljudje lahko brez za~udenja in panike sprejeli njeno vrnitev.

(Nadaljevanje na 48. strani.)

^lovek ni bil izdelan tako, kot so si ga Bog ali bogovi predstavljali

Adam je prvi lo~enec

J

e ni religije na vsem ljubem svetu, ki ne bi v svojih izro~ilih imela prvega mo{kega in prvo ‘ensko na svetu, prastar{a vseh ljudi. Od njiju naprej se je mno‘il in razvijal ~love{ki rod. Kljub vsej svoji popolnosti so bili bogovi ali Bog vseeno zmotljivi in so pri ustvarjanju ~loveka kmalu opazili, da izdelek ni prav tak{en, kot so si ga predstavljali.

Ni~ drugega jim ni preostalo, kot da izdelek uni~ijo in ponovno sku{ajo narediti nekoga, ki jim ali mu bo slu‘il.

Zelo zanimivo je prebrati, kaj so o nastanku ~loveka mislili Sumerci. Njihova verzija o nastanku ~loveka se razen v enem detajlu, da je boginja Aruru naredila prvega ~loveka iz zemlje oziroma iz gline, mo~no razlikuje od svetopisemskega nastanka ~loveka.

“Sumerski bogovi so radi `iveli v izobilju, zapostavljali so svoje dol`nosti in se opijali, da pa bi lahko brezskrbno u`ivali, so si v ta namen ustvarili bitja, ki so

Bog se je zmotil ‘e, ko je delal Zemljo. jih imeli Sumerci za polbogove. Ta bitja so imela nalogo, da opravljajo dela namesto bogov in izdelujejo zanje vse, kar so potrebovali. Vendar so tudi ti polbogovi pri~eli posnemati svoje gospodarje in so ~edalje slab{e skrbeli za bogove.

Ker bogovi niso mogli sami pridelovati hrane, so se zatekli po pomo~ k vrhovnemu bogu Enkiju, in ta je dal boginji Namu, materi vseh bogov, potrebna navodila, kako naj naredi ~loveka. Namu je s pomo~jo boginje rojstev Ninmi in {e z nekaterimi drugimi bogovi ustvarila ~loveka iz posebne vrste ilovice, ki so jo nabrali v nekem prepadu.

Adam in Eva v raju.

Iz mo~no po{kodovanih tablic lahko prepoznamo samo dve vrsti ~loveka od {estih. Ena od teh vrst je bila nerodovitna ‘enska, druga pa evnuh - njegova dol‘nost je bila, da stoji pred kraljem.

Iz nadaljnjega besedila lahko razberemo, da je obstajala {e ena vrsta ~loveka,

slabega telesa in uma. Enki je zahteval od Namu, da svojo napako popravi, venadr je bila brez mo~i, da bi naredila kar koli.

Preden so bogovi postavili ~loveka na Zemljo, so zanj zgradili prekope, mesta, hrame, ka{~e, hleve in {e veliko

Misteriji 15

A DAM

JE PRVI LO ~ ENEC

hotel razumeti, zakaj ho~e imeti njegova ‘ena pravico mo~nej{ega, torej zgornji polo‘aj in ne podrejeni, tisti, ki ji pripada. V arabskih skupnostih je {e danes ‘enska tista, ki mora biti na tleh. Prepiri so trajali toliko ~asa, dokler se ni Lilit tako mo~no razjezila, da je izgovorila bo‘je ime. Po izre~enem imenu se je nenadoma dvignila v zrak in poletela k Rde~emu morju, ob njegovem bregu pa so ‘iveli zli duhovi. Tam se je prepustila vsakovrstnim u‘itkom.

drugega - po ukazu bogov Enkija in Enlila. Ob vsem tem je zanimivo, da je Enlil izumil kramp in ga dal v last ~rnoglavemu ljudstvu, kot so sami sebe imenovali Sumerci. Ta mit o ~lovekovem nastanku izrecno poudarja, da so bogovi naredili ~loveka samo zato, da bi jim slu‘il. O~itno so bili sumerski bogovi zelo velikodu{ni do svojih stvarjencev, saj so jim dali vse udobje, ki naj bi jim olaj{alo te‘ko ‘ivljenje na Zemlji, po drugi strani pa od njih zahtevali zvestobo in u~enje.”

LILIT JE BOG DAL LUCIFERJU

^LOVEK IZ ZEMLJE Tako Sumerci. Biblija ne govori veliko o zmotljivosti Boga, ~eprav jo je mogo~e zaslediti. Bolj odkrito priznanje lahko preberemo v hebrejski mitologiji.

Hebrejci ali @idi, ~e ‘e ho~ete, odkrito povedo, da se je Bog zmotil ‘e, ko je delal Zemljo. Ve~krat jo je uni~il, ker ni bila tak{na, kot si jo je ‘elel. Vsakokrat, ko je naredil svet, ga je naselil z ljudmi in z vsakim uni~enjem je uni~il tudi tiso~letne ~love{ke rodove, da ni za njimi ostalo niti najmanj{e sledi. [ele z zadnjim izdelkom je bil zadovoljen. Ker je bil svet brez ~loveka nepopoln, ~eprav je bil naseljen z rastlinami in ‘ivalmi, se je odlo~il, da bo {e enkrat naredil ~loveka. Iz skrbno izbrane vrste

Palica se pred faraonom spremeni v ka~o.

prsti, ki je bila o~i{~ena vsakr{ne umazanije, je naredil ~loveka po svoji podobi in mu dal ime Adam, kar naj bi pomenilo, ~lovek iz zemlje, zemljak in ga postavil v Rajski vrt. V tem vrtu je imel Adam vsega v izobilju. Vse je lahko vzel v roke, dru‘il se je lahko z vsako ‘ivaljo, le k drevesu spoznanja se ni smel pribli‘ati.

Tako mu je ukazal Bog, njegov stvarnik.

Kmalu pa se je Adam naveli~al tak{nega ‘ivljenja in si je za‘elel bitja, njemu podobnega. Svojo ‘eljo je povedal Bogu in ta mu je iz iste prsti izdelal dru‘ico, ki jo je poimenoval Lilit. Nekaj ~asa sta bila vesela drug drugega, do tistega trenutka, ko si je Adam za‘elel {e kaj drugega od dru‘ice in ne samo sprehajanje in pogovor. Mogo~e bi do zdru‘itve tudi pri{lo, ~e ne bi Lilit hotela biti zgoraj in ne spodaj, kot je ‘elel Adam. Mo~no sta se sprla. Adam nikakor ni mogel ali Egip~ansko vojsko prekrijejo vode Rde~ega morja.

16

Adam je poto‘il Bogu, da mu je u{la ‘ena. Prisluhnil je Adamu in ko je ta kon~al s pripovedjo, zakaj je do tega pri{lo, je poslal angele Senoja, Sansenoja in Semangelofa, da jo pripeljejo Adamu nazaj. Lilit se je vrnila, toda miru ni bilo.

Bogovi so naredili ~loveka samo zato, da bi jim slu‘il.

Med Lilitino odsotnostjo se je Adam dru‘il z njej podobno ‘ensko, Naamo po imenu, sestro Tubala Kajina, ki tudi ni bila ravno ~iste du{e in telesa. Ker so se prepiri med Adamom in Lilit nadaljevali, konca pa ni in ni bilo videti, se je Adam {e enkrat poto‘il Bogu. Stvarnik je spoznal, da Adam ne more tako ‘iveti in da si je Lilit na obre‘ju Rde~ega morja pridobila vsakovrstne izku{nje, ki niso ravno v ~ast bo‘jemu stvoru, zato je pretrgal njeno zvezo z Adamom, jo nagnal iz raja ter jo dal Luciferju za ‘eno.

Dva zla duhova sta tako na{la drug drugega.

Adam je bil zopet sam in zopet je poto‘il Bogu glede svoje samote. Tokrat pa Bog ni naredil iste napake in mu izdelal dru‘ico iz prsti, temve~ je Adama uspaval in mu iz njegovega rebra naredil drugo ‘eno. Tako je bil Adam prvi lo~enec na svetu in prvi drugi~ poro~eni mo{ki.

Boris Mu‘evi~

Pismono{e so tiso~erici naro~nikov raznesli “angelski kruh”

Vitalizirani kruh K

ake tri tiso~ ljudi je 17. januarja poskusilo vitalizirani kme~ki kruh iz doma~e mini pekarne Milene in Stanka Serdin{ka iz Lovrenca na Dravskem Polju. Poku{ali so ga po vsej Sloveniji. Pismono{e so na ta dan tiso~im izbranim naro~nikom na revijo Misteriji prinesli slabe pol kilograma te‘ak doma~i kme~ki hleb~ek kruha, ki sta ga zakonca Serdin{ek spekla za na{e zveste bralce tako, kot smo o kruhu zapisali v prej{nji {tevilki Misterijev: z o‘ivljeno vodo s pomo~jo vitalizatorja Hydronic, povsem brez kakr{nih koli dodatkov, kot sicer peki pravijo barvi in drugim kemikalijam za trajnost in bolj{i okus. In z zelo malo kvasa.

Osem parov rok je poprijelo za delo, da so pod ve~er, ob tem, da so v majhni va{ki pekarni v nekdanji u~ilnici v poslopju stare {ole spekli tudi vsakdanji kruh, ki je naprodaj dale~ naokoli, po{-

tarji lahko natovorili in s posebnim furgonom zapakirani kruh prepeljali v Maribor in ga od tod razposlali po vsej Sloveniji.

Uredni{tvo Misterijev je tako, da ne bi ostalo le pri besedah, ponudilo kruh v poku{ino po vsej Sloveniji, torej tudi tistim bralcem, ki ‘ivijo dale~ od kraja, kjer nastaja imenitni kruh.

“Nisem si mogel niti predstavljati, da bodo ljudje tako zadovoljni z mojim kruhom, ki ga pe~em tako, kot so to delali moji predniki,” pravi zadovoljni pek, ki se je zna{el med belo oble~enimi pono~njaki `e davnega leta 1972, ko mu je bilo {tirinajst let:

Kruh so nalo‘ili v po{tni tovornjak, ki je pri{el posebej iz Maribora, da je bilo mogo~e odpeljati vse hleb~ke naenkrat.

Hleb~ek kruha, ki smo ga poslali izbranim naro~nikom Misterijev, je bil narejen po mojstrovem receptu iz p{enice, koruze in r‘i, z zelo malo kvasa, s soljo in z o‘ivljeno vodo.

“Po mamini strani so bili vsi strici mesarji in mati je `elela, naj bom jaz pek,” je pripovedoval med ~akanjem na mariborski tovornjak in med drugim s ponosom povedal: “Danes zjutraj je moj sin naredil izpit za peka. To mi veliko pomeni...”

Stanko je znanje nabiral v pekarni v Kidri~evem v tistih ~asih, ko so tja hodili po kruh od blizu in dale~: “Pekli smo in pekli, nikoli ni bilo konca,” se z veseljem spominja tistih dni in pripoveduje z velikim `arom skozi mro`aste brke o ideji za mini pekarno: “Hotel sem imeti pravo malo pekarno kruha, s pravo parno kru{no pe~jo.

Dolgo sem iskal primerno pe~ in jo na{el v Veroni, kjer v neki dru`ini kot edina v Evropi tak{ne pe~i izdeluje `e tretja generacija. V Sloveniji imava pravo parno kru{no pe~ le dva...”

In kak{na je prava kru{na pe~?

Misteriji 17

V ITALIZIRANI

KRUH

Odgovor je bil kratek: “[amotna.”

In kak{ne so druge?

“Kovinske.”

Navdu{eni pek, ki mu najve~ v ‘ivljenju pomeni pohvala, priznanje, da zna ustvariti “angelski kruh” je potlej razlo‘il, da se v ‘eleznih pe~eh nikoli in nikdar ne da spe~i tako kakovostnega kruha: “^e pe~emo v `eleznih pladnjih v na{i pe~i, kruh ni ve~ tisti pravi,” pojasnjuje in ob asistenci `ene, brez katere verjetno ne bi dosegel tak{nih uspehov, razvija misel o dobrem kruhu: “Brez {amotne parne pe~i kruh nikoli ne bi bil tako dober, kot je. Potlej je tu recept. Pe~em po mojih receptih, ne le kruh, tudi vse vrste predvsem mle~nega peciva. Sestavil sem jih sam s pomo~jo sestre in jih ne zaupam nikomur za noben denar.

Seveda pa sta tu {e moka in voda.

Pravijo, da je moka moka. Kje pa. Za moj na~in peke je najbolj{a Intesova. Spla~a se dati nekaj ve~ denarja in imeti dobro moko. Marsikdo mi ponuja “pravo” moko, pa se dr`im Intesove, mika pa me, da bi posejal svojo njivo in po`el pridelek, ne da bi uporabil grama kemije,” modruje in se spominja {e starih sort p{enice, priprave moke v `rmljih in ljubezni, ki so ga kruhu posve~ali na vsaki kmetiji: “Druga ni~ manj pomembna stvar pa je voda. Odkar uporabljam vitalizirano

Naslov mini pekarne Milena: Serdin{ek Milena, Stanko Lovrenc na Dr. Polju 3, 2824 Lovrenc na Dr. Polju 041/211 587, 041/748 339

vodo, to je zadnja dva meseca, je v moji pekarni vse druga~e. Testo mi sedaj vzhaja po~asneje, izdelki so trajnej{i, se manj drobijo, so bolj elasti~ni in vsi moji kupci pripovedujejo, da je kruh bolj slasten. Jedo ga celo tisti, ki imajo te`ave z `elodcem. Ne ti{~i jih ve~... za mene pa je va`no, da pe~ deluje tako kot {e nikoli.”

Vsi peki imajo te‘ave z ma{enjem ventilov, skozi katere sika para. In tako se je dogajalo tudi Stanku: “Po dobrem mesecu peke so se za~eli ma{iti. Naslag vodnega kamna je bilo iz dneva v dan ve~ in po kakih treh mesecih so se dokon~no zama{ili. Pe~ je bilo treba ohladiti, s svedri in drugimi pripomo~ki odstraniti kamen...V zadnjem ~asu sem pekel veliko ve~ kot prej v treh, {tirih mesecih in pe~ mi dela kot {vicarska ura. Ventil~ki se lepo odpirajo in zapirajo, veselje jih je poslu{ati. Po nobenem ~i{~enju niso tako lepo delali kot sedaj. Ka`e, da pe~i ne bo treba hladiti in odpirati niti po treh mesecih.

Danes to {e ne morem re~i zagotovo, toda kar se dogaja, napoveduje, da se kamen ne nabira ve~ in da odstranjevanje kamna ne bo ve~ potrebno ali pa se bo ~as med enim in drugim ~i{~enjem mo~no raztegnil...”

Kruh je vzbudil po vsej Sloveniji veliko navdu{enje in seveda vpra{anje, kako bi ga bilo lahko kupiti vsaj v ve~jih krajih.

18

Za vso peko v mini pekarni uporabljajo vitalizirano vodo. Sami je ne pijejo: “Vitalizirane vode ne pijemo, vem pa, kako dobro deluje. Moj brat jo nato~i po petdeset litrov in pri njem doma vse kuhajo s to vodo. Svakinja je povsem spremenjena, ima druga~no ko`o, bolj mirna je. Ta voda deluje na ljudi odli~no in vedno deluje dobro,” je prepri~an pek, ki nima informiranega kozarca, saj mu o`ivljena voda te~e kar iz pipe.

Lovren{ki pek, o katerem gre dober glas dale~ naokrog, si ‘eli, da bi dobil priznanje, da je njegov kruh najbolj{i.

Zelo v{e~ mu je ljudski glas, ki na veliko hvali njegove izdelke, ‘eli pa si tudi uradnega priznanja. Kruha ne kupujejo le posamezniki, vse pogosteje ga naro~ajo tudi gosti{~a, verjetno ga bodo, v interesu otrok, tudi {ole.

Zdaj, ko spe~e vsak dan ve~ in njegove police ‘e zgodaj popoldne samevajo, mu postaja v mini doma~i pekarni tesno: “Doma si gradim ve~jo pekarno,” se zasmeji in takoj doda, da bo imela samo delovnih povr{in dobrih {estdeset metrov: “Drugo leto ob takem ~asu...” modruje in dodaja, da je `e veliko pripravljenega, nekaj pa je treba {e dozidati.

“Zdaj mi gre res dobro, vedno ni bilo tako. Vmes sem `e tudi obupal, saj je v majhnem kraju te`ko postaviti novo pekarno. Po letu dni dela je bilo `alostno, kak{en dan sem imel tudi petkrat ve~ stro{kov, kot sem zaslu`il. V~asih `e skoraj nisem videl izhoda. To se ne more ve~ ponoviti. Ne bom popustil, lahko imam le {e bolj{i kruh, slab{ega nikoli.

Na hitro ne gre, vsaka stvar zahteva svoj ~as in znanje...”

Stanko in Milena sta pravzaprav prva na svetu, ki pe~eta kruh z o‘ivljeno vodo. In morda bosta prva, ki bosta po{iljala pravi kme~ki kruh, ki ga pe~eta z zelo malo kvasa in povsem brez “dodatkov” v slovenske domove.

Poku{ina je, ~e lahko sklepamo po odzivu bralcev, {tevilnih telefonskih klicih in pismih, zelo uspela.

D

Vpliv programa Umetnost ‘ivljenja na bioelektromagnetno polje ljudi

Radostno `ivljenje U

metnost ‘ivljenja (The Art of Living) je program, ki ga u~ijo v ve~ kot 90 dr‘avah po celem svetu pod okriljem organizacije The Art of Living Foundation in ga uporablja ‘e ve~ kot pol milijona ljudi. Narejenih je ‘e veliko znanstvenih raziskav, ki potrjujejo u~inkovitost tega programa. Ena takih raziskav je diplomska naloga Andreja Trampu‘a, ki je u~inkovitost programa preverjal s Kirlianovo kamero na Fakulteti za ra~unalni{tvo in informatiko v Ljubljani.

PROGRAM UMETNOSTI @IVLJENJA Program je sestavljen iz cele vrste vaj, ki se med seboj dopolnjujejo; udele‘enci se ukvarjajo z jogijsko tehniko dihanja, telovadbo, pozornostjo, spro{~anjem ter meditacijo, udele‘ujejo se terapij v obliki pogovorov, u~ijo se razumevanja in sprejemanja sebe in ljudi, ki jih vsako-

V svoji diplomski nalogi je Andrej Trampu‘ razdelal vpliv programa Umetnost ‘ivljenja na bioelektromagnetno polje ljudi. dnevno sre~ujemo, tehnike soo~anja s problemi, ki nas pestijo, ter razmi{ljanja o osnovnih vpra{anjih, kot so: kaj je smisel (mojega) ‘ivljenja, kaj nas v ‘ivljenju osre~uje, kaj pri~akujemo od sebe in od soljudi ipd. Cilj programa je izbolj{anje kakovosti ‘ivljenja v smislu fizi~ne kondicije kot tudi emocionalne, mentalne in psihosocialne stabilnosti ter harmonije. Redna vadba tehnik izbolj{a zdravje, kognitivne sposobnosti, pove~a odpornost na stres in olaj{a odpravljanje posledic stresa, kar pripomore k bolj radostnemu ‘ivljenju in bolj{im medosebnim odnosom.

Ustanovitelj programa Umetnost `ivljenja [ri [ri Ravi [ankar.

Program Umetnost ‘ivljenja je izoblikoval [ri [ri Ravi [ankar, modrec iz Indije, za katerega pravijo, da je razsvetljen. @e kot {tiriletni otrok je kazal nenavadne sposobnosti. Med te {tejemo denimo recitiranje svetih pesmi iz Ved, ki jih nikoli prej ni sli{al, v jeziku, ki se ga nikoli prej ni u~il. Ko ga je sre~al Mahari{i Mahe{ (ustanovitelj tehnike in {ole Transcedentalne Meditacije, ki je danes svetovno gibanje), ga je prepoznal kot svetega otroka in ga vzel k sebi v u~enje.

Pozneje je [ankar ustanovil The Art of Living Foundation, ki je prav tako preraslo v svetovno gibanje. [ankar (star je 46 let) sedaj potuje po vsem svetu in {iri svoje u~enje.

PREVERJANJE S KIRLIANOVO KAMERO

Slovenski udele`enci mednarodnega nadaljevalnega te~aja Umetnost `ivljenja pri ustanovitelju [ri [ri Ravi [ankarju.

V okviru svoje diplomske naloge iz psihologije je Andrej Trampu‘ na Filozofski fakulteti v Ljubljani pod mentorstvom prof. dr. Velka Rusa in somentorstvom prof. dr. Igorja Kononenka izdelal {tudijo vpliva programa Umetnost ‘ivljenja na bioelektromagnetno

Misteriji 19

R ADOST `IVLJENJA

Univ. dipl. psih. Andrej Trampu` med mentorjema prof. dr. Velkom S. Rusom in prof. dr.

Igorjem Kononenkom.

polje ljudi. Pri tem je uporabil rusko napravo Crown-TV, ki temelji na Kirlianovem u~inku. O Kirlianovi kameri smo ‘e pisali, zato naj le na kratko ponovimo. Osnovna ideja Kirlianovega u~inka je ustvarjanje visokonapetostnega elektromagnetnega polja visoke frekvence, ki povzro~i ionizacijo plinov okoli ozemljenega objekta. Posledica ionizacije so izsevani fotoni, ki jih je mogo~e posnameti s fotografsko ali pa video tehniko.

Takemu posnetku pravimo korona, ker prikazuje zna~ilen obro~ okoli posnetega objekta.

Raziskovanje je potekalo tako, da so s kamero merili bioelektromagnetna polja (koron, aure) prstov ljudi pred in po uvodnem te~aju in pred in po dvournem (rednem tedenskem) sre~anju. Poleg udele‘encev te~aja oziroma rednega sre~anja so so~asno izmerili bioelektromagnetna polja tudi kontrolni skupini ljudi, ki se te~aja oziroma sre~anja niso udele‘ili. Posnete korone vseh desetih prstov so ra~unalni{ko prevedli v numeri~ne parametre, ki so bili za vsako meritev osebe povpre~eni preko vseh desetih prstov. Zatem so podatke statisti~no obdelali. Preverili so statisti~ne pomembnosti razlik v parametrih med osebami v

20

eksperimentalnih in kontrolnih skupinah.

Opravili so tri {tudije: - Meritev pred in po 6-dnevnem seminarju (21 ljudi v eksperimentalni skupini) in enake meritve za kontrolno skupino (20 ljudi) je dala pozitiven rezultat: udele‘encem seminarja se je bioelektromagnetno

polje statisti~no pomembno izbolj{alo, kontrolni skupini pa ne. V tej {tudiji so bili uporabljeni tudi samoocenitveni testi vsaka oseba je pred in po te~aju ocenila svoje psihofizi~no po~utje. Tudi ti testi so pokazali na signifikantno izbolj{anje psihofizi~nega po~utja in razpolo‘enja pri udele‘encih seminarja, na kontrolni skupini pa ni bilo sprememb.

- Meritev udele‘encev pred rednim tedenskim dvournim sre~anjem in po njem (20 ljudi) in kontrolni skupini (10 ljudi) je tudi dala pozitiven rezultat: korona prstov se je v povpre~ju udele‘encem dvournega sre~anja statisti~no pomembno pove~ala, kontrolni skupini pa ne.

- Primerjava ljudi, ki izvajajo program Umetnost ‘ivljenja (35 ljudi), in tistih, ki ga ne izvajajo (36 ljudi), je naslednja {tudija. Za njo so bili uporabljeni podatki s prvega snemanja oseb pri prej{njih dveh {tudijah (tako da na posnetke te~aj in redno tedensko sre~anje nista imela vpliva). Tudi v tej {tudiji se je pokazalo, da so razlike v velikostih koron statisti~no pomembne - tisti, ki izvajajo program Umetnost ‘ivljenja, imajo v povpre~ju ve~je, popolnej{e in manj fragmentirane korone.

Dru`enje udele`encev ob prigrizku med te~ajem.

RADOST ` IVLJENJA

UMETNOST @IVLJENJA V SLOVENIJI V Sloveniji nad program Umetnost ‘ivljenja bdi Zavod za razvoj ~lovekovih vrednot, kjer pripravljajo in vodijo {estdnevne (dvaindvajseturne) uvodne te~aje, na katerih udele‘enci spoznajo in vadijo prej omenjene tehnike. Poleg tega organizirajo tudi nadaljevalne te~aje, te~aje meditacije, predavanja ter enkrat na teden sre~anja s skupinskim izvajanjem tehnik. Te~aje pripravljajo in vodijo za posameznike, skupine in tudi za organizacije (med drugim za Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije, Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije, In{titut za rehabilitacijo Republike Slovenije itd.). Te~aje prirejajo tudi za skupine ljudi s specifi~nimi te‘avami, na primer za razli~no obolele (rak, multipla skleroza, AIDS, psihi~ne motnje itd.), za otroke in najstnike (program je pri Ministrstvu za {olstvo Republike Slovenije na spisku izbirnih vsebin za srednje{olce), za vodstvene delavce, {tudente, zapornike, mlade prestopnike, policiste itd.

V svetu je bilo narejenih kar nekaj {tudij, ki so dokazale u~inkovitost programa Umetnost ‘ivljenja pri rehabilitaciji razli~nih bolnikov. [e posebej u~inkovit je program pri zdravljenju depresije. Najbolj razveseljujo~e pa je, da so bili rezultati dolgotrajni - pacienti so

ostali stabilni tudi tri mesece po rehabilitaciji. Primerjava s klasi~nim zdravljenjem z zdravili in elektro{oki je pokazala, da je program Umetnost ‘ivljenja vsaj toliko u~inkovit.

Ena izmed {tudij je bila narejena na In{titutu za rehabilitacijo Republike Slovenije. Preverjali so u~inek programa pri pacientih z multiplo sklerozo. Parametri, ki so jih spremljali pri bolnikih, so se s pomo~jo tehnik dihanja pomembno izbolj{ali, ~eprav so Ustanovitelj programa Umetnost `ivljenja [ri [ri Ravi [ankar. dihali na ta na~in le kratek ~as. Izbolj{ala se je zmo‘nost hoje ljenje z esencami, reiki, psiholo{ka aster razli~ni parametri zmo‘nosti diha- trologija, tibetanske vaje) in vsaka od nja. Pri~akujejo, da se bodo prednosti tehnik, nama je tudi veliko pomagala. programa odrazile v celoti, torej {e Ho~em povedati, da nama je, kljub mo~neje, po dalj{i uporabi programa. izku{njam na razli~nih podro~jih, te~aj Pred kratkim sva se skupaj z ‘eno Umetnost ‘ivljenja dal ogromno novega udele‘ila uvodnega te~aja in oba sva bila in koristnega. navdu{ena. Sedaj vsak dan uporabljaTe~aj Umetnost `ivljenja je zaokro`en va tehnike dihanja, ki nama obema in prakti~en program, primeren skoraj pomagajo k ve~ji spro{~enosti, vitalnosti za vsakogar (pri nekaterih te`jih oblikah in dobremu po~ut- psihi~nih in sr~nih bolezni je potrebna ju. Pred tem te~a- individualna predpriprava). Za mlaj{e jem sva preizkusi- od 18 let izvajajo posebne programe. Tela in se u~ila ‘e mno- hnike so primerne za preventivo in za gih alternativnih rehabilitacijo, pri ~emer velja, da so tehtehnik (bioenergija, nike poceni, neinvazivne, holisti~ne in masa‘a, radieste- preproste za u~enje in uporabo. Izvajazija, meditacija, as- nje tehnik izbolj{a zdravje in splo{no pektika, zdravlje- po~utje ter na splo{no izbolj{a kvaliteto nje z zvokom, ki- ‘ivljenja. neziolo{ko diagnoKoristna informacija: sticiranje in zdravZa informacije o te~ajih v SloveSkupen izlet niji se lahko obrnete na Andreja udele`encev in Trampu‘a (tel. 041-791 345; e-nasustanovitelja te~aja lov: andrej.trampuz@siol.net). v naravo.

D

Misteriji 21

Drevesne kro{nje menda niso bile prava hrana za dinozavre

Toplokrvni-hladnokrvni?

P

redstava o dolgovratih dinozavrih, ki mulijo so~no listje na kro{njah dreves, kot to pogosto vidimo v filmih ali dokumentarnih oddajah, je po besedah avstralskega znanstvenika biolo{ko nemogo~a zamisel.

Dr. Roger Seymour z Oddelka za biologijo okolja na univerzi Adelaide pravi, da je skupina dinozavrov, ki jih s skupnim imenom imenujemo zavropodi, lahko delovala le, ~e so imeli vrat vodoravno.

Njegova teorija temelji na raziskovanju velikosti srca pri ‘ivalih. Dr. Seymour je zadnjih 24 let zbiral podatke o arterijskem krvnem tlaku in zgradbi srca

Zavropodi, kamor sodijo dinozavri, so lahko ‘iveli le, ~e so imeli vrat vodoravno. pri plazilcih, pti~ih in sesalcih, da bi ugotovil, kako krvni tlak vpliva na debelost stene srca. Njegovi izsledki ka‘ejo, da je velikost srca pri vseh ‘ivalih odvisna od dveh dejavnikov: navpi~ne razdalje od glave do srca in od tega, ali je ‘ival toplo- ali mrzlokrvna. Tako imajo na primer ‘irafe izredno visok krvni tlak in veliko srce, ker mora kri ~rpati na vi{ino skozi ves dolgi vrat.

“Ugotovili smo, da bi moral levi sr~ni prekat pri toplokrvnem barozavru tehtati pribli`no 2.000 kilogramov, da bi pre~rpal toliko krvi, kot so je potrebovali njegovi mo`gani,”

Dinozavri, ki vrat stegujejo visoko proti nebu, nastopajo lahko le v filmih, kot je Jurski park, vse ostalo - vklju~no z diplodokovim kosilom visoko v kro{nji - je ~isti izmislek. Po dognanjih avstralskega biologa dr. Rogerja Seymourja je precej verjetneje, da je diplodok nosil vrat vodoravno, kot ka‘e spodnja risba.

pojasnjuje Seymour. “To pa ni mogo~e iz vsaj treh razlogov. Prvi~, tolik{no srce ne bi moglo obstajati v trupu, kakr{nega je barozaver imel. Drugi~, porabilo bi ve~ energije kot vse preostalo telo. In tretji~, debele

stene tak{nega srca bi bile mehani~no tako neu~inkovite, da bi porabile ve~ energije za kr~enje kot za dejansko pre~rpavanje krvi.”

Vendar dr. Seymour priznava, da bi zavropodi lahko imeli tudi navpi~en vrat in obenem manj{e srce, vendar le pod pogojem, da bi bila njihova presnova zelo po~asna, tak{na, kot je zna~ilna za mrzlokrvne plazilce. Zaradi te mo‘nosti bo preu~evanje dr. Seymourja ver-

jetno znova prililo olja na ogenj starih polemik o tem, ali so bili dinozavri toplo- ali mrzlokrvne ‘ivali.

D

22

Sonda Cassini je odplula leta 1997 in bo na Saturnu leta 2004

Te‘nost usmerila sondo T

ik pred za~etkom novega leta, 30. decembra, se je vesoljska sonda Cassini s pomo~jo Jupitrove te‘nosti usmerila proti svojemu kon~nemu cilju, Saturnu.

Sondin zdrs mimo plinastega velikana je dal skupini, ki jo nadzoruje, mo‘nost, da je preizkusila instrumente, ki jih bo Cassini potreboval ob planetu z obro~i. Tja bo prispel 1. julija 2004. [lo je za popolno generalko vseh operacij te sonde,” pravi glavni znanstvenik Cassinija dr. Dennis Matson.

ENERGIJSKI SUNEK Ker je v orbiti okoli Jupitra tudi plovilo Galileo, se je prvi~ ponudila prilo‘nost, da so znanstveniki uporabili plovili neodvisnih misij za hkratno preu~evanje Jupitra.

Sonda Cassini, ki tehta 5650 kilogramov, je ‘e z letom mimo Venere pridobila toliko energije, kot bi mu jo dalo 68 ton raketnega goriva.

“V sodelovanju z Galileom smo opravili celo vrsto poskusov,” pravi Matson. “Jupitrova magnetosfera ima {tevilne spremenljivke. Z eno samo sondo je med letom te`ko ugotoviti, ali se tisto, kar opazujemo, spreminja v ~asu ali prostoru. Z dvema sondama je na to vpra{anje precej la`je najti odgovor.”

Ko je Cassini poletel mimo Jupitra, je planetova ogromna te‘nost upognila Sonda Cassini naj bi posredovala odgovore na vrsto vpra{anj, med drugim naj bi bilo po njenem njegovo kro‘nico in ga usmerila proti bli‘anju Saturnu tudi jasno, koliko lun ima.

Misteriji 23

T E‘ NOST

USMERILA SONDO

Saturnu. ^e je Saturn do Sonca oddaljen desetkrat bolj kot Zemlja - pribli‘no 1430 milijonov kilometrov - so tak{ni manevri z uporabo te‘nosti potrebni, da sonda dobi dodatno energijo in usmeritev.

Cassini, ki tehta 5650 kilogramov, je ‘e z letom mimo Venere pridobil toliko energije, kot bi mu jo dalo 68.000 kilogramov raketnega goriva. En

nekoliko pripomogel k pospe{itvi hitrosti, predvsem pa nam je pomagal dose~i pravilno usmeritev proti Saturnu,” pojasnjuje Matson.

Cassinija so izstrelili 15. oktobra 1997, njegovo potovanje do Saturna pa bo trajalo skoraj sedem let. Gre za skupni projekt agencij NASA, ESA in Italijanske vesoljske agencije, njegov namen pa je

energijski “sunek” pa je prejel ‘e od Zemlje. “Jupiter je

prou~itev Saturnovnih obro~ev, lun (zdaj vemo, da jih je skupaj 22), magnetosfere in sevalnega okolja v obdobju {tirih let.

ZEMLJI PODOBNO OKOLJE

Izstrelitev: 15. oktobra 1997 je raketa Titan IVB/Centaver ponesla sondi Cassini in Huygens na njuno sedemletno pot.

24

Cassini nosi s seboj tudi sondo ESA, imenovano Huygens, ki se bo 30. novembra 2004 spustila na povr{je Titana, ene Saturnovih lun. Titan znanstvenike posebej zanima, ker je okolje na njem precej podobno zemeljskemu.

Septembra 2000 so na Huygensovem prejemniku podatkov sicer odkrili okvaro, tako da {e vedno potekajo testi, s katerimi posku{ajo odkriti vir te‘av. A kot pravi Matson, ne ka‘e, da bi problem ogrozil celotno Huygensovo misijo.

D

Grozljivo: Zve~er so bili trije de~ki, ki so taborili. Zjutraj sta bila dva, poleg njiju pa debela ka~a. Prestra{eni so poklicali policijo, ta lovce, lovci so ka~o odpeljali iz gozda in jo razprli. V njej, kot je videti na spodnji sliki, je bil mrtev pogre{ani de~ek. Slike je v svet poslal Wong Hock Seng iz Kuala Lumpurja.

D

VODNIK PRAKTI^NE AROMOTERAPIJE

ZDRAVA SREDOZEMSKA PREHRANA To, kar znanost spoznava za resni~no zdravo hrano, jedo ljudje ob Sredozemskem morju ‘e od nekdaj: zelenjavo, pusto meso, ribe, za~inijo z olj~nim oljem in ~esnom ter vrsto imenitnih za~imb. Ve~ kot 100 receptov.

Cena: 2.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

ZATON PROMETEJEVE DOBE

Knjiga opisuje nenavadne izkopanine, predmete, ki jih v muzejih skrivajo v depojih; strokovnjaki ne znajo razlo‘iti njihovega porekla.

Knjiga seznanja s predmeti, katerih starost ocenjujejo na milijone let, ~eprav je ~love{ka rasa uradno stara {ele 100.000 let.

Soodvisnost `ivih bitij je nelo~ljiva in vseobsegajo~a. ^lovek je sam po sebi `ivi dokaz kozmi~ne inteligence, ki dokazuje, da je celota skrita v vsakem od njegovih delov in katere zavest je sestavni del univerzuma. Knjiga vse to pojasnjuje na razumljiv na~in.

Najsodobnej{a znanstvena spoznanja iz 2000 raziskav o neverjetni zdravilni mo~i te ‘e tiso~letja znane rastline in njenem vplivu na resnej{e bolezni sodobnega ~asa...

Cena: 3.900 SIT

Cena: 3.900 SIT

Cena: 1.900 SIT

^ESEN, ^UDE@NO HRANILO

USODA DU[ Ameri{ki mojster hipnoterapije Michael D. Newton je na podlagi {tevilnih seans pri{el do novih odkritij o usodi du{ in to popisal v ve~ kot 500 strani debeli knjigi, ki v obliki intervjujev odstira pogled v skrivnost zasmrtja. Knjiga je ameri{ka uspe{nica.

Cena: 5.500 SIT

KOZMOBIOLOŠKI KOLEDAR

Davno izro~ilo in najnovej{e terapevtske informacije o rastlinskih eteri~nih oljih, ki jih lahko kupimo v vsaki bolje zalo‘eni trgovini z naravno kozmetiko. Enostavni napotki za odpravljanje stresa, zdravljenje bolezni, obogatitev ~utov, masa‘o in kopeli.

PRIKRITA ZGODOVINA ^LOVE[KE RASE

ZDRAVILNA ENERGIJA DREVES Vonjajte in oku{ajte popke in drevesni sok, prislanjajte u{esa in poslu{ajte notranji {epet debel.

Spoznajte na~ine in vaje za zajemanje zdravilne energije dreves v gozdu, go{~avi ali na vrtu, ne glede na to, kje ‘ivite.

Cena: 4.900 SIT

KOZMOBIOLO[KI KOLEDAR Preglednica Luninih men od leta 1965 do leta 1980, s katerimi je mogo~e dolo~iti Lunino meno ob rojstvu in s tem kozmobiolo{ko ovulacijo, nespremenljiv plodni ~as vsake ‘enske, pa tudi spol otroka.

Cena: 1.900 SIT

^ESNOVE JEDI S ~esnom je mogo~e prepre~iti sr~ne in ‘ilne bolezni, ~esen krepi imunost, premaguje klice...

Vsakdanje u‘ivanje je najmanj, kar lahko storimo za svoje zdravje. V knjigi ^esnove jedi je ve~ kot 100 receptov.

Cena: 2.900 SIT

TELO KLI^E PO VODI

ZDRAVILNI ^AJI IN NASVETI

Zdravnik internist F. Batmanghelidj dokazuje, da si lahko zdravje mo~no izbolj{amo s pitjem navadne vodovodne vode. Medicinsko utemeljeno.

^ajne me{anice za vse vrste tegob in {e nasvete, s katerimi se jih da olaj{ati, je zbral v svoji knjigi starosta slovenskih zeli{~arjev Jo`e Toma`in~i~. V knjigi je ve~ kot 100 izbranih receptov in na stotine nasvetov.

Cena: bro{irane 2.900 SIT trdo vezane knjige 3.900 SIT

KAKO VIDIMO, BEREMO IN IZBOLJ[AMO AVRO

KAKO ODKRIJETE VA[A PREJ[NJA @IVLJENJA

KAKO SE NAU^IMO AVTOMATSKEGA PISANJA

KAKO POVE^AMO SAMOZDRAVILNE SPSOBNOSTI

Priro~nik za spoznavanje avre in razlage, kako se jo nau~imo gledati in spoznavati njen pomen; kako nam avra ka‘e na podlagi bioenergijskih zevov du{evno in telesno stanje.

Priro~nik korak za korakom vodi do znanja, kako se sami, brez terapevta, spustimo v prej{nja ‘ivljenja in odkrijemo vzroke morebitnih bolezni, preganjavic, stisk, ki izvirajo iz davnine.

Sami lahko veliko storimo za svoje zdravje. Prisluhnimo naravi.

Napotki za klistiranje, post, telesno vadbo in savnanje. Kako, koliko in kdaj naj bi jedli, da bi spremenili svoj svet zdavja.

Cena: 1.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

Priro~nik, ki vas pou~i, kako prek avtomatskega pisanja vzpostavite stik z Vi{jim jazom, ki vas vodi in vam svetuje, komunicirate z drugimi bitji, ki vam posredujejo razli~ne informacije, dobite odgovore...

Cena: 1.900 SIT

PRIPORO^AMO: • Sanjska knjiga (1.900 SIT), • Napovedovanje usode z igralnimi kartami (2.900 SIT ), • Radiestezija (1.900 SIT), • Bioenergija (1.900 SIT), • Ugankarski slovar I+II (4.980 SIT), • Zdrava nose~nica (1.700 SIT), • Varujmo srce (1.700 SIT), • Huj{ajmo (knjiga in kaseta 1.900 SIT), • Ri` na 100 na~inov (1.900 SIT), • Recepti za biohrano (1.600 SIT), • Bio kruh in pecivo (1.600 SIT), • Kuhinja Zlatega polja (1.900 SIT) • Kuhinja Zlatega polja - Ka{e (2.900 SIT), • Kuhinja Zlatega polja - Od polente do kuskusa (2.900 SIT)

Cena: 1.900 SIT

^UDE@ OLJ^NEGA OLJA Priro~nik z razlagami, kako olj~no olje varuje pred artritisom, sr~no‘ilnimi boleznimi in rakom na dojki. Ameri{ka uspe{nica na podlagi rezultatov {tevilnih raziskav vodi v svet zdrave in okusne prehrane, ki varuje zdravje.

Cena: 1.900 SIT

Cena: 2.900 SIT

KAKO VPLIVAJO OSEBNA [TEVILA

POTOVANJE DU[

S pomo~jo {tevil, vsako ima svoj pomen, lahko bolje spoznamo sebe in ljudi, ki nas obkro‘ajo. [tevila nam lahko pomagajo ustvariti lep{e ‘ivljenje, z njimi lahko pokukamo v preteklost, razumemo sedanjost in na~rtujemo prihodost.

V knjigi najdemo odgovore na ve~na vpra{anja, kaj se dogaja z du{o, ko ~lovek umre, bodisi naravne bodisi nasilne smrti. Kdaj in kako se du{a odlo~i, da pride v ~lovekovo telo? Kaj se dogaja z du{o med dvema ‘ivljenjema?

Cena: 2.900 SIT.

Cena: 3.300 SIT

Knjige naro~ite z naro~ilnico, natisnjeno na naslednji strani.

Vse knjige prodajajo tudi v trgovini AUREA - BTC, hala A, tel.: 01/541-17-60.

Misteriji 25

PRODAJA PO PO[TI

KOZAREC PROTI STRESU

KOZAREC 2000 Ro~ni izdelek roga{kih steklarjev. Na dnu kozarca je vtisnjen simbol magic life, ki daje pija~i desnosu~no energijo in s tem vitalnost. Kozarec 2000 je predvsem namenjen pitju vode, ki se v njem vitalizira.

Alkoholne pija~e, ki jih pijete iz kozarca, ne omamljajo. Iz njih ne pijte piva, ker povsem izgubi okus.

2.900 SIT

S pitjem vode iz kozarca proti stresu, ki ima rde~ informacijski pe~at, si lahko pomagamo pri prekomernem stresu, ~e popijemo na dan vsaj pet do {est kozarcev vode. Priporo~ljivo je, da popijemo kozarec ali dva ‘e zjutraj na te{~e in vedno kake pol ure pred obrokom in kaki dve uri po obroku. Tudi zadnja stvar, ki jo zau‘ijemo pred spanjem, naj bo kozarec vode.

3.800 SIT

KOZAREC ZA HUJ[ANJE V kompletu, ki je namenjen huj{anju zaradi bolj{ega zdravja, je razen kozarca, v katerega so vsevane enake informacije kot v Kozarec 2000 in dodane {e tiste, ki naj bi zmanj{evale ‘eljo po hrani, tudi kaseta, katere poslu{anje zmanj{uje potrebo po hrani, in knji‘ica, v kateri je razlo‘eno, kako se je treba hraniti in zakaj je treba ve~ piti...

3.800 SIT

KROGLA ZA HLADILNIK S kroglo za hladilnik lahko dose‘emo, da hrana v hladilniku ostane dalj ~asa sve‘a in se njena uporabnost podalj{a vsaj za ~etrtino. Storiti ni treba prav ni~ drugega kot kroglo za hladilnik, ro~no narejeno iz kristalina jantarjeve barve, postaviti v hladilnik. In ‘e deluje.

7.200 SIT

SOLNA LU^ Solna lu~ izredno ugodno deluje na po~utje in zdravje, saj seva negativne ione in oddaja v prostor ‘ivljenjsko pomembno desnosu~no bioenergijo, s katero se, ~e je potrebno, napolni vsako telo. Njeno blagodejno delovanje je priporo~ljivo predvsem ob televizorjih, ra~unalni{kih ekranih, mobilnih telefonih, patogenih sevanjih... V prodaji po po{ti, so naprodaj te`ke: a) 2 - 3 kg 10.900 SIT b) 3 - 4 kg 11.815 SIT in c) 4 - 5 kg 13.900 SIT

26

KRISTALINSKA KROGLA Krogla zagotavlja, da se energija okrog nje su~e desno (preverite z nihalom). V radioni~ni delavnici so ji vsevane informacije, ki razen dobre volje vzbujajo v ljudeh tudi odpornost proti {tevilnim boleznim. Osem centimetrov velika krogla deluje v premeru treh metrov. Poznavalci jih postavijo na ra~unalnik, na delovno mizo, predvsem pa na no~no omarico.

6.900 SIT

MAGIC LIFE Plasti~na plo{~ica posebnih oblik zaradi svoje oblike zajema energijo iz okolja in jo oddaja v neposredno bli‘ino. Plo{~ica je kodirana z orgonskimi sevalniki in nam pove~a energijo in {~iti pred sevanji, ~e jo nosimo na vrvici okoli vratu ali v prsnem ‘epu.

990 SIT

BAKRENA PLO[^ICA Nalepimo jo na hrbtno stran ure, ob stiku s ko‘o zmanj{uje bole~ine pri revmi in artritisu, zavira tudi nekatere druge bolezni. Plo{~ica ima vtisnjen simbol magic life, ki zajema prosto energijo iz okolja, v njo pa so z orgonskim sevalnikom vsevane informacije za bolj{e po~utje. Na voljo sta dve velikosti, premer a) 24 mm in premer b) 28 mmm.

2.200 SIT

SKODELICA MISTERIJI ^rna skodelica za belo kavo z napisom Misteriji in risbo vesoljca (enako kot na majici).

590 SIT

PRODAJA PO PO[TI

REVITALIZATOR VODE

NEVTRALIZATOR SEVANJA

Da bi lahko vso hi{o oskrbeli z vodo, ki je primerna za pitje, hkrati pa prepre~uje nastajanje vodnega kamna, zmanj{uje porabo pralnih in ~istilnih sredstev, prija rastlinam in ‘ivalim, v sistem hi{ne vodovodne napeljave vgradimo revitalizator Hydronic, ki s pomo~jo natan~no definiranih kod oziroma informacij spremeni nekatere fizikalne lastnosti vode, ki tako postane bolj omo~ljiva in bolj podobna ~isti vodi v naravi. Priklju~ek 3/4”.

Informacije in prodaja: 041/727-899.

Mala ~rna plo{~ica Bioguard, narejena iz feromagnetnega materiala in ustrezno kodirana, odli~no {~iti pred sevanjem mobilnih telefonov in celo dodatno stimulira bioelektromagnetno polje, torej avro ~loveka. Prilepimo jo na hrbtno stran telefona ~im bli‘je anteni ali na rob ra~unalni{kega ekrana.

2.500 SIT

BAKRENE ZAPESTNICE

CEV ZA AKVARIJ Vodo v akvariju lahko mo~no izbolj{amo s cevjo za akvarij. Iz kristalina izdelana steklena cev je kodirana, da spremeni nekatere fizikalne lastnosti vode tako, da ta bolj ustreza ribam.

Najbolj{i znak delovanja kodirane cevi je bolj ~ista voda in splo{na pove~ana kondicija ‘ivlja.

4.900 SIT

ATLANTIDSKI PRSTAN IN PLO[^ICA Sta srebrna, oblikovana tako, da posebni liki sprejemajo in oddajajo kozmi~no energijo in s tem {~itijo pred negativnimi sevanji. Ugodno delujejo na zdravje in dobro po~utje, prepre~ujejo nesre~e. Oblika prstana izhaja iz davnine, saj so u~inki likov, ki so skrbno vdelani v celjski srebrni nakit, znani ‘e iz ~asov faraonov. Velikosti prstana: od 16 do 26 mm notranjega premera. prstan 7.000 SIT plo{~ica 7.000 SIT

^AKRINA MAJICA ^akrine majice iz Avstralije. Telesu dovajajo bioenergijo s pomo~jo mo~nih nihanj nenavadno ‘ivih barv (njihove intenzivnosti se na papir ne da natisniti) in tako polnijo avro in bolj{ajo zdravje. Velikosti S, M, L, XL, XXL. 14.900 SIT

Zmanj{uje ali odpravlja bole~ine, ki jih povzro~ajo revma, artritis, i{ijas, lumbago, igranje tenisa, golfa, ko{arke...

Mnogi, ki nosijo zapestnico, zmanj{ajo ali pa celo opustijo jemanje protibole~inskih zdravil in tako veliko naredijo za svoje zdravje. Velikosti zapestnic: od 15 do 19 cm premera.

Naprodaj so tudi posrebrene ali pozla~ene. a) navadna 2.900 b) posrebrena 4.900 c) pozla~ena 9.600 in d) pozla~ena z gravuro 12.500 SIT

AJDOV VZGLAVNIK Ajdov vzglavnik je napolnjena s 3,3 kilogrami lu{~in biolo{ko pridelane ajde, velik 70 x 50 cm. Lahko ga poljubno oblikujete in si sami dolo~ite najprimernej{o vi{ino. Se ne greje in je zelo zra~en. Primeren je za vse ljudi, predvsem pa za tiste, ki imajo bole~ine v vratu, glavi, hrbtenici...

9.800 SIT

Naro~ilnica Misteriji Naro~am izdelke:

pla~al bom po povzetju s kartico EU LB {t. kartice: veljavnost do:

koli~ina

cena

{t. ~lanske kartice: AMEX podpis:

ime in priimek: ulica in hi{na {tevilka: po{tna {tevilka, po{ta: kraj, datum, podpis: Naro~ilnico po{ljite na naslov: Ara, [martinska 10, 1000 Ljubljana tel.: 01/431-20-25, faks: 01/230-16-27, e-mail: ara @zalozba-ara.si Vsi izdelki so naprodaj tudi v trgovini AUREA BTC, hala A Ljubljana tel. 01/541-17-60

Misteriji 27

PRODAJA PO PO[TI

BLAZINA IZ PIRINIH LU[^IN

RADIESTEZIJSKA NIHALA Karnak (a) (nova oblika), Izis (b) - 6 in Izis (c) - 4 (oba novej{a oblika) so med najbolj znanimi radiestezijskimi nihali. Nihali Izis sta poimenovani po egiptovski boginji Izidi, primerke tako oblikovanih nihal so na{li v izkopanih egiptovskih sarkofagih. Uporabljamo jih za preiskavo {kodljivih sevanj, iskanje vode, izbiranje primerne prehrane, doziranje, pa tudi za diagnosticiranje.

Cena posameznega nihala: 4.200 SIT

a

c

b

TESLOVA PURPURNA PLO[^A Deluje s svojim indukcijskim magnetnim poljem biostimulativno na celi~ne procese, pove~uje izmenjavo plinov, krepi regenerativne procese in mikro cirkulacijo v obolelem tkivu. Uporabljamo jo zjutraj in zve~er po dvajset minut, tako da jo postavimo na obolela mesta in jo pritrdimo z obli‘em. Lahko uporabljamo tudi dve plo{~i, postavljeni druga proti drugi. Pomaga tudi proti nespe~nosti. (Prilo‘ena natan~na navodila, velikost plo{~e: 50 x 85 mm).

3.900 SIT

Pirine lu{~ine ‘e od nekdaj uporabljamo za polnjenje blazin. Ker se tak{na blazina idealno prilega vratu in glavi, zelo dobro ohranja toploto in ima masa‘ni u~inek ter pospe{uje prekrvitev, je idealna za vrat in hrbtenico. Tehta nekaj ve~ kot kilogram in jo lahko oblikujemo po svoji volji. Velika je 35 x45 cm.

4.900 SIT

RADIESTEZIJSKI PRIBOR

Plastificirana rozeta in nihalo z vre~ko sestavljata kpomplet za radiestezijsko delo.

Na rozeti je {est razli~nih skal za ugotavljanje energetske frekvence prostora, predmetov in oseb, za ugotavljanje radiestezijskega potenciala, vitalnih energij, primernosti hrane, pija~, ~ajev, zdravil, zemeljskih sevanj in vibracij... Na hrbtni strani rozete so natisnjena natan~na navodila.

4.900 SIT

POSODA ZA DOMA^E LJUBLJENCE

KAK[NA VODA TE^E IZ PIP? Teste opravlja Firbas Peter, univ.dipl.biol., zasebni raziskovalec, po metodi, ki jo med drugim priznava Zakon o vodah ZDA in je priznana metoda tudi v EU. Namenjena je za ugotavljanje kakovosti pitnih, industrijskih in drugih voda.

V tej rubriki iz {tevilke v {tevilko na{ega mese~nika objavljamo rezultate biolo{kih testov (Test Allium), s katerimi ugotavljamo, v koliko celicah preizku{ana voda, s snovmi ki so v njej neraztopljene, po{koduje kromosome v novozraslih koreninicah ~ebule. Kolikor ve~ kromosomov voda po{koduje, toliko manj je primerna za u`ivanje, napajanje, zalivanje... Ko to vodo prelijemo v modri kozarec, se njena strupenost mo~no zni`a, kot ka`e spodnja preglednica.

Kraj, kjer je bil odvzet vzorec pitne vode

% genotoksi~nosti vode

% genotoksi~nosti revitalizirane vode

Dom‘ale, Ljubljanska cesta Ljubljana, Pov{etova ulica

12,19 15,53

10,76

Celje, Celov{ka 10

18,75

11,76

Maribor, Pri Treh ribnikih

12,71

8,03

Kranj, Britof 184

17,39

9,32

Ptuj, Pre{ernova 10

19,81

10,16

28

Komplet je sestavljen iz posode in steklenice za dva litra vode. Primeren je za ma~ke in majhne ku‘ke, ki ‘ive v stanovanju. Kolikor spijejo, toliko nove vode se nate~e v posodo.

3.900 SIT S kartico Kluba za zdravo `ivljenje, ki jo imajo vsi naro~niki na revijo Misteriji, odobravamo 10% popust za vse izdelke, ki so objavljeni na straneh prodaje po po{ti!

Vpliv netermi~nih u~inkov mikrovalovnega sevanja na ‘ive organizme

GSM razbija kromosome V

sak dan vse ve~ ljudi, predvsem pa otrok, nasloni mobilni telefon k u{esu, da sporo~a ali sprejme sporo~ilo prek radijskih valov.

Med pogovorom pa signale, ki jih lovi in oddaja mobitel, le-ta spremeni v zvok, ki ga sprejemajo slu{ne celice.

Toda hkrati snop signalov vznemirja tudi vse ostale bli‘nje celice in kot je znano, {ibka elektromagnetna polja, ki jih ustvarja mobitel, usmerjajo tudi biolo{ke procese. Celice padejo pod vpliv teh signalov in po~no to, kar

menijo, da jim ti signali ukazujejo.

Mnoge se temu sicer izognejo, nekatere pa le popustijo in se ravnajo po signalih, ki jih sprejmejo.

Ugotavljali smo, kaj se je ob telefoniranju dogajalo s kromosomi v novo nastajajo~ih celicah ~ebule.

Na razli~nih razdaljah od mobilnega telefona, ki je v 72 urah zvonil tri ure, smo postavili serijo ~ebulic in opazovali, kako mikrovalovna telefonska sevanja vplivajo na kromosome, nosilce dednine, v novo nastalih celicah.

Da bi vsaj do neke mere preverili u~inek sevanja mobilnih telefonov, smo mobitel postavili k ~ebulam, tem pa korenine namo~ili v vodo in opazovali spremembe rasti novih koreninic. Kon~ni namen pa je bil ugotavljanje, kaj se je ob telefoniranju dogajalo s kromosomi v novo nastajajo~ih celicah.

Med prvim poskusom smo klicanje naravnali tako, da je mobitel ~ebulam zvonil tolikokrat, da se je nabralo za tri ure telefoniranja na dan. Ena ~ebulica sploh ni pognala korenin, kar se zgodi zelo redko, druge pa so v primerjavi s kontrolno skupino rasle po~asneje in bolj neurejeno. Pregled celic pa je pokazal, da je sevanje po{kodovalo kromosome v kar 46 odstotkih pregledanih celic, ki so bile v fazi delitve. Torej je sevanje po{kodovalo skoraj vsako drugo celico.

In kaj se zgodi, ~e telefon odmaknemo od ~ebule za nekaj centimetrov?

V drugem poskusu smo zmanj{ali ~as sevanja na eno uro na dan. Mobitel je ra~unalnik pri‘igal v enakomernih presledkih 72 ur tako, da je na vsakih 24 ur seval eno uro, ~ebulice pa smo postavili od mobitela na razdalje dva, deset, dvajset in trideset centimetrov.

Tudi tokrat so ~ebulice ob mobitelu poganjale korenine povsem druga~e kot v kontrolni skupini, kjer ni bilo sevanja iz mobilnih telefonov. Genotoksi~nost, razmerje med pregledanimi in po{kodovanimi celicami je bila na razdalji dveh centimetrov manj{a kot pri prvem poskusu, bila je 34-odstotna. (Pri teh urah sevanja na dan je bila 46-odstotna). To ka‘e, da dalj{e sevanje, torej dalj{e telefoniranje, pove~uje {tevilo okvarjenih celic.

Na razdalji deset centimetrov se je genotoksi~nost zmanj{ala na osemin-

Misteriji 29

GSM

RAZBIJA KROMOSOME

dvajset odstotkov in ni ve~ tehnolo{kega izvora sega predpadala z razdaljo; tudi ~ebuvsem v obmo~je tako imenolice, ki so bile oddaljene od vanih biofotonov. Biofotoni telefona dvajset in trideset censo izjemno {ibka koherentna timetrov, so pokazale enako sevanja endogenega izvora genotoksi~nost, torej osemin(nekateri govore o celulardvajet odstotno. ^e bi na cenem telefonu), s pomo~jo kalice vplivala jakost signala, terih med seboj komuniciramnogi se pri {kodi zaradi sejo ‘ive celice. Le koherentna vanja opirajo le na pregrevasevanja namre~ lahko prenanje tkiv zaradi velike jakosti, {ajo signale (informacijo), v bi morale po{kodbe pojemati nasprotju z recimo son~no v odvisnosti od razdalje. Pa svetlobo, ki je tipi~en primer to ni res! To je dokaz, da celinekoherentnega sevanja nace po{koduje vsebina, torej ravnega izvora. Za koherentsporo~ila, ki jih nosi sevanje no sevanje je zna~ilno, da je mobitelov. To dokazuje, da ~iste frekvence in “v fazi” s za {kodljivost elektromagnetsamim seboj. nega sevanja ni odlo~ilna njeNajbolj znana uporaba u~ingova intenzivnost, marve~ inkov koherentne svetlobe je formativna celi~no-biolo{ka laser. vsebina. @ivi organizmi oziroma Za podrobnej{o razlago celice imajo dvojno naravo. podatkov, ki smo jih dobili z Po eni strani delujejo kot ‘ivi na{imi meritvami, smo zageneratorji koherentnih elekprosili Antona Komata. Na- Biolog Peter Firbas je natan~no pregledal cele stotnije celic v fazi tri~nih aktivnosti razli~nih pisal nam je: delitve in ugotovil veliko prizadetost kromosomov, tudi tak{ne frekvenc, po drugi pa tudi kot Obstoje~i predpisi, ki re- po{kodbe, ki so zna~ilne kot po{kodbe delovanja radionukleidov. Na{a elektromagnetni senzorji izgulirajo varnost mobilnih te- raziskava je potrdila, da celicam ne {koduje energija sevanja, marve~ jemne ob~utljivosti. So torej informacija, ko jo sevanje nosi v sebi. lefonov obravnavajo le tako oddajniki in sprejemniki obeSpoznanja sodobne biofizike in bio- nem. Lahko re~emo, da vsaka ‘iva celiimenovani termi~ni u~inek {ibkega mikrovalovnega sevanja (MVS) in u~inke kibernetike nedvomno podpirajo teze o ca deluje kot informacijska primopredajizpostavljenosti nizkofrekven~nim mag- {kodljivem vplivu sevanj na ‘ive orga- na postaja. (To s pridom uporabljajo pri netnim poljem, ki se ka‘ejo kot induci- nizme. Ob~utljivost ‘ivih organizmov zdravljenju z bioresonanco, zdravljenju rani kro‘e~i elektri~ni tokovi. Oba na- na koherentna mikrovalovna sevanja brez zdravil, ki se vse bolj {iri po svetu, op. ured.) Ta dvojnost jim daje vedena pojava sta znana ‘e mo‘nost prenosa informacij in ve~ kot stoletje in se manifeRAFALI LASERSKEGA MITRALJEZA sposobnost natan~ne koordistirata tako v ‘ivih organizDokazane po{kodbe kromosomov v celicah ~ebule, ki nacije izjemno zapletenih ‘ivmih kakor tudi v ne‘ivi maso bile izpostavljene mobilnim telefonom, nedvoumno ljenjskih funkcij. Ta naravna teriji. ka‘ejo pot bodo~ega dela. Vi{ek vnesene energije, ki se elektri~na aktivnost celic in Termi~ni, oziroma toplotni spremenil v toploto v tkivu ~ebule, je zelo verjetno ‘ivih bitij pa omogo~a njihopovzro~il vibracije sistema, ki so povzro~ile po{kodbe kroni u~inek je v neposredni povo ob~utljivost tudi za vsa mosomov. Iz rezultatov testa je lepo vidno, da obseg vezavi z jakostjo MVS in se tehni~na koherentna elektropo{kodb kromosomov ni v korelaciji z jakostjo mikroka‘e predvsem kot absorbcimagnetna sevanja, ki jih emitivalovnega sevanja, kajti ta naj bi padala s kvadratom ja in akumulacija toplote v rajo ~lovekove tehni~ne narazdalje (glej razdalje testnih ~ebulic od vira sevanja), ‘ivih tkivih, torej kot pregreprave, kot je denimo tudi moampak da je ru{ilni u~inek povzro~ila frekvenca egzovanje tkiv, ki so izpostavljena bilna telefonija. Bistveni vpliv genega, to je tehni~nega mikrovalovnega sevanja, ki je pa nima toliko jakost sevanja temu sevanju. Ta pajav je tehbila v resonanci s frekvenco endogenega (naravnega) sekot njegova frekvenca. ni~no izkori{~en v konstrukvanja celi~nega telefona.

Kromosomi so bili razbiti z raciji mikrovalovnih pe~ic, ki so Primer takega tehni~nega fali laserskega mitraljeza, ki jih je izstrelil GSM. ‘e vrsto let v {iroki uporabi. vpliva (katerega u~inek ni

30

GSM

V celicah ~ebulic, ki so rasle v popolnoma ~isti vodi Alcona Aqua in dale~ pro~ od mobitela, je biolog na{tel le obi~ajnih sedem odstotkov po{kodovanih celic, kolikor jih po{koduje narava sama.

V glavnem so bili kromosomi nepo{kodovani (slika zgoraj), medtem ko je na{tel v ~ebulicah, ob enournem dnevnem telefoniranju 36 odstotkov po{kodovanih celic. Kar je {e posebno mote~e, so mo~ne po{kodbe in njihova {tevil~nost v eni sami celici (spodaj) in zna~ilni kromosomski krog, ki ga le redko povzro~e ne~isto~e v vodi in je zna~ilen za po{kodbe sevanja (spodaj v krogu).

RAZBIJA KROMOSOME

povezan z jakostjo, temve~ le s frekvenco) je naprimer utripanje svetila (stroboskop) v frekvenci med 1- in 29-kratnim utripom v sekundi, ki lahko pri ob~utljivih ljudeh spro‘i epilepti~ni napad. ^love{ki mo‘gani se na tak na~in odzovejo na modulirano informacijo tehni~nega izvora.

Digitalni signali, ki jih oddajajo sodobni mobilni telefoni, pulzirajo 217-krat v sekundi, in to “utripanje” je prekinjano v ritmu 8,34-krat na sekundo (~e pribli`amo vklopljen GSM telefon vklju~enemu radijskemu sprejemniku, bomo to dobro sli{ali kot ritmi~no prasketanje).

A prav frekvenca 8 Hz je ritem alfa mo`ganskega valovanja! Mikrovalovno sevanje, ki ga oddajajo mobilni telefoni, seveda zlahka prehaja skozi lobanjske kosti in direktno moti naravni bioelektri~ni ritem delovanja mo`ganov. Ni~ ~udnega torej, da mnogi bolj ob~utljivi posamezniki ob uporabi mobilnih telefonov zaznajo dolo~ene psihi~ne te`ave.

V ~asu, ko je mobilni telefon na funkciji sprejema, pa deluje v ni‘ji frekvenci, ki je le 2 Hz. Ob tem pa se pojavi {e ena nev{e~nost, kajti prav na tej frekvenci delujejo tako imenovani delta mo‘ganski valovi, ki so zna~ilni za ~as globokega spanja odraslih. Zanimivo je, da se delta valovi pri odraslih pojavijo v budnem stanju le v primerih dolo~enih bolezenskih sprememb mo‘ganov. Velika verjetnost je, da frekvenca 2 Hz pri ljudeh povzro~a mo~ne ob~utke utrujenosti.

Koherentno mikrovalovno sevanje tehni~nega izvora pa ima {e druge negativne u~inke na ‘ive organizme. Glede na naravno aktivnost ‘ivih celic je lahko z njo v resonanci ali pa pride do pojava interference obeh. V prvem primeru se u~inki dramati~no pomno‘e, v drugem pa popolnoma izni~ijo. Kaj lahko to pomeni za normalno komunikacijo in delovanje ‘ivih celic, si lahko le mislimo. Dolo~ene ‘ivljenjske funkcije se lahko v nepravem ~asu vklju~ijo ali pa odpovedo v najbolj kriti~nem trenutku.

Zamislimo si popoln informacijski sis-

Misteriji 31

GSM

RAZBIJA KROMOSOME

cefalne bariere, v povezavi z nihanji tem ‘ivljenja, uigran orkester, v katereNasveti: krvnega tlaka, ipd. Skrivnost delovanja ga vdre zunanja motnja, ki iz simfonije Omejite pogovore z mobilnim celi~nega telefona znanost postopoma napravi razdiralno kakofonijo. Tehni~ni telefonom le na najnujnej{e. vse bolj razkriva, ~eprav bolj srame‘elektromagnetni vihar razsuje najfinej{i ljivo. Prav tako je ‘e dolgo dokazano, komunikacijski splet, in to ne brez poUporabite zunanje antenske prida eksogena (tehni~na) mikrovalovna sledic. Metaboli~na odzivnost, “‘ivost”, klju~ke, ki pove~ujejo oddaljenost sevanja vplivajo na elektri~no aktivnost oz. ob~utljivost posameznikov seveda med uporabnikom in anteno mobilmo‘ganov. Znano je, da imajo mikrovavarira od osebe do osebe in prav zato se nega telefona. lovna sevanja {kodljiv u~inek na delov praksi pojavljajo te‘ave pri dokazovanju {kodljivih u~inkov mikrovalov- pomembnej{e je vsekakor to, da ko do- vanje imunskega in ‘iv~nega sistema nega sevanja tehni~nega izvora. Dob- tok metaboli~ne energije presega spo- ‘ivih organizmov, predvsem s tem, da ljeni rezultati namre~ niso primerljivi sobnost sistema, da ga spremeni v toplo- pove~ujejo odtok kalcija iz nevronov in oziroma ponovljivi v laboratorijski prak- to, se ta vi{ek spremeni v koherentno vi- da zni‘ajo imunsko u~inkovitost levkosi in s tem tr~imo ob hud metodolo{ki bracijo celotnega sistema. Taka pozicija citov v krvi.

Poznane so {tudije, ki ka‘ejo na koproblem eksperimentalne potrditve. To pa bistveno spreminja na{e razumevandejstvo seveda ne pomeni, da mikro- je u~inkov mikrovalovnega sevanja na relacijo med u~inki mikrovalovnega sevanja iz mobilnih telefonov in sprememvalovna sevanja ne povzro~ajo {kod- ‘ive organizme. ljivih u~inkov. Ko govorimo o ‘ivljenju Seveda pa je znanosti ‘e dobrih dvaj- bami kratkoro~nih spominskih funkcij in o ‘ivih organizmih, lahko govorimo set let poznano delovanje celi~nega tele- mo‘ganov, na sposobnost koncentracije le v jeziku verjetnosti in po na~elih fona. Endogeno (naravno) mikrovalov- in u~enja, motnje v spanju in celo ponedolo~enosti. Tradicionalno znanst- no sevanja so preu~evali pri nihanjih v ve~ano incidenco levkemije. Dr. G. J. veno razumevanje kavzalnosti - vzrok/ dinamiki rasti bakterije E. coli in kva- Hyland priporo~a, da naj bodo nadaljnje posledica - mora zamenjati sodoben bio- sovk, pri sinhronizaciji delitev celic v tki- {tudije usmerjene predvsem na nivo prikiberneti~ni pristop, ki preu~uje relaci- vih, dinamiki encimskih aktivnosti, marne interakcije eksogenih koherentjo signal/odgovor. Po slednjem ‘iv or- spremembah permeabilnosti hematoen- nih mikrovalovnih sevanj in ‘ivih organizmov. Bolj{e razumevanje ganizem deluje kot samoin jasnej{i vpogled v probleorganizirajo~i disipativen matiko bi nedvomno dobili sistem v nelinearnem re‘iv delu z ni‘jimi organizmi, mu homeostatskega ravnona celularnem nivoju, kjer se vesja. Zakaj se nekateri {e lahko veliko la‘je spremljajo vedno dr‘e pre‘ivele Newvplivi mikrovalovnega setonove paradigme determivanja na dolo~ene ‘ivljenjnizma, ~eprav vemo, da ‘ivske procese. ljenje vodijo sile nelinearnega kaosa?

Glede na stopnjo dana{njih spoznanj bi bilo torej Eksperirnent je torej popotrebno iz digitalnega sigtrebno zastaviti tako, da donala mikrovalovnega sevabimo pravilen odgovor. ^e nja takoj odstraniti vse niz‘elimo pravilen odgovor, pa ko frekventne modulacije, ki moramo postaviti pravo vpraso koresponden~ne mo‘gan{anje. Narava vedno odgoskim valovom ~loveka. To varja le z NE ali pa z MORpa tehnolo{ko ne predstavDA, nikoli pa z DA. lja nobenega problema.

Na tak na~in se je problema lotil dr. G. J. Hyland Nadaljnje raziskave, ki iz univerze Warwick v Ang- @e sama rast korenin je nakazovala mo~an vpliv telefoniranja na razvoj bi jih morala podpreti predliji, ki je skupaj z skupino korenin. Korenine ~ebul ob telefonu so rasle po~asneje ali pa sploh niso vsem industrija mobilne terasle. Ko pa smo mobitel odstranili, se je stanje popravilo zelo hitro. To znanstvenikov z Mednarod- je razumljivo, saj so celice in organizmi med evolucijo razvili sisteme, lefonije, pa bi morale pripenega in{tituta za biofiziko ki {~itijo pred {kodljivim delovanjem iz okolja. Toda le do neke mere in ljati do tehnolo{kih re{itev, Neuss-Holzheim pri{el do nih~e ne more izklju~iti trajnih posledic, ki pa so nepredvidljive, razli~ne ki bi bile zdravstveno neopresenetljivih spoznanj. Naj- od ~asa in predvsem osebka. pore~ne.

D

32

Kineziolo{ka diagnostika in zdravljenje z esencami

Pogovor s telesom ^

“

lovek je sestavljen iz ve~ nivojev, vsi pa so holografsko povezani v celoto. Vsak del~ek na{ega bitja vsebuje informacijo o celoti.

Vpra{anje je samo, kateri del celote smo v danem trenutku sposobni razpoznati,” pravi Minnie Hein, Nemka, je `ivela v ZDA in zatem ve~ kot 30 let v Peruju. Minnie diagnosticira tako, da ugotavlja jakost razli~nih mi{ic telesa.

Na ta na~in ugotovi obolelost dolo~enih organov, hkrati pa ji mi{ice slu`ijo kot posrednik pri pogovoru s telesom zdravljenca. Telo namre~ ve vse o zdravljencu, pozna vse njegove fizi~ne, psihi~ne, ~ustvene, mentalne in tudi duhovne motnje. Telo ve tudi, kdaj je v tem ali celo prej{njih `ivljenjih pri{lo do motnje, kje so njeni vzroki, ter ve tudi, na kak{en na~in jih lahko odpravimo.

Minnie Hein je v Nem~iji {tudirala kineziologijo, v ZDA pa uporabno fiziologijo in holografijo. Znanje treh ved je povezala in razvila holisti~en pristop k diagnostiki in zdravljenju in je uspe{no pomagala ve~ kot 7000 ljudem. Ima

Tipi~na slika posu{ene kapljice esence.

Telo pozna namen ‘ivljenja, nalogo, ki jo ima oseba v tem ‘ivljenju. izku{nje s prakti~no vsemi mo‘nimi boleznimi. Skoraj vsakemu lahko pomaga. ^eprav vseh bolezni ni uspela popolnoma pozdraviti, pa je lahko vsaj pomagala zdravljencem omiliti te‘ave, hkrati pa jim je pomagala razumeti vzroke njihovih bolezni.

CELOSTNO ZDRAVLJENJE Kaj lahko terapevt odkrije pri pacientu, je odvisno od trenutnega stanja zavesti terapevta. Terapevt in pacient se pove‘eta v biosinergetsko celoto, tako da vibracija (energija, inteligenca) terapevta resonira z vibracijo (energijo, inteligenco) zdravljenca. Od nivoja resonance je odvisno, kaj bo terapevt lahko odkril pri zdravljencu.

Telo pozna tudi namen ‘ivljenja u~no nalogo, ki jo ima oseba v tem ‘ivljenju. Minnie lo~i {tirinajst osnovnih u~nih nalog - {tirinajst osnovnih vrlin. Eno od teh vrlin ima vsak ~lovek za osnovno u~no nalogo. Spoznati mora pravo mero te vrline: niti preve~ niti premalo je ne sme biti, da je ‘ivljenje te osebe harmoni~no in v skladu z namenom. Prav s to vrlino lahko najve~ pomaga ljudem okoli sebe. Ta vrlina je njegova/njena najve~ja mo~, hkrati pa je ta vrlina tudi najve~ja {ibkost. ^e je ne razvije dovolj harmoni~no, to lahko osebo pripelje v huda bolezenska sta-

Minnie Hein je sama razvila ve~ matrik esenc, ki jih je kodirala v Peruju.

nja, ki se za~nejo pri organih, ki ustrezajo dani vrlini.

Te vrline in njim pripadajo~i organi oziroma informacijski meridiani so: 1. moralnost (globok ob~utek, ali delamo dobro ali slabo) - centralni meridian, 2. resnica (biti to, kar sem - resni~ni jaz) - vodilni meridian, 3. zadovoljstvo (dobro po~utje glede tega, kar po~nemo, kot tudi glede svojih ~utov) - ‘elodec, 4. zaupanje, vera (zaupanje vase, v proces ‘ivljenja in v smisel vsega) - vranica in trebu{na slinavka (trojni grelec), 5. so~utje (znati se v‘iveti v po~utje drugega in za~utiti njegovo trpljenje, ne da bi se izgubili v tem trpljenju) - srce,

Misteriji 33

P OGOVOR

S TELESOM

6. radost (kako name vpliva vse, kar se mi dogaja v ‘ivljenju, in kako jaz vplivam na druge) - tanko ~revo, 7. mir (ali sem pomirjen s seboj, znam biti sam s seboj) - mehur, 8. pogum (zmo‘nost ohraniti mobilnost v vseh situacijah) - ledvice, 9. prisotnost (v sedanjosti, cel, z vsem svojim bitjem) - krvni obtok in spolni organi, 10. lahkotnost (sem v kontaktu s tem, kar se dogaja, ne da bi stvarem pripisoval preveliko te‘o) - {~itnica in nadledvi~ne ‘leze, 11. dobrota (prava dobrota zna re~i NE ob pravem trenutku, da ne pride do ‘rtvovanja sebe) - ‘ol~nik, 12. sre~a (zmo‘nost spreminjanja, kreativnost) - jetra, 13. poni‘nost (nisem ne prevelik ne premajhen pred komer koli ali pred ~emer koli) - plju~a, 14. ~istost (vse je na svojem mestu znam postaviti meje med svojim prostorom in drugimi) - debelo ~revo.

KODIRANA VODA Poleg tega, da pomaga odkriti vzroke motenj, Minnie Hein pomaga odpravljati motnje s kodiranimi, to je z informiranimi kapljicami vode, ki jim doda malo alkohola, da se voda ne bi pokvarila. V za~etku je uporabljala Bachove kapljice. Skozi prakso je kmalu odkrila zna~ilne vzorce, s katerimi so razli~ne kapljice preko razli~nih bolezni povezane med seboj. Sama je razvila nekaj razli~nih matrik kodiranih kapljic - esenc. Najpogosteje uporablja matriko 8 krat 8 = 64 razli~nih esenc.

Esence po posebnem postopku pripravlja sama: vodo z alkoholom za dolo~en ~as izpostavi energijskim vibracijam bodisi neke rastline (ro‘e, kaktusa, drevesa), ‘ivali, kamenine ali pa starodavnega perujskega templja, skulpture ali podzemske risbe. Nek perujski {aman je za vsako od 64 esenc zapisal duhovno sporo~ilo (modrost), ki ga ta esenca nosi.

Pri izbiri esence za odpravljanje motenj pa, tako kot pri diagnostiki, Minnie

34

Udele‘enci oktobrskega te~aja v Ljubljani svoje izku{nje izmenjujejo na tedenskih sre~anjih.

uporablja mi{ice pacienta kot posrednik pri pogovoru s telesom. Torej telo zdravljenca samo izbere potrebne kapljice (in s tem tudi duhovno sporo~ilo).

SPOMIN VODE S spominom vode se ukvarja mnogo raziskovalcev v svetu, saj je kot ka‘e, spomin vode, klju~ do razumevanja delovanja ve~ine komplementarnih tehnik zdravljenja. Homeopatija temelji ravno na spominu vode. Tudi esence so informirane na podoben na~in. Informirano vodo lahko raziskujemo na razli~ne na~ine, ~eprav fizikalni mehanizmi trenutno {e niso znani. Lahko merimo razli~ne parametre vode, kot so viskoznost, povr{inska napetost, trdota itd. Z elektronskim mikroskopom lahko opazujemo spremembe kristalov mineralov, ki ostanejo, ko se informirana voda posu{i. Japonci so razvili metodo raziskovanja informirane vode, tako da jo zmrznejo do minus pet stopinj celzija in opazujejo vzorce kristalov ledu. Lahko pa seveda opazujemo u~inek informirane vode na organizme, kot je npr. vpliv na rast rastlin in ‘ivali.

S pomo~jo Kirlianove kamere lahko merimo korone kapljic vode ali pa korone prstov ljudi, ki so informirano vodo pili. Tako raziskavo smo opravili na Fakulteti za ra~unalni{tvo in informatiko v Ljubljani. Prostovoljci so pili vodovodno vodo iz navadnih kozarcev in ‘e dobro znanih informiranih kozarcev 2000, ki jih izdelujejo le v Sloveniji.

Kozarci informirajo vodo s pozitivnimi vibracijami, kar je raziskava, o kateri smo tudi ‘e pisali, potrdila.

Minnie Hein od leta 1999 dela v Nem~iji na In{titutu za statiko in dinamiko konstrukcij zra~nih in vesoljskih plovil pri Univerzi v Stuttgartu. Tam v sodelovanju s prof. dr. Berndom Kroeplinom raziskuje na~ine informiranja vode tako, da na poseben na~in pod mikroskopom s samo 25-kratno pove~avo opazuje posu{ene kapljice informirane vode, esence, pa tudi ~love{ke sline. Dosedanji rezultati ka‘ejo na to, da pozitivne informacije v vodi uredijo minerale v zna~ilne, najpogosteje zelo lepe vzorce. ^e pa je voda slaba (mrtva), so vzorci grdi, razmetani ali pa sploh ne nakazujejo nobene strukture. Zanimiva je primerjava posu{ene kapljice sline pacienta pred in po terapiji z esencami. Razlika v urejenosti strukture mineralov je ponavadi o~itna, v~asih pa celo drasti~na.

MINNIE V SLOVENIJI Ko sem Minnie drugi~ sre~al, maja 1999 na konferenci LIFE- ELECTRIC ’99 v Edmononu v Kanadi, sem jo povabil v Ljubljano. Med dvotedenskim bivanjem v Ljubljani je imela Minnie vabljeno predavanje in demonstracijo na mednarodni konferenci Biologija in kognitivna znanost, ki je bila pod okriljem multikonference Informacijska dru‘ba oktobra 1999 v Cankarjevem domu. Poleg tega je imela izven konference {e tri

POGOVOR

NEKAJ ZANIMIVIH MISLI UDELE@ENCEV TE^AJA V LJUBLJANI: - Ne reagirajmo, ampak delujmo (angl.: Don’t react but act).

- Du{i lahko re~emo tudi morfogenetsko polje. Telo je v tem polju (in ne obratno). Polje vsebuje sile, ki oblikujejo (angl. form) in informirajo (angl. inform).

- Informacija pomeni zmo‘nost spreminjanja oblike (forme).

- Voda je materializirana ljubezen.

- Spoznanje je ljubezen.

- Za resni~no ljubezen morata materija in duh priti skupaj.

- Izza vsake pojavnosti, ki nas lahko zavaja, se skriva bistvo, ki je pravi pomen.

- Telo ni materija, ampak seme, ki se lahko razvije na mnoge razli~ne na~ine, kar je odvisno od nas samih.

- Zadr‘evana energija uni~uje.

- Ena bolezen ni bolj{a od druge (npr. ~e izberemo pretirano aktivnost, namesto premajhne aktivnosti).

- Ne glede na to, kje smo in kaj po~nemo, vplivamo na okolico.

- Vedno poudarimo mo~ in ne slabosti.

- Uporabljajmo trdilne stavke in ne nikalnih, ker um zbri{e negacijo (ko materializira misli v telo).

- Pri ritmu lahko minimalna sprememba povzro~i maksimalni u~inek.

- V temi se lahko najve~ nau~imo in lahko najdemo najsvetlej{o stvar.

- Problem moramo za~utiti, {ele takrat bomo videli, kaj se za njim skriva, in takrat bo problem od{el.

- Vedno otroku povejmo resnico. Zaupajmo mu tudi neprijetne, grde in zoprne stvari.

- ^e nam pri nekom ni v{e~, kar dela, dejansko dela tisto, ~esar mi ne moremo, in mi ponavadi delamo tisto, ~esar on ne zmore.

- Najhuj{i sovra‘nik je pogosto najbolj{i prijatelj. predavanja z demonstracijami. Vsaki~ je poslu{alce navdu{ila. Poleg tega, da je odli~en terapevt, je tudi odli~en pedagog in znanstvenik, ~eprav sama pravi, da ni znanstvenik v dana{njem pomenu te besede. Si pa zato zelo ‘eli sodelovanja s “pravimi” znanstveniki. Pomagala je mnogim mojim znancem in sodelavcem. Vsi so bili presene~eni, kako Minnie zlahka prebere ~ustva in zakoreninjene misli ter odnose in predsodke do soljudi, medtem ko testira jakost mi{ic. Hkrati so bili presene~eni nad u~inkovitostjo njenih zdravilnih kapljic.

Mi{ica je, preden vzamemo nekaj tistih kapljic, {ibka, takoj zatem pa je mo~na.

Minnie v Nem~iji, ZDA in Peruju organizira tudi 60-urne (dvotedenske) te~aje, na katerih pou~uje svoj pristop k zdravljenju. Oktobra 2000 je bil tak te~aj v Ljubljani (v angle{~ini). [estnajst udele‘encev je poleg teoreti~nega znanja z V letu 2001 bomo najverjetneje ponovno organizirali te~aj Minnie Hein.

Za nadaljnje informacije se obrnite na Barbaro Novak po tel. 041-822647, enaslov: barbara.novak@spika.unistar.si

S TELESOM

veliko prakti~nega dela v parih pridobilo osnovno znanje o kineziolo{ki diagnostiki in zdravljenju z esencami. Poleg tega smo se nau~ili tudi terapije uravnavanja ritma telesa po metodi osteopata dr. Johna Upledgerja.

Diagnostika in terapija sta razdeljeni v dva osnovna dela: makro in mikro.

Makro diagnostika ugotavlja energijske/informacijske blokade in njihove vzroke za neskladnost pacienta s svojim osnovnim ‘ivljenjskim namenom, mikro diagnostika pa ugotavlja blokade in njihove vzroke, ki povzro~ajo dolo~en simptom. Pri tem pri vsakem testiranju meridiana (enega izmed 14 zgoraj na{tetih) terapevt preveri, v katerem od treh mo‘nih stanj se meridian nahaja: 1. Pretirana aktivnost - pacient se trudi biti to, kar ni (po nepotrebnem tro{i energijo).

2. Premajhna aktivnost - pacient se trudi ne biti to, kar je (zadr‘uje energijo).

3. Homeostaza - v pravi meri ‘ivi sebe in ne posku{a biti to, kar ni.

Motnje na posameznih meridianih se odra‘ajo na posameznih mi{icah v telesu. Za vsak meridian se testira jakost ene izmed 14 osnovnih mi{ic. Za iskanje vzrokov blokad pa se zaradi prakti~nosti uporabljajo mi{ice prstov na rokah.

Terapevt mentalno postavlja vpra{anja (podobno kot pri radiesteziji) in dobiva odgovore preko jakosti prstov pacienta. Pri iskanju vzrokov najprej poi{~e vrsto motnje (strukturalna, kemi~na, ~ustvena, elektromagnetna, genetska, prostorska, ~asovna, polarnostna, karmi~na, duhovna, vpliv energij 3. vrste, ritmi~na, dimenzionalna, mutacijska, vpliv relacije s terapevtom, geopatogena, vpliv poltergeista, motnja na ~utih itd.), zatem terapevt i{~e ~as in kraj nastanka blokade ter poi{~e tudi sporo~ilo blokade, ki je vezano na sam meridian oziroma mi{ico, ki je v blokadi. Tudi terapijo izbere telo pacienta, in sicer izmed vseh mo‘nih terapij, ki jih terapevt lahko ponudi (npr. masa‘a, akupresura, uravnavanje ritma, esence, reiki, psihoterapija itd.).

D

Misteriji 35

^UDNE

TVORBE IN SVETLOBE NA

L UNI

(Nadaljevanje z 8. strani.)

imenovane (negativni) maskoni. Morda so pod povr{jem velika izdolbenja, ki bi lahko povzro~ila te privla~nostne odklone. Zanimivo je, da je prav na tem predelu R. Evans, astronavt Apolla 17, tudi zasledil ~udno lu~. Kontroli misije je poro~al: “Videl sem lu~ na robu Vzhodnega bazena.” Je bil to NLP nad bazenom ali kaj drugega?

^UDNO @ARENJE KRATERJA ARISTARH Na Luni so videli veliko nenavadnih svetlob. Zelo pogosto so jih videli na enem mestu, v kraterju Aristarh. Wilkins opisuje eno tako opazovanje, ko je bila Luna v prvem krajcu in je bil Aristarh viden kot {ibka belkasta krpica.

“Nenadoma je Aristarh za~el `areti ali pa je svetil toliko ~asa, dokler ni bil viden ne le osrednji hrib~ek, ampak so postale vidne tudi podrobnosti na njegovih pobo~jih. Ni~ ni bilo zamegljenega. Vse je bilo ostro in razlo~no.”

Kaj je bil vzrok te ~udne svetlobe?

Wilkins tvega z mnenjem, da bi se mu zdela edina mo‘na naravna razlaga ta, da so dolo~ena podro~ja sestavljena iz materialov, ki oddajajo elektrone zaradi padca svetlobe, morda zaradi elektronskih trkov, ali pa znatne plasti kovin (na primer ‘eleza) delujejo kot deflektorji prostih elektronov. Zaradi elektronskega bombardiranja je mo‘na tudi fluorescenca.

Znanstveni pisatelj in popularizator W. Corliss pa pravi: “Luna se nedvomno svetlika (luminiscira) po vsem njenem osvetljenem povr{ju in rde~kasto `arijo ogromna podro~ja, po povr{ini celo 150.000 kvadratnih kilometrov. To najla`e pripi{emo luminiscenci, ki jo povzro~i Son~eva svetloba. Natan~no lokalizirana rubinasto rde~a mesta, ki so jih videli Herschel, Kozirov in mnogi drugi, bi bili lahko ali luminiscenca ali vulkanizem ali kak drug neznan pojav. ^as in raziskave bodo pokazale, za kaj gre.

Tudi astronavti Apolla 11 so opisali ~udno svetenje (fluorescenco) na neki kraterski steni. Zanimivo je, da so isto~asno, ko so astronavti poro~ali o svetle~em ‘arenju, v Bochumu (Nem~ija) na In{titutu za vesoljske raziskave, opazovali podobna ‘arenja (v kotu 6 kotnih minut). To so opazovali {e v Braziliji, Irski in drugod, kar dokazuje, da je nekaj res bilo, ne pa opti~na prevara. Observatoriji v severni Irski so tudi poro~ali o {tevilnih svetlobnih sunkih. Samo na tem obmo~ju so med leti 1960 in 1965 opazili skoraj sto podobnih primerov ‘arenja in svetlobe.

Kaj je bilo to, zaenkrat ostaja skrivnost.

KRI@ IN ^RKA X Lunino ~udo je tudi kri‘, viden na kraterju Fra Mauro. W. Hass, direktor zdru‘enja Lunarnih in planetarnih opazovanj, je menil, da kri‘ lahko sestoji iz nekaterih od Sonca osvetljenih gorskih hrbtov, saj sam pojav traja zelo kratek

Fra Mauro - na sliki spodaj - je gorati predel ob Luninem ekvatorju v Oceanu neviht.

Predel je prepleten z manj{imi kraterji, grebeni in brazdami, ki izhajajo iz Mare Imbrium (morda posledica padca meteorita). Na tem delu Lune je pristala odprava Apolla 14.

~as; takoj namre~ izgine, ko son~eva svetloba dose‘e ni‘ja pobo~ja kraterja.

V kraterju Eratosten pa je skupina hrib~kov v ostrokotnem trikotniku, povezanem s tremi ni‘jimi nasipi in tudi kot geometrijski objekt oblikovanim v obliki kri‘a. Nekateri, ki opisujejo ta poseben kri‘, oblikovan kot ~rka X, menijo, da gre le za opti~no prevaro.

Prihodnji~ {e o skrivnostnih stavbah na Luni.

Levo - {trle~i tvorbi, ki se zdita umetni, morda zgradbi (nekak{na “hangar” in perfektno oblikovana kotanja), vidni na obmo~ju zahodno od kraterja Aristarh. Desno - mo`ni rezervoarji vode, ki odbijajo Son~evo svetlobo na istem obmo~ju. Obe sliki foto Lunar Orbiter IV.

36

Prepovedana arheologija (2)

Zagonetne kroglice S

prakti~no nemogo~a. Poglejmo si samo odobna znanost pre‘ivlja te‘ke Kroglica z ekvatorialnimi nekaj najbolj nenavadnih, ki so tako ~ase, saj se skorajda vsakodnevno soo~a z vedno novimi skriv- zarezami, ki jo je izkopala “nedopustno nore”, da si zaslu‘ijo bolj podrobno obdelavo. nostnimi odkritji, ki jih je nemogo~e v rudniku iskalka stla~iti v trenutno veljavno ~asovno lestvico razvoja na{ega planeta. [olska UPIRAJO SE diamantov in jo podarila znanost se sicer {e vedno kot pijanec GRAVIRANJU plota dr‘i zgodovinske lestvice, ki je muzeju, se na svojem Ju‘na Afrika je sicer res geografsko bila zasnovana pred stoletjem, a bo podstavku v vitrini su~e priznana “zibelka ~loveka”, pa vendar morala, kot vse ka‘e, slej ko prej ponas vedno znova presene~a in nam me{a pustiti pod te‘o dokazov, ki se vse bolj zelo po~asi, obrne se le lepo poravnane {trene. V zadnjih letih kopi~ijo. Prav o teh je bilo govora na so ju‘noafri{ki rudarji izbrskali na dan lanskem simpoziju o protislovjih v enkrat na leto, in to vedno na stotine kovinskih krogel in jih sevearheologiji, ki je potekal konec marca v smeri, nasprotni da tudi vsi veseli izro~ili pristojnim v San Marinu. Priznani strokovnjaki iz strokovnjakom.

Nekaj teh najdb je priZDA, Anglije, [vice, Nem~ije, Avstri- sukanju urinega kazalca. stalo tudi v muzeju Klerksdorp, kjer si je, Italije in Egipta so predstavili kar z njimi zaman belijo glavo.

Kustos tega nekaj arheolo{kih dokazov, ki govorimuzeja Roelf Marx pravi, da kaj takega jo v prid predpostavki, da bo treba, verni {e nikoli videl, saj je na prvi pogled jetno v kratkem, tisto osnovno ~asovno prepri~an, da so plod ~love{kih rok, lestvico, ki jo poznamo iz {olskih vendar pa v ~asu njihove “izklopi, kar precej spremeniti, tako delave” na na{em planetu ni po {irini kot tudi po dol‘ini. moglo obstajati inteligentno Nekaj teh u~enjakov in njiho‘ivljenje. vih odkritij smo vam predstavili ‘e v lanskih {tevilVse krogle so bile namkah revije Misteriji. re~ tesno vklenjene v plasti profilita, razmeroma Eden tistih, ki je po‘el mehke sekundarne kamveliko zanimanje publinine (trdota 3 po Mohke, je bil tudi Michael A. su), katere starost geoCremo iz ZDA, ki je logi cenijo na 2,8 milispregovoril o ugotovitjarde let! Takrat pa se vah, ki jih je skupaj s na{a Zemlja {e niti ohlasoavtorjem Richardom L. dila ni dodobra.

Da bi naThompsonom objavil v {el izhod iz zagate, je proknjigi Forbbiden Archeofesor geologije na univerzi v logy (Prepovedana arheolomestu Potchefstroom, gospod gija). Ugotovitve, ki sta jih A. Bischoff, postavil hipotezo, da nabrala po svetovnih muzejih, ko so te krogle pravzaprav skupki lista iskala namenoma “pozabljene” monita, ki se sicer zelo rad pojavlja v najdbe, so tako “noro nenavadne”, da podobnih oblikah (bobovec!). Vendar si zaslu‘ijo malo ve~ pozornosti, saj je pa ima ta predpostavka {ibko to~ko. njihova umestitev na sedaj veljavno ~asovno lestvico razvoja ~love{ke vrste Krogla, na kateri so lepo vidni “ekvatorialni” utori. Limonit ima namre~ obi~ajno trdoto

Misteriji 37

Z AGONETNE

KROGLICE

med 4 in 5,5 po Mohsovi lestvici, “nemarnice iz davnine” pa se kljubovalno upirajo “graviranju” z jeklom, kar njihovo trdoto pomika vsaj za dva razreda vi{e. Da bi bila zmeda {e ve~ja, imajo dve pojavni obliki. Tiste “bolj enostavne” so homogena telesa, druga, bolj zapletena zvrst, pa ima na sredini mehko, spu`vasto “polnitev” iz do sedaj {e neugotovljenega materiala. Pravi “posladek” pa je nekoliko splo{~ena kroglica, ki ima “po ekvatorju” tri vzporedno teko~e zareze. Tej bi pa `e te`ko rekli, da je “lusus naturae” - muhavost narave, kar tako radi trdijo strokovnjaki, ko jim pride pod roke nekaj, kar je te`ko pametno razlo`iti, {e te`je pa ~asovno umestiti.

VRTE^A KROGLICA ^e ‘e zdrava pamet nekako ne more verjeti, da je v tistih davnih ~asih resni~no nekaj bolj inteligentnega `ivelo

po na{em planetu, potem bi morda na pomo~ poklicali znanstveno fantastiko in enostavno rekli, da so vse te “{ibre” del topovskega rafala, ki je v “galakti~nem spopadu” medzvezdnih ladij zgre{il cilj in se zaril v mehko kamnino mladega sveta. Toda tudi ta povsem nora ideja ima svojo {ibko plat.

V okro‘ju Dorchester v ZDA so namre~ ‘e leta 1852 med razstreljevanjem predkambrijskih kamnin na{li v kamen “zara{~eno” kovinsko posodo, ki jo je eksplozija sicer prepolovila, vendar so jo uspeli ponovno sestaviti. Zlitina je vsebovala precej srebra, vr~ek je bil izredno lepo graviran z ro‘ami, vrezi pa zapolnjeni s ~istim srebrom.

Tako umetnino pa bi te‘ko pripisali enoceli~arjem tistega zgodnjega obdobja!

Morda pa lahko najdemo vsaj majhno pomo~ v ~lanku, ki ga je ‘e leta 1979 v biltenu Ancient Skies (Davna nebesa) objavila Brenda J. Sullivan.

Manj znane krogle razli~nih dimenzij, ki so bile najdene v enako starih kamninah.

38

Krogla v zaprti vitrini muzeja Klerksdorp.

Gospa je poklicna iskalka diamantov in prav ona je v rudniku Ottosdal v zahodnem Transvaalu na{la lepotico z ekvatorialnimi zarezami. Ko je najdbo dala v oskrbo muzeju, jo je {e ve~krat {la pogledat in ob enem takih obiskov, ji je dr. Roelf Marx povedal zanimivo ugotovitev. Kroglica se na svojem podstavku v vitrini su~e! Zaradi oksidacijskega made‘a na njeni povr{ini se da njeno obra~anje lepo zaznati. Prav ta “packa” je bila pravzaprav kriva, da so sukanje sploh odkrili, saj je izredno po~asno. Kroglica se obrne enkrat na leto, in to vedno v smeri, nasprotni sukanju urinega kazalca!

Morda je prav ta ugotovitev botrovala dejstvu, da je najditeljica izkoristila prav vsako prilo‘nost, da bi zvedela {e kak{no podrobnost.

Tako je leta 1980 v istem biltenu objavila ~lanek, v katerem je zapisala zgodbo, ki ji jo je povedal vra~ plemena Zulu, ki je tudi “^uvar zgodovine”.

Po njegovih trditvah sega tradicija njegovega ljudstva kar

4000 let nazaj, vse do ~asov, ko so na Zemljo z zra~nimi plovili prihajali “bogovi” in pridno rudarili po dana{nji ju‘ni Afriki. V zahvalo za diamante, zlato in druge minerale, ki so jih odnesli s seboj, so Zemlji in njenim prebivalcem pustili male kroglice, s katerimi so sami “iskali pot med zvezdami”!

Ali gre torej za neke pradavne ‘iroskope, katerih na~ina delovanja {e ne poznamo? Morda so na na{ planet pri{li celo mnogo tiso~letij bolj nazaj, kot sega rodovni spomin plemena Zulu? Cremo in Thompson se v take {pekulacije v svoji knjigi nista spu{~ala, a meritve, ki so jih pri naslednjem obisku gospe Sullivan opravili v muzeju, so pokazale, da je “lepotica z made‘em” resni~no magnetna! Pa {e recite, da plemenski vra~i pripovedujejo pravljice, ki so zrasle v njihovi domi{ljiji na podlagi praznoverja in zaradi nepoznavanja osnovnih fizikalnih zakonov! Tako namre~ trdijo znanstveniki!

Ivan Mohori~

S papirnimi sto‘ci lahko spremenimo naravna sevanja v zdravilo

Izsu{evanje ko‘nih znamenj V

notranjosti ko‘nega znamenja, ki ga brez dotikanja objamemo z votlim prisekanim sto‘cem, dose‘emo osno fokusiranje primarnega energijskega toka. Tako je vzdol‘ osi v samem znamenju dose‘ena najve~ja energijska gostota, ki je nekoliko manj{a ob zunanjem robu znamenja, a je kljub temu ve~ja od gostote energije v prisekanem sto‘cu. Sorazmerno s tem se v znamenju s pribli‘evanjem osi pove~a tudi temperatura, pa tudi energetska aktivacija samega znamenja. Energija, ki prihaja vanj, je ve~ja od njegove porabe, kar povzro~i pove~ano presnovo, izgubljanje vlage oziroma su{enje. Zaradi preusmeritve obstoje~ega naravnega sevanja se znamenje postopno su{i in bi moralo naposled odpasti.

Medicina opredeljuje tumorje kot izrastke v ~love{kem telesu ali na njem.

Skupna zna~ilnost vseh vrst tumorjev je, da celice ali skupine celic, iz katerih so sestavljeni, nenadoma razvijejo lastnost,

S preusmerjanjem vsepre‘emajo~ega naravnega sevanja lahko dose‘emo bistveno pove~anje energetskega toka izklju~no znotraj meja kanceroznega tkiva. ki je normalne celice nimajo. Ta lastnost je nezadr‘na sposobnost razmno‘evanja. Glede na njihovo vsebino delimo tumorje na benigne in maligne. Maligna obolenja najpogosteje zdravimo s kom-

biniranim pristopom: s kirur{kim posegom, radioterapijo, kemoterapijo in imunoterapijo. V klini~ni onkologiji uporabljajo ‘arke “x” ali kako drugo vrsto ionizirajo~ega sevanja s protoni, nevtroni ali alfa delci. Z uporabo tovrstnega ‘ar~enja si prizadevajo v najve~ji mo‘ni meri omejiti polje ‘ar~enja ter tako ~im manj kvarno vplivati na zdravo tkivo. Vsemu trudu navkljub pa ti ‘arki, ki prodirajo skozi ‘ivo snov, povzro~ajo ionizacijo in pu{~ajo na tkivih neza‘elene posledice. U~inkovanje ionizirajo~ega sevanja je torej neselektivno. ^eprav so maligne celice na sevanje bolj ob~utljive kot zdrave celice, sevanje vedno prizadene tudi zdrave celice. S kirur{kim odstranjevanjem tu-

morjev uni~ujemo poleg oslabljenih tkiv tudi zdravo tkivo, ki je ob tumorju. Imunski sistem organizma zaradi operacije dodatno oslabi, kar malignim celicam olaj{a prodiranje v bli‘nje tkivo. Ker so te celice med seboj le ohlapno povezane, se hitro razvrstijo v skupine, ki se preko limfnih in krvnih ‘il {irijo po organizmu in tvorijo nove tumorje.

Kemoterapija je zasnovana na citostatikih, ki so pravzaprav mo~ni strupi.

Ti uni~ujejo predvsem tumorje, stransko

Misteriji 39

IZSU{EVANJE

KO‘ NIH ZNAMENJ

pa u~inkujejo tako, da uni~ujejo zdrave dele organizma in bistveno pripomorejo k nadaljnjem slabenju imunskega sistema. Vsi trije opisani postopki v resnici najve~krat le odlo‘ijo neizbe‘ni tragi~ni konec.

Poleg navedenih poznajo v svetu {e druge na~ine odpravljanja tumorjev, ki pa so seveda uporabni le v fazi, ko se v telesu {e niso pojavile metastaze. Te metode v dalj{em ~asovnem obdobju izvajajo v nadzorovanih pogojih. Ena od njih je na primer strogi post, zaradi katerega se najprej iztro{ijo obloge holesterola v krvnih ‘ilah ter zaloge ma{~obe v organizmu. Na koncu pa tumor kot velik porabnik energije s pospe{enim metabolizmom po‘re sam sebe. Podoben u~inek dose‘emo s popolnoma spremenjenim na~inom prehrane, ki mora biti izklju~no rastlinskega izvora in pripravljena na poseben na~in.

KO@NA ZNAMENJA Posebna vrsta benignih in malignih tumorjev so ko‘na znamenja. Ta odstranjujemo z elektrokoagulacijo, krioterapijo ali laserjem. Zanje tudi velja vsem dobro znano pravilo, da jih moramo pustiti na miru, razen ko je to zares nujno. Izku{nje namre~ govorijo, da se kot rezultat navidezno nujnih intervencij pogosto pojavijo usodne posledice.

Ko‘na znamenja lahko brez posledic odstranimo le v primeru, ~e gre za zna-

risba 1

40

menja z vratom. To dose‘emo s podvezovanjem korena vratu in postopnim zategovanjem v dalj{em ~asovnem obdobju. Tako se znamenje samo od sebe posu{i in odpade.

Temeljni problem pri tumorjih oziroma znamenjih je, kako vanje pose~i brez uporabe kirur{kega no‘a, kemijskih agensov in radioaktivnega sevanja, ki ne u~inkujejo le na obolele dele organizma, ampak uni~ujejo tudi njegove zdrave dele. Re{itev tega navidezno nere{ljivega problema lahko najdemo povsod okrog nas. Potrebno je le, da pravilno uporabimo vse prisotno, vseobsegajo~o, vsepre‘emajo~o, neustavljivo ‘ivljenjsko energijo. S preusmerjanjem vsepre‘emajo~ega naravnega sevanja lahko dose‘emo bistveno pove~anje energetskega toka izklju~no znotraj meja kanceroznega tkiva oziroma znamenja. Tok naravnega sevanja se pri prodiranju skozi zdrave dele organizma prav ni~ ne skali. S pove~anjem notranje temperature tumorja ali znamenja in z ve~jo energijsko stimulacijo dose‘emo, da tumor ali znamenje hitro izgubi teko~ino, oziroma se notranje izsu{i. Vzporedno s tem spodbudimo tumor ali znamenje, da pospe{i lasten metabolizem, pa ~eprav pogoji za to niso zadostni.

Vseobsegajo~o energijo, ki jo imenujemo “`ivljenjska energija” (ta izraz je {e najbolj primeren) ali “Qi”, kot ji pravijo Kitajci, so tudi `e doslej usmerjali na razne na~ine, ki so omogo~ali doseganje znanih rezultatov. Z imenom “energija piramid” jo izkori{~ajo pri izdelavi tetrapakov, pri konzerviranju `ivil, bru{enju britvic in podobnem. Z imenom “kozmi~na energija” jo uporabljajo v razli~nih napravah za energijsko stimuliranje celotnega telesa ali posameznih organov. Kot vitalno energijo “Qi” jo z akupunkturnimi iglami usmerjajo na akupunkturne to~ke ali meridiane z namenom vna{anja dodatne energije ali ponovnega vzpostavljanja poru{enega energijskega ravnote`ja. S pomo~jo terapevtskih nihal to energijo, ki jo zmotno imenujejo “bioenergija”, usmerjajo na posamezne organe. V vseh

navedenih primerih eno in isto energijo usmerjajo na razli~ne na~ine ter si prizadevajo dosegati razli~ne cilje. Zaradi tega je bistvenega pomena, da podrobno opi{emo na~in, kako dose`emo usmerjanje vseobsegajo~e energije na notranjost ko`nega znamenja.

VSEPRE@EMAJO^A ENERGIJA Upravi~eno lahko domnevamo, da je vsepre‘emajo~a energija enakomerno razporejena po prostoru. Zato lahko pribli‘no izra~unamo, da je za vsako ploskovno enoto S enak pretok energije Vo pravokotne nanjo, s ~imer lahko definiramo fluks enote Φo (risba 1). Φo = Vo/S Kot vse znane merljive energije, je tudi vsepre‘emajo~a energija po svoji naravi valovanje. Ena njenih zna~ilnosti je tudi ta, da se po izhodu iz materiala valovna fronta ujema z izhodno povr{ino, oziroma da je smer razprostiranja

risba 2

IZSU {EVANJE energije pravokotna na izhodno povr{ino. ^e za primer, kako to izgleda v praksi, vzamemo tanek votel valj, vsepre‘emajo~a energija, ki prihaja iz vseh smeri (risba 2), deluje na njegovo notranjost, kot da je vsa energija usmerjena proti sredi{~u (risba 3). Skupna energija E, ki vstopa v valj vi{ine H in polmera R, torej zna{a E = 2rΠHΦ1 Z izena~enjem energije na dveh valjih dobimo 2rΠHΦo = 2rΠHΦ1 RΦo = rΦ1 iz ~esar sledi, da je razmerje med energijskim fluksom Φ1 na notranjem valju ter energijskim fluksom Φo zunanjega valja: R/r = Φ1/Φo Opisani primer nadvse nazorno prikazuje, kako je mo‘no naravni energijski tok Φo s fokusiranjem valja poljubnokrat pove~ati, ~e ‘elimo energijo, ki smo jo zbrali v brezmejnem prostoru, namensko uporabiti v mnogo manj{ih prostorninah tumorjev ali znamenj.

Analogija z votlim valjem ni naklju~na, saj ta predstavlja mejni primer votlega prisekanega sto‘ca z nagibnim kotom 90 stopinj.

V primeru votlega valja ter v primeru votlega prisekanega sto‘ca dose‘emo osno fokusiranje vsepre‘emajo~e energije. V notranjosti ko‘nega znamenja, ki ga brez dotikanja objamemo z votlim prisekanim sto‘cem (risba 4), dose‘emo osno fokusiranje primarnega energijskega toka. Tako je vzdol‘ osi v samem znamenju dose‘ena najve~ja energijska gostota, ki je nekoliko manj{a ob zunanjem robu znamenja, a je kljub temu ve~ja od gostote energije v prisekanem sto‘cu. Sorazmerno s tem se v znamenju s pribli‘evanjem osi pove~a tudi temperatura, pa tudi energetska aktivacija samega znamenja. Tumor oziroma znamenje se z ozirom na bli‘nje tkivo obna{a kot zajedalec, ki porabi ogromne koli~ine energije in hranljivih

risba 3

snovi. Energija, ki prihaja vanj, je ve~ja od njegove porabe, kar povzro~i pove~ano presnovo, izgubljanje vlage oziroma su{enje predvsem njegove notranjosti okoli osi sto‘ca. Na temelju tega teoreti~nega razglabljanja je mo‘no pri~akovati, da bo to osno fokusiranje zaradi preusmeritve obstoje~ega naravnega sevanja povzro~ilo postopno su{enje znamenja, ki bo naposled odpadlo.

OSEM PROSTOVOLJCEV Votle prisekane sto‘ce so v praksi preizkusili na osmih prostovoljcih, ki so bili vsi po vrsti izobra‘enci. Vsi so imeli na razli~nih delih telesa ve~ja gladka znamenja barve ‘ivega mesa, ki so za~ela kazati dolo~ene spremembe. Le te so posamezniki ob~utili kot bole~ino, srbenje ali utripanje. Nekatera znamenja so se pove~ala oziroma so se na njih pokazale zelenkaste pike. @e na osnovi teh pokazateljev je bilo jasno, da so se

KO ‘ NIH ZNAMENJ

doslej benigna znamenja spremenila v maligna. Vsi prostovoljci so se popolnoma zavedali negotovosti izida vseh obstoje~ih in znanih medicinskih posegov in na~inov zdravljenja znamenja v obdobju, dalj{em od dveh ali treh let.

Prostovoljcem so na znamenja brez neposrednega dotika postavili votle prisekane sto‘ce ter jih z obli‘i pritrdili na ko‘o. Ve~ina prisekanih sto‘cev ni presegala enega centimetra v vi{ino in poldrugega centimetra premera v vzno‘ju. Oba sto‘ca sta ostala prilepljena neprekinjeno v obdobju dveh do treh tednov. Za tako malo{tevilen vzorec na ‘alost ne moremo uporabiti nobene od obstoje~ih statistik, izvajalci pa tudi niso uporabili kontrolne skupine. Kljub temu lahko re~emo, da so dose‘eni rezultati z medicinskega stali{~a ve~ kot zanimivi. Neposredno po brezkontaktni namestitvi sto‘cev, se pravi brez dra‘enja znamenj, so znamenja nenadoma postala aktivnej{a. Za~ela so hitreje utripati, pove~ala sta se bole~ina in/ali srbenje. To pomeni, da so se znamenja nemudoma vznemirjeno odzvala na usmerjeno naravno sevanje. [e posebej je zanimiv podatek, da so tudi vsa druga znamenja iste vrste na telesu, ki predhodno niso bila aktivna, zaradi obsevanja enega znamenja z naravnim ‘ar~enjem za~ela reagirati na identi~en na~in, le v nekoliko bla‘ji obliki. Iz tega lahko sklepamo, da so vsa znamenja iste vrste povezana z informacijsko mre‘o. Onkologom je to dejstvo dobro znano. Ko s kirur{kim posegom odstranimo znamenje, se pogosto dogaja, da po preteku nekaj mesecev eno ali dve znamenji iste vrste postaneta maligni.

Da bi se izognili omenjenemu pojavu, so pred namestitvijo sto‘cev predel ko‘e v okolici znamenj o~istili s ~istim lekarni{kim alkoholom oziroma z medicinskim bencinom. Rezultat je bil, da je “podivjalo” le znamenje, ki so ga obravnavali, ostala pa so ostala nespremenjena. Na osnovi tega opisa lahko sklepamo, da se informacijska mre‘a znamenj, ki so pravzaprav ko‘ni tumorji, {iri

Misteriji 41

IZSU{EVANJE

KO ‘ NIH ZNAMENJ

izklju~no skozi ko‘o. Votle prisekane sto‘ce so prostovoljci nosili dva do tri tedne. Vsake tri dni so jih za~asno odstranili, da so lahko opazovali spremembe. S pomo~jo nadzora so ugotovili, da v prvem tednu nastopi pospe{eno su{enje znamenja ter da se spremeni njegova barva, kar je popolnoma v skladu s teorijo. V naslednjih dveh tednih proces par dni miruje.

Znamenje, ki je na za~etku imelo gladko ravno ko‘o (risba 4 v sredini), razvije temno skorjico ter v nadaljevanju kljub prisotnosti sto‘ca ne do‘ivlja ve~jih sprememb. Ko so skorjico opazovali pod mikroskopom, so ugotovili, da je zelo podobna ‘elvinemu oklepu (risba 4 spodaj). Ta podatek je koristen pri razumevanju, kaj se dejansko dogaja v procesu zdravljenja.

Sto‘ec, ki je pravzaprav le malo ve~ji od znamenja (iz prakti~nih razlogov, da bi ljudje z njim popolnoma normalno opravljali svoje delo, ne da bi jim bilo treba vzeti bolni{kega dopusta), v znamenju osno fokusira energijo naravnega sevanja, ki je komaj kaj ve~ja od obi~ajnega energetskega toka skozi znamenje. Rezultat tega je pospe{eno izgubljanje teko~ine v znamenju.

Da bi se za{~itilo pred izgubo, se pravi zmanj{alo izparevanje teko~ine skozi svojo povr{ino, za~ne znamenje tvoriti skorjico.

Su{enje znamenja povzro~i njegovo zmanj{evanje, kar izzove pokanje skorjice, ki se spremeni v nekaj podobnega “‘elvinemu oklepu”.

Na tako neravni ko‘i tedaj pride do difuznega lomljenja naravnega sevanja v vseh smereh znotraj znamenja, kar pomeni, da se prekine fokusno usmerjanje. Z ozirom na dejstvo, da se nobeno

42

risba 4

znamenje ni popolnoma posu{ilo in odpadlo, se upravi~eno lahko vpra{amo, ali je smotrna uporaba prisekanih sto‘cev na znamenjih, na katerih se o~itno ka‘e rakavost.

Posamezniki, ki so jih preizkusili “na lastni ko‘i”, trdijo, da je uporaba zelo smotrna. Po obravnavi z usmerjanjem naravnega sevanja so se vsi maligni made‘i umirili, spremenili barvo, se zmanj{ali in ponovno postali benigni. Ne bolijo ve~, ne srbijo, ne utripajo, le dobrodu{no bivajo in ne predstavljajo ve~ nevarnosti za ‘ivljenje in zdravje svojih gostiteljev.

Naknadna analiza je pokazala, da je to maksimalni u~inek, ki ga je mo‘no dose~i z minimalnimi dimenzijami votlih prisekanih sto‘cev, ki med tretmajem ne omejujejo delovne sposobnosti.

Z uporabo sto‘cev znatno ve~jih dimenzij bi bilo mogo~e dose~i {e intenzivnej{e su{enje in zmanj{evanje znamenj.

Taki sto‘ci bi v znamenje usmerili veliko ve~jo koli~ino naravnega sevanja, tako da znamenje sploh ne bi utegnilo ustvariti skorjice, ampak bi se nepovratno posu{ilo. V tem primeru pa bi morali zaradi dimenzije sto‘ca, ki mora delovati dan in no~, izvesti imobilizacijo posami~nih udov ali celega organizma, kar je izvedljivo le v strogo nadzorovanih klini~nih pogojih.

V stanju, ki trenutno prevladuje v uradni konzervativni medicini, to seveda ni izvedljivo. Oblika in velikost znamenj pogojujejo velikost in parametre sto‘ca, se pravi naklon, {irino pla{~a in premer vzno‘ja. Za vsako posami~no znamenje je torej potrebno zagotoviti ustrezen sto‘ec, ki bo sposoben osno usmeriti sorazmerno najve~jo mo‘no koli~ino energije iz prostora.

Bogdan Todorov

Po sledeh velikanov (10)

Povratna zveza N

aj si {e tako vestno prizadevamo, da bi Julesa Verna oprostili “krivde” za skrivne namige, nam vedno znova dopoveduje, da so mu {e kako prijetni in morda se na onem svetu {e danes zadovoljno nasmiha, ko vidi, kako vztrajno hodimo po njegovih sledovih in morda se mu v~asih tudi namr{~i ~elo, ko udarimo povsem mimo. Toda tudi to se dogaja.

Pravzaprav je to sestavni del vsakega iskanja. V~asih je tak ovinek celo dobrodo{el, saj nam odpre povsem nova obzorja, o katerih se nam ni niti sanjalo, pa nas vendar zelo hitro pripelje nazaj na pravo pot.

Morda je kdo v na{ih dosedanjih popotovanjih po skrivnih namigih sam pri sebi razmi{ljal, zakaj se tako natan~no vtikamo v prav vsako ime, le tisto, ki bi bilo morda lahko celo klju~no, pu{~amo nekako nemarno ob strani. Ime doma~ega gradu grofa Sandorfa je namre~ povsem izmi{ljeno, saj ga ne najdete na nobenem zemljevidu. Ve~ kot verjetno je torej, da ga je premeteni pisatelj dodobra izkoristil za svoje namene. In ~e posku{amo iz tega imena, ki je zapisano kot ARTENAK, izlu{~iti kaj smiselnega, potem nam preprosto anagramiranje nenehno vsiljuje nekoliko doma~e zvene~e ime KAERNTE(n).

Tako namre~ {e dandana{nji na{i sosedje Avstrijci imenujejo na{o lepo Koro{ko. Ta je pa bosa, morda pore~ete.

Le kaj za bo‘jo voljo ima Koro{ka skupnega z vampirji? Pa bo ‘e nekaj na tem, saj prenekateri avtor dana{njih dni ugo-

tavlja, da je bilo {e nedavno tega tovrstno izro~ilo {e kako ‘ivo prav v pokrajinah tedanje Avstrije, h kateri ni sodil le Korotan, temve~ tudi [tajerska, Kranjska in Istra. Da imamo morda celo zelo prav, nam dokazuje tudi ime Sandorfove h~erke, ki je poimenovana kar po na{i reki Savi.

MOKRE SLEDI Ta podatek pa ni tako zanemarljiv, kot se zdi na prvi pogled, saj imajo vodni tokovi v tem romanu zelo pomembno vlogo, ne le v za~etku, ko slu‘ijo za pobeg, o ~emer je bilo ‘e govora, temve~ tudi v prenesenem pomenu, kar da slutiti naslednji citat: Poglavar te dru‘ine, katere ugled je segal dale~ prek meja Avstro-Ogrske, je bil tedaj star sedemintrideset let. Z gospo Torronthal, nekaj let mlaj{o od njega, je bival v gosposki hi{i na aveniji Acquedotto.

Avenija Acquedotto bi se po slovensko imenovala Vodna pot in ta vodotok ima s priimkom bankirja tudi podano osnovno zna~ilnost - hudournik. Le manj{i popravek je namre~ potreben, da iz besede Torronthal dobimo francoski

Torrential, kar pomeni hudourni{ki.

Morda je pisatelj s tem namigoval na Pazin~ico, po kateri sta pobegnila zapornika, a bolj verjetno je, da bo treba nekoliko pobrskati bli‘je reki Savi in poiskati bolj “gosposko hi{o, katere ugled sega preko meja Avstro-Ogrske”. Vsaj dve taki “hi{i” lahko najdemo na na{em ozemlju. Prva je nedvomno Postojnska jama, druga, katere mednarodni sloves je {e ve~ji, saj je vpisana v seznam svetovne dedi{~ine pri UNESCU, pa so [kocjanske jame, skozi katere te~e hudourni{ka reka Reka. Morda je prav nanjo mislil zviti Verne, ko je ‘eni Mathiasa Sandorfa dal ime Rena! [e celo dlje je {el, ko je h~erkino in ‘enino ime povezal, kar lahko preberemo v naslednjem navedku: Zdaj mora za vsako ceno spet najti Savo, svojo h~er, katere ime je, zdru‘eno z imenom grofice Rene, svoje ‘ene, dal dvojamborniku Savarena, kakor je z imenom Ferrato krstil svojo jahto! Izgubiti ni smel niti dneva ve~.

Vendar nam nadaljevanje da vedeti, da niti avtorju samemu ni jasno, kje naj bi bila prava povezava med rekama Savo in Reko, saj se nenehno spra{uje:

Nekateri iskalci so sveto prepri~ani, da je del “galskega zlata” tudi oprema Salomonovega templja, ki so ga Rimljani prinesli v Evropo.

Misteriji 43

P OVRATNA

ZVEZA

obiskal. Ne eden ne drug pa ni ome“Ampak kje je Sava?... Kje nil ~udne zgodbe, na katero se opinaj jo i{~emo?... Kje naj jo najdera ta roman. Ali sta jo sploh poznamo? je vpra{evala gospa Bathory. la? Morda, vendar ji nista hotela Le nekaj vrstic naprej zopet: verjeti. To je {koda, kajti povedala bi Silasa Toronthala je zgrabil jo prvi z natan~nostjo analitika, drustrah, ko ga je zagledal. Zasvitagi pa s tisto nagonsko poezijo, s kalo se mu je, da se ne bo mogel izogtero so prepojeni njegovi rokopisi. niti kazni za svoje zlo~ine. Za~util Ker pa tega ni storil ne prvi je, da je izgubljen. “Kje je Sava?” ne drugi, bom sku{al namesto njije ostro vpra{al doktor. “Moja ju to opraviti jaz. h~i?” “Sava ni va{a h~i!... Sava Devetindvajsetega maja tisteje h~i grofa Mathiasa Sandorfa.” ga leta je neki pastir pazil na svoIsto se ponovi le malo naprej: jo ~redo na robu zelene planote v “Kje je Sava?” je ponovil doktor. vzno‘ju Retjezata, ki se razprosIn dalje: tira nad rodovitno gozdnato doli“Kje je Sava, ki jo je Sarcany, Slika avtorja Nicolasa Poussaina “Pastirji iz Arkadije”, katere no, kjer rastejo drevesa z ravnimi vas pajda{ v vseh teh hudodelstvih, kopijo je Berengere Sauniere kupil v Parizu. Je Jules Verne poznal pokon~nimi debli in ki jo bogatijo dal pred petnajstimi leti ugrabiti njeno skrivnost, da je nanjo namignil v romanu Grad v Karpatih? rodovitna polja. Ta visoka in odprta ravnica je brez zavetja izpov gradu Artenak?... Kje je Sava, ki jo ta lopov zadr`uje v vam znanem kraju... gajanje svojega romana Grad v Karpatih stavljena severozahodnim vetrovom, ki vejejo v kraju, ki ga morate poznati, saj bi druga~e namenoma postavil na planoto Orgal v po njej, ostri kakor britev. Tedaj pravijo iz tega dekleta ne bi mogli izsiliti privolitve v Transilvaniji. Orgal se namre~ zelo lah- doma~ini, da veter stri‘e brado - in v~asih poroko, ki se ji gnusi?... Zadnji~ vas vpra{am: ko prebere tudi kot or Gall, kar pomeni ta britev re‘e zares tik ob ko‘i. dobesedno “galsko zlato”. Poglejmo si Kje je Sava?”

Na pastirjevi zunanjosti ni bilo ni~ arKot vse ka‘e, pisatelju ni prav ~isto na hitro sam za~etek tega dela: kadijskega, pa tudi v njegovem vedenju ni Ta zgodba ni fantasti~na, samo roman- bilo ni~ idili~nega. To ni bil kak Daphnis, jasno, kje naj bi Sava bila, oziroma kje naj bi bil tisti “silos”, ki skriva precej{nje ti~na je. Ali naj iz tega sklepamo, da zaradi Amyntas, Pityre, Lycidas ali Malibej. Re~ica bogastvo, saj se da tudi tako razumeti svoje neverjetnosti ni resni~na? To mnenje Lignon ni {umela ob njegovih nogah, ki so bankirjevo ime Silas. [e dodaten namig bi bilo napa~no. @ivimo v ~asu, ko je vse mo- ti~ale v te‘kih lesenih cokljah: ne, to je bil na to je podatek, da je Sava dedinja gro- go~e - in skoraj bi lahko upravi~eno rekli, da vala{ka Sil, katere hladne, idili~ne vode bi fovega premo‘enja, ki ga bo dobila, ~e se je vse to, o ~emer pripoveduje na{a zgodba, zaslu‘ile, da bi tekle prek vijug, ki so nam ga zahteva ob polnoletnosti. tudi zares zgodilo. ^eprav se ta zgodba v seda- znane iz romana Astree. njih ~asih zdi povsem neverjetna, se lahko Frik, Frik iz vasi Werst - tako je bilo ime uresni~i ‘e jutri, spri~o znanstvenih pripo- temu kme~kemu pastirju, prav tako zanemarjeNEKATERI VEDO VE^ Na tem mestu ni odve~, ~e povemo, mo~kov, ki jih bo lahko izkori{~ala {ele pri- nemu, kot je bila njegova ~reda, ki je kar ustreda Verne vseh teh stvari ni govoril na hodnost, in tedaj nikomur ne bo ve~ pri{lo na zala umazanemu brlogu, ki je stal ob vhodu v pamet, temve~ je v skrivni dru{~ini, ka- misel, da bi jo ozna~il kot bajko. Sicer pa si vas; tam so prebivale njegove ovce in svinje v tere ~lan je bil, imel na voljo nekatere bajk ob koncu tega na{ega prakti~nega in v odvratnem so‘itju - samo ta beseda je primer(nepopolne?) dokumente, ki so govorili dokazljivo resni~nost verujo~ega 19. stoletja na za oznako zanikrnih staj tiste de‘ele. o tem, kje vse so skriti duhovni in mate- ne izmi{ljamo ve~; ne v Bretanji, de‘eli stra{nih @e v za~etku pripovedi nam pisatelj rialni zakladi preteklosti, ki jih je {e tre- korriganov, ne na [kotskem, v de‘eli {kra- natrosi kar nekaj mitolo{kih drobcev, ki ba najti, da bo svet postal “zrel”. Njego- tov, ne na Norve{kem, v domovini assov in ne sodijo v Transilvanijo, temve~ tja, va dela tako niso samo sporo~ila o do- elfov, silfov in valkir in celo ne v Transilvaniji, kamor ka‘e ime vasice. ^e izpustimo gnanih resnicah, temve~ tudi javno raz- de‘eli, ki jo obdaja okvir Karpatov, ki se kar eno samo ~rko, dobimo West, torej zakrivanje {e neodgovorjenih vpra{anj, o sam ponuja v psiholo{ko pogojeni veri v uroke hod, le tega ne vemo, kako dale~ proti ~emer smo govorili `e v prvih nadalje- in klicanje duhov. Vendar je prav, ~e omenimo, zahodu jo moramo mahniti, da prisvanjih te serije. Morda gre pri tem “za- da je bila Transilvanija {e zmeraj zelo podvr- pemo v kraje, ki bi bili morda lahko zakladu” tudi za zloglasno “galsko zlato”, ‘ena praznoverju prej{njih dob. nimivi, a tudi tu nam sam pisatelj priTo pokrajino, le‘e~o ob robu Evrope, nam sko~i na pomo~: kakor namigujejo zelo resni analitiki, ki ugotavljajo, da je premeteni Jules do- je opisal de Geraldo, Elisee Reclus jo je celo (Nadaljevanje na 48. strani.)

44

Energija du{e ‘alujo~ega prepri~a, da je ljubljena oseba {e vedno ‘iva

Duhovi, povezani z ‘ivimi I

z Usode du{, knjige Michaela Newtna, dr. sc., ki je opravil doktorat na podro~ju svetovanja in je usposobljen hipnoterapevt ter ~lan Ameri{kega svetovalnega zdru‘enja, ~ez nekaj mesecev bo iz{la pri zalo‘bi ARA, nadaljujemo z objavljanjem odlomkov. V prej{nji {tevilki Misterijev smo objavili del knjige, ki razlaga, kako du{e posku{ajo prodreti do svojih bli‘njih, da bi jih potola‘ile in da bi ugotovili, da sorodne du{e niso lo~ene, danes pa iz knjige nizamo primere stika med du{ami komaj umrlih in zapu{~enimi u‘alo{~enimi bli‘njimi.

SOMATI^NI DOTIK Da bi opisal metodo, s katero breztelesne du{e uporabijo ‘arek usmerjene energije, da bi se dotaknile razli~nih de-

Du{e posku{ajo zato, da bi potola‘ile {e ‘ive~e, najti to~ke, ki bi bile najbolj dovzetne za njihovo energijo. lov utele{enega telesa, sem izbral klini~na izraza somati~na premostitev in zdravilni dotik, ju zdru‘il in dobil somati~ni dotik. Pri tem moram povedati, da zdravljenje ni omejeno samo na zgoraj omenjene ~akre. Du{e posku{ajo zato, da bi potola‘ile {e ‘ive~e, najti to~ke, ki bi bile najbolj dovzetne za njihovo energijo, kar smo videli ‘e v 1. primeru (objavili smo ga v prej{nji {tevilki Misterijev, op. ured.). Energijski vzorec postane u~inkovit, ko je zgrajen most za telepatski

prenos med duhom po{iljatelja in duhom prejemnika.

Premostitev s prenosom misli telesu, ki trpi, je somati~na, kadar so metode fiziolo{ke. Te zajemajo komaj opazno dotikanje telesnih organov, pri katerem se spro‘ijo dolo~ene ~ustvene reakcije, morda tudi ~utna zaznava. Spretno uporabljeni ‘arki energije lahko obudijo prepoznavanje z vidom, zvokom, okusom in vonjem, s ~imer naj bi ‘alujo~ega prepri~ali, da je njihova ljubljena oseba {e vedno ‘iva. Somati~ni dotik naj bi torej prizadetemu omogo~il, da se sprijazni z izgubo in spozna, da je odsotnost samo sprememba resni~nosti in ne nekaj dokon~nega. To pa naj bi mu pomagalo, da nadaljuje s svojim ‘ivljenjem.

Kot bo razvidno iz naslednjega primera 49-letnega mo{kega, ki je ravnokar

Misteriji 45

DUHOVI ,

POVEZANI Z

‘ IVIMI

umrl za rakom, du{e kaj lahko privzamejo ustaljen vzorec somati~nega dotika. Odkrito povedano, du{a tega mo‘a ni ravno najbolj spretna, ~eprav so njegovi nameni dobri.

2. primer Dr. N.: Kak{no tehniko uporabljate, da bi prodrli do va{e ‘ene?

S.: Oh, moj zvesti pripomo~ek - sredi{~e prsnega ko{a.

Dr. N.: Kam natan~no usmerite va{ ‘arek energije?

S.: Naravnost na srce. Malce sem zgre{il, a ni~ ne de.

Dr. N.: In zakaj je ta metoda za vas uspe{na?

S.: Jaz sem na stropu, ona pa je sklju~ena in joka. Moja prva po{iljka jo zravna. Globoko vzdihne in pogleda navzgor. Zaznala je nekaj. Takoj zatem uporabim mojo tehniko razpr{evanja.

Dr. N.: Kak{na tehnika je to?

S.: (se nasmehne) Oh, saj veste, trosenje energije v vse smeri iz osrednje to~ke na stropu. Obi~ajno eden izmed teh snopov energije prileti na pravo to~ko... na glavo... kamor koli.

Dr. N.: Kako pa veste, katera to~ka je prava?

S.: To je tista, ki ni blokirana z negativno energijo.

Primerjajte razliko med 2. primerom in naslednjo klientko, ki svojo energijo skrbno razprostre po dolo~enem mestu, kot da bi s ~okoladnim oblivom premazala torto.

3. primer Dr. N.: Opi{ite, prosim, kako boste z va{o energijo pomagali va{emu soprogu.

S.: Energijo bom usmerila na spodnji del glave, tik nad hrbtenico. Moj Bog, Kevin tako trpi. Ne bom od{la, dokler mu vsaj nekoliko ne olaj{am bole~ine.

Dr. N.: Zakaj ste se odlo~ili prav za to mesto?

46

S.: Kevin je zelo u‘ival, ~e sem mu masirala vrat. Vem, da je to to~ka, kjer bo moj vibracijski odtis najbolj u~inkoval. Nekaj ~asa se poigravam na tem mestu, kot da bi ga masirala - kar pravzaprav tudi po~nem.

Dr. N.: Mi lahko to malce bolj razlo‘ite?

S.: (subjekt se zahihita, iztegne roko in na {iroko razpre prste) Razprostrem energijo in se naznanjam z dotikanjem.

Nato z dlanmi, oblikovanimi v skodelico, pokrijem obe strani Kevinove glave, da bi dosegla maksimalni u~inek.

Dr. N.: Ali ve, da ste vi?

S.: (z nagajivim nasme{kom) O, po~asi se mu ‘e svita, saj mu nih~e drug ne zna narediti tega, kar mu znam jaz.

In vse skupaj mi vzame samo minutko.

Dr. N.: Mar ne bo va{ mo‘ tega pogre{al, ko se vrnete v duhovni svet?

S.: Mislila sem, da so vam te re~i bolj znane. Kadar koli bo zapadel v malodu{je in za~el koprneti po meni, se lahko vrnem.

Dr. N.: Ne ‘elim biti predrzen, toda... kaj ~e Kevin nekega dne v tem ‘ivljenju spozna drugo ‘ensko?

S.: Zelo bom vesela, ~e bo zopet na{el sre~o. To je dokaz, kako sre~na sva bila skupaj. Najino skupno ‘ivljenje - vsak trenutek tega ‘ivljenja - ne bo nikoli izgubljeno, ponovno ga lahko ujameva in za‘iviva v duhovnem svetu.

Ko se mi ravno za~ne dozdevati, da ‘e skoraj popolnoma razumem sposobnosti in omejitve du{, me ponavadi obi{~e klient, ki razblini te moje zablode.

Kar nekaj ~asa sem bil prepri~an, da imajo vse du{e te‘ave s tem, da se prebijejo skozi neobvladljive izbruhe bole~ine, preden lahko pri~nejo z zdravljenjem. Sledi kratka pripoved subjekta s III. stopnje, ~igar takti~ni pristop med vrhuncem ‘alovanja je dokazal, da se motim.

Ljudje, ki silovito jokajo, me ne zadr‘ujejo. Moja metoda je, da uskladim mojo vibracijsko resonanco s tonskimi variacijami njihovih glasilk in se nato

izstrelim do mo‘ganov. Na ta na~in lahko pridru‘im svojo energijo, da dose‘em hitrej{e stapljanje mojega bistva z njihovim telesom. Kmalu zatem nehajo jokati, ne da bi vedeli, zakaj so nehali.

POOSEBLJANJE S PREDMETI Od mojih klientov sem sli{al nekaj zanimivih zgodb o uporabi vsakdanjih predmetov, ki so me mo~no prevzele.

Ker mo‘je ponavadi umrejo pred svojimi ‘enami, je res, da ve~ o energijskih tehnikah zvem od mo{kih, kar pa ne pomeni, da so mo{ke du{e pri zdravljenju tudi spretnej{e. Subjekt iz 4. primera je bil v ‘ivljenju pred ‘ivljenjem, opisanim spodaj, ‘enska, ki je umrla pred svojim mo‘em. V tem prej{njem ‘ivljenju je bila ta du{a pri zdravljenju svojega {e ‘ive~ega mo‘a prav tako u~inkovita, kot je danes kot du{a mo{kega, ki sku{a utola‘iti srce svoje ‘ene.

4. primer Dr. N.: Kaj storite, ~e va{ trud takoj po smrti ne obrodi sadov?

S.: Ko sem spoznal, da ne bom z neposrednim pristopom pri Helen dosegel ni~esar, sem se zatekel k hi{nemu prijatelj~ku.

Dr. N.: Mislite k hi{nemu ljubljen~ku ma~ki ali psu?

S.: Tudi te sem ‘e uporabil, ampak... tokrat ne. Odlo~il sem se za predmet, za katerega moja ‘ene ve, da mi je veliko pomenil. Izbral sem moj prstan.

Na tej to~ki mi je subjekt razlo‘il, da je v tem prej{njem ‘ivljenju vedno nosil velik indijanski prstan s turkizom. Subjekt in njegova ‘ena sta se zve~er pogosto usedla h kaminu in klepetala o njunem dnevu. Pri tem je imel on navado, da je drgnil kamen, zato se je Helen dostikrat po{alila, da bo turkiz zgulil ~isto do kovinske osnove prstana. Neko~ mu je priznala, da je to njegovo ‘iv~no navado opazila ‘e tisti ve~er, ko sta se spoznala.

D UHOVI, Dr. N.: Zdaj vem, zakaj ste izbrali prstan. Kako ga torej uporabite kot duh?

S.: Kadar delam s predmeti in ljudmi, moram najprej po~akati, da se vse skupaj umiri. Tri tedne po moji smrti je Helen zakurila v kaminu in se s solzami v o~eh zazrla v ogenj. Za~el sem s kopi~enjem energije znotraj ognja, pri ~emer sem ogenj uporabil kot vodnik topline in pro‘nosti.

Dr. N.: Oprostite, ker vas prekinjam.

Kaj pomeni pro‘nost?

S.: Cela stoletja sem potreboval, da sem spoznal, kaj je to. Pro‘na energija je teko~a. ^e ‘elim, da bi bila energija moje du{e teko~a, je za to potrebna silna zbranost in veliko vaje, saj mora biti energija prosojna in volnasta. Ogenj pri tem slu‘i kot katalizator.

Dr. N.: To je torej ravno nasprotno od mo~nega, ozkega ‘arka energije?

S.: Natanko tako. Zelo spreten sem pri spreminjanju energije iz teko~ega v trdno stanje in obratno. Tako menjavanje zna biti te‘avno, vendar prebudi ~love{kega duha.

Opomba: Nekateri klienti so mi povedali, da ta tehnika menjavanja oblike energije “`ge~ka ~love{ke mo`gane”.

Dr. N.: Zanimivo. Nadaljujte, prosim.

S.: Helen se je povezala z ognjem, torej tudi z mano. Za trenutek je bole~ina popustila in takrat sem smuknil naravnost v zgornji del njene glave. Za~utila je mojo navzo~nost... vendar le narahlo, ne dovolj. Nato sem za~el menjavati energijo, kot sem vam ‘e povedal, iz trdne v mehko.

Dr. N.: Kako naredite to?

S.: Energijo preprosto razcepim. Medtem ko z mehko teko~o energijo na Helenini glavi ohranjam stik z njo, usmerim ‘arek trdne energije na {katlico v predalu, v kateri je moj prstan. Moj namen je, da bi njenim mislim odprl gladko pot do prstana.

Dr. N.: In kaj nato stori Helen?

S.: Po~asi vstane, ne da bi sama vedela, zakaj je vstala. Kot mese~nica se od-

pravi do mize in okleva. Odpre predal.

Ker je moj prstan v {katlici, {e naprej preusmerjam energijo od njenih misli pa do pokrov~ka na {katlici. Helen jo odpre, vzame ven moj prstan in ga zadr‘i v levi roki. (globoko vzdihne) Zdaj vem, da jo imam!

Dr. N.: Ker...?

S.: Ker je v prstanu {e vedno nekaj moje energije. Mar ne razumete? Mojo energijo ~uti z obeh strani. To je dvosmerni signal. Zelo u~inkovit.

Dr. N.: Oh, ‘e razumem. Kak{en je va{ naslednji korak?

S.: Zdaj menjam v hitro prestavo in vzpostavim most med menoj na njeni

Du{a mo{kega sku{a utola‘iti srce svoje ‘ene z uporabo vsakdanjega predmeta. desni in prstanom na levi. Obrne se proti meni in se nasmehne. Nato poljubi prstan in re~e: “Hvala, dragi. Vem, da si zdaj z menoj. Posku{ala bom biti bolj mo~na.”

Opogumiti bi ‘elel vse, ki vas je izguba ljubljene osebe hudo prizadela, da naredite to, kar naredijo nadarjeni mediji, ko ‘elijo najti pogre{ane osebe.

Vzemite kos nakita, obleke - kar koli, kar je pripadalo pokojnemu - in ga za nekaj trenutkov dr‘ite v rokah v prostoru, ki je bil dobro znan obema, tiho odprite va{ega duha in se znebite vseh nepomembnih misli.

Preden kon~am ta razdelek, bi ‘elel povedati {e mojo najljub{o zgodbo o energijskem stiku prek predmetov.

Moja ‘ena, Peggy, dela na onkolo{kem in{titutu. Kot diplomirana svetovalka veliko ~asa pre‘ivi s prizadetimi rakavimi bolniki in njihovimi dru‘inami. Ker bolnikom predpisuje zdravljenje s kemoterapijo v bolnici, ima tudi veliko stikov z osebjem iz doma za obolele za rakom. Nekaj ‘ensk iz tega doma in moja ‘ena so postale zelo dobre prijateljice in se redno shajajo kot podpor-

POVEZANI Z

‘ IVIMI

na skupina. Ena izmed ~lanic te skupine je nedavno izgubila mo‘a, Claya, ki je umrl za rakom. Clay je obo‘eval ples na glasbo velikih orkestrov, zato sta se z ‘eno dostikrat odpravila na pot v kraje, kjer so igrali najbolj{i orkestri.

Nekega ve~era po Clayevi smrti so se njegova vdova, moja ‘ena in ostale ‘enske iz podporne skupine zbrale pri njej doma. Sedele so v krogu na tleh v dnevni sobi in razpravljale o mojih teorijah, kako du{e posku{ajo se~i do svojih bli‘njih in jih potola‘iti. Vdova je prizadeto vpra{ala: “Zakaj pa Clay ni pokazal, da me {e ni zapustil?” Za trenutek so obmolknile, ko je glasbena skrinjica na vrhu knji‘ne police nenadoma za~ela igrati Glenn Millerjevo In the Mood. @enske so najprej osuplo obnemele, nato pa bruhnile v ‘iv~en smeh. Vse, kar je vdova lahko izjavila, je bilo: “Te glasbene skrinjice se ‘e dve leti ni nih~e niti dotaknil!” Pa kaj potem. Mislim, da je razumela Clayevo sporo~ilo.

Svetlobna energija ima nekatere lastnosti elektromagnetne sile, tako da lahko na predmete vpliva na precej nenavadne in skrivnostne na~ine. Zakonca JoAnn in Jim sta moja biv{a klienta, ki sta zelo navezana drug na drugega. Po njunih seansah smo se zapletli v pogovor o uporabi ‘arkov energije {e ‘ive~ih ljudi. Plaho sta mi povedala, da v~asih, kadar se jima mudi, zdru‘ita svojo energijo in z njo potem na kalifornijskih avtocestah s hitrega pasu umikata avtomobile pred seboj. Ko sem ju vpra{al, ~e jim vozita tik za odbija~em, sta mi odgovorila: “Ne, preprosto usmeriva zdru‘eni ‘arek v voznikovo glavo, ga nato preusmeriva na desno (srednji pas) in nato zopet nazaj.” Zagotavljata, da jima v petdesetih odstotkih primerov uspe. Na pol za {alo na pol zares sem JoAnn in Jima okaral, da je potiskanje avtomobilov s poti zloraba mo~i in da naj se br‘ pobolj{ata. Mislim, da se oba zavedata, da bo ta njun dar zgoraj veliko bolje sprejet, ~eprav se bosta tej navadi na Zemlji kaj te‘ko odrekla.

Naslednji~ : Prepoznavanje sanj

Misteriji 47

T ESLA

PODVOMIL V

E INSTEINA

P OVRATNA

ZVEZA

(Nadaljevanje s 14. strani.)

(Nadaljevanje s 44. strani.)

Kljub njenim zagotovilom so se mi po glavi {e vedno motale razli~ne ideje, kako naj prepre~im njen odhod. Kon~no sem spoznal, da ne morem storiti ni~esar.

Stroja ne bom poskusil opisati. Rekel bom le, da je bil videti kot masivna, groba, nedodelana po{ast. ^e verjame{ v to, kar pi{em, ga bo{ lahko kmalu sam videl.

Stroj je deloval, se pravi, da je uspe{no izginil. ^akal sem vse do jutra, a se ni vrnil.

Minilo je leto dni in ni~ se ni zgodilo. Pisal sem gospodu Tesli in ga obvestil, da je ^erenkova izginila brez sledu. Zaprosil sem ga, naj mi javi, ~e bi stopila v stik z njim, a se to ni zgodilo. @e pol stoletja ‘ivim s tem bremenom odgovornosti za njeno usodo. Vem, da bom kmalu umrl. ^e bi zgodbo objavil, bi ljudje najbr‘ sklepali, da se mi je dokon~no zme{alo. Zato sem se odlo~il, da napi{em to pismo.

Pojdi v ulico Midnapore Mews 26, SW 3 ali se ~im bolj pribli‘aj kraju, kjer je neko~ stala ta hi{a. ^e nekdanje zgradbe ni ve~ (vem le, da je pre‘ivela vojno). Bodi tam najkasneje do 18h in bodi pripravljen, da ostane{ do zore. Glede na to, da leto 1900 ni bilo prestopno, sem izra~unal, da bi se morala vrniti v prvih mesecih 21. stoletja. Morda bo{ pomislil, da gre za blodnje neuravnove{enega starca, a te vseeno lepo prosim, da naredi{, kar sem ti naro~il, in re{i{ dekle, ki sem ga tako grdo zlorabil.

H. G. W., Hannover Terrace podpis P.S. Najbr‘ ni potrebno omeniti kako zelo bi se tvoj trud izpla~al, ~e se dekle vrne. ^etudi ~asovni stroji niso ve~ utopija, bi stroj predstavljal dragocen eksponat v muzeju zgodovine znanosti.

V glavi pisma, ki je napisano v obliki testamenta, je logotip advokatske pisarne Riddle and Barclay, Solicitors and Commissioners for Oaths, St John’s Wood. Kon~a se s podpisom Herberta Georgea Wellsa in ima datum 2. maj 1946. Njegova avtenti~nost do danes {e ni bila potrjena.

Aleksandar Milinkovi}

Ta dva ~loveka: ~udaski ljubitelj glasbe in ni~ manj ~udaski Orfanik sta bila zelo znana, vsaj toliko, kot sta lahko bila v tistih italijanskih mestih, kamor ju je redno privabljala gledali{ka sezona. Imela sta prednost, da sta vzbujala javno pozornost, in ~eprav je Stillin upravitelj vselej zavra~al ~asnikarje in njihove vsiljive intervjuje, so ljudje naposled le izvedeli ljubiteljevo ime in narodnost. Ta ~lovek je bil romunskega porekla, in ko je Franc Telek vpra{al, kako mu je ime, je izvedel: “Baron Rudolf de Gortz.”

Zdaj smo pa ‘e tam, kjer ho~emo biti.

Na podro~ju, kjer so vladali plemi~i de Gortz, oziroma bolje de Görtz. To pa so bili gori{ki grofje, ki so nekaj ~asa imeli v posesti tudi pazinski Ka{tel!

48

KDO SEDI NA ZLATIH JAJCIH? Kot vse ka‘e, se kar naprej su~emo v nekak{nem za~aranem krogu, katerega obod te~e skozi Transilvanijo v na{e kraje, njegov lok pa je tako ~udno zakrit, da ga le te‘ko spravimo na nek skupen imenovalec. Pa vendar nam v tej navidezni zmedi lahko pomaga na videz be‘na omemba pastirja, ki bi lahko bil tudi iz Arkadije, kar potrjuje domneve strokovnjakov, da gre za “galsko zlato”.

Na prvi pogled je edina nelogi~nost v tem, ker bi moral ta zaklad biti pravzaprav na podro~ju francoskih Pirinejev.

Gre za tako imenovani “prekleti zaklad” iz Rennes-le-Ctateauja, o katerem so Misteriji ‘e ob{irno pisali. Samo na kratko se spomnimo, da gre za {ifrirane dokumente, ki jih je ‘upnik Berenger Sauniere odkril v svoji cerkvi, jih, kot vse ka‘e, s pomo~jo prijateljev v Parizu razvozljal, kupil kopijo slike Pastirji iz Arkadije, in potem neznansko obogatel. Je odkril pravi zaklad ali je {lo morda res le za izsiljevanje cerkvenih oblasti, kot domnevajo nekateri? ^eprav se zdi posiljeno, je morda vseeno dobro, da si tudi pri na{em raziskovanju malo pobli‘e ogledamo ~udne

dokumente, ki so skrivnostnemu ‘upniku prinesli slavo in bogastvo. Ni treba biti kaj posebno bistroviden, da kaj lahko najdemo na enem izmed njih {e nekaj, kar so kljub vsej skrbnosti dosedanji raziskovalci morda spregledali. ^e ga namre~ za~nemo brati od zadaj (tako

[ifrirani dokument iz Rennes - le - Chateauja. Poskusite ga brati v smeri pu{~ice!

kot nam Jules Verne poka‘e tudi v skrivnem dokumentu iz romana Mathias Sandorf!), se nam kar naenkrat ponudi naslednji italijanski stavek: subito d reca 8 silos ...

Ali gre tukaj za prav iste “hudourni{ke silose”, na katere namiguje pisatelj v zgodbi? ^e je temu tako, potem je tista “reca” v dokumentu na{a reka Reka, “silosi” pa so prav lahko {e neodkriti prostori v [kocjanskih jamah, kjer je spravljeno galsko zlato. Ne bi bilo prvi~, da so skrivnostne`i preteklosti skrili bogastvo v jamah. Pri vsem tem se postavlja {e eno vpra{anje. @e skoraj vsi vrabci po strehah ~ivkajo, da je OZN povsem prostozidarska organizacija, ki se sama hvali, da svoje poreklo vle~e od vitezov Templjarjev, ki tudi v zgodbi o “prekletem zakladu” igrajo pomembno vlogo. So si torej ti “zidarji brez `lice” s tem, da so [kocjanske jame vpisali v seznam UNESCOVE svetovne dedi{~ine, zagotovili, da se v na{i lepotici ne bo zgodilo ni~, ne da bi bili oni takoj zraven?

Zanimivo je namre~, da so na isti seznam skoraj isto~asno zapisali {e dve mesti, v katerih se dogaja precej{en del Mathiasa Sandorfa - Dubrovnik in Kotor!

Ivan Mohori~

Mali oglasi

Mednarodna {ola Zlatega ro`nega kri`a

10 % POPUST V TRGOVINI AUREA v BTC v Ljubljani, hala A, tel: 061/ 14 11 760 s kartico Kluba za zdravo ‘ivljenje, ki jo imajo vsi naro~niki revije Misteriji in Zdravje. Velika izbira naravne kozmetike, ki ni testirana na ‘ivalih in ne vsebuje ‘ivalskih ma{~ob, darilni izdelki, knjige za zdravo telo in du{o, izdelki iz prodaje po po{ti revije Misteriji. Vabljeni tudi na kozarec naj~istej{e pitne vode v Sloveniji ALCONA-AQUA ALCONA-AQUA.

Lectorium Rosicrucianum

REIKI INICIACIJE vseh stopenj, terapije, meditacije - za vse iskalce resnice na duhovni poti, 041/711-685, Rada.

IZKU[ENI ASTROLOG Robert Simoni~ pomaga najti pot naprej. Osebno in poslovno svetovanje, dopisni te~aji astrologije. Informacije: 04/580-65-59, 041/344-037, ob delavnikih.

Izidi ‘rebanja za nagradno kri‘anko {t. 71

vabimo na predavanje

KAJ JE NAJPOMEMBNEJ[E V @IVLJENJU? 7. februarja ob 18.00 - v Hotelu Slavija v MARIBORU, 13. februarja ob 19.00 - v Kulturnem centru Janeza Trdine v NOVEM MESTU, 15. februarja ob 19.00 - v Grand hotelu Union v LJUBLJANI, 21. februarja ob 19.00 - v dvorani Obrtnega doma v NOVI GORICI. Predavanje je brezpla~no!

Informacije: 041/744-879.

PRVA NAGRADA (20.000 SIT): Marinka [ega, Budi~inova 3, 6330 Piran.

DRUGA NAGRADA ({tirimese~na naro~nina na revijo Misteriji): Miro Kastelic, Hladilni{ka pot 26 b, 1129 Ljubljana.

3 TRETJE NAGRADE (majica Misteriji): Stana Mandeljc, Pav{i~eva 4, 1000 Ljubljana,

BIOENERGETIK STJEPAN [EPAT je dosegljiv po telefonu 041/726-084, njegov e.mail je stjepan.sepat@zg.tel.hr, o njegovem delu pa si lahko preberete tudi na spletni strani http:// ai.fri.uni-lj.si/xaigor/slo/zdravilci/stjepan.htm

Tanja Kep, Kolodvorska c. 7, 1330 Ko~evje,

FENG SHUI - Naredimo prostor spremembam in pretoku energij!

- analiza prostorov - svetovanje in energetsko ~i{~enje z zvokom Prijave za seminar februarja in marca v Ljubljani, L. Debeljak, tel.: 01/534-86-16 ali 041/993-288

Nagrade bomo poslali po po{ti.

HOROSKOPI - NATALNI, KARMI^NI, DHARMI^NI, LETNI... (25 str. 2500 Sit) Brezpla~ni povzetek! Astr. ARMAND, tel.: 041/568-340, 05/627-54-34.

Du{an @nidar{i~, Sp. Plskava 245, 2331 Pragersko.

REIKI TE^AJI IN TERAPIJE tel.: 01/723-94-91, 041/791-345 e-mail: reikiposta@yahoo.com

Zavod za razvoj ~lovekovih vrednot TE^AJ UMETNOSTI @IVLJENJA

USPE[NO VAM POMAGAM pri te‘avah z zdravjem, nau~im Vas samozdravljenja in iniciram v REIKI, tel.: 041/840-669.

Revija Misteriji vabi svoje bralce, da se udele‘ijo enodnevnih avtobusnih izletov k sveti Fo{ki v Istri 17.2., 24.2. in 17.03. 2001.

Sre~anje bo vodil bioterapevt iz Zagreba @eljko Vragovi}.

Izlet organiyira turisti~na agenciji Quo vadis iz Ljubljane, Vodnikova 130, tel.:01/519-74-59.

Storitev razli~nih ponudnikov, objavljenih na tej strani, ne preverjamo in zanje ne odgovarjamo. Bralke in bralce prosimo, da nam o kakovosti ponujenih storitev sporo~ijo svoje mnenje.

7.3.– 12.3. v Ljubljani delavniki: 18h–21h sobota, nedelja: 9h–14h Vsak teden brezpla~ne predstavitev.

041/791-345, 01/534-39-92, 01/507-67-83 umetnostzivljenja@yahoo.com

Mali oglasi v Misterijih CENA besede je 200 SIT, (najmanj 3000 SIT

za 15 besed ali manj).

10 % popust za tri, 15 % popust za ve~ kot tri zaporedna naro~ila. [tejejo vse besede in {tevilke. 19 % DDV ni v{tet v ceno.

ROK za sprejem je do vklju~no 15. v mesecu za naslednji mesec. Pla~ilo vnaprej na ‘iro ra~un {t.: 50101-601-274645. Informacije po tel.: 01/ 431-20-25.

SPREJEM

oglasa le pisno: s pismom (s prilo‘eno kopijo vpla~ila),ali po faksu 01/230-16-27.

Re{itev nagradne kri‘anke {t. 82: VODORAVNO: ^ebine, Oparin, spirala, satirik, empire, kad, Krimhilda, reaktor, S^, binko{ti, Mirna, edom, skepsa, Aon, selec, jeralnik, pediker, Ohotsk, stonoga, cirkus, KR, Te, Evald, Lear, oro, Istranka, Idrij~an, sneg, ukor, Janja, Kiril, Tarim, Amin, aleja, arijec, Acev, ~okec, Sade, ra‘a NAGRADNI POJMI: ARHIMEDOVA SPIRALA, SIMBOL ENERGIJE, DAMANHURIJA

Prosimo, da re{itev po{ljete do 15. februarja 2001 v ovojnici s pripisom KRI@ANKA 72 na naslov: Misteriji, [martinska 10, 1000 Ljubljana.

Iz‘rebali bomo pet nagrajencev, ki bodo prejeli: 1. nagrada: 20.000 SIT 2. nagrada: {tirimese~na naro~nina na revijo Misteriji 3.-5. nagrada: majica Misteriji

Misteriji 49

Nagradna kri`anka 72 Ime in priimek: Po{tna {t.: [t.: `iro ra~una:

50

Stalno bivali{~e: Dav~na {t.:

Dav~na izpostava: Pri banki:

Operativna {t. banke: