Pro 2012 Maj by Radio Ognjišče

Pro Prijatelji Radia OgnjiπËe

Veliko povemo ...

Maj 2012

Evangeliziramo Informiramo

Zabavamo Izobražujemo

Direktor Radia Ognjišče, msgr. Franc Bole

... tudi z druge strani Drage prijateljice, dragi prijatelji,

prisrčen pozdrav vsem skupaj in vsakemu posebej. Radijski sodelavci smo veseli, da zmoremo tudi po pisni poti ohranjati vezi z vami, ki nam po svojih najboljših močeh stojite ob strani in nas podpirate z molitvijo, prostovoljnimi darovi in zvestim poslušanjem. Če spet omenim naše staro geslo „Sodelujmo - zmagujmo“, najbrž razumete, zakaj ga ponavljam. Zaupamo v vas, zaupamo v Boga!

Kazalo

5 Oče Franc, osemdesetletnik 8 Romali smo na Brezje 10 Kaj dati svojim otrokom? 14 Predrami se, človek, ki spiš! 17 Čakajo nas predsedniške volitve 18 Ali je mogoče sprava? 22 Pred nami so jubilejne radijske počitnice 26 Indija dežela Matere Terezija 30 Napovedujemo 32 Svež veter v nočni eter 34 Poslovila se je Alenka Adamič Richardson 36 Dan Slomškove ustanove 38 Pustna iskrica za Staro goro 40 Afrika - celina presenečenj 44 Petkov zabavni večer 46 Duhovne vaje z nadškofom Marjanom 49 Prva elektronska knjiga Ognjišča 50 Aleluja med Slovenci po svetu 52 Marijafest v spomin na p. Miha Drevenška 55 Svetovno srečanje družin v Milanu 59 Med počitnicami čas tudi za duhovni oddih 60 Slovenija, moja dežela - Kobarid 62 Poletni recepti s. Nikoline

Počasi ali pa hitro, kakor za koga, se bližamo polovici Gospodovega leta 2012. Za nami je več kot uspešna Pustna sobotna iskrica, ki je bila deseta po vrsti in ki je znova dokazala, kako dobrotljivi so naši poslušalci, pa tudi to, kako radi pridejo na dogodek, ki ima v sebi nekaj več kot zabavo. Znesek darovanih sredstev za bolnišnico Stara gora se je dvignil proti 70.000 €. Če se ozremo nazaj, potem se hitro spomnimo še na sedmi radijski misijon, ki so ga vodili bratje frančiškani pod zgovornim geslom „Predrami se, človek, ki spiš“. Zvesti poslušalci ste najbrž ujeli tudi pesem z enakim naslovom, ki jo je pripravil Marjan Bunič. Pogled nazaj pa nas spomni tudi na šest okroglih miz o spravi v slovenski družbi, ki smo jih pripravili v šestih krajih in jih tudi posneli ter predvajali v času oddaje PRO. Če ste kakšen posnetek zamudili, potem vam je na voljo radijski audio arhiv na spletni strani. Ko omenjam spletno stran, se spomnim na 15. april, ko je minilo 15 let, odkar smo začeli s 24-urnim predvajanjem našega programa preko spleta. Spomnim se, kako so me presenetili naši rojaki v Avstraliji, kjer sem se mudil na obisku, in mi pokazali, kaj so v času moje odsotnosti sodelavci pripravili in kako lahko zdaj kjer koli na svetu, s pomočjo interneta, poslušaš program Radia Ognjišče. Naše spletne strani so postale pravi radijski časopis, če smem uporabiti to primerjavo, a je razlika v tem, da lahko ob branju tudi poslušaš in celo gledaš. Objavljamo namreč fotografije in video zapise. Od preteklih dogodkov pa obrnimo pogled naprej. Pred nami so desete radijske počitnice, ki bodo kar v treh državah (Španija, Francija, Italija), in to v dneh od 16. do 25. junija. Čez nekaj mesecev bo življenjski jubilej direktorja mons. Franca Boleta: 9. avgusta bo dopolnil 80 let. In zato nekaj strani revije namenjamo jubileju, saj se spodobi in je pravično. Jubilej bomo seveda obeležili v našem programu, saj je vsak življenjski jubilej priložnost za hvalnico Gospodarju življenja in za ponovno in ponovno ovrednotenje daru življenja, katerega se včasih hote ali nehote premalo zavedamo in ga do neke mere celo podcenjujemo. Jeseni bomo skušali izpeljati kolesarsko romanje, že poleti seveda kakšno srečanje PRO-jevcev in potem bo 18. novembra 18. gala koncert Radia Ognjišče, deset dni kasneje pa še 18. rojstni dan. Dragi prijatelji, bodimo povezani in ostanimo zvesti drug drugemu. Naj bo naša trdna naveza v blagor Cerkve in Slovenije. msgr. Franci Trstenjak glavni in odgovorni urednik Radia Ognjišče

Studio Ljubljana Štula 23, p.p. 4863 1210 Ljubljana Šentvid Tajništvo 01/512 11 26 in 512 16 71 Telefaks 01/512 13 62 in 512 16 47 E-pošta tajnistvo@ognjisce.si Spletni naslov http://radio.ognjisce.si

Studijska številka 01/512 10 00 Oglaševanje 01/512 15 12 E-pošta marketing@ognjisce.si Studio Ljubljana studio@ognjisce.si Studio Koper studio.koper@ognjisce.si Studio Martjanci studio.martjanci@ognjisce.si

Izdalo Ognjišče Trg Brolo 11 6000 Koper Urednik PRO Alen Salihović Oblikovanje David Fartek Foto na naslovnici Benjamin Pezdir

Cena 0,01 EUR Odgovarja Franc Bole Naklada 20.000 ISSN 1408-7944

Oče Franc Vse najboljše Mislim, da ni poslušalca našega radia pa tudi marsikoga drugega, ki ne pozna našega očeta Franca. Moža, ki je velik del svojega življenja posvetil delovanju in razvijanju tako mesečnika Ognjišče, nato založbe in tudi Radia Ognjišče. Njegova pot ni bila lahka, a danes smo mu hvaležni za vse njegove neprespane ure, njegovo vztrajnost, da je zmogel, ne glede na prepreke, v svojih 80 letih ustvariti veliko dobrega in lepega za Cerkev na Slovenskem. Ob svojem jubileju nam je zaupal, kako vidi razvoj slovenskega medijskega prostora pred in po osamosvojitvi. „Hvaležni smo za vsakega bralca, poslušalca, gledalca, posebno za vsakega PROjevca. Slednji nam dajejo še največ energije, ker vemo, da če bi nas ne cenili, potrebovali, poslušali ali gledali, ne bi bili med našimi vrstami, ker nekaj zahtevamo od njih,“ pa je msgr. Franc Bole dejal o vseh, ki podpirajo delo Ognjišča.

Kaj vas je v več desetletjih dolgem delu na medijskem področju najbolj presenetilo? Najbolj me je presenetila razlika glede verskega tiska pred osamosvojitvijo Slovenije in po osamosvojitvi. Večji del mojega dela v medijih je bil pred osamosvojitvijo, od leta 1965, ko smo začeli izdajati Ognjišče, do 1991, ko je bila razglašena neodvisnost Slovenije. Ob vseh težavah, ki smo jih imeli pri izdajanju Ognjišča in knjig, smo sanjali o tem, kako bi bilo vse drugače, če bi bila pri nas svoboda izražanja, svoboda organiziranja, svoboda delovanja. Koper je ob meji z Italijo, zato si nam tega ni bilo težko predstavljati. Ob osamosvojitvi smo bili polni najbolj rožnatih pričakovanj. Resničnost pa se je pokazala malo drugačna. Kako gledate na razvoj slovenskega medijskega prostora pred osamosvojitvijo in po njej? Takoj po vojni je bilo zatiranje vsake možnosti pluralizma nasilno. Spominjam se, kako sem moral nesti na notranjo upravo (UDBO) en list, popisan z mojim pisalnim strojem, da so lahko ugotavljali, če je bil kakšen letak napisan z mojim strojem. Ko sem dal na občino potni list s prošnjo, da bi dobil vizo za Italijo (potni list ni bil dovolj), so mi ga vrnili vsega potiskanega z veliko štampiljko „UNIČENO“, tudi strani, ki so bile prazne. Ker sem preveč delal z mladimi, so me skušali „prevzgojiti“ (ustrašiti). Poklicali so me na orožne vaje (vojaščino sem odslužil pred začetkom teološkega študija) prvo leto za dva meseca v kasarni, ki je bila v moji župniji, naslednje leto PRO maj 2012

Piše: Alen Salihović

še en mesec v Vipavi. Leto pozneje sem dobil 15 dni zaporne kazni (ker da sem učil verouk v župnišču, dovoljeno je bilo samo v cerkvi) in še 15 dni (ker da sem učil neke otroke brez dovoljenja staršev). Ne eno ne drugo ni bilo res, vendar pritožbe niso upoštevali. Ko sem v zaporu odsedel prvih 15 dni, so mi drugih 15 spremenili v denarno kazen. Očitno so spoznali, da me tudi s tem ne bodo prestrašili. Z leti so metode nekoliko omilili. Pa vseeno tudi leta 1965, ko smo začeli izdajati Ognjišče, nobena tiskana ne v Kopru ne v Ljubljani niti drugje, ni hotela sprejeti v tisk Ognjišča. Začeli smo ga razmnoževati na ciklostil, z mnogo slabšo tehniko kot je danes fotokopiranje. Prve številke so bile natisnjene v 1.300 izvodih. Naslednje leto je tiskarna v Kopru Ognjišče sprejela v tisk. V enem letu smo od začetnih 5.000 izvodov prešli na 40.000. Tiskarna takih naklad ni zmogla, zato smo šli k Delu v Ljubljani, v takrat največjo tiskarno pri nas. Po osamosvojitvi seveda teh pritiskov ni bilo več. Spremenilo pa se je tudi splošno vzdušje. Trg so preplavili novi časopisi vseh vrst in naklada je začela padati, pa ne samo naša (verski tisk), ampak še mnogo bolj drugih časopisov. Za nas so bili ves čas naši najboljši razširjevalci duhovniki po župnijah. Tudi na tem področju smo s 70 odstotkov prodanih izvodov prešli na sedanjih 40 odstotkov, kar je še vedno veliko in smo našim duhovnikom hvaležni. Še bolj se je padec poznal pri knjigah, ki so jih do sedaj uspešno posredovali duhovniki. Tudi to je razumljivo. Verskih knjig je vedno več, duhovniki pa preobremenjeni. Morali bi jih nadomestiti laiki in ponekod so jih.

uporabiti. Pomembno je, kaj izberemo. Neki župnik je otrokom pri verouku dal domačo nalogo, naj popišejo časopise, ki jih imajo doma, in se ni mogel načuditi, koliko je bilo „rumenega tiska“, kako malo pa verskega. Isto velja za program TV, ki se gleda v naših družinah, in internet. Družina izdaja tedensko prilogo Kažipot s sporedi. Zelo koristno branje, ker lahko vnaprej določiš, kaj boš gledal na TV ali poslušal na Radiu Ognjišče. Ne gledati ali poslušati vse vprek, ampak izbirati. Tudi zanimivih verskih in vzgojnih programov se bo našlo kar veliko.

Cerkev se sooča z mnogimi težavami. Kako gledate na poročanje predvsem katoliških medijev o problemih Cerkve? Glede poročanja o problemih Cerkve mislim, da ni težav s strani katoliških medijev, saj poročajo izčrpno. Skušamo biti nepristranski. Ker pa veri nasproten tisk komaj čaka, da dobi kakšno novo „kost“ za glodanje (senzacionalizem in črna kronika, ki jo mnogi rajši berejo kot trezno pisanje), se morda včasih zdi, da ne želimo pisati o tem. Res je, raje ne bi, saj se v medijih tako in tako poroča samo slabo, kot da dobrega ni več. Če se pa poglabljamo v to tematiko, rečejo, da smo dolgočasni. Hvala Bogu, da imamo vsaj en radio, ki se trudi, da bi svojim poslušalcem posredoval čim več dobrega, pozitivnega. Imamo kar nekaj dobrih strani na internetu (Radio Ognjišče dopolnjuje svoje oddaje z likovnim in filmskim programom, prav tako Družina, škofovska konferenca – www.katoliška-cerkev.si - in druge škofije in ustanove). Na kabelski TV deluje „Eksodus“, kjer je dosegljiv. Na kakšen način lahko mediji pomagamo pri evangelizaciji? Mediji so vedno bolj pomembni pri evangelizaciji. Vendar moramo ljudi, vernike za to vzgajati. Pri tem je najbolj pomembna razporeditev časa. Časa je vedno manj, pametno ga moramo

„Prispevek, ki ga je s svojim življenjskim delom dal msgr. Franc Bole slovenskemu medijskemu prostoru, je izjemen. Revija in radio Ognjišče sta skupaj z založbo Ognjišče, ki izdaja številne in prepotrebne knjige in druge publikacije, v samem vrhu katoliških javnih glasil. Brez glasil, ki nosijo prepoznavni znak Ognjišča, bi bil slovenski katoličan, pa tudi vsak drugi državljan, prikrajšan za bistven in naravnost nepogrešljiv vir obveščenosti in duhovnosti ter tistega spoznanja in vedenja, ki ga kot katoličan potrebuje, da čisto preprosto preživi v sodobni informacijski poplavi. Zato je in bo katoliško občestvo čilemu osemdesetletniku za to neizmerno hvaležno.“ Ljubljanski nadškof metropolit msgr. dr. Anton Stres

Na kakšen način so nove tehnologije vplivale na razvoj tako radia kot založbe Ognjišče? Področje, ki mu z veseljem in navdušenjem sledim, so ravno nove tehnološke možnosti. Tisk se na primer ni spreminjal več stoletij, od Gutenberga naprej. Ko smo začeli z Ognjiščem, smo ga tiskali s svinčenimi črkami (linotype). Bili smo prva revija, ki se je tiskala na rotaciji (papir v kolutih) v štirih barvah. Bili pa smo tudi prvi, ki smo delali pripravo besedila doma na računalnik. Ko smo tiskali v Mariboru, je za vsako številko prišel kurir v Koper, da je dvignil filme, ki smo jih pripravljali na računalniku. Zdaj pošiljamo besedilo in slike po internetu neposredno v tiskarno, tam jih z laserjem odtisnejo na aluminijaste plošče, s katerih se tiska Ognjišče. Lahko si predstavljate, kako to olajša naše delo. Včasih sva se s tehnikom ob vsakem vremenu vozila v Ljubljano in tam ostala dva dni, dokler ni šlo Ognjišče v tisk. Da ne govorimo o internetu, kjer lahko poiščeš vse in najdeš v Svetem pismu vsako besedo, ki jo iščeš. O radiu pa bi bilo treba napisati več strani, kakšne so vse novosti. Nisem si upal niti sanjati, da bi bil kdaj Radio Ognjišče slišen po vsem svetu. To se je zgodilo z internetom. V začetku so bili res redki, ki so se lahko priključili nanj. Danes jih je na milijone. Imamo satelit, preko katerega nas lahko posluša vsa Evropa in še čez. Če imate kabelsko TV, ga dobite tam in seveda to, kar je najpogostejše, z bližnjega oddajnika (sedaj oddajamo na 27 frekvencah). Vsebine, ki jih oddajamo, lahko kadarkoli ponovno slišite na našem internetu http://radio.ognjisce.si.

„Msgr. Franc Bole je eden tistih ljudi, ki v sebi nosi iskrico navdiha, s katero prevzame vse tisto, česar se dotakne. Beseda pri njem ni le beseda, temveč misel, odločitev ni le odločitev, temveč dejanje. Niz dejanj, ki jih je msgr. Bole naredil na svoji osemdesetletni poti, se je razraslo v mogočno drevo, katerega sadeže pobiramo vsi prijatelji radia Ognjišče. Msgr. Bole je oral ledino na področju katoliških medijev v Sloveniji, in to v časih, ko verskim vsebinam v širšem družbenem okolju pravzaprav ni bilo pravega mesta. Njegovo neomajno in pogumno delo ter vztrajanje na začrtani poti, kljub mnogim težkim preizkušnjam, ki so mu bile postavljene na pot, so dokaz, da lahko v še tako težavnih okoliščinah vzbrsti najlepši cvet. Ob tem pa je msgr. Bole svoje znanje ves čas nesebično in neutrudno predajal mlajšim generacijam, ki nadaljujejo z njegovim iskrenim in požrtvovalnim delom. Naj tako, kot je prižigal žarke luči mnogim s svojim delovanjem, zanj ob njegovem prazniku žarijo srca vseh, ki se visokega jubileja veselimo skupaj z njim. Z željo za plodovito delo in ustvarjanje tudi v bodoče, iskrene čestitke!“ Predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša

PRO maj 2012

Kako ocenjujete povezovanje katoliških medijev? Ali bi bilo tega lahko več? Bolj kot povezovanje bi poudaril sodelovanje. Povezovanje zveni, kot da je to neka ustanova ali organizacija. Tudi sodelovanje je koristno, saj ima vsak, kdor dela v medijih, pač nek svoj cilj, svojo vizijo. To je dobro. Ni pa dobro, če so naši mediji, zlasti tisk, preveč razdrobljeni, ker se s tem trošijo moči, ki bi lahko bile bolje uporabljene. Tudi bralcev, poslušalcev in gledalcev je v Sloveniji omejeno število, smo pač majhen narod. Vsekakor pa bi bilo dobrodošlo več sodelovanja. Konkurenca je dobra, če pomaga izboljšati proizvod, slaba pa, če se množijo proizvodi, ki jih je že dovolj. Ves svet se sooča z gospodarsko krizo, nenehno poslušamo o varčevalnih ukrepih. Se kriza občuti tudi na vašem področju in kako? Na kakšen način se z njo soočate? Kriza se seveda čuti povsod. Če ljudje nimajo za kruh, ne bodo imeli niti za knjigo, časopis, elektronske medije. Čeprav nismo v takem pomanjkanju kot pred kakšnim stoletjem, ko je gospodinja zbirala jajca in jih nesla prodat v mesto, da je lahko plačala naročnino za Mohorjevo zbirko. Za večino ni vprašanje, kje najti tistih nekaj evrov, ampak najti čas, da svojo vero poglabljaš.

„Težko je v minuti, dveh, dostojno orisati tako veliko osebnost kakor je Franc Bole. V slovenski verski in kulturni zgodovini je zapustil tako globoke sledove, da zlepa ne bomo mogli ugotoviti vseh daljnosežnih posledic njegovega dela. Jaz sem bil v prvem letniku, on v četrtem letniku bogoslovja. Veliko je potoval in tako sem spoznaval Notredame in druge katedrale. V drugem letniku sem šel k vojakom. Ob novi maši sem dobil njegov paket, da sem nasitil vso četo. Po Stržišču in Rutu (dve leti) sem šel v Ljubljano za prefekta semenišča. Vmes sem leta 1965 postal odgovorni urednik Družine. Vmes so Bojan Ravbar, Silvester Čuk in seveda Franc Bole ustanovili Ognjišče in takrat se so se začela potovanja: Irska, Varšava, Indija, Basel ...“ Nekdanji urednik Družine in verskega programa na Radiu Slovenija dr. Drago Klemenčič „Gospodu Francu Boletu ob njegovem visokem jubileju izrekam vse najboljše, hkrati bi mu rada izrekla tudi pohvalo in zahvalo za njegovo vlogo v razvoju slovenske družbe. Brez njegovega dela bi namreč predvsem tisti, ki so odraščali v težkem času komunizma, ostali oropani pomemb-

PRO maj 2012

Tako bralci kot poslušalci so za nas izrednega pomena. Z vami so povezani že od vsega začetka. So se bralci in poslušalci spremenili? Na kakšen način? So morebiti bolj zahtevni? Res je, brez njih bi bilo naše delo nesmiselno. Hvaležni smo za vsakega bralca, poslušalca, gledalca, posebno za vsakega PROjevca. Slednji nam dajejo še največ energije, ker vemo, da če bi nas ne cenili, potrebovali, poslušali ali gledali, ne bi bili med našimi vrstami, ker nekaj zahtevamo od njih. Še več pa zahtevamo sami od sebe. Ko včasih slučajno zvem, kako je nekomu naš tisk, knjiga, oddaja pomagala pri utrjevanju vere, izbiri poklica, iskanju smisla življenja, sem hvaležen Bogu, da mi je omogočil delo na tem področju. Seveda so danes ljudje bolj zahtevni, ker imajo na voljo nova sredstva, možnosti izbire. Prav je tako. Tudi nam tehnične in duhovne novosti nudijo več možnosti, da z manj napora naredimo več, kot smo lahko včasih. Vsak božji dar je tudi naloga za nas in na vas. Æ

nega dela vzgoje, ki jim ga je nudila revija Ognjišče. Izjemno vrednost ima tudi realizacija njegove ideje o prvem katoliškem radiu na Slovenskem, saj smo z Radiem Ognjišče v slovenskem medijskem prostoru dobili protiutež ostalim medijem, kjer je možno vsakodnevno slišati tudi drugo in drugačno mišljenje.“ Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak Ob jubileju našega Franca Boleta „70 let je doba našega življenja, 80, če smo krepki. Na to misel sem se spomnil ob bližnjem jubileju prijatelja in vzornika Franca Boleta, ki pri svojih visokih letih z mladostnim žarom še vedno vodi Ognjišče, katerega začetek je povezan z mojim otroštvom. S kakšnim veseljem smo prebirali prve številke Farnega ognjišča, ki je začelo izhajati sredi 60-ih let prejšnjega stoletja! S podobnim veseljem in dobrimi željami na stara leta nazdravljam tedanjemu in sedanjemu uredniku, večnemu mladeniču, očetu Francu Boletu! Dragi moj, zakaj samo 80 let, če pa v Svetem pismu piše, da je očak Matuzelem pri 187 letih imel sina Lameha, potem pa je živel še 782 let in umrl pri 969 letih. Takšne vzore je treba posnemati! Bog te živi!“ Upokojeni direktor založbe Družina Janez Gril

Radio Ognjišče pri Mariji Pomagaj povezal Slovence doma in po svetu Pri Mariji Pomagaj na Brezjah je bil 23. maja že 36. večer slovenskih krščanskih izročil, ki je bil povezan tudi s srečanjem poslušalcev Radia Ognjišče. Celjski škof msgr. Stanislav Lipovšek, se je v svojem nagovoru ustavil ob prazniku Marije Pomočnice Kristjanov. Spomnil je na na potrebo po molitvi še posebej „za naše škofe, ki so vsled znanih dogodkov še posebej izpostavljeni“. Glavni in odgovorni urednik našega radia msgr. Franci Trstenjak pa je poudaril, da je enodušno vztrajanje v molitvi in v povezanosti z Marijo Pomagaj toliko bolj nujno, kolikor bolj se zavedamo resnosti današnjega časa, zavedamo razmer v naši družbi in znotraj Cerkve.

kof Lipovšek je v do zadnjega kotička polni brezjanski baziliki poudaril, da nas je vse na predvečer praznika povezala molitev. „To se je na poseben način zgodilo danes tukaj na Brezjah, pred milostno podobo Brezjanske Matere Božja, ko smo bili pred sveto mašo zbrani v molitvi pred Najsvetejšim v goreči prošnji za Cerkev v naši domovini, za njeno duhovno prenovo, še posebej za naše škofe, ki so vsled znanih dogodkov še posebej izpostavljeni in kaj naj bo lepšega in bolj primernega kakor, da smo zares Cerkev, skupnost verujočih bratov in sestra, povezana med seboj v iskreni molitvi in prošnji za luč, razsvetljenje, moč in modrost Sv. Duha, da se bodo boleče rane in preizkušnje Cerkve, kolikor je mogoče, za vse prizadete v duhu evangelija ozdravile in se bo iz teh preizkušenj po naši molitvi rojevala nova podoba Cerkve, ki bo v obnovljeni zvestobi Jezusu Kristusu zvesto uresničevala svoje duhovno odrešenjsko poslanstvo.“ Posebej se je celjski škof zahvalil vsem, ki nenehno molijo za Cerkev na Slovenskem ter dodal, da smo v večeru krščanskih izročil na poseben način povezani vsi Slovenci; v domovini, zamejstvu in zdomstvu.

Glavni in odgovorni urednik Radia Ognjišče msgr. Franci Trstenjak pa je v uvodu v sveto mašo dejal, da želimo na predvečer praznika Marije Pomagaj „zapeti slavo in čast ter obnoviti svojo otroško zvestobo nebeški Materi, ki neprenehoma posreduje za nas.“ Vsem je položil na srce, da naj vztrajajo v molitvi. „To enodušno vztrajanje v molitvi in v povezanosti z Marijo Pomagaj je toliko bolj nujno, kolikor bolj se zavedamo resnosti današnjega časa, zavedamo razmer v naši družbi in znotraj Cerkve. Veliko stvari zmoremo narediti, a brez Boga, brez Svetega Duha bodo rezultati bolj šibki in nezadostni. Skupaj z Marijo nocoj prosimo za izlitje darov Svetega Duha, da bomo zmogli in znali prepoznati kaj je dobro in kaj je slabo, kaj je resnica in kaj je laž, kaj je poštenost in kaj zloraba, kaj je ponižnost in kaj napuh z domišljavostjo.“ Slovesne svete maše, pri kateri smo se sodelavci radia zahvalili Mariji Pomagaj za varstvo in pomoč kot naši radijski zavetnici, se je udeležilo veliko romarjev iz Slovenije in zdomstva. Med njimi je bilo mnogo redovnic pa tudi misijonarjev. Tako sta k Mariji Pomagaj prišli sestra Vesna Hiti, ki deluje v Afriki in sestra Terezija Pavlič, ki deluje na Madagaskarju. Med romarji je bila tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak. Uvod v sveto mašo je bila molitvena ura, po njej pa procesija z milostno podobo Marije Pomagaj. Æ

PRO maj 2012

Znižali smo cene in za starejše Fordove modele ustvarili atraktivne servisne pakete. Za starejše Fordove modele smo pripravili 154 atraktivnih servisnih paketov, ki vključujejo strokovne servisne storitve in originalne nadomestne dele z enoletno garancijo po izjemno ugodnih cenah. Preverite ponudbo na www.ford.si.

FORD SERVIS +5 PAKET 2

PAKET 37

Menjava prednjih zavornih ploščic, Fiesta model 1995-2000

Menjava vžigalne tuljave, Focus model 1998-2003

69 €

67 €

Summit motors Ljubljana, Flajšmanova 3, 1000 Ljubljana. Slika je simbolična. Za več informacij se obrnite na pooblaščenega serviserja z vozili Ford.

ford.si

Kaj dati svojim

otrokom? Sprašujem se, kam bi nas pripeljalo, če bi vsi sledili ustaljenim družbenim normam, da je lepo in pametno imeti dva otroka. Koga vse bi na račun „preudarnosti“, ki veje iz stavka, da je otrok strošek, izbrisali s tega sveta? Kdo vse ne bi imel priložnosti pokazati svojih talentov, darovati se tej družbi in ji pustiti trajen pečat?! Sprehodimo se skozi nekaj znanih in manj znanih primerov. Piše: Tanja Dominko

današnjem času je v vsaki družini to pogosto vprašanje. Kaj dati svojim otrokom, kaj ti potrebujejo? Marsikdo nam soli pamet, da zanje namreč ni vsako kosilo dovolj dobro, ni vsako oblačilo dovolj privlačno, voziček, v katerem jih vozimo, mora biti najboljši in najlepši, sploh pa najdražji (čeprav takega s klimo in vgrajenim motorjem še niso iznašli). Vsak otrok mora imeti svojo sobo, da bo imel v njej mir in svoj luksuz, sobivanje z bratcem ali sestrico namreč ogroža njegovo individualnost. Kako je ogrožen šele, če je bratcev in sestric veliko. Sama kot mati treh otrok dostikrat opazim različne odzive na obrazih mimoidočih. Nekateri so navdušeni, spet drugi malo manj, češ, ti pa res niso znali „paziti“. Spomnim se tudi podobnega odziva svoje stare mame ob novici, da bomo zibali tretjič. Žalostno, toda resnično. Pri vsem današnjem razmišljanju najrazličnejših poročenih ali neporočenih parov je izostalo spraševanje o tem, kar je najpomembnejše. Otrok si najprej zasluži, da živi. Da ustvarjen (čeravno ne v tistem trenutku na najino željo in v skladu z najinimi načrti) pokuka v ta svet, čeravno ta ni vedno najbolj prijazen in z vsemi dobrinami napolnjen. 10

Pisatelj Ivan Cankar se je rodil kot osmi od dvanajstih otrok, France Prešeren tretji, arhitekt Jože Plečnik se je rodil kot četrti otrok. Skladatelj in zdravnik Josip Ipavec je bil sedmi otrok očeta Gustava Ipavca. Michael Jackson se je rodil kot sedmi od devetih otrok. Alfred Nobel je bil četrti od osmih otrok. Avtor trilogije o Kekcu Josip Vandot se je rodil kot deseti otrok. Alpinist, politik, publicist in odvetnik Henrik Tuma je imel deset otrok, denimo šesti Boris Tuma je bil eden najmlajših doktorjev prava na ljubljanski univerzi. Janez Vajkard

Število splavov po podatkih Inštituta za varovanje zdravja: 2001

7 799

2002

7 327

2003

6 873

2004

6 403

2005

5 851

2006

5 632

2007

5 176

2008

4 946

2009

4 653

PRO maj 2012

Valvasor je imel 16 bratov in sester. Igralec Gregor Čušin (sam je bil v družini rojen kot peti, najmlajši otrok) ima šest otrok. Operni pevec Anton Šubelj je bil rojen kot deseti otrok, glasbenika Lojze Slak in Slavko Avsenik sta bila oba četrta v družini, general Rudolf Maister pa tretji otrok. Wolfgang Amadeus Mozart se je rodil kot sedmi od desetih otrok. Košarkar Michael Jordan je četrti od petih otrok. Pri vseh naštetih in še mnogih drugih, katerih zgodb niti ne poznamo, se matere in očetje niso odločili za splav. Življenju so rekli da, čeprav so vedeli, da morda ne bo rožnato. Rodil se je otrok, čeprav so morda drugi to odsvetovali, čeprav so zdravstveni razlogi govorili nasprotno, čeprav razmere v družini niso bile najbolj prijazne. A zavedali so se (morda ne ravno vsi starši zgoraj naštetih, nekateri pa zagotovo), da otrok ni samo naš. Da je tudi od Boga. In da ima morda On z njim posebne načrte. Na spletu sem našla enega od zapisov mladega dekleta, ki bi prav tako, če bi mama upoštevala nasvete, tega sveta nikoli ne ugledalo. „Moja mama je dobila za vsakega otroka napotnico za splav. Za prvega zato, ker je bila še študentka. Za drugega zato, ker je bila še vedno študentka in je enega otroka že imela. Za tretjega zato, ker je imela službo, ki je ogrožala zdravje otroka, in bi bil lahko prizadet, imela je pa že dva zdrava otroka. Zame pa zato, ker je bila stara že 40 let in naj bi se jaz rodila prizadeta … Kljub temu nas je hvala Bogu vse obdržala in smo vsi normalni in zdravi.“

V Sloveniji je danes 663.000 mater: polovica jih je starejših od 53 let in številne med njimi so že babice; le 5 odstotkov mater je starih manj kot 30 let. Več kot polovica je takih, ki so rodile po dva otroka (med materami v starosti od 41 do 69 let vsaka druga); malo več kot četrtina (27 %) je takih, ki so rodile po enega otroka; tri otroke je rodila skoraj vsaka sedma mama; štiri ali več otrok je rodila vsaka sedemnajsta mama. Med 90-letnimi materami je na primer rodila štiri ali več otrok vsaka peta, med 70-letnimi vsaka dvanajsta, med 50-letnimi materami pa vsaka trideseta. (vir: Statistični urad RS)

PRO maj 2012

P. dr. Tadej Strehovec: „V zadnjih 30 letih je bilo rojenih približno 570.000 otrok, hkrati pa je bilo narejenih približno 400.000 kirurških splavov. Bog nam je podaril veliko število otrok, samo mi kot družba nismo zmogli toliko ljubezni, da bi tem otrokom omogočili preživetje. Slovenija je po rodnosti na repu Evropske unije.“

Oddaje Za življenje so z različnimi sogovo rniki na sporedu vsako soboto dopoldne ob 11. uri

V tem življenju smo pripravljeni sprejeti marsikatere izzive, celo plačujemo za adrenalin v tematskih parkih, navdušujemo se za številne športe, v katerih tvegamo življenje, žrtvujemo se na delovnih mestih, od koder mnogi hodijo domov le še zatisnit oči. A ko je treba prevzeti tveganje za novo življenje, marsikdo poklekne. Boji se izgube svoje svobode, svojega prostega časa, boji se dela, ki ga s seboj prinese otrok. In boji se rezultata. Otrok namreč ne čaka kot teniški lopar, da ga boš vzel v roke. Otrok ve, kdaj čaka zaman. Otrok ve, ali je ljubljen ali ne. Ali je dobil poljub na lice kar tako, brez ljubezni, ali je objem le pokroviteljska gesta, ki ima zastaralni rok, ali pa je izraz nečesa globljega. Ali smo torej pripravljeni otrokom dati sebe? Svoj čas? Ali pa mu bomo raje (tako ali drugače) zaprli pot v ta svet, ker tega podviga ne zmoremo? Pa ga res ne? Æ

Bili so naši gostje Milada Kalezić, igralka: „Trgovci so mojstri in jaz pravim, da so nam pokradli vse praznike. Ampak moje osnovno občutje je, da se temu lahko upremo. Ko je praznik, vstopamo še v nek časovni tempelj, takrat so stvari močnejše, Bog nam jih podarja. To so dnevi še večje milosti in povabila, da ostanemo z Njim.“ Borut Gartner, režiser Škofjeloškega pasijona: „Ena izmed lepot pasijona 2009 je prostovoljstvo. Vedno pravim, da je najbolje, da pasijon ne prinese dobička, če pa ga, naj gre v dobrodelne namene.“ Rudi Vouk, koroški odvetnik in zagovornik pravic slovenske manjšine: „Slovenija mora biti najprej sama uspešna in atraktivna, potem bodo tudi Nemci z drugačnimi očmi gledali na Slovenijo. Veliko pomagate, da ste samozavestni, ko pridete na Koroško. Slovenščina je na Koroškem doma. Tako kot se je večina celovških trgovcev navadila, da Italijanom odgovarja v italijanščini, bi se navadili tudi slovenščine.“ Dr. Viljem Ščuka, šolski zdravnik, psihoterapevt in predavatelj: „Otrok ni samo bitje, ki naj ima veliko znanja, ampak je predvsem osebnost. Oblikovanje osebnosti ima zame kot zdravnika in nevrofiziologa prednost pred oblikovanjem znanja. Kajti če hočemo otroku dati znanje, ga moramo najprej oblikovati kot osebnost, šele potem bo motiviran za znanje, ga bo dobesedno požiral.“ Japec Jakopin, podjetnik in oblikovalec: „V Sloveniji bomo morali spremeniti pogled na to, kaj zmore človek, ki je star 50 let ali več. Ker pri tej starosti je človek mlad, je izredno sposoben, ima stvari, ki jih mlad človek nima. Mladi imajo energijo in veselje, ti imajo pa modrost, to dvoje je dobro uravnotežiti. V vse „teame“ po svetu dajo enega starejšega in več mladih.“ Oskar Kogoj, umetnik: „Vsak mora narediti, kar mora, da za seboj pusti kaj dobrega. Slovenski narod je izredno zanimiv, antičen, z dolgo tradicijo. Imamo možnost za obnovitev. Našli bomo pot naprej, poiskati moramo samo luč. Svetloba je tu, uporabljajmo jo. Franc Obran, kmet: „Vzemimo kilogram belega kruha. Kmet, mlinar in pek dobimo 30 odstotkov, od cene kruha, ki je 2.14 evra. Sedemdeset centov dobimo mi, ostalo dobi trgovec. Kje je tu logika?“ Peter Vrisk, predsednik Zadružne zveze Slovenije: „V družini, pa tudi v domači župniji, z župnikom, sem spoznal, kaj je pomembno v življenju. Danes se zavedam, kaj je v meni pustila ta vzgoja. Naučil sem se govoriti, nastopati, ceniti prave vrednote in življenje. Verjamem, da je trdo delo na kmetiji od nekdaj držalo slovenskega človeka pokonci. Česar si nisem zaslužil, tega ne morem imeti.“

Oddaja Naš gost je na sporedu Radia Ognjišče vsako soboto ob 18.30. 12

PRO maj 2012

Predrami se, človek! • Gloria, 10. marec 2012 • Ni, ni več Božjega duha med ljudmi. Človek zgublja se v teminah srca, prikritega zla, brez upanja. Življenje kliče na pomoč, a vest molči. Svet potrebuje svetega Frančiška spet, a če danes bos bi stopil med nas, povzdignil bi glas in vest budil in da volkove v nas bi ukrotil, bi nam zavpil: Predrami se, človek, predrami se, človek, predrami se, človek, človek, ki spiš! Predrami se, predrami se, predrami se, človek, ki spiš! Človek, svet je nor in potrebuje te ... ... predrami se!

•

PRO maj 2012

Predrami se, človek, ki spiš! Piše: Alen Salihović

"Predrami se, človek, ki spiš!" je geslo, ob katerem smo se ustavljali v letošnjem radijskem misijonu, ki je potekal od nedelje, 25., do sobote, 31. marca 2012. Začeli smo ga s slovesno mašo v frančiškanski cerkvi Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani, med katero je imel misijonski nagovor tamkajšnji župnik p. Pavle Jakop. V pridigi je dejal, da Marija tudi danes stopa pred nas s tožbo zaradi porušenja njene hiše in z naročilom, naj ne bežimo, ampak naj popravimo Cerkev v svojem srcu in domovini ter jo dvignemo iz ruševin.

vod v sedmi radijski misijon je bila maša v frančiškanski cerkvi na Tromostovju. Slovesno somaševanje je vodil župnik p. Pavle Jakop, ki je v nagovoru po evangeliju dejal, da Marija tudi danes stopa pred nas s tožbo zaradi porušenja njene hiše in z naročilom, naj ne bežimo, ampak popravimo Cerkev v svojem srcu in domovini ter jo dvignemo iz ruševin. Župnik Jakop je še dodal, da se moramo zatekati k Mariji, da bo, tako kot pred 500 leti v Strunjanu, tudi nam prižgala luč upanja in zaupanja, „luč za naš jutrišnji dan, da se ne bomo utapljali v kolektivni žalosti“. Božjo mater je še prosil: „Prižgi luč našim mladim, da ne bodo blodili v temi črnogledosti in ne bežali v zasvojenost z drogo in izživljanjem. Prižgi luč našim duhovnim in državnim voditeljem, da bodo iskali in si prizadevali za dobro nas vseh in preganjali krivice med nami. Prižgi luč našim delavcem, šolarjem in umetnikom, da si bodo segli v roke in skupaj ustvarjali možnosti za življenje vseh.“

Pri strunjanski Mariji smo se zbrali ob sklepu radijskega misijona. Slovesno somaševanje je vodil koprski pomožni škof Jurij Bizjak. Dejal je, da so bratje frančiškani z misijonom dramili in prebujali vse Božje ljudstvo po naši deželi in preko meja. „Govorili so nam o Bogu in o Cerkvi, o naši družbi in naših družinah. S svojimi klici so bodrili in krepili naše kreposti, našo vero, naše upanje in našo ljubezen. Pozivali so nas k modrosti in pravičnosti, k srčnosti in zmernosti. V imenu Slovenske škofovske konference se prisrčno zahvaljujem bratom frančiškanom, ki so radijski misijon pripravili in vodili. Hiši Radia Ognjišče, ki je misijonu dala zvok in krila, vsem spovednikom in drugim podpornikom, ki so delo misijonarjev podpirali z molitvijo in dobrimi deli ter postom. Molitev, dobrodelnost in post so najboljše gorivo za duhovni napredek vsakogar in vsake družine, vsake krajevne Cerkve in celotne družbe,“ je povedal škof Bizjak. Slovesne maše v Strunjanu se je ob sklepu misijona udeležil tudi apostolski nuncij v Sloveniji msgr. Juliusz Janusz. Pri oltarju sta se škofu Juriju pridružila še rektor strunjanskega svetišča župnik p. Niko Žvokelj in direktor Ognjišča msgr. Franc Bole. Ta se je ob sklepu zahvalil frančiškanom, vsem misijonarjem in sodelavcem ter tudi poslušalcem, ki so misijon spremljali. Posebej pa se je zahvalil Mariji, „ki je Kraljica našega misijona in tudi našega Radia Ognjišče. Svet se spreminja in postaja drugačen. Izkoristiti moramo vse možnosti, ki nam jih daje sodobna tehnologija, da lahko tudi na ta način, preko radijskih valov, oznanjamo Božjo besedo, oznanjajmo Kristusa in slavo Device Marije." Æ

Posnetke letošnjega in vseh preteklih radijskih misijonov najdete na spletni strani radio.ognjisce.si

PRO maj 2012

Misijonarji so povedali P. Marjan Čuden: „Kot duhovnik nimam pravice ocenjevati ljudi, koliko verujejo in kako močna je njihova vera, a vendar je eden od zunanjih pokazateljev moči in pristnosti vere prav odnos do drugih ljudi. Zelo nerodno je, če slišimo nekoga govoriti o ljubezni in o tem, kako je Bog dober, ob tem pa vidimo njegov trd ali celo grob odnos do ljudi. To enostavno ne gre skupaj. Zato kličem: Predrami se, človek, ki spiš!“ P. Pepi Lebreht: „Kaj pa je to resničnost? Nekaj, kar se nam le zdi, da vidimo ... Kdo so vizionarji, preroki? Tisti optimisti, ki vidijo čez, dlje ... Vir veselja in optimizma pri svetem Frančišku je bila poleg ljubezni do Kristusa in človeka še notranja svoboda. Človek, ki ni navezan na stvari, je notranje izredno svoboden. Ne more ga kar tako premamiti kakšna lepota ali bogastvo tega sveta. Iz svobode, notranje svobode bivanja prihajata optimizem in veselje.“

P. Marjan Čuk: „Cerkev je potrebovala veliko časa, da je iz duhovnega reševanja problema prišla do dejstva, da tukaj ni debate. Človek, ki je pedofil, ne sme biti duhovnik.“

P. Niko Žvokelj: „Široka je pot, ki vodi v pogubo, pot h Kristusu pa je strma in zanjo je potreben določen napor. Če se človek za to pot do Kristusa odloči, mu moramo pri tem pomagati tudi njegovi učenci, kristjani. Žal tega velikokrat ne storimo in zgodi se, da se sami postavimo v vlogo vratarja, ki nekomu brani vstopiti v Cerkev h Kristusu.“ P. Mari Osredkar: „Bistvo Božjega odrešenja človeka je v tem, da je Bog postal človek do zadnje podrobnosti, enak celo do take podrobnosti, da se je rodil, kakor vsak izmed nas, in je sprejel trpljenje in smrt, kakor vsak izmed nas.“

P. Miran Špelič: „Pri tem, kdo je merilo dobrega in slabega, ne gre zgolj za omejevanje ali preizkušanje človeka, zatiranje, jemanje svobode, ampak je v ozadju globlje sporočilo. Gre za drevo spoznanja, kar pomeni, da se človek sam odloča, kaj je dobro, postavi merilo dobrega in slabega.“

P. Stane Zore: „Biti brez čuta za greh pomeni biti brez čuta za svetost. Biti brez čuta za greh, ne razpoznati med dobrim in slabim, bi skoraj rekel, da pomeni ubiti v sebi človeka, človeškost. To je tisto, kar hudobi duh želi doseči v nas, ker potem te ima v svojih rekah: ne potrebuješ več milosti usmiljenja, Boga, življenje se vrti okrog tebe samega, kakor farizej. To pomeni tudi biti mrtev, ker nisi več v odnosu, naše življenje pa je nenehen odnos.“

PRO maj 2012

www.sam.si

SAM JARŠE

Galerija kopalnic in lesa

tel.: 01/72 98 800 fax: 01/72 98 832

Kopalnica je epicenter našega bivanja. Od jutranjega vrveža do večerne sprostitve. Keramične ploščice sanitarna keramika kopalniško pohištvo kopalniški dodatki notranja vrata kljuke gotovi parketi laminati zunanje talne obloge tapete.

Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje

Idea

Marazzi Španija

ABK

Feeling

Contemporanea

Stenska ploščica 33x90 cm

Stenska ploščica 20x50 cm

Tapete, fototapete in nalepke

Dolce Vita Stenska ploščica 20x40 cm. Nov kopalniški kult je keramika! Ploščice, ki pobožajo poglede in podplate.

EKSKLUZIVNI TROSLOJNI PARKETI

Solidfloor new classics

Z izbiro zanimivih vzorcev lahko spremenimo naš prostor v prijeten in topel dom. Lahek način namestitve in odstranjevanja.

Hrast St. Andrews

Hrast Galway

Hrast Lousanne

Pred jesenskimi predsedniškimi volitvami

Piše: Sebastjan Erlah

Volivke in volivci bomo jeseni izbirali novega predsednika države. Če na tem mestu pride do spremembe, bo to že četrti predsednik v samostojni Sloveniji. O tem, kakšni so bili pretekli mandati, kaj lahko pričakujemo od letošnje predvolilne kampanje in kakšne pozitivne lastnosti mora imeti predsednik države, smo se pogovarjali s publicistom in analitikom dr. Alešem Mavrom.

Jeseni so pred nami predsedniške volitve. Kako se spominjate preteklih predsedniških mandatov v samostojni Sloveniji, še posebej aktualnega mandata? Kaj bi poudarili kot pozitivno v vseh mandatih? Na pretekle mandate nimam preveč dobrih spominov. Še najboljšo oceno bi dal prvi polovici mandata Janeza Drnovška. Kot izrazito negativno bi izpostavil za številna srednjeevropska okolja značilno napačno pojmovanje predsedniške funkcije tako med volivci kot med njenimi nosilci. Zaradi njega imajo predsedniki kar naprej občutek, da morajo posegati tudi v najobrobnejša dnevnopolitična vprašanja. Pod predsednikom Türkom, ki se namesto da bi bil predsednik vseh, trudi predvsem ugajati ozkim skupinam, ki jim po svojem mnenju dolguje položaj, je tak razvoj doživel tragikomični vrhunec. Pozitivnih točk je bilo sorazmerno malo, povezane so v glavnem z dobrimi potezami na mednarodnem parketu, pa tudi s tem, da sta Drnovšek in Türk relativno brez težav "kohabitirala" z vladami drugačne barve.

107. člen Ustave Republike Slovenije Pristojnosti predsednika republike Predsednik republike: - razpisuje volitve v državni zbor; - razglaša zakone; - imenuje državne funkcionarje, kadar je to določeno z zakonom; - postavlja in odpoklicuje veleposlanike in poslanike republike in sprejema poverilna pisma tujih diplomatskih predstavnikov; - izdaja listine o ratifikaciji; - odloča o pomilostitvah; - podeljuje odlikovanja in častne naslove; - opravlja druge zadeve, določene s to ustavo.

Kaj lahko pričakujemo od letošnje volilne kampanje? Glede na to, da predsedniške volitve, če Pahor ne bo kandidiral, ne bodo pretirano napete, ne pričakujem hudo zanimive kampanje. Verjetno bodo glavna obstreljevanja med SDS in predsednikom Türkom. Kakšen mandat čaka bodočega predsednika države glede na hudo finančno-gospodarsko krizo v državi? Kriza po mojem ne bo bistveno vplivala na predsednikovo delo, ker ga ljudje, čeprav od njega pričakujemo poseganje v politiko, vidijo kot privzdignjenega nad "pokvarjeno" politično kasto. To kajpak povzroča nesporazume, ker lahko predsednik govori praktično kar koli, ljudje pa ga ne štejejo odgovornega za nič. Kakšne pozitivne lastnosti bi moral imeti predsednik države? Predsednik bi moral spremeniti pojmovanje in podobo predsedniške funkcije in se približati vzorcem iz westminstrskega sistema. Predvsem bi se moral bolj truditi biti državni poglavar vseh državljanov, ne pa, da vedno predstavlja le njihov del. To pomeni manj posegov v dnevno politiko, vendar več res tehtnih. Æ 109. člen Ustave Republike Slovenije Odgovornost predsednika republike Če predsednik republike pri opravljanju svoje funkcije krši ustavo ali huje krši zakon, ga državni zbor lahko obtoži pred ustavnim sodiščem. Le-to ugotovi utemeljenost obtožbe ali obtoženega oprosti, z dvotretjinsko večino glasov vseh sodnikov pa lahko odloči o odvzemu funkcije. Potem ko ustavno sodišče dobi sklep državnega zbora o obtožbi, lahko odloči, da predsednik republike do odločitve o obtožbi začasno ne more opravljati svoje funkcije.

Na zahtevo državnega zbora mora predsednik republike izreči mnenje o posameznem vprašanju.

PRO maj 2012

Osvobodimo se bremen preteklosti, da bomo živeli za prihodnost Piše: Alen Salihović

Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani, založba Družina in Radio Ognjišče smo v marcu organizirali sklop šestih okroglih miz o spravi na temo Osvobodimo se bremen preteklosti, da bomo živeli za prihodnost. Na njej so poznavalci, bilo jih je več kot 20, osvetlili spravo kot medosebni, medsosedski in narodni proces. Na prvi okrogli mizi v Laškem so gostje zgodovinar Jože Dežman, profesor dr. Drago K. Ocvirk in filozof dr. Bojan Žalec spregovorili na temo Pokopljimo mrtve in se spoprimimo s krizo. Predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman je v Laškem opozoril na grozote, ki so se dogajale v neposredni bližini Laškega ter dodal, da to, „da smo danes tukaj, pomeni, da smo prišli do točke, ko se lahko o tem spregovori. Tudi to, da smo vstopili v Hudo jamo, je dokaz, da smo ob vseh spopadih, ki ob Hudi jami še potekajo, prišli do točke, kjer mi s hladom znanosti lahko tem zakopanim žrtvam vrnemo njihovo dostojanstvo in njihovo zgodbo. Te žrtve nam preprosto govorijo o tem, kaj so naredili z njimi, in na ta način obtožujejo storilce, ki bežijo pred roko pravice, in tudi to je temeljni premik. Sprava ni prav blizu resnici in pravici!“ Profesor dr. Drago Ocvirk pa trdi, da bi morali spravo obravnavati celostno, začeti pa bi jo morali pri človeku kot posamezniku. „Ideologija, tudi religijska, je lahko več vredna kot posameznik in poznamo 20. stoletje, za katerega pravijo, da je bilo stoletje totalitarnih ideologij. Fašisti, nacisti, komunisti so človeka podrejali ideološkim ciljem,“ je dejal Ocvirk. 18

Na drugi okrogli mizi v župnijski dvorani cerkve Kristusa Odrešenika v Novi Gorici so sodelovali zgodovinar dr. Stane Granda, zgodovinar in novinar Jože Možina, filozof dr. Bojan Žalec, mlada raziskovalka Ana Martinjak Ratej, moralni teolog dr. Tadej Strehovec in duhovnik Gašper Rudolf. „Predpogoj sprave je spoznanje resnice,“ je dejal novinar in zgodovinar Jože Možina. „Človeško in materialno pohabljenost, ki smo jo doživeli s komunizmom, je potrebno najprej spoznati in poimenovati v vseh razsežnostih. Predpogoj vsega, tudi sprave, je védenje, šele potem lahko sledi vrednotenje, obžalovanje, odpuščanje in priznanje,“ poudarja Možina. Filozof dr. Bojan Žalec je dejal, da je sprava dosežena takrat, ko ranjene ali poškodovane odnose med posamezniki ali skupinami, ki jih je povzročila krivica, nadomestimo ali popravimo tako, da ne ovirajo več vzpostavitve ali gojenja pozitivnega odnosa. „Namen sprave je ustvariti pogoje in okolje, v katerih bomo odstranili ovire, ki so posledica krivice in ki blokirajo pozitivne odnose,“ trdi Žalec. Zgodovinar dr. Stane Granda, ki je v Novi Gorici spomnil na tragedije in na dolgoletno prepoved govorjenja o dogodkih, ki so se dogajali med in po drugi svetovni vojni, pa je povedal, da ga povojno trpljenje posameznikov sili k temu, da se aktivno vključi v razpravo o teh vprašanjih.

PRO maj 2012

Na tretji okrogli mizi v Kranju so na temo Umijmo spomin in postanimo solidarni ljudje spregovorili dr. Katarina Kompan Erzar, dr. Tamara Griesser Pečar, mag. Andreja Valič Zver, dr. Janez Juhant in dr. Vojko Strahovnik. Govorniki so se strinjali, da se proces narodne sprave najprej začne pri nas samih. „Za spravo sta potrebni dve strani: žrtve in njeni bližnji – ti morajo biti pripravljeni odpustiti. To pa ne pomeni pozabiti,“ je dejala Griesser Pečarjeva in dodala, da mora biti zločinec, ki se svojih dejanj res sramuje in jih obžaluje, to pripravljen tudi priznati. „Tam kjer ljudje pozabimo na svojo osnovno človeško ranljivost in omejenost, tam prihaja do večjih ali manjših konfliktov oz. sporov, ki jih ne znamo rešiti drugače, kot da drug drugega trpinčimo in si povzročamo gorje in se med seboj celo pobijamo,“ pa je v Kranju dejal profesor Janez Juhant. Zgodovinarka mag. Andreja Valič Zver je posebej poudarila delovanje pravne države, ki je ključno za spravo. Omenila je tudi pravico do poprave krivic. Po njenem je raziskovanje zgodovine pomembno zato, da se stvari, ki so nam grozile v dvajsetem stoletju, ne bi več ponavljale. Na okrogli mizi v Slovenj Gradcu so sodelovali nekdanja generalna državna tožilka Barbara Brezigar ter profesorji na Teološki fakulteti v Ljubljani filozof dr. Janez Juhant, filozof in sociolog dr. Robert Petkovšek ter teolog p. dr. Mari Osredkar. V spravnem procesu, ki ga potrebuje naš narod, so postavili v ospredje mlade. Bremen preteklosti se morajo osvoboditi tudi mladi, da bi lahko neovirano oblikovali osebno prihodnost in prihodnost naroda. Barbara Brezigar je prepričana, da moramo veliko pogosteje deliti naše misli. Problem pa je v tem, da je ozračje, v katerem smo, zastrupljeno z manipulacijami in številnimi izkrivljanji. Zato je vedno težje vedeti, kaj je prav in kaj ne. Po njenem mnenju je naloga države, da ustvari pogoje, v kateri bo družba zaživela v polnosti. Poskrbeti mora za uravnotežen medijski prostor, dati vsakemu možnost za besedo. „Politiki bi morali skrbeti za pomirjanje strasti, ne pa da vztrajajo pri delitvah in s tem prispevajo k temu, da se razklanost v narodu nadaljuje. Pri nas se je razkrivanje zločinov lahko začelo šele z demokracijo, s petdesetletno zamudo,“ je dejala. V Gornji Radgoni, kjer je bila peta okrogla miza, so gostje razpravljali na temo: Smo Slovenci, osvobojeni od preteklosti, sposobni sodelovati? S svojimi prispevki so nastopili akademik dr. Jože Trontelj, prof. dr. Stanko Gerjolj, pravnik dr. Stanislav Slatinek in prof. dr. Drago Ocvirk.

PRO maj 2012

Dr. Jože Trontelj je kot prvi govornik poudaril, da je potrebno očiščenje. „Hudodelstvo, ki smo mu bili priča med in po drugi svetovni vojni je povzročilo toliko gorja in smrti, da je bilo dovolj za stoletje, morda celo več. Groza še ni pozabljena. Ni je prekril plaz sočutja, ni poravnave.“ Če zavržemo etične standarde, to po mnenju dr. Trontlja ne pomeni nič drugega kot postopen razpad človeške družbe. „Videli smo, kaj pomeni zob za zob, glavo za glavo, kaj so na Slovenskem prinesle likvidacije pravih in namišljenih nasprotnikov, kaj povojne likvidacije, ki so napolnile brezna, jaške in rove. Skupni imenovalec je bilo maščevanje, naposled v imenu države in ljudstva.“

Zadnja okrogla miza z naslovom Osvobodimo se bremen preteklosti, da bomo živeli za prihodnost je bila v župnijski dvorani v Kočevju. Zgodovinarka mag. Andreja Valič Zver, profesor dr. Janez Juhant in doktor znanosti Tomaž Erzar so se strinjali, da je sprava nujno potrebna, vendar so koraki do nje precej težki. Dr. Tomaž Erzar je opozoril na zamolčanost pobojev in krivic, ki so se dogajale med vojno in po njej. „Neizjokane bolečine in solze naših staršev se preselijo v naša srca. Otrok nima drugačne želje kot videti srečne in zadovoljne starše. Če so ti starši travmirani, če so zaskrbljeni, če so pretirano sumničavi, bo ta otrok postal njihov varuh in branitelj,“ je opozoril Erzar. Prepričan je, da dokler se s preteklostjo ne soočimo, ne moremo mirno živeti naprej. „Naš cilj bi bil, kako osvoboditi tako starejšo generacijo in ji omogočiti žalovanje za izgubami, ji omogočiti, da poišče v teh izgubah, kakor je to včasih nemogoče in zelo težko, nek pomen. To je zoprno in nehvaležno breme.“ Æ

Video in audio posnetke okroglih miz najdete na spletni strani radio.ognjisce.si in video.ognjisce.si

STRAN 20 OGLAS - DBS

V Deželni banki Slovenije smo pripravili POSEBNO PONUDBO ZA KMETOVALCE! Ugodni gotovinski in namenski krediti z dobo vraèanja od 3 mesecev do 20 let za: • osnovno

dejavnost, • izgradnjo gospodarskih objektov, • nakup mehanizacije, • nakup osnovne èrede, • razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetiji ...

in krediti za nakup kmetijskih zemljišè z dobo vraèanja do 30 let! Nudimo tudi ugodne sezonske kredite, in sicer: • setvene/trgatvene/žetvene

kredite

z dobo vraèanja do 6 ali do 12 mesecev in • kredite

za vzrejo govedi in drobnice

z dobo vraèanja do 18 mesecev.

Veè informacij v poslovalnicah Deželne banke Slovenije in na www.dbs.si.

Komentirali so Filozof dr. Janez Juhant: Ob reformah in stiskah se bomo morali učiti ne le deliti in bolj razumno uporabljati, kar imamo, pač pa tudi bolj čutiti drug z drugim. Če se še kje razmetava (npr. v kanti v vasi je sosed odkril trinajst hlebov kruha, ki so potem k sreči romali h kravam drugega soseda), potem je to tudi vprašanje srca, kajti srčna povezanost je iznajdljiva. Voditelj Blaž Lesnik: Novinarji morajo biti svobodni, kar pomeni tudi, da delajo v skladu s svojo vestjo. V okrožnici Sijaj resnice blaženi papež Janez Pavel II. piše: „Da bi človek imel dobro vest, mora seveda iskati resnico in mora soditi po tej resnici. Kakor pravi apostol Pavel, mora vest razsvetljevati Sveti Duh, biti mora „čista“, ne sme zvijačno pačiti božje besede, ampak mora jasno oznanjati resnico.“ Nekdanji poslanec Franci Feltrin: Sestradani in depresivni delavci iz propadlih in propadajočih gospodarskih družb bi težko kričali s praznimi želodci in vzklikali sramotilna gesla do delodajalcev. Pri državnih uslužbencih je to čisto drugače – a ne pri vseh, saj ne gre posploševati. Toda vodilni in najglasnejši pri stavki so siti in jih ne skrbi jutrišnji dan. Novinarka Urška Hrast: Praznik je nekaj, kar povprečen dan dvigne na višji nivo, kajne? In kaj je takega v 2. januarju in 2. maju, kar bi morali poveličevati in praznovati? Kolumnist Časnika.si Matej Kovač: Primanjkljaj se lahko zmanjša na tri načine: s krčenjem izdatkov, s povečanjem prilivov ter z višjo gospodarsko rastjo pod pogojem, da prilivi v proračun rastejo hitreje kot izdatki. Od vseh treh načinov je krčenje izdatkov edini način, ki je povsem v domeni vlade in kjer je možno učinek ukrepov verodostojno napovedati. PRO maj 2012

Voditeljica Mateja Feltrin Novljan: Saj veste, na bolje gremo lahko, na slabše težko. A če boste dober zgled, draga vlada, tudi nam ne bo težko. Samo to vas prosim, začnite pri sebi – mi že varčujemo in bomo še. Sodelavka na Socialni akademiji Mojca Perat: V naših najbolj intimnih in osebnih življenjih nismo le nedejavne priče svoje dobe, njeni mučeniki, temveč tudi njeni gradniki, ustvarjalci. Ustvarjamo lastno dobo. Borimo se za lastne vrednote. Zdaj ni čas, da smo mlačni. Da bi živeli svoje življenje v polnosti in dejavno, moramo biti v prvi vrsti zvesti svojim vrednotam. Novinar Tone Gorjup: France Tomšič - pobudnik znamenite stavke v Litostroju decembra 1997 - je pokazal, da je bistvo sindikalizma nekje drugje. Pri nas se zdi, da imamo še vedno sindikate, ki razmišljajo v duhu Čebin, in druge, ki so prisotni tam, kjer je potrebno. Sodelavka koprske Karitas Jožica Ličen: Jasno je, ljudje na sončni strani Alp potrebujemo demokracijo, poti nazaj ni, potrebujemo levo in desno opcijo, ki si morata gledati pod prste in uresničevati to, kar sta svojim volivcem obljubili. Povedati jima moramo, da sta v službi naroda in naj se tako tudi obnašata, predvsem pa, da bosta dajali odgovor za dobro in slabo oni sami in ne strici iz ozadja. Voditelj Robert Božič: Prebuja se tudi laična javnost. Vse bolj je čutiti, da se vendarle kažejo prvi premiki pri potrošnikih, ki na trgovskih policah vedno večjo pozornost namenjajo hrani, pridelani doma, v Sloveniji.

Naš komentar, komentar Časnika.si in Komentar tedna ob torkih, sredah in petkih ob 14.45. 21

Pred nami so jubilejne desete počitnice z Radiem Ognjišče Piše: Urša Sešek

Ko ustvarjamo radijski program, je ponavadi voditelj zaprt v studiu, sam. Poslušalcev ne vidi, le čuti jih lahko. Zato so Radijske počitnice poseben blagoslov – takrat imamo radijci stik s poslušalci, po druženju in pogovorih vidimo, kako razmišljajo, kaj jih zanima, kaj spremljajo na radiu, česa ne marajo … Tako si lahko voditelj predstavlja, koga ima na drugi strani radijskega sprejemnika, in oblikuje program, ki je še bolj poslušalcu pisan na kožo.

Radijci o počitnicah Si predstavljate, da doma prav mirno poslušate radio in slišite javljanje počitniške družbe s poti proti morju? V trenutku zavpijete: "Joj, moral bi biti zraven! Plačal sem ..." Veste, tudi tu drži, da je vsaka stvar za nekaj dobra. Lani sta zvesti poslušalki zgodbo, ki se je začela tako, nadaljevali na letališču. Z jekleno ptico si veliko hitreje na cilju kot z avtobusom ... Imate radi akcijske filme? Ste si kdaj rekli: "Uf, vsaj za en dan bi bil rad James Bond." Saj gre, veste, le z nami bo treba na počitnice. Na poti skozi Srbijo smo imeli zagotovljeno policijsko spremstvo, prost pretok skozi cestninske postaje in zastražene mostove nad avtocesto. Res, da nismo mogli po svoji presoji na parkirišče in tja, kamor gre še cesar peš ... Pa nič ne de. Ste morda kdaj videli, da bi James Bond odšel na stranišče? Jure Sešek Radijske počitnice našim poslušalcem pomenijo veliko. Na avtobusu postanejo "ena družina." Ure skupne vožnje minejo v pesmi, predstavitvah, zgodbah, molitvi; kar imajo počitnikarji s seboj, delijo z drugimi potniki, in to povezuje. Najlepše je gledati tiste, ki sicer pride-

2003 Šibenik 7 avtobusov

jo na počitnice sami in spletejo vezi prijateljstva, ki se nadgrajujejo v pravo prijateljstvo. Razveselijo nas z darilci: kvačkane, pletene, zapisane, sladke pozornosti. Tako so v spominu še vedno lanski kvačkani nageljni, ki jih je počitnikarka naredila za vse radijske vodnike ter potnike v svojem avtobusu. Druga počitnikarka je nakvačkala desetko rožnega venca in jo prav tako namenila prav vsakemu na avtobusu. Če se zavedamo, koliko ur dela je v teh izdelkih, ki niso in nikoli ne bodo plačani, je moč razumeti, kaj počitnice resnično pomenijo! Lidija Zupanič Spoznavati poslušalke in poslušalce na radijskih počitnicah je nekaj izvrstnega. Kljub temu, da smo vpeti v delo, je tako druženje velik doprinos tako k mojemu kot k radijskemu delu. Sam sem vesel, da lahko poslušalce tudi nasmejem, najbolj s tem, ko povem, da sicer rad pojem, a je moj posluh bolj „švoh“. Potem pa? Jah, poslušajo me in skupaj preglasijo. Alen Salihović

2004 Hvar 10 avtobusov

PRO maj 2012

Vsako leto se ponavlja ista zgodba: radijski hodniki so polni raznih škatel in paketov, voditelji - počitnikarji zamišljenih pogledov hitijo iz studia v studio in pripravljajo oddaje, ki med njihovo odsotnostjo ne smejo manjkati, tehniki zbirajo potrebno opremo ter se nenehno sprašujejo, kaj le so še pozabili. Občasno pa vsi skupaj nekam izginejo. Seveda, sestanek pri Franciju in nato spet hitenje ... In potem pride tista noč, ko se hodniki spraznijo, vrvež mine in ostanemo sami. Kakšen mir! A prav kmalu je dolgčas in vsaka informacija o naših počitnikarjih je dobrodošla ter toplo sprejeta. Vsako javljanje naših počitnikarjev pa iz delovnega stola naredi udoben naslanjač, kjer ob zaprtih očeh besede iz zvočnika rišejo slike veselih počitnikarjev. In tako se iz dneva v dan prek radijskega programa, ki je prežet z duhom počitniških PROjevcev, veselimo, da se imajo nekateri še lepše kot mi. Izidor Šček

Na Radijske počitnice gremo prijatelji!

na 104,5 in ob radiu rasli, se starali, navezali stike, dobili prijatelje. Če nam je le čas dopuščal, smo se udeleževali srečanj PRO, zato odločitev za počitnice sploh ni bila vprašljiva. Rekli smo si: "A gremo?" In šli. Vsak gre lahko kamorkoli sam na počitnice, na počitnice radia Ognjišče pa gredo prijatelji. Doživetja so čisto drugačna od tistih, ko gremo sami z družino. Lepota je v tem, da kljub drugačnosti vsakega posameznika program združuje, razveseljuje, daje duhovne dimenzije in vsak najde nekaj zase. Jakob obožuje počitnice, v začetku smo bili redka družina z otrokom, zdaj pa jih je z nami vse več, Jakob je dobil nove prijatelje. Tudi daljše vožnje niso problem, ima privilegij, da ni veliko otrok na avtobusu in je zato deležen marsikatere pozornosti. Potem ni nikomur dolgčas? Tisti počitnikarji, ki nas poznajo, vedo, da se radi smejemo, pojemo, plešemo, smo precej glasni in tudi radi preberemo kakšno knjigo.

Zakaj greste kot mlada družina ravno z nami? No, nismo ravno mlada družina. Počitnikarji nas poznajo po našem najmlajšem sinu Jakobu, vendar naša družina šteje pet članov. Jernej in Matija sta že odrasla, imata svoje prijatelje in si že ustvarjata svoje življenje. Ko je radio Ognjišče začel oddajati, smo frekvence naravnali

Bi lahko izpostavila kakšne počitnice? Katere so se ti zdele najboljše? Vsake počitnice so zgodba zase. Ko listam albume s slikami, pomislim, koliko smo prepotovali, koliko mest in cerkva smo si ogledali, pridig poslušali, zabavnih večerov presmejali, pesmi zapeli, držav prevozili … naredila bi krivico, če bi izbrala ene izmed osmih odličnih. Zaznamovale nas bodo počitnice na Siciliji, kjer smo doživeli življenjsko izkušnjo in Bogu hvala, da se je končala dobro (op. p. Franci Gostiša je iz vode rešil utapljajočo se počitnikarko). Hvar je bil prvi in igriv, Novi Grad meni nov, Črna Gora razburljiva in ne lena, Španija temperamentna, Grčija presenetljiva, Bolgarija polna nasprotji, Primošten dalmatinski, Sicilija romantična …

2005 Novigrad 7 avtobusov

2006 Črna gora 10 avtobusov

Družina Gostiša iz Blatne Brezovice: mami Doris, oči Franci in 11 letni Jakob redko izpustijo priložnost za druženje s prijatelji Radia Ognjišče. Doris, kolikokrat ste že bili z nami? Letos bomo šli na Radijske počitnice devetič, nam je žal, da smo manjkali v Šibeniku.

PRO maj 2012

Največja prednost je duhovni del počitnic! Franci Trstenjak, glavni in odgovorni urednik Radia Ognjišče, je duša počitnic, saj koordinira njihovo vsebinsko in tehnično plat. Kot prizna, v začetku ni bil najbolj za počitnice ...

2007 Španija 14 avtobusov

Zakaj se sploh "gremo" počitnice, a ni naše osnovno poslanstvo radijski program? Tudi sam sem se podobno spraševal pred enajstimi leti, ko so prišli pred nas z idejo o radijskih počitnicah. Sprva sem bil nezaupljiv, a ko smo pod streho spravili prve počitnice v Šibeniku, sem spoznal, da je to velika dodana vrednost za program. Na počitnicah imamo ustvarjalci programa priložnost za pogovor s poslušalci, ki ti povedo veliko o našem programu, o tem, kar je dobro, in seveda tudi o tem, kaj je narobe in kaj si želijo. Gredo lahko na počitnice samo "izbranci" ali se lahko prijavi vsak? Je pomembno, če je PRO? Na radijske počitnice lahko gre vsak. Če kdo ni podporni član, je upanje, da postane, gotovo pa je izrednega pomena, da je naš poslušalec in hkrati naš promotor, ki dober glas o radiu širi naprej. Upamo in želimo si, da je tako. Kako izbiramo kraj počitnic? Kraj mora imeti dovolj velik hotel, žal se s tem lahko „pohvalijo“ le redki. Potem mora biti ob morju oz. vodi, mora biti primerno dostopen ... Seveda je pomembna cena, ki pa mora vsebovati kakovostno storitev. Predlagane kraje in hotele dovolj zgodaj pregledamo in se na osnovi ogleda in vseh podatkov odločimo, kaj bo najprimernejše.

2008 Grčija 12 avtobusov

PRO maj 2012

Že osmič gremo s Kompasom. Zakaj ravno z njimi? Če si z nekom zadovoljen, potem ga ne boš zamenjal. In tako se vsako leto znova in znova s Kompasom pogovarjamo in pogajamo v dobro naših počitnikarjev. Ne bo držalo, kar se kdaj sliši, da so najdražji. Poznajo naše načelo: za čim manj denarja čim več storitve (smeh). Radijci pripravljate razvedrilni program. Kako izberete sodelavce, ki gredo zraven in kako izberete program, ki je vedno nekaj posebnega? Sodelavci se prostovoljno javijo za udeležence na počitnicah in ko je ekipa znana, potem se skupaj dogovorimo za program. Seveda se dogovorimo tudi za program doma, saj radijski program živi s počitnicami. Bog je sodelavcem dal veliko talentov in le ti zelo pomagajo pri oblikovanju programa, ki je na koncu v veliko zadovoljstvo počitnikarjev.

2009 Bolgarija 15 avtobusov

PRO maj 2012

Uspešna zgodba Radia Plamen se je začela na počitnicah v Bolgariji. Nadaljevala se je v Sloveniji s 50 predstavami. Zakaj? Kar ne morem verjeti, kaj smo naredili v tem bolgarskem večeru. Toliko smeha v eni uri še nisem doživel. In potem smo skupno ugotovili, da bi bilo škoda, če ne bi Plamena ponovili še kje. In tako je prišlo do gostovanj po krajih. Na eni strani smo ljudem prinašali dobro voljo in zdrav humor, po drugi strani pa se je predstavljal Radio Ognjišče. Kakšen zanimiv dogodek, anekdota? Zanimiv je bil zdravstveni pregled na meji med Bolgarijo in Srbijo. V tistem času je bila na pohodu ptičja gripa. Vsi smo morali iz avtobusa, se postaviti v vrsto in mimo nas se je sprehodil zdravnik, ki pa je bolj spominjal na mesarja v beli halji, in po mimohodu je ugotovil, da smo zdravi. Na ta račun je bilo veliko smeha do Slovenije.

Nadaljevanje na 42. strani. →

2012 Španija 14 avtobusov Prihajamo ...

2010 Primošten 14 avtobusov

→

Zakaj mislite, da so mesta tako hitro zasedena? Najbrž je uspeh v dobro pripravljenih počitnicah od začetka do konca, da poskrbimo za veliko več stvari, ki jih sicer dobimo pri turističnih aranžmajih. Gotovo je ena izmed največjih prednosti prav duhovni del. Vsako leto se potrjuje, kako pomembno je, da je na počitnicah sveta maša in kako lepa so naša bogoslužja. Dvomim, da je kje lepše in bogatejše ljudsko petje kot ravno pri teh počitniških svetih mašah. In če se o vsem tem širi dober glas, potem kandidati komaj čakajo, da se lahko prijavijo.

2011 Sicilija 12 avtobusov

Romanje po krščanskih stopinjah Indije od 4. do 14. februarja 2012 Piše: msgr. Franci Trstenjak

Skupina 26 romarjev, od teh tudi vodnica Ksenija v imenu agencije Trud in avtor zapisa, se je podala na pot, ki je mnogim Evropejcem blizu zaradi raznolike indijske kulture, duhovnosti, prehrane in običajev. A ta naša pot je bila skupna z drugimi le v tem, da smo poleteli do Indije, do druge največje države na svetu po številu prebivalcev (več kot milijarda in 200 milijonov jih je), tam pa smo v prvi vrsti iskali krščanske stopinje. Seme krščanstva je v Indiji posejal apostol Tomaž, sveti Frančišek Ksaver je poskrbel za močno utrditev in razširitev, na sebi lasten način pa je za vero v Jezusa pričala s svojim poslanstvom blažena Mati Terezija. In ti trije velikani krščanske vere na indijskih tleh so bili naš cilj, saj smo obiskali njihove grobove, kamor se zgrinjajo množice romarjev. In za nas veliko presenečenje: ne le katoličani, ampak tudi hindujci, ki so večinsko prebivalstvo, in predstavniki drugih indijskih religij.

Del reliefa v Mahabalipur-Amu

rva postaja romanja (5. 2.) je bila Kalkuta oz. Kolkata, nekdaj indijska prestolnica, danes mesto kulture in fakultet, hkrati pa mesto bede in revščine. In prav najbolj ubogim med ubogimi je svoje življenjske moči posvetila blažena Mati Terezija, ki ni poskušala spreminjati socialnih razmer, ampak je samo hotela biti blizu vsem, ki potrebujejo človeško bližino, po njej pa so bili povezani z Bogom. Njen grob v spodnjih prostorih glavne hiše Misijonark ljubezni je preprost, za naše pojmovanje preveč preprost, a če bi bilo drugače, bi bilo v nasprotju z njenimi prizadevanji in njenim svetniškim življenjem. Čeprav prihaja od zunaj hrup, ker je ob hiši ena izmed glavnih mestnih ulic, se je mogoče ob grobu umiriti, moliti in premišljevati. Čutiš in začutiš svetost kraja.

Džainistični tempelj v Kalkuti 26

Druga postaja je bil grob apostola Tomaža v Chennaju, nekdaj Madras, ob katerem se je pred odhodom na japonsko misijonsko pot v 15. st. mudil sveti Frančišek Ksaver, ki je vedno okoli vratu nosil apostolovo relikvijo. Glavno mesto zvezne države Tamil Nadu (Indija ima 28 zveznih držav) je danes sodobno in moderno, z zelo razvito avtomobilsko in celo filmsko industrijo. Potem nas je pot (z avtobusom) peljala proti jugu Indije, saj je bila naša naslednja postaja Vaillankani, bazilika Naše Gospe dobrega zdravja, na obali indijskega morja. Med potjo smo si ogledali mestece Mahabalipuram, kjer popotnik občuduje arhitekturno zgodovino južnoindijskih templjev. Prenočili smo v Pondičeriju, kjer so ulice imenovane v francoskem jeziku, saj je bilo mestece nekdaj francoska kolonija, in kjer stoji lepa bazilika Srca Jezusovega. Pred prihodom v „indijski Lurd“ smo obiskali še čudoviti kompleks hinduističnih templjev Srirangama v bližini mesta Triči. V poznem popoldnevu 8. februarja smo prišli v Vaillankani, ki že na prvi pogled spominja na Lurd, saj sta dve svetišči na istem mestu, eno na drugem. Na Lurd pa te spomni tudi množica romarjev. Z globokim spoštovanjem opazuješ romarje, ki se po kar dolgi peščeni poti kleče pomikajo proti kapelici, ki je postavljena v spomin na prvo prikazanje v 16. stoletju. Razširitvi romarskega kraja pa je pripomogel dogodek iz 17. stoletja, ko so se portugalski mornarji zaobljubili, da bodo postavili Mariji v čast kapelo, če srečno pristanejo na obali sredi viharja. PRO maj 2012

Železniska postaja v Mumbaju

Papež Janez XXIII. je svetišče iz začetka 20. stoletja 3. novembra 1962 povzdignil v baziliko. Danes gradijo novo baziliko, ki bo najbrž lahko sprejela okoli 20.000 romarjev, kar pa ni nič preveliko, če poznamo podatek, da vsako leto priroma v Vaillankani več kot 20 milijonov romarjev, največ v času glavnega praznovanja, ki traja od 29. avgusta do 8. septembra. Ne želim pretiravati, a najbrž je bila naša romarska skupina ena prvih oz. zelo redkih iz Slovenije. 1

Zadnja postaja je bil grob svetega Frančiška Ksaverja v Goi, ki je bila več stoletij portugalska kolonija. Svetnikovo telo je še precej nestrohnjeno, kar je gotovo tudi posebno znamenje njegovega svetništva. Grob je v kapeli na levi strani bazilike Dobrega Jezusa in prav presenečen si, kdo vse se zaustavi pred njim. Ne mine minuta, da ne bi vstopila v svetišče nova in nova skupina romarjev, turistov, popotnikov, domačinov. V zakristiji bazilike smo opazili sliko blaženega škofa Slomška, ki ga je leta 2007 za to baziliko naslikal slovenski slikar Kisovec, ki se rad zadržuje v Goi. Na zahodni indijski obali se je naša romarska pot sklenila. Pred poletom nazaj v Evropo iz Mumbaja (Bombaya) smo si s krožno vožnjo ogledali to največje indijsko mesto, ki postaja središče indijskega gospodarskega in ekonomskega razvoja. Indijo smo zapustili z lepimi spomini in s hvaležnostjo, da smo lahko molili na štirih izrednih svetih krajih naše vere. Æ

1 Grob bl. Matere Terezije v Kalkuti 2 Kip bl. Matere Terezije v generalni hiši

3 Bazilika apostola Tomaža v Chennaju 4 Bazilika Naše Gospe dobrega zdravja 5 Tempelj v Srirangama

6 Bazilika Bom Jessus v Goi; grob svetega Frančiška Ksaverija 7 Tempelj v Mahabalipur-Amu 8 Po kolenih do kapele prvega prikazanja v Vaillankaniju

PRO maj 2012

Piše: Mateja Feltrin Novljan

Radijske počitnice so že vsem zelo poznane in seveda tudi odlično obiskane. A nič manj zanimanja ni bilo za mini radijske počitnice, ki smo jih od 25. do 27. novembra 2011 pripravili v Termah Olimia. Kratko, a sladko, bi lahko rekli. Več kot 250 poslušalk in poslušalcev ter prijateljev radia se je družilo in se veselilo 17. rojstnega dne Radia Ognjišče.

Mini počitnice z Radiem Ognjišče v Termah Olimia Mini radijske počitnice so imele vse, kar imajo „velike počitnice“, ki so tik pred nami. Veliko kopanja, možnost spoznavanja lepe okolice in duhovno hrano, saj smo imeli vsak dan sveto mašo. Naš glavni urednik msgr. Franci Trstenjak je spomnil tudi na začetek Slomškovega leta: „Blaženi Slomšek se je dobro zavedal, da je mogoče uspešno voditi zaupano mu ljudstvo k časni in večni blaginji le tako, da se mu evangelij oznanjuje v domačem maternem jeziku. Zato je tako ljubil slovenski jezik in zato je toliko storil za njegov napredek.“ Ta dan smo se spominjali njegovega rojstva, zato je dodal: „Naj bo današnji spomin na rojstni dan blaženega Slomška za vse nas spodbuda, da se mu bomo resnično radi zatekali v svojih molitvah in prosilnih vzdihljajih.“

Presenečenje za vse počitnikarje je bil koncert Helene Blagne, ki je navdušila s svojim nastopom. Na mini radijskih počitnicah pa ni šlo brez spomina za poletne radijske počitnice, saj smo sodelavci radia Franciju Gostiši, odlikovancu Ministrstva za obrambo z medaljo za hrabrost, v zahvalo izročili darilo, ker je na počitnicah z Radijem Ognjišče rešil življenje eni od počitnikark. V zahvalo smo mu podarili desete radijske počitnice, zato že pripravlja kovčke za Španijo. Mini radijske počitnice so bile priložnost za lepo in prijazno druženje z našimi poslušalci in prijatelji. Veliko je bilo novih obrazov, mnogi so povedali, da so prišli, ker poleti ne morejo z nami, in zastavili vprašanje: Bodo tudi mini počitnice postale tradicionalne? Odgovor izveste … tudi po oglasih. Æ

PRO maj 2012

Nova spletna stran SŠK Piše: Urška Baloh

Meta Tavčar: ''Opravljam najlepši poklic na svetu'' Piše: Mateja Subotičanec Tretja sobota v mesecu ob enajstih dopoldne je rezervirana za zakonsko svetovalno oddajo: Za življenje, za danes in jutri. Nekoliko daljši naslov oddaje, ki pove vsebino: za danes in za jutri. K sodelovanju sem povabila imago terapevta, zakonca Tavčar iz Kranja. Čeprav jima dela ne manjka, sta po tedenskem premisleku privolila v sodelovanje. Meta in Rudi sta se v svoji dolgoletni praksi srečala s takimi in drugačnimi primeri, skorajda ni težave, ki je od udeležencev njunih terapij ne bi slišala. Prišli smo skoraj do polovice oddaj in v teh smo se dotaknili najpogostejših perečih tem: Ali veva, kako se ljubezenski odnos razvija? Ko si zaljubljen, je vse lepo, ko pa to mine, je treba za odnos delati. Tega mnogi ne vedo. Nič ni samoumevno. Izpostavili smo tudi naslednje: midva sva dva, odnos je pa eden. Kaj odnos potrebuje, da preživi? Ga hraniva ali ga stradava? Če hišo zidamo iz dobre opeke, bo trdna in bo postala dom. Če odnos gradimo z dobrim pogovorom, smo na dobri poti, da ga bomo z leti spremenili v območje varnosti, ga bomo preuredili v dom. Kaj so veščine dobrega pogovora? Zakonca Tavčar pravita, da se jih je mogoče naučiti. Bolje prej kot prepozno! Če ni dobrega pogovora, ne more biti prave povezanosti; če ni prave povezanosti, vsak zakonec začne iskat svoje izhode. In kam to pripelje? Velikokrat do ločitev. Meta Tavčar pravi, da opravlja najlepši poklic na svetu. Seveda ne vedno. Ker so življenje tudi težke zgodbe. Nekatere pa so težke in lepe. S srečnim koncem in veseljem otrok. Ker je najbolj žalostno to, da najbolj prikrajšani ostanejo prav otroci. Nič krivi otroci. Če želite izvedeti več o načinu dela ali pa poslušati katero od oddaj Za življenje, odklikajte na našo spletno stran v arhiv, kjer jih boste našli: kot zapisano, vsako tretjo soboto v mesecu. Njuna spletna stran pa je www.mirabi.org.

Nova spletna stran Katoliške Cerkve v Sloveniji je od 1. februarja 2012 dostopna na naslovu www.katoliska-cerkev.si, pripravili pa smo jo sodelavci uradov in služb Slovenske škofovske konference (SŠK) s pomočjo zunanjih strokovnjakov. Nastala je z namenom, da bi odgovorili na zahteve časa in pričakovanja uporabnikov. Novi medij želi biti v duhu nove evangelizacije v podporo poslanstvu in delovanju Cerkve vsem tistim, ki jih zanima cerkveni utrip. Škofom, duhovnikom, redovnicam, redovnikom, pastoralnim delavcem, vernikom ter širši javnosti želimo ponuditi posodobljen kraj srečevanja in izmenjave novic.

Napovedujemo in vabimo k poslušanju in sodelovanju

Zbrala: Urša Sešek

16. junij: Srečanje bolnikov in invalidov na Brezjah. 16. junija odhajamo na desete radijske počitnice v Španiji. Do 25. junija bo tudi radijski program drugačen in počitniški, bodite z nami, čeprav ne na avtobusu. 22. julija: Srečanje PRO v Rogatcu. 9. avgusta praznuje direktor msgr. Franc Bole 80 let. od 10. do 12. avgusta: Srečanje PRO na Krvavcu. Planinsko srečanje prijateljev za vse, ki imate radi hribe in se v njihove naročje večkrat podate, kot za take, ki težko hodite. Gondola in žičnica nas bosta pripeljala na višino 1.600 metrov, v Tiho dolino, kjer bomo imeli sveto mašo in druženje. Lahko boste preizkusili pustolovski park, osvojili Zvoh ali vrh Krvavca, nabirali zdravilne zeli ali se preprosto predali soncu in dobri družbi. Želimo si, da bi bil dogodek trodnevni – od petka do nedelje, zagotovo pa en dan! 7.-8. september: predvidoma kolesarsko romanje Od Marije k Mariji. 11.-15. september: romanje v Fatimo. 20. oktober: enajsti festival duhovne ritmične glasbe Ritem Duha. 18. november: 18. Gala koncert v Cankarjevem domu. 23.-25. november: Mini počitnice na Bledu. Bodite z nami na Mini počitnicah na Bledu zadnji konec tedna v novembru. Bled ponuja krasno naravo, kopanje, sprehode okrog jezera, prijazne ljudi in dobro hrano. Dobra družba bomo mi – radijski prijatelji, dolgčas nam ne bo. 28. november: 18. rojstni dan Radia Ognjišče.

Radio Ognjišče lahko sliši več kot 90 % prebivalcev Slovenije.

PRO maj 2012

Krčne žile – preizkušena naravna pomoč s kostanjem Piše: Sabina Topolovec

V obdobju lepotnih idealov, izklesanih teles in pravil, ki mnogokrat ne dopuščajo niti zdrave telesne teže, kaj šele celulita, gub ali pleše, tudi krčne žile marsikdo obravnava zgolj kot lepotno težavo. Za odpravo slednjih si nekateri privoščijo drage estetske posege, drugi jih prekrivajo z dolgimi hlačami, nekateri pa se z njimi sploh ne obremenjujejo. A krčne žile niso le lepotna, temveč predvsem zdravstvena težava, ki pa jo z nekaj znanja in potrpežljivosti lahko rešujete tudi po naravni poti. Krčne žile povzročajo različni dejavniki (čezmerna telesna teža, dolgotrajno stanje na nogah ali sedenje, premalo telesne dejavnosti, dedna nagnjenost k šibkim vezivnim tkivom, kronično zaprtje, nosečnost, dednost, jemanje kontracepcijskih tablet...,) zato najprej ugotovite vzrok za nastanek le-teh in ga skušajte odpraviti. Izogibajte se tudi močnemu napenjanju trebuha (dvigovanje težjih bremen, igranje na pihala) in kajenju, ki prav tako povečata možnost za obolenje. Ali veste, da so krčne žile le eden izmed simptomov nepravilnega delovanja ven? Tudi utrujene, mravljinčaste noge, boleči in otekli gležnji so lahko prvi znak kroničnega venskega popuščanja.

Le zdrave vene omogočajo neovirano črpanje krvi proti srcu. Ko vene izgubijo prožnost, kri ne teče več konstantno proti srcu, temveč zastaja v nogah. Zastoj krvi povzroči, da so stene žil vedno bolj prepustne. To povzroči oteklino, predvsem okrog gležnjev. V skrajnih primerih lahko pride tudi do nastanka krvnega strdka, ki lahko resno ogrozi vaše zdravje.

CMY

Krčne žile lahko zdravite s kompresijskimi nogavicami, ki stiskajo vene in pospešijo krvni obtok ter znižajo pritisk v spodnjem delu ven. Učinkovit način zdravljenja je tudi jemanje zdravila rastlinskega izvora z izvlečkom navadnega divjega kostanja Venaforce®. Prve učinke zdravila boste opazili že po 2 do 3 tednih jemanja zdravila. Za dolgotrajne učinke pa je priporočljivo 3 do 6 mesečno jemanje zdravila. Sočasno z zdravilom Venaforce je smiselna uporaba gela Venagel®, ki prav tako vsebuje izvleček navadnega divjega kostanja. Venagel uporabljajte zunanje za nego težkih in utrujenih nog. Oba izdelka izdeluje podjetje A.Vogel v Švici, ki vneto sledi načelom in recepturam Alfreda Vogla, mnogim poznanega kot pionirja naravnega zdravljenja.

Ali ste vedeli: • da ima težave z venami že vsaka 2. ženska in vsak 4. moški? • Da težave mnogokrat povzročajo globoke vene, torej „krčne žile“, ki jih ne vidimo? • Po ljudskem verovanju naj bi kostanj v žepu varoval pred putiko, revmo in bolečinami v hrbtu.

ČNO SONCE -

svež veter v nočni eter

Piše: Mateja Feltrin Novljan

V eni od bolj vetrovnih noči v tem letu smo na Radiu Ognjišče začeli z nočnimi programi, ki v naš eter prinašajo svež veter in prižigajo nočno sonce. Srečujemo se vsak prvi petek v mesecu, med 23. in 2. uro. „Bog tudi s pomočjo krivih črt lahko piše ravno,“ pravi pregovor, zato skušamo v teh nočnih urah nekaj sonca prinesti ljudem, ki se srečujejo z določenimi stiskami in predstavljati tiste, ki so iz stiske prišli močnejši.

Ko je brezposelnost lahko priložnost V januarski oddaji smo govorili o brezposelnosti, ker statistika v Sloveniji dosega na tem področju rekordne številke. Naša nočna gostja je bila inovatorka Erika Drobnič, ki je potem, ko je izgubila službo, našla novo pot in takole spodbudila brezposelne: „Ko izgubiš službo, nastane praznina, težko je najti pot naprej. Zanimivo, da je med inovatorji veliko ljudi, ki so tudi izgubili službo, nekateri na tak način kot jaz, mnogi pa zato, ker so bili za svoje nadrejene preveč inovativni. Inovatorji smo vsi, vprašanje je le, ali se ti ob pravem času poraja prava ideja.“

Klovni zdravniki so sonce za male bolnike Prvi petek v februarju smo se pred svetovnim dnevom bolnikov povezali z vsemi bolnimi. Na začetku oddaje so otroci iz vrtca Pedenjped povedali, da ko so bolni, potrebujejo zdravila, čajček in tudi mamico. V studiu so se nam pridružili Rdeči noski, klovni zdravniki. Z nami sta bili klovnesa Eva Škofič Mavrer in mag. Livija Rojc Štremfelj: „Prvi profesionalni program s klovni v otroških bolnišnicah je bil ustanovljen leta 1986 v ZDA – tam sedaj nanj gledajo kot na samoumevni sestavni del bolnišničnega vsakdanjika. Ideja se je kmalu prijela tudi v Evropi, kjer v več državah paciente v bolnišnicah obiskujejo posebej usposobljeni klovni. Posvetijo se vsakemu pacientu posebej – primerno njegovemu individu-

alnemu zdravstvenemu stanju.“ Eva Škofič Mavrer je Rdeče noske pripeljala v Slovenijo, male bolnike, pa tudi starejše po domovih, z največjim veseljem razveseljuje: „Spomnim se, ko smo obiskovali deklico na onkološkem, potem pa sem jo čez leto dni videla s kodrčki v eni od čakalnic. To so res nepozabni trenutki.“ Veseli smo bili klica mamice male Klare, ki se je ravnokar vrnila iz bolnice in povedala, koliko radosti so tudi njeni deklici in njej prinesli klovni zdravniki. Bolniški duhovnik Miro Šlibar je tudi že več kot 25 let velika spodbuda vsem bolnim v bolnišnici, zato nam je predstavil bolniško pastoralo.

Ženske, ženske, ženske Mesec marec prinaša veliko priložnosti za praznovanje - predvsem ženskam. Zato smo z ženskami govorili o ženskah. To je bila maratonska noč, sicer nič daljša od drugih, toda gostji sta bili maratonki Ruth Podgornik Reš in Sonja Zver, z njima smo tekli, sadili rožice, se pogovarjali, kako je biti žena in mati oziroma kako živi samska ženska. Sonja Zver je hudomušno povedala: „Ko sem gledala film Vojna in mir, je ena žensk rekla: Poroke se sklepajo zgoraj; če so zgoraj rekli, da ne, potem ne. Nič se ne da izsiliti. Toda jaz še nisem rekla zadnje besede, kar se tega tiče.“ Ruth Podgornik Reš je izjemna ženska, ki je pretekla špratalon in v oddaji med drugih spregovorila tudi o tem podvigu: „Če ne bi bilo filma, ne bi vedela za žulje, za trenutke, ko je bilo res težko, ostali so samo lepi spomini, očitno mora tako biti.“ S. Meto Potočnik smo vprašali, če ji je bilo kdaj težko, ker se je z redovniškim poklicem odpovedala materinstvu: „Ko se je zgodil božji klic, na to nisem niti mislila, tisto, kar me je klicalo, je vse preglasilo. To pride kasneje. Vse smo rodovitne, pomembno je, da nismo trde in zagrenjene. Da živimo tudi z neizpolnjenimi željami.“

PRO maj 2012

Trpljenje velikega petka Četrtič je Nočno sonce zasijalo v najbolj temni noči, prežeti s trpljenjem in žalostjo – na veliki petek. Ustavljali smo se ob postajah križevega pota in ob njih premišljevali o križih, ki so naloženi nam. Križev pot, ki ga je v obliki sonetnega venca napisala Anamarija, smo brali vzporedno z besedili za 14 postaj križevega pota, ki ga je v Koloseju prav to noč vodil Benedikt XVI. Med postajami križevega pota so o trpljenju spregovorili tudi naše poslušalke in poslušalci. Opogumila se je mami, ki je povedala, da v tistem trenutku drži za roko svojo umirajočo hčerko in prosi za molitev poslušalce. Poslušalka Špela pa nam je naslednji dan pisala: „Pretreslo me je. Ko sem odhajala spat, sem zmolila rožni venec Božjega usmiljenja zanjo. Mnogi so po njenem klicu klicali in jo opogumljali. Občudovala sem, kako nas vera povezuje. Nobena cerkev verjetno ne bi mogla zbrati v tisti minuti velike stiske toliko molivcev, kot ste jih zbrali vi v prošnji te matere.“

Neplodnost je lahko tudi dar V majski oddaji smo govorili o neplodnosti. Zakonca Kit in Drew Coons, ki prihajata iz ZDA, sta neplodnost, po vseh zdravljenjih, sprejela kot dar. „Želja po otroku je dominirala najine misli, srce, nič drugega nisva počela, zato sva si postavila mejo. Rekla sva si: na voljo dajeva še šest mesecev, po šestih mesecih, če ne bova imela otroka, ne bova zaprla vrat, saj Bog vedno naredi čudež, toda potem se predava še drugim poslanstvom. In po šestih mesecih se mi je zdelo, da nama je Bog rekel, vzemita dar, ki vama ga poklanjam - poklanjam vama čas, ki ga lahko namenita drugim parom. Čeprav je bil to dar, ki si ga midva nisva izbrala, je bil dober. Midva sva se morala odločiti, ali ta dar vzameva ali ne, ali sva še naprej nesrečna ali pa nadaljujeva najino poslanstvo,“ je povedal Drew. V studiu sta bila za nami zakonca Gordan in Darja Šurla Sladič, ki še nimata otrok, čeprav medicina ni odkrila nobenega vzroka za njuno neplodnost. Čas, ki ga imata sedaj, namenjata graditvi svojega odnosa. „Najprej morava biti dobra žena in dober mož, najin zakon mora biti trden, potem pa sva lahko dobro starša,“ pravita in se zavedata, da brez vere in molitve mnogih ne bi zmogla. Svojo moč pa namenjata tudi drugim parom, ki se srečujejo s tem problemom: „O neplodnosti je treba spregovoriti in tudi družba te potem drugače sprejema,“ pravita. P. dr. Tadej Strehovec je predstavil zakonsko skupino za neplodne pare, ki se srečuje pri frančiškanih na Viču in predstavil, kako lahko takim parom pomaga Cerkev. Æ

Kdo prižiga Nočno sonce? Noč mi je ljuba, nočni program pa najljubši v kopici radijskega dela. Všeč mi je, ker odpiramo težke teme, a ne težimo. Za to poskrbijo izjemni gostje, ki name vedno naredijo zelo močan vtis. Lepo mi je, ker smo slišani, o tem pričajo vaši klici. Ko dežuje in hkrati sije sonce, nastane mavrica; ko s preizkušenimi in iskrivimi gosti govorimo o teži življenja in predvajamo izvrstno glasbo, pa na radijskem nebu zasije Nočno sonce. — Mateja Feltrin Novljan

Izziv nočnega sonca je zame osebno predvsem osvetljevati posameznike in skupine ljudi, ki so osamljeni v svoji situaciji življenja, nemalokrat odrinjeni na rob družbe in zaznamovani. Velikokrat so to skupine, ki jih tudi Jezusovi učenci na nek način spregledamo ali celo zamižimo pred njimi. Zato se mi zdi, da ima oddaja posebno pričevanjsko in oznanjevalno vlogo. In še noč je, ko je potrebno prižgati luč. Nagovarja mene in mi daje spodbudo tudi pri opravljanju poslanstva duhovnika. — Robert Friškovec, zaporniški duhovnik

Povabilo k sodelovanju v oddaji mi je bilo v veliko čast in izziv. Moj delček v mozaiku je iskanje sveže glasbe, njen izbor pa poskušam prilagajati temi, ki je rdeča nit oddaje. Hkrati je to priložnost, da pobrskam po svetovnih in domačih novostih (in arhivih) ter s tem v naš eter prinesem nekaj svežine. — Andrej Jerman

Vse oddaje najdete v našem audio arhivu in na blogu http://oddaje.ognjisce.si/nocnosonce/ PRO maj 2012

Iz Washingtona za Radio Ognjišče Alenka Adamič Richardson Piše: Tone Gorjup

73. letu starosti se je poslovila dolgoletna urednica slovenske oddaje Glasa Amerike in naša ameriška dopisnica Alenka Adamič Richardson. Prag večnosti je prestopila 18. marca 2012 ob navzočnosti sina Marka, hčerke Rachel in štirih vnukov na svojem domu v Alexandrii blizu Washingtona. Z mašo zadušnico in molitvami za pokojne so se poslovili 24. marca v kapeli pogrebnega zavoda v okraju Fairfax. Pokopali pa so jo 11. aprila na vojaškem pokopališču v Arlingtonu, kjer počiva njen pokojni mož. Alenka Adamič se je rodila avgusta 1939 v Ljubljani. Mladost je preživljala v Rožni Dolini, kjer je bila doma. Želja po novih spoznanjih in svobodi, ki je v domovini ni mogla izkusiti v polnosti, jo je peljala v svet - v Združene države Amerike. Radovednost, kritičnost in razsodnost so jo usmerile v novinarski poklic. V sedemdesetih letih je postala zunanja dopisnica slovenske oddaje Glasa Amerike. Leta 1977 se je kot napovedovalka in novinarka pridružila slovenski skupini na tej radijski postaji. V letu 1988 je za Stankom Šušteršičem prevzela uredništvo slovenske oddaje, ki je takrat delovala še v sklopu jugoslovanske redakcije. Pod njenim vodstvom je leta 1991 zaživelo samostojno slovensko uredništvo. Decembra 1994 je Radio Glas Amerike začel oddajati slovenski program prek satelita, da bi omogočili poslušanje oddaj širšemu krogu poslušalcev. Alenka Adamič Richardson je takoj navezala stike z radijskimi postajami v Sloveniji, ki bi bile pripravljene prevzeti signal. Nekaj tednov zatem smo slovensko oddajo Glasa Amerike, dolgo od 10 do 15 minut, začeli prenašati tudi prek valov Radia Ognjišče. Oddajo so v svoj program uvrstili med drugim še radijske postaje Radio Kranj, Studio D iz Novega mesta, Radio Murski val, Murska Sobota in RGL. Do ukinitve smo oddajo predvajali le na Radiu Ognjišče. Na sporedu je bila med tednom vsak večer ob 19. uri, ko smo lahko slišali: „Tukaj Washington, Glas Amerike! Lepo pozdravljeni. Pred mikrofonom Alenka Adamič Richardson!“ Alenka 34

s sodelavci - med njimi so bili Pavle Boršnik, Vasilij Volarič, Karmen Lazar Gentri, France Kapus in Bernard Pesjak - je v njej povzela dogajanja v Združenih državah Amerike in nekatere mednarodne dogodke; poročali so tudi o življenju slovenske skupnosti v ZDA. Ko je bila slovenska oddaja konec februarja 2004 ukinjena, je Alenka izjavila: „Delala sem pa vse z veliko ljubeznijo in radijske oddaje so postale del mojega življenja.“ Poslovila se je od radia Glas Amerike, ne pa od Radia Ognjišče, saj mu je kot ameriška dopisnica ostala zvesta do konca. Še naprej se je oglašala z zvočnimi prispevki, ki jih je pripravljala za domačo pisalno mizo PRO maj 2012

enkrat pozno ponoči, drugič navsezgodaj zjutraj. Bolezen, ki je počasi načenjala njeno zdravje, je ni ustavila. Le zadnje tedne pred smrtjo je nismo več slišali. Še vedno pa je napisala nekaj vrstic; povedala, kako je z zdravjem in prosila za spomin v molitvi ... Ko smo zvedeli za njen odhod, je naš urednik Franci Trstenjak med drugim zapisal: „Z Bogom! Tako se je vedno sklenil pogovor ali osebni ali po telefonu z Alenko Adamič Richardson, ki je na četrto postno nedeljo Gospodovega leta 2012 zaprla utrujene zemeljske oči. Z Bogom se je poslovila od svojih domačih, sina in hčere ter štirih vnukov, in v Bogu je prestopila prag večnosti, v katero je verovala in katera ji je tudi dajala moč in oporo skozi vse viharje, ki jih je bila deležna na svoji življenjski poti. Ko se je pred leti soočila s kruto boleznijo, se ni vdala, ampak se je borila in tudi dobila nekaj bitk. V zadnji so ji zelo pojenjale moči, a ves čas je zaupala v Božjo voljo, saj si je želela vdano nositi križ za Gospodom. Ni bežala od njega, oklenila se ga je. Ob zadnjem pogovoru mi je zaupala, da si želi še enkrat obiskati Slovenijo, ki jo je nadvse ljubila in jo nosila globoko v srcu. Sicer pa je bil v vseh letih, odkar sem jo poznal, ob vsakem slovesu že postavljen datum ponovnega prihoda v domovino.“ Æ

Dan Slomškove ustanove z Radiem Ognjišče Piše: Nataša Ličen

za dijake

Skupaj iz socialno šibkejših družin

Na dan Slomškove ustanove, 22. marca, smo trije sodelavci radia Ognjišče obiskali škofijsko gimnazijo Vipava, kjer smo v celodnevnih oglašanjih spoznavali utrip gimnazijskega življenja. Namen obiska je bilo zbiranje sredstev za dijake iz socialno šibkejših družin, ki brez pomoči Slomškove ustanove ne bi mogli dokončati šolanja. Vanjo so vključene vse štiri slovenske katoliške gimnazije. Postna dobrodelna akcija je osrednja prireditev Slomškove ustanove, s katero se osvešča javnost o pomembnosti njenega delovanja in je tudi ključna za glavnino pridobljenih sredstev v pomoč dijakom.

sako leto se ob dnevu Slomškove ustanove ustavimo v eni od gimnazij, pred dvema letoma smo sicer obiskali kar vse štiri, letos pa nas je pot vodila na primorsko, ker so bili za vsebino dneva tokrat zadolženi gimnazijci v Vipavi in njihovi profesorji. Delo so opravili odlično. Poskrbeli so za pestro predstavitev mladostnih dejavnosti znotraj gimnazije in zunaj njenih prostorov. Njihov šolski utrip je zelo raznolik. Spoznali smo tudi glasbeno, plesno in likovno nadarjene dijake ter, zanimivo, tudi fanta, ki uspešno vstopa v svet mode. Razkrili so nam svoje prostovoljne dejavnosti, projekte šolskih izmenjav, potovanja v tujino, ko odkrivajo druge kulture in s tem širijo obzorje znanja. Vipavski gimnazijci so odkrito spregovorili tudi o duhovnosti, vrednotah življenja, svojih načrtih, težavah in lepotah mladosti. Posebno oglašanje smo posvetili tudi športnim aktivnostim, te so pomemben spremljevalec mladosti. Saj velja, da se ob redni telesni rekreaciji mladi tudi lažje zberejo in sodelujejo pri pouku. Oglašanja smo sklenili s skupnim večernim koncertom, ki so ga pripravili dijaki vseh štirih katoliških gimnazij. Program je bil raznolik, od zborovskih zasedb, solističnih točk, do instrumentalnih izvedb. Nivo poigravanja z različnimi zvrstmi glasbe je bil visok, po čemer katoliške gimnazije tudi slovijo. Odziv pri poslušalcih je bil med koncertom dober. Veliko jih je poklicalo in zbrali smo lepo vsoto 12.790 evrov. Pričevanji dijakinj. S pomočjo Slomškove ustanove dokončuje škofijsko gimnazijo Antona Martina Slomška v Mariboru Martina, ki pravi: „ Dragi prijatelji, čeprav izbiram besede in sem nekako v zadregi, bi vam rada povedala le

PRO maj 2012

to, da sem vam neizmerno hvaležna za pomoč pri financiranju šolanja. Z vami se res približujem svojim sanjam in srednješolskemu cilju. Omogočate mi brezskrbno učenje za življenje in uživanje v tem, kar počnem. In to mi veliko pomeni. Življenje me je pri rosnih letih že marsičesa naučilo, zato vas prosim za pomoč še naprej. Skupaj bomo dosegli, kar je sicer zame nemogoče. Obljubim, da vam bom nekega dne v ponos. Rada vas imam.“ Med dijaki, ki bodo s pomočjo Slomškove ustanove dokončali srednjo šolo, je tudi dijakinja Nastja: “Dragi dobrotniki. Prihajam iz manj premožne družine. Vsak dan se trudim vstati z nasmehom, saj vem, da me obkrožajo ljudje, ki mi finančno pomagajo. S tem me spodbujajo, da delam dobro in tisto, kar je prav. Prosim, pomagajte mi še naprej in obljubim, da vas ne bom razočarala. Treba se je potruditi, z veseljem hoditi v šolo. Marsikdo se ne zaveda, kako dragoceno je znanje. Za vse možnost šolanja danes ni več samo po sebi umevna.“ Æ

Škof Pirih ob obletnici malega semenišča v Vipavi o duhovniški službi V Vipavi so aprila s slovesno sveto mašo obeležili 60-letnico delovanja Malega semenišča. Soma ševanje v župnijski cerkvi sv. Štefana v Vipavi je vodil apostolski nuncij v Sloveniji msgr. Julius Janusz, zbranim pa je v mašnem nagovoru spregovoril koprski škof Metod Pirih. Ta je v začetku spomnil, da je iz Malega semenišča izšlo več kot 200 duhovnikov. Škof Pirih je najprej izrazil veselje, da se je slovesnosti udeležil tudi apostolski nuncij v Sloveniji. S tem je po njegovih besedah dal priznanje s strani vrha katoliške Cerkve ustanoviteljem in tudi vsem, ki so do danes delovali v korist semenišča. V nadaljevanju je posebej naglasil, da služenje ni le naloga škofov in duhovnikov, tudi tistih, ki so izšli iz vipavskega malega semenišča ampak vsakega posameznika. „Tudi vi dragi bratje v laiški službi služite svojim ženam, svojim otrokom, svojim družinam ter v različnih političnih in gospodarskih skupnostih.“ PRO maj 2012

Vse vernike je povabil k molitvi za duhovnike: „Če je bogoslužje eno od bistvenih duhovnikovih opravil pomeni tudi, da moramo molitev visoko ceniti, vedno ko molimo smo v Kristusovi šoli in združeni s svetniki vseh časov." „Malo semenišče je bilo ustanovljeno zato, da bi fantje, ki čutijo duhovni poklic, živeli v primernem okolju, bili spremljani s primerno vzgojo in na ta način na eni strani prečiščevali svoj poklic in ga po drugi strani utrjevali,“ je ob obletnici delovanja Malega semenišča v Vipavi za naš radio povedal rektor Slavko Rebec. Poudaril je, da je semenišče svoj namen ohranilo vse do danes. Æ 37

. 0 1

Jubilejna deseta a c i r k s i a n t o b o S Pustna Piše: Jure Sešek

Ko smo pred desetimi leti razmišljali o dobrodelnem pustnem plesu za otroke, o nujnih potrebah slovenskih misijonarjev, pustni tradiciji in njeni navidezni nezdružljivosti z dobrodelnostjo, si nismo upali pomisliti na uspeh, ki smo mu zdaj priča že vrsto let.

Po naših vezeh z Afriko, Južno Ameriko in Azijo smo se letos odločili, da poiščemo pomoči potrebnega doma. Izbrali smo Bolnišnico za otroke in invalidno mladino Stara gora. Soorganizacijo pustnega plesa z dobrim namenom je tokrat prevzela Škofijska Karitas Koper z neutrudno Jožico Ličen na čelu in z marljivimi prostovoljci. Že ogled bolnišnice in pogovor z odgovornimi sta zagotavljala, da je bila odločitev prava. Odločili smo se, da naše poslušalce prosimo za darove, ki bodo pomagali opremiti sobo za umirjanje, prostor za sproščanje otrok.

Tudi letos smo začeli z radijskim vabilom darovalcem, na katere so, v posebnem telefonskem studiu, čakali radijski sodelavci in njihovi prijatelji. Zvonilo je, da je bilo veselje! V dvorani Zavoda sv. Stanislava smo plesali s Čuki in ansamblom Jan kvintet. Ob pomoči zvestih pokroviteljev, ki so med drugim prispevali krofe in pijačo, smo zbrali več kot 66.000 evrov! Dobrodelnost je čudovito poslanstvo radijskih valov. Vsako leto znova nam pustni ples vliva upanje, da dobrota ni v recesiji in kaže, kako čudovite poslušalce imamo. Imajo čut za sočloveka in zaupajo organizatorju. Tudi v prihodnje se bomo trudili, da tega zaupanja ne bomo izrabili. Vsem iskrena hvala. Dobro delo je preseglo vsa pričakovanja in nas navdalo z upanjem in zaupanjem v naše poslušalce.

Spoznali smo, da so med našimi poslušalci mnoge mlade družine in da mladost zna prepoznati človeka v stiski. Vse to so spoznanja, ki so še kako pomembna za naš čas. Vlivajo upanje.

PRO maj 2012

Glavni in odgovorni urednik Franci Trstenjak ni mogel skriti veselja ob odzivu poslušalcev in obiskovalcev v dvorani. „Če delaš z ljubeznijo za uboge, potem je na koncu več kot viden rezultat!“

Jožica Ličen, namestnica ravnatelja Škofijske Karitas Koper, je po uspešni akciji povedala: „Z velikim veseljem ugotavljamo, da živimo med dobrimi ljudmi, ki so pripravljeni videti stiske v svoji okolici, še posebej pa smo ponosni, da bomo z zbranimi sredstvi lahko pomagali otrokom, ki jih mnogi nikoli ne vidimo, pa kljub temu že dolgo čakajo našo pomoč!“

Vodja vzgoje v Oddelku za invalidno mladino Stara gora Gabrijela Kodre: „Ganjena sem nad tako veliko srčnostjo poslušalcev Radia Ognjišče. Vem, da je v tem času marsikomu težko darovati, vendar se je odločil za ta korak. Hvala! Zbrane darove bomo porabili v dobro otrok!“ S. Agata Kociper, misijonarka v Amazoniji: „Po prostrani Amazoniji smo s srcem z vami. Vesela sem, da ste priskočili na pomoč slovenski bolnišnici. Vsak, ki je bil vključen v akcijo, je dvakrat nagrajen. Prvič, ker je daroval, in drugič, ker je začutil, da sta življenje in zdravje dar!“

Danilo Lisjak, misijonar v Ugandi: „Otroci so največje žrtve nereda odraslih. Mislim, da ste dovolj modri in preudarni, da vidite trpljenje v domači hiši in pri sosedu - v Afriki!“

Piše: Alen Salihović

Radio Ognjišče in Slovenska Karitas pri misijonarjih

v Ruandi in Burundiju

Slovenska Karitas je marca letos povabila našo radijsko hišo, da se pridruži potovanju v afriški državi Ruando in Burundi, kjer delujejo slovenski misijonarji Jože Mlinarič, s. Bogdana Kavčič, s. Vesna Hiti in s. Anka Burger. Želeli smo se seznaniti z njihovim delom in preveriti, kam gre denar slovenskih darovalcev. Na potovanje smo se odpravili Alen Salihović (Radio Ognjišče) ter Jana Lampe in Mojca Urh (Slovenska Karitas).

Prvi in drugi dan Pot smo začeli v Ljubljani, nato potovali do Bruslja, od tam pa na črno celino. Po dobrih osmih urah smo prispeli v Kigali, glavno mesto Ruande, kar je pomenilo tudi popoln odklop od zunanjega sveta, saj povezava preko mobilnih telefonov in kratkih sporočil ni bila mogoča. Na letališču v Kigaliju so nas pričakale Hčere krščanske ljubezni - usmiljenke na čelu s slovenskima misijonarkama s. Vesno Hiti in s. Anko Burger. Skupaj smo se odpravili proti našemu bivališču, kjer so nas sestre toplo sprejele. Drugi dan je bila nedelja, zato smo se udeležili slovesne svete maše v Kigaliju. Več sto vernikov je napolnilo cerkev, posebnost pri afriških svetih mašah pa je mnogo petja in tudi ploskanje med povzdigovanjem. Popoldne je sledil ogled vrtca in tudi vrtine, ki bo služila za črpanje podtalnice - saj je prav voda velik problem tako v Ruandi kot v Burundiju. „V Ruandi smo v teh letih podprli obnovo zdravstvenega centra v podeželskem kraju v Mukungu, v Kigaliju pa smo že zgradili nov vodnjak za potrebe osnovne šole. Gradnja te se bo začela letos jeseni,“ je povedala Jana Lampe. Sicer pa je drugi dan minil tudi v znamenju veselja, saj smo misijonarki s. Vesni Hiti iz Slovenije pripeljali kolo, ki so ji ga kupili njeni domači. To je najpogostejše prevozno sredstvo v Afriki.

Tretji dan - Kigali V vrtcu, ki ga vodijo usmiljenke, so nam otroci v dopoldnevu pripravili prisrčen program, ki smo si ga z veseljem ogledali. Sicer pa je ponedeljek minil v znamenju nakupov. Ker sestre redko pridejo v mesto, je sestra Vesna morala za Rwisabi v Burundiju, kjer deluje, kupiti veliko zadev, od televizije, do zdravil, semen, pa tudi velikonočne sveče. Nakupi so bili zanimivi, vsepovsod veliko ljudi, hitrost prodajalcev pa bi se lahko primerjala s polžjo. A vseeno nam je uspelo urediti in nakupiti vse, kar je sestra Vesna potrebovala.

Četrti in peti dan - Rwisabi Zgodaj zjutraj smo se iz Ruande napotili v Burundi, kjer delujejo sestra Vesna Hiti, sestra Bogdana Kavčič in misijonar Jože Mlinarič. Pot je bila zanimiva, ob njej je bilo mogoče srečati mnogo ljudi, ki so na glavi ali pa na kolesih prenašali vodo, živila in tudi hrano za živali. Burundi je majhna celinska država v Vzhodni Afriki. Na severu meji PRO maj 2012

na Ruando, na vzhodu in jugu na Tanzanijo ter na zahodu na Demokratično republiko Kongo. Glavno mesto je Bujumbura, sicer pa Burudni šteje po zadnjem popisu prebivalstva dobrih šest milijonov ljudi. Najprej nas je pot vodila v Rwisabi, kjer deluje misijonarka sestra Vesna Hiti. S sestrami so nam pripravile čudovit sprejem, ki nas je naprej vodil po zdravstvenem centru, ogledali pa smo si tudi vas ter potek gradnje oziroma obnove vrtca. „Tudi v tem kraju smo s Karitas prisotni že kar nekaj let. Pomagali smo pri gradnji dodatnih bolnišničnih prostorov in obnovi starega dotrajanega dela zdravstvenega centra in strehe, pri nakupu sončnih celic za center, ki oskrbuje območje z 72.000 prebivalci, dnevno pa ga obišče od 150 do 300 ljudi,“ je pojasnila Jana Lampe. Šesti dan - Rukago Od Rwisabija smo se poslovili v upanju, da se k sestram še kdaj vrnemo, nikakor pa ni šlo brez pozdrava naših najmlajših gostiteljev, ki so nas spremljali na vsakem koraku. Precej zanimiva in nič asfaltirana pot nas je nato vodila do kraja Rukago, do slovenskega misijonarja Jožeta Mlinariča, ki deluje tam že več deset let. Je skoraj domačin in z veseljem nam je razkazal vas ter tudi šolo, ki je bila zgrajena s pomočjo slovenskih darovalcev. Ogledali pa smo si še, kako za mlade skrbijo sestre v šoli za življenje. Učijo jih šivanja in tudi vrtnarjenja. Ob poti ni manjkalo delavcev na njivah in riževih poljih. Pozno zvečer smo prispeli v Ruzo, kjer deluje misijonarka sestra Bogdana Kavčič. Sedmi in osmi dan - Ruzo Dan smo začeli s sveto mašo v župnijski cerkvi, nato pa obiskali otroke v vrtcu. Tudi ti so za nas pripravili poseben program. Sicer pa je Slovenska Karitas v kraju Ruzo v letu

PRO maj 2012

2010 podprla preureditev prostorov v dispanzerju ter začela s podporo gradnje nujno potrebnega dodatnega bolnišničnega dela zdravstvenega centra, ki pokriva območje z 68.000 prebivalci. Zgradba je bila končana v letu 2011, zdaj pa so v njej že sprejeli paciente. „Poleg tega v kraju Ruzo podpiramo dodatno izobraževanje 38 zdravstvenih delavcev in zdravstveno vzgojo za lokalne prebivalce ter matere in noseče žene,“ je povedala Jana Lampe.

Deveti in deseti dan - Kigali Pot nas je peljala mimo Ngozija, do burundsko - ruandske meje, od tam pa do Kigalija, kjer so nas že nestrpno pričakovale sestre usmiljenke. Z nekaterimi izmed njih smo šli popoldne k sveti maši v katedralo. Deseti dan pa smo obiskali kraj Nemba, kjer deluje misijonarka sestra Anka Burger. Tudi tam usmiljenke skrbijo za zdravstveni center in bolnico. Z veseljem smo si ogledali njihovo delo, tako porodnišnico, kjer se rodi več kot 200 otrok mesečno, kot tudi vse ostale bolniške oddelke, od kirurgije do otroškega dispanzerja. Sicer pa slovenska Karitas podpira misijonarje tudi s projektom Z delom do dostojnega življenja. Predstavila ga je Mojca Urh: „Že samo ime akcije Z delom do dostojnega življenja pove, da slovenske družine z mesečnim darom podpirajo družine v Afriki. Pridne roke teh družin dobijo priložnost za delo in so zanj plačane. V Sloveniji se je preko 250 družin odločilo za mesečni dar tem družinam.“ Zadnji dan Prišel je čas slovesa. Dan smo več ali manj preživeli v družbi sester z željo, da se v njihove kraje vrnemo še kdaj. Med pogovori z njimi sem spoznal njihovo širokosrčnost pa tudi odprtost do stiske tistih, ki so njihove pomoči najbolj potrebni. Presenečen sem bil, da ne delajo razlik med verujočimi in neverujočimi, kristjani in muslimani, pomagajo vsakomur, ki je potreben pomoči, še bolj pa te gane, ko vidiš, kako pomemben delež prispevajo slovenski misijonarji. Potovanje je bilo čudovito. Na lastne oči sem videl, da je denar vseh slovenskih darovalcev tako preko Slovenske Karitas, Misijonskega središča Slovenije, kot tudi slovenskega zunanjega ministrstva in tudi poslušalk in poslušalcev Radia Ognjišče pravilno porabljen. Zato, da mnogim polepša življenje. Æ

→ Nadaljevanje s strani 25

Počitnikarji o počitnicah . Če morejo, naj se nam pridružijo tudi na počitnicah, ali na ta pravih ali pa tudi na t.i. mini počitnicah. Lani smo jih pripravili prvič in se je izkazalo za modro odločitev. V kolikor pa jim ni dano iti na pot, naj poslušajo program in naj si tudi ob poslušanju privoščijo delček zadovoljstva, ki ga je dandanes tako ali tako zelo malo. Vsakoletne počitnice, ki jih organizira naš Radio Ognjišče, so zelo prijetno in težko pričakovano doživetje. Midva se jih zelo veseliva, posebno še, odkar sva zaključila delovno dobo in bistveno zmanjšala ljubiteljsko čebelarjenje. Lepa doživetja in najino pripovedovanje o njih, so navdušili še najini sestri, da se nama vsako leto pridružita. Posebna značilnost teh počitnic, bolje rečeno njihova odlika, je duhovna vsebina, ki je jutranja maša. Zdi se, da smo po tem jutranjem uvodu vsi uglašeni na isto frekvenco, saj med udeleženci prevladujejo prešerna razigranost, veselje, prijaznost, obzirnost, toleranca ... itd. Seveda smo udeleženci teh počitnic tudi družabna bitja in imamo na dopustu radi tudi zabavo. Za to pa poskrbijo profesionalni sodelavci Radia Ognjišče. Radijska ekipa je skupek umetnikov, ki so mojstri govorjene in pisane besede. Vešči so tudi pisanja verzov, te večinoma še sami zapojejo in zraven zaigrajo spremljajočo melodijo; skratka dopustniški dnevi in večeri so veseli, zabavni, prijetni in predvsem ... nepozabni! Hvala Bogu zanje! Počitnikarja Franc in Vera Rupar iz Škofje Loke

„Vodenje počitnikarjev Počitnic Radia Ognjišče je vedno nekaj posebnega. V vsakem trenutku se čuti dobra volja in pozitivna energija. Okrog celotne skupine in vsakega posameznika je veliko potrpežljivosti in zavedanje, da nas vežejo nevidne vezi, ki jih poglobimo z vsakoletnimi nepozabnimi druženji na počitnicah. Dnevi na počitnicah so drugačni. Mogoče zaradi topline, ki se čuti na vsakem koraku. Mogoče zaradi enkratne ekipe Radia Ognjišče s Francijem na čelu. Mogoče zaradi vsakodnevnih aktivnosti. Mogoče zaradi domačnosti, ki veje med nami v tujih krajih. S počitnikarji je drugače kot na ostalih potovanjih. Čuti se sproščenost. Smo kot velika družina, ki se veseli vsega, kar se dogaja. Na vsake počitnice ostanejo lepi spomini, ki si zaslužijo posebno mesto. Letos sicer ne bom potoval z vami, vas bom pa spremljal preko vseh razpoložljivih medijev na vsakem koraku ... Hvala za vse lepe trenutke, ki sem jih do sedaj lahko preživel v krogu počitnikarjev.“ Boris Klančnik, Kompasov vodnik „Na radijskih počitnicah sva bila doslej trikrat: v Bolgariji, na Hrvaškem, na Siciliji. Letos greva četrtič. Sploh ni vprašanje! Takih počitnic ni nikjer! Lahko greš sam, lahko z družino, lahko si star ali mlad ... Kar pa je najpomembnejše: to niso le počitnice za telo, so tudi za dušo. Nihče te nikamor ne sili, pa vendar je vsak dan najlepše pri maši, ko se zberemo počitnikarji, radijci, vodniki, duhovniki, nadškof Uran in skupaj pojemo, skupaj duhovno zajamemo nov dan. In to je tisto, kar počitnice z Radiem Ognjišče razlikuje od ostalih. So mozaik globokih duhovnih doživetij, druženja ob različnih radijskih presenečenjih, turističnih ogledov, plavanja in počitka na plaži, sklepanja novih prijateljstev. Doživetja so nepopisna, veliko jih je – še posebej sta se nama vtisnila v spomin vzpenjanje ob molitvi z nadškofom Uranom na Crnico v Medžugorju in potovanje konvoja avtobusov v spremstvu srbske policije od hrvaške meje do središča Beograda – tako potujejo le največji državniki! Hvala Bogu za Radio Ognjišče in njihove neumorne sodelavce!“ Marinka in Blaž Mošnik iz Tuhinjske doline

PRO maj 2012

P. Miha Drevenšek Piše: Izidor Šček

Če bi kdo govoril o veselju, energiji, pesmi in Afriki, zraven pa omenil še zelen klobuk, bi nedvomno imel v mislih p. Miha Drevenška. To je bil človek, o katerem bi lahko napisali debelo knjigo in na koncu spoznali, da je bilo njegovo življenje globoko prežeto z enim samim motivom: služiti.

il je nepredstavljivo enak do vseh. V isti obleki se je postavil tako pred najvišje državne voditelje kot ob umirajočega otroka in njegove od bolezni izmučene starše. Ni izbiral besed. Jezik mu je vedno dobro tekel, tako v materinščini in angleščini kot v domačem, bemba jeziku. Svojih misli ni nikoli skrival, bil je vedno odprta knjiga. Pri svojem delu je doživljal številne pretrese, a vedno znova se je pobral, trdno prepričan v Besedo, ki jo je oznanjal. Včasih me je poklical, le da mi je povedal, kako je vse narobe na misijonu, kaj so mu ukradli, kdo je umrl, kaj se je pokvarilo in kaj vse so zakuhali od predsednika države navzdol. A vedno je končal s smehom, čeprav je včasih zvenel bolj iz obupa kot iz srca. In čez nekaj dni je bilo vse pozabljeno, saj so mu vedno nove ideje pregnale temne misli.

Ljudje v Zambiji in v Sloveniji se ga bomo še dolgo spominjali. Zambiji je dal večino svojega misijonskega življenja, bil je neprestano v boju z izkoriščevalci revnih, bil je edino upanje številnim sirotam, ki jih je iz

zdravljenju z antibiotiki slabi prebavi napihnjenosti zaprtosti driski

zapuščenosti in revščine vodil k dostojnemu življenju. Njegovo veliko veselje je bila tehnika. Vedno zazrt v prihodnost je postavil radio Icengelo ter nato do konca življenja ob vsem ostalem misijonskem delu vodil tiskarno, ki je dajala kruh številnim družinam. Imel je velikansko srce, ki pa je bilo vseskozi povezano tudi s Slovenijo. Želel je pokazati, da darovi za misijone padajo na plodna tla. Gostovanja z mladimi črnimi prijatelji so žela velike uspehe. V živo je predstavil svoje delo in približal ter pokazal številne talente, ki jih skriva Afrika. Vedno znova se je ustavljal tudi na Radiu Ognjišče ter z veselo in neposredno besedo, z obilico smeha in dobre volje misijonaril tudi pri nas. Miha je bil preprosto njihov, bil je naš, bil je svoj. Sedaj je Božji, poklican k bogatemu plačilu in nam svetal zgled služenja in razdajanja. Vabljeni, da v našem video arhivu poiščete posnetke, kjer opisuje svojo zanimivo in razgibano življenjsko pot od mladih dni do misijonskega poslanstva v Afriki. Æ

NARAVNA POMOČ ZA VAŠO PREBAVO PRI:

driski zaprtosti napihnjenosti slabi prebavi zdravljenju z antibiotiki

Zastopa in uvaža:

Jadran Galenski Laboratorij d.o.o. Ljubljana Litostrojska cesta 46A, Ljublana

V O K T PE NI V A B A Z

VEČER

„Petkov zabavni večer“ je naslov serije oddaj z Matejo Feltrin Novljan in Marjanom Buničem, ki sproščajo petkove večerne minute od 20.30 naprej. Pod tem naslovom si podajajo roke in se izmenjujejo „Petkov večerni kviz“ (reševanje zabavnih miselnih nalog), „Svet na dlani“ (potovanje v oddaljene dežele z gosti), „Tavava in se zabavava“ (potepanje po enem od slovenskih krajev) in „Glasbeni večer v živo“ (koncert iz radijskega studia). Namen vseh oddaj je preprosto sproščati, zabavati, animirati in kratkočasiti, čeprav se vsakič kar same od sebe ponujajo tudi močne, tehtne in resne vsebine. Življenje pač, ki v petkovem večeru dobi lahkotna krila tudi s skrbo izbrano glasbo. T.i. glasbeni večeri ali koncerti v živo iz radijskega studia pa so še posebno privlačni, edinstveni ter tudi zahtevni. Največji ra dijski stu dio namreč daje dovolj prostora (v zadnjem času pa z novimi pridobitvami tudi vedno boljše po goje) glasbenim izvajalcem in majhni skupini poslušalcev, v taki dokaj intimni družbi pa se hitro vzpostavi iskren stik in prijetno vzdušje. Glasba se prepleta z besedo – melodije in njihova sporočila se izmenjujejo z zgodbami ter pripovedmi glasbenikov. V malce mehkejšem glasbenem zvoku (akustično ali „unplugged“) izvajalci skupaj s publiko prepevajo svoje glasbene uspešnice še dolgo potem, ko so že „izven radijskega etra“. Za vse, vključno s pripravljalci teh radijskih dogodkov, so takšni večeri zelo prijetna izkušnja. Skupina Tvoj 44

glas, trikratna zmagovalka festivala Ritem duha, je v januarju med nas prinašala božične pesmi. Adi Smolar je iz rokava stresal zanimive in poučne zgodbe svojega življenja ter z nami delil izkušnje bodisi v besedi ali pa v pesmi. V aprilu so iz studia zazveneli taizejski spevi ter vabili k razmišljanju in na evropsko taizejsko srečanje mladih v Ljubljani. V prvem junijskem petku pa prevzema glasbeno pobudo letošnji 60-letnik, legendarni kantavtor Andrej Šifrer. Vsak od teh večerov ima svojo barvo in dinamiko, vsem pa je skupno to, da so na visoki izvedbeni ravni in da prav z vsebino, ki jo ponujajo ob glasbi, osvajajo simpatije poslušalcev v studiu ter ob radijskih sprejemnikih. Tudi seznam naslednjih glasbenih gostov obeta zelo zanimive sogovornike s slovenske glasbene scene in potešitev zelo različnih glasbenih okusov, zato vabljeni k spremljanju koncertov bodisi po radiu ali pa z malo sreče (nekaj brezplačnih vabil vedno razdelimo med naše poslušalce) celo kot del studijske publike. Æ PRO maj 2012

Novi koprski škof ne pričakuje turbulence Papež Benedikt XVI. je 26. maja 2012 sprejel odpoved službi dosedanjega koprskega škofa msgr. Metoda Piriha ter imenoval dosedanjega pomožnega koprskega škofa msgr. dr. Jurija Bizjaka za koprskega škofa, je v Kopru sporočil apostolski nuncij v Republiki Sloveniji msgr. dr. Juliusz Janusz. Novi koprski škof Jurij Bizjak je v pogovoru za Radio Ognjišče o zapuščini, ki jo je prejel od zdaj že upokojenega škofa Metoda Piriha, dejal, da je vesel in zadovoljen, ker da je škofija urejena. „Vse, kar je bilo priporočeno pred leti na koncilu in kar je priporočil slovenski zbor, je bilo nastavljeno. Seveda se da vedno narediti več in bolje, a zdi se mi, da smo bili v tem pogledu kar odzivni. Polno stvari je v teku, zato o preusmeritvi ne razmišljam.“ Turbulentnih časov za koprsko škofijo Bizjak ne pričakuje. „Cerkev je ena velika barka, ki se ne obrača kar tako zlahka. Tudi menjava škofa ni tako velika stvar. Naprej je treba peljati vse, kar je dobrega, to bomo spodbujali. Čas bo pokazal, kje bi se dalo še kaj dodati.“ Več: radio.ognjisce.si

Foto: Tamara Bizjak

Piali Ashar Alo

Pod pokroviteljstvom evropske poslanke dr. Romane Jordan že četrto leto poteka okoljsko-humanitarna akcija Ohranimo Slovenijo, pomagajmo Indiji. Slovenski vrtci, šole, druge organizacije in posamezniki z odprodajo odpadnega papirja zbirajo denar za gradnjo šole Piali Ashar Alo, ki jo je v Pialiju v Indiji za otroke z ulice ustanovila Slovenka Mojca Gayen. Pri našem sponzorju, družbi Dinos, d.d., lahko sodelujoče organizacije zabojnike za odvoz odpadnega papirja naročijo brezplačno, denar od odprodaje papirja pa tako neposredno dobi humanitarno društvo Luč upanja, ki v Sloveniji skrbi za pomoč Pialiju. Kadar koli se lahko pridružite tudi vi, vabljeni! Vse podrobnosti: http://www.romanajordan.si/piali.

Sodelavci skupaj z nadškofom

Marjanom Turnškom iskali mir v srcu • Piše: Urška Hrast

mik v samoto je nujno potreben za osebno poglobitev. „Ko sem Bogu popolnoma na razpolago, se zavem svojih sposobnosti, slabosti in možnosti, da lažje prepoznam Božjo voljo,“ nam je uvodoma dejal mariborski nadškof Marjan Turnšek. Radijski sodelavci smo se namreč med 13. in 15. januarjem udeležili duhovnih vaj na temo „Mir v srcu“. Duhovno poglabljanje pomaga osvetliti pot, na katero se moramo podati. Tudi za radijske sodelavce je pomembno, da zmoremo vzpostavljati mir v srcu in nadzorovati razne duševne vzgibe v nas samih. Le tako lahko s pomočjo radia širimo ljubezen in mir med poslušalce. Tega pa ne bomo zmogli z lastnimi močmi, temveč nam zmago lahko zagotovi le Božja milost oziroma reden pogovor z Bogom. In ko enkrat začutiš, da delaš z Bogom, potem se je v tebi naselil mir, nam je položil na srce mariborski nadškof. Da pa bi ne pozabljali na to, da se moramo v nemočnih trenutkih svojega dela in življenja z otroško preprostostjo prepuščati Njegovi navzočnosti, je zaželeno, da duhovno obnovo umestimo med redne jesenske radijske dogodke. Tako kažejo tudi odzivi radijskih sodelavcev.

Sonja Govekar Duhovne vaje so nam potrebne kot posamezniku in kolektivu, saj se tukaj odprejo drugačna vprašanja in razmišljanja. Meni osebno pomenijo veliko, saj greš lahko sam vase in če res odpreš Bogu svoje srce, vidiš, da je življenje lepo in ga je vredno živeti ter da se da vsaka težava, doma ali v službi, rešiti s pogovorom in brez egoizma. • Robert Božič Prepričan sem, da ima vsako dobro delo ali hotenje svoj odmev. Duhovne vaje so imele tak odmev. Osebno me je nadškof prijetno presenetil s svojo neposrednostjo in globoko duhovnostjo, predvsem pa z odgovori in pogledi na aktualna vprašanja, ob katerih smo se ustavili ob večeru. Takega pogovora s slovenskimi škofi pogrešam in si ga želim. • Tanja Dominko Duhovne vaje so odlična priložnost, da se sodelavci ustavimo, umirimo in navsezadnje tudi utihnemo.

Da se namesto k drugemu ozremo sami vase, da namesto da bi spraševali druge, vprašanja zastavljamo sebi. Pravzaprav sem ugotovila, da mi je bilo na teh duhovnih vajah najtežje od vsega molčati, ne zastavljati dodatnih vprašanj, ampak razmišljati o tistem, kar sem slišala. Vprašanja nam namreč pomagajo, da spremenimo smer pogovora, saj smo mi tisti, ki sprašujemo in tako vodimo pogovor. V tem primeru je bilo povsem drugače, bili smo vódeni. Vsebino bi sama kljub vsemu nekoliko bolj prilagodila nam in našemu delu, saj bi potem od teh duhovnih vaj odnesla več. Kakorkoli, za nami so in splošna ocena je, da so dobrodošle. Tudi za odnose med sodelavci, ki se potem vidimo nekoliko drugače. • Izidor Šček Od vprašanj k odgovorom, od nemira k miru, od branja k besedam, od besed k dejanjem. Tako mi še danes odzvanjata v mislih tista dva dneva, ko se je bilo treba soočiti s samim seboj, ko je bilo treba tudi poslušati in prisluhniti, gledati in spregledati in se nenazadnje vrniti v vsakdanji svet, mirnejši in bogatejši.

PRO maj 2012

Mateja Subotičanec Kot ima vsaka nota v glasbi svoje mesto, jo ima tudi pavza. In tišina. V našem vsakdanjem življenju pa štejejo samo poudarjeni toni ... dokler ne zaškripa. Potem šele pridemo do tišine, v kateri se dogajajo velike reči. Dobrodejno, za dušo, srce, telo in posledično tudi za vse odnose.

službe, ampak tudi na osebni ravni, pa se mi zdi zelo pomembna gonilna sila radia. Dober odnos med nami radijci tako lahko začutijo tudi naši poslušalci. Duhovne vaje so nam, upam, vsem pomagale gledati na stvari z novimi očmi.

•

Tone Gorjup Trenutki z nadškofom Turnškom in sodelavci so bili dragoceni, saj sem po daljšem času spet lahko v miru razmišljal o svojem življenjskem potovanju. Vrstila so se vprašanja: Kje sem? Kaj delam? Zakaj? Kam grem? Kdo so moji sopotniki? Kje sem v odnosu do drugih, do Boga? Hvala za te trenutke. Bili so prekratki.

Urša Sešek Zakon predvideva obvezni letni tehnični pregled avtomobila. Imamo obvezni sistematski pregled na vsakih 5 let. Kako pa je s pregledom moje duše, mojega duha? Duhovne vaje so priložnost za poglobitev in razmišljanje, a so žal redkeje kot na 5 let. Sodelavci Radia Ognjišče imamo to milost, da tudi na delovnem mestu lahko odkrito govorimo o Kristusu in o svojem razmišljanju. Imamo milost, da se med seboj povežemo tudi pri duhovnih vajah. Z nadškofom Turnškom smo odrinili na globoko in kar še danes nosim s seboj, je spoznanje, da mora biti vsak moj korak narejen z Bogom in za Boga. Rožni venec, ki ga je imel nadškof neprestano v rokah (tudi pri kosilu), ga je opominjal, da je le nemočno bitje v njegovih rokah. Odsev Božjega miru najdem tudi v sodelavcih, hvala ti zanj. • Jure Sešek Priznam, nisem reden udeleženec duhovnih vaj in nerad brskam po sebi, posebej pred množico drugih. Pa se je izplačalo, nadškof nas je povezal med seboj in z Bogom. Prepričan sem, da so prav tovrstne vezi naša "primerjalna prednost" v tekmovalnem medijskem in siceršnjem svetu. Bojim se le, da ritem hitrega časa z lahkoto povozi odsev Božjega miru. Saj vem, sam sem kriv. Kako že gre? "Obljubim, da se bom poboljšal in ..." • Petra Gorše Na duhovnih vajah s sodelavci sem bila prvič in moja pričakovanja so bila presežena. Ne samo, da smo se lahko kot sodelavci umirili in razmišljali o besedah Svetega pisma in nadškofa, med seboj smo utrdili tudi prijateljske vezi. To, da se ne spoštujemo le na ravni

PRO maj 2012

•

• Lidija Zupanič Veselila sem se duhovnih vaj, po dosedanjih izkušnjah mi namreč "dovolijo" biti sama s seboj. To so trenutki, ko sem bolj mirna, moje misli so usmerjene, želim si iskanja, odkrivanja, vesela sem za vsako novo spoznanje. Zorim. In hvala Bogu, ponovno sem imela priložnost duhovno rasti in se s svojimi sodelavci in odličnim voditeljem, nadškofom dr. Marjanom Turnškom odpraviti "na globoko". Neponovljiva izkušnja, posebna milost! In če lahko prišepnem - potrebno je, svetujem. Bogu hvala za to priložnost, za tak kolektiv, za Radio, hvala, ker lahko ob opravljanju svoje službe tudi duhovno zorim in me pri tem nihče ne ovira in ne zasramuje!" • Tadej Sadar Duhovne vaje so za vsako skupino, ki jo druži takšen ali drugačen razlog, najprej možnost za "skupinsko dihanje svežega zraka". Tako smo tudi sodelavci, ki se sicer srečujemo v drugačnem okolju, lahko v Celju polno zajeli zrak, prepojen z duhovnostjo, ki ga je, kot on tako dobro zna, tako iskreno in sodobno za nas pripravil nadškof Turnšek. Hvaležen za možnost se veselim prihodnjih duhovnih vaj.

•

v srečki

igrajte odgovorno

Denarna sredstva, zbrana od iger na srečo, so namenjena financiranju invalidsko–humanitarnih in športnih organizacij.

Radijski roman postal prva elektronska knjiga Ognjišča Piše: mag. Božo Rustja, urednik Ognjišča

oslušalci Radia Ognjišče so kot enega prvih Radijskih romanov lah ko poslušali pripoved z naslovom Pesem dveh src. Prav to branje je postalo prva elektronska knjiga Založbe Ognjišče in je založba z njo obeležila obletnico izhajanja revije Ognjišče, ki smo jo praznovali za veliko noč. Prva številka revije Ognjišče je namreč izšla leta 1965 na ta največji krščanski praznik.

Roman Pesem dveh src prihaja med bralce že četrtič: prvič je izšel v knjižni obliki pod naslovom „Rožni venec“ že pred vojno, pod istim naslovom je izhajal kot podlistek v Ognjišču (1969-1970) in doživel tako topel sprejem, da smo ga leta 1974 izdali v knjigi - to pot s spremenjenim naslovom „Pesem dveh src“. Povpraševanje po tej knjigi je bilo tudi v zadnjih letih še vedno veliko, zato smo jo izdali kot prvo E-knjigo Ognjišča. Knjiga je brezplačno na razpolago na spletni strani naše knjigarne.

PRO maj 2012

Roman o nesmrtni ljubezni Pa še kratka vsebina: Glavna junaka, tridesetletno dekle Jane Champion, ki na zunaj ni posebno lepa, ter mladi slikar Garth Dalmain sta že dolgo časa znanca. Ko Jane neki večer v gradu poje staro angleško romanco „Rožni venec“, ki pripoveduje o nesmrtni ljubezni med fantom in dekletom, Garth kakor ob razodetju spozna bogastvo dekletove duše in jo prosi, če hoče postati njegova žena. Jane iz obzirnosti njegovo prošnjo zavrne. Toda v Garthovem življenju se zgodi nepričakovan preobrat, Jane pa se mu na vsak način hoče spet približati in mu povedati, da ga ljubi kot nikogar na svetu ...

Na svoj bralnik si lahko roman prenesete z naslova http://knjigarna.ognjisce.si/ eknjiga.

Aleluja med Slovenci po svetu

Piše: Matjaž Merljak

elika noč je največji krščanski praznik. Nanj se pripravljamo v štiridesetih postnih dneh, še posebej pa v velikem tednu. Bogoslužja in obrede od cvetne nedelje do velike sobote spremlja bogata simbolika. Kako običaje ohranjajo in sploh kako praznujejo veliko noč rojaki po svetu, smo predstavili v več oddajah Slovencem po svetu in domovini. Nekaj posebnosti smo izbrali tudi za bralce revije PRO. V Našem domu v San Justu v Buenos Airesu v Argentini pozornost dajejo tako duhovni plati praznovanja kot tudi ohranjanju običajev. Kot nam je povedala Ivana Tekavec, so pred cvetno nedeljo pletli butarice. Starejše gospe učijo mlajše, tudi otroke. To nedeljo mladi tradicionalno uprizorijo križev pot, ponovijo ga na veliki petek. Skupaj pripravljajo jedi za velikonočni zajtrk: mladina barva pirhe, gospodinje spečejo potice ... Zajtrk so skupaj zaužili po vstajenjski sveti maši, ki jo je daroval delegat dr. Jure Rode. Po zajtrku je bila še akademija, ki sta jo pripravila mladina in pevski zbor.

Cvetna nedelja v Hamiltonu

Tone Ovsenik redno poroča iz Clevelanda. Na veliko noč se je oglasil neposredno. Prvič v 52-ih letih v Ameriki je šel k procesiji k Mariji Vnebovzeti. „Bilo je izredno lepo, lepa procesija, lepo petje, cerkev polna vernikov, lepo število narodnih noš ...,“ je povedal. Bogato s simboli in slovesno je bilo velikonočno praznovanje v nemškem Stuttgartu. Tam zanimivo praznujejo veliki četrtek. Zberejo se ožji župnijski sodelavci ... Namesto umivanja nog jim je župnik dr. Zvone Štrubelj z župnikom sodelavcem Alešem Kalamarjem pripravil večerjo, ki spominja za velikonočno judovsko večerjo z grenkimi zelišči. Po pripovedovanju p. Darka Žnidaršiča iz Sydneyja v Avstraliji so na cvetno soboto izdelovali 'bagance', v nedeljo pa so imeli slovesno procesijo z dvorišča v cerkev. Pasijon so brali v vlogah in bralci so bili oblečeni v albe.

Judovska večerja v Stuttgartu na veliki četrtek foto: Franci Arh

V kanadskem Hamiltonu so imeli pred praznikom duhovno obnovo z gostom Bogdanom Kolarjem iz Slovenije. Župnik Drago Gačnik pa je med drugim povedal, da je butarice za cvetno nedeljo pripravila plesna skupina Venec, na veliki petek pa so po popoldanskem bogoslužju starši slovenske šole in učiteljice pripravili ribjo večerjo. Prišlo je okoli 300 ljudi. Blagoslovi velikonočnih jedi so bili delno v angleškem jeziku, saj pride veliko otrok. Na veliko noč so imeli najprej slovensko vstajenjsko mašo s procesijo po cerkvi, ob 11h pa je bila še maša v angleščini.

Velikonočna procesija pri Mariji Vnebovzeti v Clevelandu foto: Tone Ovsenik

Tudi rojaki na Švedskem so bili povezani ob čudovitem dogodku velikonočnega vstajenja življenja nad smrtjo. Župnik Zvone Podvinski je bil pred praznikom na voljo rojakom na terenu predvsem za spored, „saj je to najlepša priprava“. Obiskoval je tudi bolne in ostarele in to mu je dalo veliko novih moči: „Čeprav so priklenjeni v postelje ali vozičke, imajo toliko veselja in upanja.“ Æ

Oder v Našem domu San Justo je letos scensko z mogočnim vstalim Kristusom opremil Tone Oblak, foto: Marko Vombergar PRO maj 2012

SLOVENSKA DELEGACIJA ELS Za Slovenijo v Evropskem parlamentu Za kakovostno šolo in delo v Evropski uniji. Milan Zver Za delovna mesta, razvoj in čisto okolje. Romana Jordan Več preventive za bolj zdravo Evropo. Lojze Peterle Za ponovno zaposlovanje, oživitev gospodarstva in za pogumne podjetniške ideje. Zofija Mazej Kukovič

Osmi Marijafest na Ptujski Gori p. Janezu Ferležu in mladim iz Vidma Piše: Nataša Ličen

lepo napolnjeni baziliki Matere Božje na Ptujski Gori, ki velja za najlepši slovenski gotski kulturni spomenik, je znova zazvenela pesem v slavo ptujskogorske Marije, Zavetnice s plaščem. Po izboru obiskovalcev v baziliki in poslušalcev Radia Ognjišče je bila letos najlepša zmagovalna Marijina pesem „Mir srca“ v izvedbi p. Janeza Ferleža in mladih iz Vidma. Besedilo in glasbo je napisal p. Janez Ferlež, priredbo pa je naredil Tomi Valenko.

Zmagovalna pesem govori o miru. V lanskem letu smo obeležili 25-letnico gibanja Duh Assisija - pred 25. leti je papež Janez Pavel II. povabil k molitvi za mir predstavnike vseh svetovnih verstev. Tako kot sv. Frančišek smo tudi mi poklicani, da prinašamo mir v svoja srca, svoje družine, med svoje bližnje. Nebeška Mati Marija pa je Kraljica Miru, prav zato so lahko sodelujoči na letošnjem Marijafestu prepevali tudi o miru. Po mnenju strokovne komisije je bilo letos najboljše besedilo v pesmi „Objemi me, Mati moja“, ki sta jo napisala Agneza Levanić in Antonio Tkalec. Posvečeno je pokojnemu p. Mihi Drevenšku (1946–2011), misijonarju z glasbo na ustnicah, kateremu je bil posvečen tudi letošnji festival. P. Miha je v preteklosti iz daljne Zambije s svojimi glasbenimi skupinami rad prihajal na Marijafeste. Pokrovitelja in organizatorja festivala sta bila tudi letos slovenska minoritska provinca sv. Jožefa in minoritski samostan Matere Božje na Ptujski gori. Med nastopajočimi so bili tudi predstavniki s Hrvaške ter pater iz Romunije. Program se je začel z nastopom urednika mesečnika Ognjišče mag. Boža Rustje, ki je pripravil katehezo z naslovom „Močnejša kakor smrt je ljubezen“ in z nastopom pevske skupine iz Nazarij. Ta se je med drugim prestavila z zambijsko duhovno skladbo v priredbi Sare Kobold: Ta quaba uaba. Tekmovalni del prireditve smo neposredno prenašali na Radiu Ognjišče. Za tehnični prenos (postavljeno zvočno sliko v cerkvi in čim lepši radijski zvok) so poskrbeli Tadej Sadar, Matej Kržišnik in Marko Zupan, prireditev pa sem vodila Nataša Ličen. Æ 52

Ritem Duha 2012 bo prvi po desetem. Zakaj takšen naslov, ve samo tisti, ki je "desetega" videl od blizu in je v živo doživel eksplozijo mladosti, ki je bila prežeta z duhovnim. Težko bo preseči lanskoletno vzdušje, gotovo pa ga bomo dosegli. Razpis se je že zaključil, čakamo še končne izdelke in koncert, ki že nekaj let do zadnjega kotička napolni dvorano zavoda Antona Martina Slomška na Vrbanski v Mariboru. Letos bo festival v soboto, 20. oktobra. PRO maj 2012

Radio Ognjišče obiskala lipicanska vprega

Piše: Jure Sešek program ježe in vožnje z vpregami Združenja rejcev lipicanca Slovenije predstavili širšemu občinstvu na primerni ravni,“ je v pogovoru za naš radio povedala tajnica združenja Darja Peharc. „Vse člane združenja žene naprej ideja patriotizma, ljubezni do konj in goreča želja, da bi lipicanec ostal pojem lepote, plemenite drže in gracioznosti. Verjamemo, da je ta želja skupna vsem Slovencem,“ je še dodala.

V programu Radia Ognjišče se radi posvečamo vsebinam, ki krepijo slovenskega duha in ponosno pripovedujejo o naši samostojnosti in biserih, ki se bleščijo v ogrlici narodnega ponosa. Sem gotovo sodi tudi Lipica z lipicanci in simboliko, ki jo zibelka lipicanskih konj nosi v sebi. Veseli smo lepega sodelovanja s Kobilarno Lipica. To se je pokazalo tudi v ponedeljek, 14. maja, ko nas je obiskala lipicanska vprega s skupino jahačev, ki so bili na poti iz Maribora v Kobilarno Lipica na praznovanje 432. rojstnega dne lipicanca. „Na poti smo že kar precej časa. Začeli smo v Mariboru, a na to smo se pripravljali že dalj časa. Tako smo svoj

Vodja ekipe Žarko Kariž, član Združenja rejcev lipicanca Slovenije, je predstavil plemenito žival, ki ji mnogi pri nas posvečajo svoje znanje in čas: „To pot namenjamo v čast lipicancu, ki se odlikuje tudi kot vprežni konj. Kočijaži z lipicanci so bili evropski in svetovni prvaki. Tekmovalna odličnost lipicanca se je pokazala tudi v dresurnem jahanju. Gre za skromnega, zdravega in nasploh uporabnega konja.“ Lipicansko vprego in skupino jahačev so na poti do praznovanja pozdravili mnogi župani in ljubitelji konj, ki se zavedajo, da je Lipica danes eden najlepših kulturnozgodovinskih spomenikov Republike Slovenije, njena bogata zgodovina pa sega v daljnje leto 1580. Æ

Prenovljena izdaja

Kratko Sveto pismo s slikami

vv Primerno

darilo ob prvem obhajilu ali birmi, rojstnih dnevih ... vv Lepo darilo mladi družini vv Doslej prodanih že 140 000 izvodov, kar priča o izredni priljubljenosti 520 strani, trda vezava, imitacija usnja redna cena: 25,00 € s kartico zvestobe: 22,50 €

Spet je na voljo ponatis priljubljenega ‘rdečega’ Svetega pisma s slikami. Zanj je vladalo stalno povpraševanje, zato smo se pri založbi odločili za ponovni natis v prenovljeni izdaji.

Evropejci smo se kot kristjani učili živeti ob prebiranju in premišljevanju Svetega pisma in to nas je globoko zaznamovalo. Vsa naša kultura od književnosti do arhitekture, od glasbene do likovne umetnosti, od pregovorov do krajevnih imen je neločljivo povezana s Svetim pismom, ki govori o tem, kako nas ima Bog rad, nas spremlja in odrešuje, nas uči ter nam v svojem Sinu Jezusu Kristusu daje zgled najpopolnejšega človeškega življenja in obljubo tiste prihodnosti, brez katere ni utemeljenega upanja v najrazličnejših življenjskih preizkušnjah. Iz uvoda ljubljanskega nadškofa in metropolita Antona Stresa

Kot pri vsakem ‘prirejenem’ Svetem pismu, pa je treba tudi pri Kratkem Svetem pismu s slikami upoštevati, da je to samo droben in delen izsek duhovnega bogastva, ki ga vsebuje Sveto pismo v celoti. Slike, posebno še take, kakor jih vsebuje pričujoča izdaja, nikakor ne morejo docela zajeti in izraziti svetopisemskega sporočila, kajti globina Božjega sporočila se ne da nazorno prikazati v podobi. … Zato je to lahko samo uvod in spodbuda, da sežemo po Svetem pismu v celoti in ga premišljujemo kot duhovno vodilo za svoje življenje iz vere, upanja in ljubezni do Boga in bližnjega. Iz uvoda ljubljanskega nadškofa in metropolita Antona Stresa

NAROČILA 05/61 17 220 0590/99 099

www.knjigarna.ognjisce.si

KOPER Trg Brolo 11

LJUBLJANA Poljanska 4

KRANJ Koroška c. 19

Svetovno srečanje družin v Milanu Piše: Helena Škrlec

elo in praznovanje sta bila v ospredju sedmega svetovnega srečanja družin v italijanskem Milanu. Dogodek je obiskal tudi papež, ki se je še pred tem na vernike obrnil s posebnim pismom. Med udeleženci so bile družine iz Slovenije, ki so ob tej priložnosti lahko občudovale delo našega umetnika patra Marka Ivana Rupnika. Za srečanje je namreč izdelal mozaik Svete družine. Uvod v svetovno srečanje družin je bil kongres za družine. Potekal je od 30. maja do 1. junija, namenjen je bil predvsem dejavnim v družinski pastorali. Bolj množičen del dogodka je bil med 1. in 3. junijem, ko so se romarji med drugim z Benediktom XVI. zbrali pri vigiliji , pri kateri so lahko prisluhnili pričevanjem različnih družin z vsega sveta. Vrhunec je bilo nedeljsko slovesno bogoslužje, ki ga je vodil sveti oče.

PRO maj 2012

Papež na stadionu San Siro z mladimi Tridnevni obisk Benedikta XVI. v Milanu ni bil nekaj običajnega, saj so potovanja svetega očeta znotraj Italije le redko daljša od 24 ur. Papež je prvi dan med drugim prisluhnil koncertu v operni hiši Scala. Drugi dan je poleg molitvenega bdenja s pričevanji v milanski katedrali vodil kratko meditacijo med hvalnicami, pri katerih so se zbrali duhovniki, redovnice in redovniki. Na nogometnem stadionu, kjer svoje domače tekme igrata kluba A.C. Milan in Inter, se je sveti oče srečal z mladimi, ki se pripravljajo na zakrament birme. Tretji dan je po evharističnem slavju, s katerim se je končalo tokratno svetovno srečanje družin, Benedikt XVI. vernike nagovoril tudi pred opoldansko molitvijo. Benedikt XVI. o družini ter delu in praznovanju Že avgusta lani je sveti oče napisal posebno pismo, v katerem je utemeljil izbor osrednje teme srečanja, ki je bila Družina: delo in praznovanje. Papež je prepričan, da sta delo in praznovanje vedno povezana z družino, saj lahko močno vplivata nanjo. Pojasnil je, da iz Svetega pisma izhaja, da gre za Božje darove, ki so nujno potrebni za celostni in vsestranski človekov razvoj. Benedikt XVI. ob tem omenja dve skupini dobrin. V prvo sodijo tiste, ki so potrebne za dosego nekega cilja, med njimi so delo, tehnika, trg in denar. Drugo sestavljajo tiste, ki si jih človek želi zaradi njih samih, to so: družina, prijateljstvo, solidarnost, poezija, glasba, umetnost, duhovnost in praznovanje. Kot poudarja papež, je sobivanje uporabnega in zastonjskega nujno za ljudi, družbo in ekonomsko učinkovitost. Logika 55

največjega možnega dobička teži k pospeševanju proizvodnje in potrošnje, kar po njegovem zelo škodi medčloveškim odnosom in duhovnim vrednotam. Kot opozarja, je praznični dan zelo okrnjen zaradi neprestanega dela, opaža tudi, da so konci tedna vse bolj namenjeni le zabavi in množičnim ritualom, med katere sodi tudi obiskovanje trgovskih centrov. Po papeževih besedah je družinska skupnost podvržena močnemu pogojevanju kompleksnih razdruževalnih dinamik, med katerimi imajo velik vpliv organizacija dela in krčenje praznovanja na prosti čas. Tema srečanja v Milanu naj bi nasprotno prispevala k ohranjanju in spodbujanju pristno človeškega v današnjem svetu. Mozaik patra Rupnika ikona svetovnega srečanja družin Nova ikona svetovnega srečanja družin je mozaik Svete družine, ki ga je izdelal slovenski umetnik pater Marko Ivan Rupnik. Predstavlja Sveto družino in Sveto Trojico prek rok Boga Očeta, ki podpira ogenj Duha, ki

je Jezus. Ob Jezusu in Mariji sta zemeljski raj in nebeški Jeruzalem, ki v središče zgodovine odrešenja postavlja Sveto družino. Mozaik je bil v Milanu izpostavljen tako na kongresu za družine kot tudi med pričevanji in sveto mašo ob sklepu svetovnega srečanja družin. Ikona je pred tem v sklopu priprav na dogodek romala po milanski nadškofiji. Zgodovina svetovnih srečanj družin Svetovna srečanja družin so sad papeževanja blaženega Janeza Pavla II., tokratno je bilo že sedmo. Prvo je leta 1994 gostil Rim. V italijanski prestolnici je bilo srečanje tudi v svetem letu 2000, pred tem so ga leta 1997 pripravili v Riu de Janeiru v Braziliji. Leta 2003 so se družine srečale v Manili na Filipinih, leta 2006 pa v španski Valencii. Do zdaj največje srečanje je bilo leta 2009 v Mehiki. Æ

Med Slovenci, ki so se udeležili svetovnega srečanja družin, sta bila tudi Fanika in Boris Škrlec. Poročena sta 30 let, imata tri otroke. Zakaj sta se odločila odpotovati v Milano? Srečanje je bilo relativno blizu, zato pravzaprav ni bilo tehtnega razloga, zakaj ne bi šla. Vsekakor je osebna prisotnost na tako velikem dogodku nekaj posebnega, saj takšnega vzdušja ne moreš doživeti prek televizijskega zaslona. Pritegnilo naju je tudi srečanje s papežem Benediktom XVI. - v nepozabnem spominu so nama namreč ostala srečanja s papežem Janezom Pavlom II. v Sloveniji, ki smo se jih udeležili posamezno in tudi kot družina. Kakšno sporočilo po vajinem prinašajo srečanja, kot je bilo to, v Milanu, družini, ki je danes pogosto tarča različnih napadov? Meniva, da je bilo sporočilo srečanja, ki sva se ga udeležila, predvsem to, da ne smemo biti preveč črnogledi in prehitro obupati ob vseh težavah, ki pestijo današnjo družino. Prepričana sva, da je treba v prihodnost zreti z vero in zaupanjem, saj jo tudi s tem pomagamo ustvarjati. Za družino pa je treba tudi moliti. Kako pomembna vrednota v vajinem življenju je družina? Družino na lestvici vrednot vsekakor vsakodnevno skušava postaviti na čim višje mesto in to prenašati tudi na mlajšo generacijo. Æ

PRO maj 2012

Na taizejskem srečanju v Ljubljani več kot 1000 mladih

Piše: Petra Gorše Avtor fotografij: Wiesia Klemens

Romanje zaupanja na zemlji, ki ga pripravlja Skupnost bratov iz Taizéja, se je letos znova ustavilo v slovenski prestolnici. Na mednarodnem srečanju se je zbralo približno tisoč mladih iz vse Evrope in Slovenije.

Voditelj taizejske skupnosti prior brat Alois je mladim veliko govoril o zaupanju v Boga, ki v sodobnem, hitro spreminjajočem se svetu lahko postane izvir življenja. Ko se je spominjal, kje je bila Slovenija pred 25 leti, je dejal, da smo lahko zelo hvaležni za mir. Meni, da je za mlade v tem času zelo pomembno, da najdejo osebno vero in „da občutijo, da je Cerkev njihov dom“ kljub morebitnim težavam, ki jo pestijo. Več naj povedo fotografije …

Brat Alois: „Če želimo vztrajati, mislim, da si moramo drzniti živeti v čakanju, polnem pričakovanja in upanja.“

„Iskanje edinosti pomeni, da se odpremo in sprejmemo darove drug od drugega, da odkrijemo tisto najboljše, kar je Bog položil v sočloveka,“ je še dejal br. Alois.

Mladi so se spoznavali, pogovarjali, ob taizejskih molitvah in spevih pa odkrivali pomen Kristusovega evangelija.

Romanje zaupanja na zemlji je pred 35 leti začel brat Roger. Mlade je želel spodbuditi, da bi postali nosilci miru, zaupanja in sprave v krajih, kjer živijo. „Nad srečanjem so bili vsi navdušeni, tako tisti, ki so prišli, kot tisti, ki so gostili,“ je dejal koordinator za župnije gostiteljice Matevž Bolta. 58

PRO maj 2012

Duhovne vaje – lepa priložnost med počitnicami Piše: Petra Gorše

Nekateri si za dopust izberejo potovanje, oddih na morju, v toplicah, gorah ali pa prosti čas preživljajo doma. Drugi poletne počitnice izkoristijo za malce drugačen oddih – duhovne vaje. Klemen Balažic, ravnatelj Majcnovega doma v Želimljem, pravi, da sta razloga, zaradi katerih se mladi vračajo na duhovne vaje, veselje in odgovornost za osebno rast. Kaj duhovne vaje nudijo drugačnega od običajnih dopustov? Duhovne vaje so zelo primerna ponudba za počitniške dneve. Počitnice so namenjene počitku, v tem času si, kakor pravimo, 'napolnimo baterije'. Postavlja pa se vprašanje, s čim se napolnimo. Duhovne vaje nam, za razliko od drugih ponudb, ponujajo kakovosten program, hrano, ki jo duša potrebuje. Grda navada je, da med dopusti izklopimo povezanost z vero ... Človek na žalost hitro pozabi na zaklad vere. Osebno se veselim, da lahko prav med počitnicami vsaj za nekaj časa pozabim na obveznost in opravim osebne duhovne vaje. Takrat ne uporabljam mobitela, ne gledam televizije in ne prebiram časopisov … Osredotočim se na Jezusovo besedo.

Kakšno vlogo pa vidiš v oratorijih? Oratorij je teden veselja, mladosti, igre, vere za otroke in mlade. Na njem občudujem mlade animatorje in voditelje, ki si srčno prizadevajo za poglobitev vere otrok. Menim, da je oratorij odličen za vzgojo sodelavcev, animatorjev. Tudi mladi, ki so oddaljeni od Cerkve, se lahko čutijo nagovorjene. Kako skušaš ti približati duhovne vaje kot možnost preživljanja prostega časa? Mlade poskušamo »zasuti« z veseljem. Veselje in odgovornost za osebno rast sta razloga, zaradi katerih se mladi vračajo na duhovne vaje. Mladi iščejo zdravega in pristnega veselja, ker ga v vsakdanjem življenju ne najdejo. Ali obstajajo predsodki? Včasih jih vidim pri starših. Svojim otrokom želijo omogočiti brezskrbno zemeljsko in materialno življenje. Ne zavedajo pa se, da ne smejo zanemariti duhovnega življenja svojih otrok. Starši, ki nimajo izkušnje duhovnih vaj, se le-teh mnogokrat bojijo. Tudi duhovnike bi spodbudil, da bi mlade in otroke navduševali za duhovne vaje, ne le ob prejemu zakramenta svete birme. Æ

D�� DUHOVNE POČITNICE ZA UPOKOJENCE od 11. do 16. junija 2012

Oddih za dušo in telo v Penzionu Mavrica***. Priložnost za molitev in sv. mašo v zavodski kapeli Marije Pomočnice, duhovno spremstvo, telesna rekreacija ob programih domače in umetnostne obrti, kopanje v bližnjih termah, potepanja po Prlekiji in Prekmurju.

DRUŽINSKE POČITNICE

5-dnevni paket za družino s tremi otroci že od 390 € s polpenzionom in kopanjem v okoliških termah! V Penzionu Mavrica*** ponujamo prijetno preživljanje poletnih počitnic z bogatim animacijskim programom. S pomočjo rokodelcev boste spoznali dediščino Pomurja in izdelali spominski izdelek. Okolica nudi številne možnosti za šport in rekreacijo ter izlete po Prekmurju in Prlekiji. Bližnje Panonske terme omogočajo, da poiščete veselje in zdravje v termalni in navadni vodi.

ORATORIJ ZA DRUŽINE

Počitniško rokodelski kamp za družine od 6. do 13. julija 2012 Veselja, odmora in prostega časa na kampu ne bo manjkalo. Blizu so termalni bazeni, igrišča, gozd, Mura. Nastanitev v Penzionu Mavrica*** z možnostjo bivanja v šotorih kampa v Centru DUO. V programu so še izlet na Hrvaško, obisk folklorne skupine, vzgojna predavanja za starše, večer ob ognju in še in še ...

Informacije in rezervacije Penzion Mavrica*** | Puščenjakova ulica 1 | 9241 Veržej �: penzionmavrica@siol.net s: www.marianum.si �: 02 588 90 60 �: 051 370 377

Po~itni{ko delovni kamp za animatorje �� 20 € 15.-19. julij 2012

Po~itni{ko rokodelski kamp za otroke �� 20 € 22.-26. julij 2012

+ spoznavanje novih prijateljev + nabiranje animatorskih izkušenj + počitniška doživetja pod šotori

+ počitniška doživetja pod šotori + druženje z vrstniki pri igri in delavnicah + ustvarjanje z mojstri domače obrti

nogometni kamp za otroke

� �� + ��

10.-14. avgust 2012 120 € + druženje z nogometnimi vrstniki + doživetje vere v športu + nogometni trening s trenerjem

Slovenija, moja dežela

Piše: Alen Salihović

lovenija postaja vse bolj zanimiva turistična točka, dejstvo pa je, da največ turistov obišče prestolnico, se pa jih vse več odloči tudi za obiske drugih krajev naše države. Tako se mnogi podajo raziskovat deželo cvička, spet drugim je všeč haloška in jeruzalemska pot, nekateri prisegajo na panonsko nižino in štorklje, spet drugi čare odkrivajo v kraških jamah in v deželi kozoroga, svojo domišljijo dopušča iskanje kralja Matjaža, okušanje slovenskih rib in domačega oljčnega olja pa zadovolji še tako petičnega turista. Glede na začasne podatke statističnega urada za marec je bilo v prvem trimesečju letošnjega leta za tri odstotke več prihodov turistov v primerjavi s tem obdobjem lani. Število nočitev je poraslo za en odstotek.

Na Slovenski turistični organizaciji so po prvomajskih praznikih zbrali podatke o turističnem obisku v najpomembnejših slovenskih turističnih krajih. Visoko rast števila nočitev so v primerjavi z enakim obdobjem lani zabeležili v hotelih občine Piran (36 odstotkov) in v Ljubljani (34 odstotkov). V prvih mesecih letošnjega leta se je po podatkih statističnega urada za pet odstotkov povečalo število prihodov tujih turistov. Tujci pa so ustvarili za tri odstotke več nočitev kot lani. Tudi domačih turistov je bilo za dva odstotka več kot v enakem obdobju lani. „Rast prihodov in nočitev slovenski kraji beležijo pri gostih iz Nemčije, Avstrije in Hrvaške. Veliko je tudi Italijanov, marsikje še vedno prevladujejo, vendar ponekod že opažajo nekoliko manj italijanskih gostov v primerjavi s prejšnjimi leti,“ so za tokratno revijo PRO sporočili iz Turistične organizacije Slovenije.

Kobarid - čudovita narava, posuta z biseri Piše: Darja Hauptman, županja občine Kobarid

Vsi, ki lahko živimo v tako naravno neokrnjeni in kulturno ter zgodovinsko bogati občini, smo nanjo zelo ponosni in Bogu neizmerno hvaležni za njegovo radodarnost … Prednost naše občine je prav v neizmerni lepoti naše čudovite in neokrnjene narave, ki vsakega obiskovalca, ki zna gledati s srcem, obda s številnimi odtenki smaragdno zelene barve in prepoji z notranjim mirom.

prečudovit slap Kozjek in Koseška korita, katerih lepota se da le videti in občutiti. Imamo Krn, pogorje Stola, Matajur, Kuk, Kolovrat, ki si jih lahko ogledate peš, s kolesi, s padalom … Imamo avtohtono soško postrv, avtohtonega kosca, avtohtono sibirsko peruniko in beloglavega jastreba, ki z Lošinja prihaja le na naš Stol, imamo najlepši drevored v Evropi, imamo nešteto kulturnih znamenitosti, z goriškim slavčkom Simonom Gregorčičem v ospredju, ki vas pozdravi nasproti mogočnega kostanja, ki se dviguje na Kobariškem trgu.

Imamo čudovito naravo, ki je posuta z biseri. Soča, ki je najlepša reka v Sloveniji, se prav od Trnovega do Otone razbohoti v vsej svoji lepoti. Edini imamo toplo in zdravilno reko Nadižo, ki vijuga po Breginjskem kotu in ustvarja čudovite tolmunčke za mlade, zaljubljene, aktivne, umirjene popotnike in kopalce. Imamo

Imamo zelo bogato zgodovino z ostanki Tonocovega gradu, soško fronto z Muzejem prve svetovne vojne, s kakršnim se lahko pohvali le redko katera občina, kostnico svetega Antona, imamo Fundacijo Poti miru s številnimi muzeji na prostem, različne manjše muzeje zasebnih zbiralcev, muzej sirarstva Od planine do

PRO maj 2012

Žagar: Naša dolina vsakega gosta zasvoji za vedno O razvoju turizma v Posočju smo se pogovarjali s turističnim delavcem Juretom Žagarjem. Prepričan je, da se je v zadnjih desetih letih v Posočju naredilo veliko za razvoj turizma. „Iz leta v leto se povečuje ponudba namestitev ter gostinskih kapacitet pa tudi obisk turistov v Posočju,“ je dejal Žagar, ki pa kljub temu pričakuje večja vlaganja v posoški turizem. Kje vidite še neizkoriščene možnosti? Predvsem v skupinskem turizmu, kongresnem, kjer primanjkuje večjih hotelov s sodobnimi namestitvami, z višjo gostinsko ponudbo. Potrebno bi bilo tudi večje sožitje narave in ljudi ter skrb za bio prehrano. Prepričan sem, da imamo eno najlepših dolin na svetu, ki jo krasi edinstvena reka Soča. Ta destinacija bo morala postati svojevrsta tudi zaradi tega, kar nudi narava. Potrebno pa bo več vlaganja v infrastrukturo, namestitve in storitve. Ali Slovenci radi obiskujemo vaše konce, bi pričakovali več? Zadnja leta je nekoliko več domačih gostov. Kljub temu pa opažam, da mnogi naših krajev še ne poznajo. Dejstvo pa je, da kdor pride enkrat, ga naša dolina zasvoji za vedno. Kako je s statistiko gostov, kdo prednjači? Največ gostov je iz Nemčije, Avstrije in Italije. V zadnjih letih pa opažamo povečanje turistov iz skandinavskih držav.

Planike in številne planine, številne pešpoti, bogato kulinarično ponudbo odličnih gostiln, ki nastopajo znotraj gastronomskega kroga in ponujajo med drugim tudi kobariške štruklje, ki bodo v kratkem postali naša blagovna znamka, imamo čudovite kampe, ki so energijsko zelo bogati, hostle, turistične kmetije, številne privatne sobe in apartmaje, igralnico Auroro, športne in turistično agencijo … Skratka, vabljeni v našo lepo občino. Karkoli si boste izbrali: Pravljično deželo na Livškem, Sveto deželo na Drežniškem, Planinski raj z Vrsnim in Krnom, Oazo miru z Breginjskim jedrom in Robidiščem v osrčju Breginjskega kota ali Športno oazo na Trnovem … Prepričana sem, da boste povsod našli polno majhnih biserčkov, ki bodo zasijali v vašem srcu. Æ

PRO maj 2012

Kaj na področju turizma pričakujete od lokalne in kaj od državne ravni? Na lokalni ravni pričakujem predvsem vizijo, kakšnega gosta si v Posočju želimo, da se s tem lahko razvijamo v pravi smeri. Zavedati se moramo, da ni merilo, da se v dolino pripelje vsako leto večje število turistov, ampak da se s pestrostjo ponudbe višje kakovosti gost zadrži več časa. Vzporedno s turizmom se bodo morale razvijati tudi trgovske, obrtniške in kmetijsko pridelovalne obrti, kjer imamo še kar nekaj neizkoriščenih možnosti. Ustvariti je potrebno lokalno bogato ponudbo, jo predstaviti in prodati po sodobnih tržnih smernicah. Kar pa se tiče državne ravni, bi pričakoval predvsem razvoj v infrastrukturo ter še bolj močne finančne programe za razvoj turizma z dodano vrednostjo.

Krasna si, bistra hcˇi planin, brdka v prirodni si lepoti, ko ti prozornih globocˇin nevihte temne srd ne moti krasna si, hcˇi planin! Tvoj tek je živ in je legak ko hod deklet s planine; in jasna si ko gorski zrak in glasna si, kot spev krepak planinske je mladine krasna si, hcˇi planin! iz pesmi Simona Gregorcˇicˇa - Socˇi 61

Poletni recepti s. Nikoline Piše: Matjaž Merljak

Poleti nam je že tako ali tako dovolj vroče. Zato raje hitro skuhamo ali pripravimo jedi. Za vas smo izbrali nekaj idej, več jih najdete na radijskih spletnih straneh.

ˇ Cebulni zavitek Vlečeno testo: 30 dag moke sol, 1 žlica olja 1 jajce topla voda Nadev: 3 žlice kisle ali topljene smetane 1 jajce sol 3 čebule z zelenjem Namaz: smetana ali jajce Naredimo vlečeno testo: v moko damo jajce, ob strani moko, dolijemo olje, toplo vodo in gnetemo, da dobimo lepo, gladko testo. Pokrito naj počiva vsaj pol ure. V tem času narežemo čebulo, posebej pa naredimo nadev: razžvrkljamo jajce in dodamo smetano. Na pomokanem prtu testo razvaljamo in razvlečemo. Namažemo ga z nadevom in potresemo s čebulo. Z obeh strani zavijemo do sredine. Premažemo z jajcem s smetano in damo v 200 °C vročo pečico za dobrih 30 minut. Ko je zavitek pečen, ga pokrijemo z drugim pekačem ali alu-folijo, da se omedi. Ponudimo s solato.

Zelenjavni golaž 30 dag mesa 2 žlici olja 2 čebuli sol, lovorjev list 2 stroka česna 40 dag narezanega stročjega fižola in korenja voda/juha za zalivanje podmet: 1 dl paradižnikove mezge, 1 žlica moke, voda/mleko ali 1-2 žlici kisle smetane Narezano meso pražimo na sesekljani čebuli. Solimo, dodamo česen in čez nekaj časa tudi že zelenjavo. Naj se praži. Dodamo tekočino in pokrijemo, da se skuha in do konca zmehča. Posebej naredimo podmet, ki naj bo tekoč in ga zlijemo v vrelo omako. Premešamo, vre naj še 5-6 minut, da se rahlo zgosti. Po potrebi še solimo.

Nadevan paradižnik

12 drobnih paradižnikov Nadev: 2 jajci nariban sir in parmezan 1 žlica drobtin sol sesekljan peteršilj 1 žlica sesekljanega prekajenega mesa K jajcema naribam sir in nato še malo parmezana, da je vse skupaj gosto. Dodamo še drobtine in narezan ščep peteršilja. Paradižnikom odrežemo klobučke in jih ne zavržemo. Vsebino z žličko izkrožimo, splaknemo in obrnemo, da se posuši. Naložimo na pomaščen pekač ali v jena posodo. Napolnimo z nadevom, a ne do vrha. Pokrijemo s klobučki in damo v pečico za 10-15 minut pri 200 °C. Zraven lahko ponudimo krompir, testenine ali meso.

Testenine z zelenjavo ½ kg testenin 2 žlici olivnega olja 1 čebula 1 paprika 1 korenček 1 bučka ipd. zelenjava 1 paradižnik sol, poper sesekljan peteršilj bazilika, zelena 3 stroki česna nariban parmezan Testenine skuhamo. Zelenjavo narežemo ali naribamo. Pražimo jo na čebuli: najprej tršo, nato mehkejšo ... Na koncu dodamo olupljen paradižnik. Solimo in dodamo česen, baziliko in proti koncu še peteršilj. Lahko dodamo tudi origano.

Receptom sestre Nikoline lahko prisluhnete vsak delavnik ob 10:50 in 16:50 Več pa tudi na naši spletni strani radio.ognjisce.si.

PRO maj 2012