Issuu on Google+

Pro Prijatelji Radia OgnjiπËe

Veliko povemo ...

Maj 2011

Evangeliziramo Informiramo

Zabavamo Izobražujemo


Cvetke Janeza Pavla II. je knjiga, ki prikazuje novega blaženega v duhovitih zgodbah in anekdotah in odražajo njegovo veličino. Naročite jo lahko pri Ognjišču na številki 05 61 17 220. Knjigi je dodan tudi krajši življenjepis s fotografijami.

D Cvetke Janeza Pavla II.

Blaženi nasmeh W

ojtyła je zelo rad hodil na izlete. S seboj je povabil mlade, pogosto pa je v gore hodil tudi sam. Ko je nekoč šel v gore sam, se je oblekel športno in se ni razlikoval od drugih turistov. Med potjo je ugotovil, da je pozabil uro. Stopil je k mladi turistki, ki se je sončila na bregu, in vprašal, koliko je ura: „Uro ste pozabili, kajne?” Wojtyła je bil nekoliko presenečen: „Kako pa to veste, gospa?” „Iz izkušenj,” je odgovorila ženska. „Danes ste že deseti moški, ki je ‘pozabil’ uro. Začne se z uro, potem se predlaga pijača, nazadnje večerja ...” Wojtyła jo je prekinil: „Oprostite, gospa, jaz sem duhovnik!” Turistka se je zasmejala: „Osvajali so me že na različne načine, vendar prvič s tem, ‘jaz sem duhovnik’. Karol Wojtyła se je nasmehnil in pogledal na uro te neznanke. Ko je odhajal, je za sabo zaslišal: „Ojej! Ta pa je res duhovnik!”

uhovnik Helmut Juros pripoveduje: „Kot novo posvečeni duhovnik sem moral pri vratih kapele sester uršulink pozdraviti novo posvečenega škofa Karola Wojtyło. Namesto da bi mu po predpisih podal kropilo (aspergil), da bi nas z blagoslovljeno vodo blagoslovil, sem ga, ves živčen, sam obilno pokropil. Škof je smeje pripomnil: „Pa saj nisem pokojni, da me kropiš!”

D

ogajalo se je tudi, da je škof Wojtyła obiskal kakšno župnijo incognito (nenajavljen) posebej na izletih v gorah. Ustavil se je zadaj v cerkvi, se ogledoval in poslušal. Nekoč ga je pritegnila župnikova pridiga. Potegnil je iz žepa beležko in začel nekaj zapisovati. Hribovcem v cerkvi se je zdel položaj popolnoma jasen: vohun! Niso dolgo premišljevali: „Treba mu jih je pokazati, da ne bo več vohunil”. Ko je neznanec po sveti maši stopil iz cerkve, so ga potegnili stran in zahtevali zapiske. Verjetno bi mu trda predla, če ne bi drugi pravočasno obvestili župnika. Ta je pritekel, in ko je prepoznal Wojtyło, je zaklical: „Za božjo voljo pustite ga, to je naš škof!”

N

ekoč je kardinal Wojtyła predaval na konferenci v semenišču Kristusa Odrešenika v Tuchowu. Predavanje se je zdelo duhovnikom preveč učeno, bili pa so očarani nad kardinalom. Najbolj jim je bilo všeč, kako je premagal nekaj nadstropij med dvorano in jedilnico: v popolni kardinalski opravi se je usedel na ograjo stopnišča – in se po otroško zapeljal navzdol. Če mu je dopuščal čas, se je kardinal Wojtyła poleti rad vozil s kajakom in zahajal v gore, pozimi pa je smučal. Ko pa so ga nekoč vprašali, če se spodobi, da kardinal smuča, je odgovoril: „Ne spodobi se, da bi kardinal slabo smučal.” Tuji novinarji so ga nekoč vprašali, koliko poljskih kardinalov smuča. „40 odstotkov,” je odgovoril


Dragi moji in naπi PRO-jevci! Wojtyła. „Pa saj ima Poljska le dva kardinala,” je dodal presenečeni novinar. „Seveda, ampak kardinal Wyszyński, poljski primas, predstavlja 60 odstotkov.”

Upam,  da  mi  ne  zamerite,  ker  vas  nagovarjam  z  „moji“.  S  tem  vam  namreč  najlaže  izpovem svojo bližino. Z nekaterimi prijateljujem že od samega začetka, z drugimi krajši čas,  edovnice so besedila kardinala Wojtyłe – pria prav z vsemi v iskreni hvaležnosti, da ste z nami in nas zelo konkretno podpirate po svojih  dige, govore in knjige – pretipkavale. Ena od sester naj bi začelamočeh. Prijateljujem pa tudi v želji in upanju, da ostanete zvesti radiu. Naj vam dobri Bog na  z delom pri ‘Šefu’ ob devetih priprošnjo Marije Pomagaj milostno povrne za vašo dobroto. zjutraj. Malo je zamudila. Ko je stopila v njegov Prav v zavesti, da je z nami Bog in da ste z nami dobrotniki, si pri snovanju programa in  kabinet, je kardinal Wojtyła začel peti znano staro projektov upamo „več“ in tudi „nemogoče“ stvari. vse to seveda prispeva k dodatnemu prePiŠE:   poljsko pesem: „Za deveto sva se zmenila, le kam FRANci TRSTENJAK,  arol Wojtyła je bil znan po tem, da ni imel si se zgubila ...” poznavanju našega programa kot drugačnega od ostalih radijskih programov na slovenskem  GLAvNi iN ODGOvORNi  radijskem nebu in celo na tujem. Prav radijski misijon, ki smo ga letos pripravili že petič, je  ‘dlake na jeziku’. Ko je še kot nadškof v KraUREDNiK nekaj posebnega, saj smo po besedah papeškega pridigarja p. Raniera cantalamesse edini,  kovu izvedel, da si je duhovnik Adam Boniecki ki si upamo na tako intenziven način pripraviti in tudi izpeljati evangelizacijo. Letošnji radijski  zlomil nogo na smučanju, je pripomnil: „Tako eposredni posegi Janeza Pavla II v vsakdanje misijon je bil gotovo poseben tudi zato, ker so ga vodili naši (nad)škofje in nas spodbujali k  je, če greš najprej smučat in se šele potem začneš življenje je nemalokrat sprožili pravo ‘kouresničevanju  Jezusove  zadnje  želje:  „To  delajte  v  moj  spomin!“  Evharistija  mora  biti  vir  in  učiti.” Isti duhovnik pripoveduje: „Ko je Wojtyła medijo zmešnjav’. Kdo pa je na primer že videl, središče  našega  življenja,  če  ne,  se  odločimo  za  čuden  „post  oz.  dieto“,  ki  nam  ne  prinaša  da bi se papež osebno odzival na telefonske klice!? postal papež, je zelo pazil, da njegove besede koristi ampak škodo. Naj vam napišem, kako doživete svete maše smo obhajali sodelavci v  niso bile preveč ‘strupene’. Še naprej krožijo po Janez Pavel II je nekoč poklical bolnišnico v Švici, času misijona, ko nam je vsak dan maševal škof, ki je bil dežuren za dopoldanski in opoldansvetu njegove duhovite domislice … Na primer o kjer se je zdravil njegov težko oboleli prijatelj škof ski pogovor. in naj izrazim tudi veselje nad odločitvijo sodelavcev, da prevzamemo dolžnost  Andrzej Deskur. Preden ga je receptorka povezala škofu, ki je papeža takole ogovoril: „No, sveti oče, 24-urnega češčenja Najsvetejšega v naši radijski kapeli. iskreno priznam, da sem se videl bolj  se staramo, staramo …” Papež ga je pogledal in s sobo, kjer je ležal Deskur, je želela vedeti kdo ga sam dežurati v nočnih urah. A sem se krepko zmotil: te ure so bile najprej zasedene. Upam,  želi. „Papež,” ji je da teh besed ne sprejemate kot „samohvalo“. Bog nas varuj tega. Le z vami delimo tisto, kar  odgovoril povsem po resnici. Na odvrnil: „Res je, ampak jaz od nog navzgor.” drugi strani je za ne morete slišati, a po svoje doživljate, kar lepo izraža ena izmed vas z besedami: „vsak dan  hip zavladala gluha tišina. Nato „Ali se je tvoja škofija razširila?” je Janez Pavel je slušalka treščilamolim za vas, da bi ostali složni med seboj. Bog ne dopusti ljuljke med vas. Bojim se za vas.“  na vilice. Še prej je Janezu Pavlu II vprašal nekega poljskega škofa. „Da,” je odII uspelo ujeti: „Če steNaj vas ob koncu povabim k udeležbi na Slovenskem evharističnem kongresu v celju ozivi papež, sem jaz kitajska govoril. „Tako kotprilagodili  tudi škof,” je ugotovil papež, cesarica!” roma  k  spremljanju  našega  programa,  ki  ga  bomo  v  celoti  temu  največjemu  doko je s pogledom ošvrknil obilno postavo svojega godku tega leta. Ne samo 13., ampak vse od 10. junija naprej bo naš program takšen kot ga  sogovornika. še ni bilo, saj bomo spremljali romanje Milostne podobe Marije Pomagaj z Brezij na kongres.  a predlog svetega očeta so se v Castel GanNaše spremljanje bo namreč v tem, da bomo iz vseh devetih župnij, kjer se bo Milostna podoba  dolfu srečevali svetovno znani intelektuustavila, neposredno prenašali različne oblike pobožnosti in nagovore (nad)škofov. Prenose  ediji so se začeli vedno bolj zanimati za alci. Povabljen je bil tudi poljski filozof Leszek bomo podkrepili še s posebnimi javljanji, pogovori, glasbo ... in ne samo prek radijskih valov,  zdravstveno stanje Janeza Pavla II. ObKołakowski. Menda je nekdo nekoč papežu ‘vrgel tudi na spletni strani boste lahko spremljali celotno dogajanje z zapisi, fotografijami in video  pod nos’, da je bilposnetki. iskreno napišem, da se radijci že veselimo teh dni. Res je, da bo dela veliko, a bo  Kołakowski v mladosti marksist javili so vsako govorico, povezano z njegovim zdravjem. Ko so ga povpraševali o njegovem in nasprotnik Cerkve. Janez Pavel II. je na to odnadvse izzivalno, če se izrazim v radijskem žargonu. zdravju, je papež odgovarjal: „Ne vem, danes še govoril: „Z veseljem gaZa zaključek pa še tale misel: Mi želimo in hočemo biti z vami, bodite tudi vi z nami in še  zaprem v vatikanske ječe, koga navdušite za naše radijske valove. izkušnja in zadovoljstvo sta najboljši oglas in glas za  nisem utegnil prebrati jutranjega časopisa.” se bom imel zvečer vsaj s kom pogovarjati.” Radio Ognjišče.

R

K

N

N

Prijavnica za PROæ Pridružite se družini Prijateljev  Radia Ognjišče in prostovoljno  prispevajte za delovanje našega  in vašega Radia Ognjišče,   katerega poslanstvo je oznanjanje evangelija.  PRO  maj 2011

M

ime in priimek:  Naslov: Poštna št. / pošta: Rojstni datum: Način plačevanja (ustrezno obkrožite): MESEČNO    ČETRTLETNO    POLLETNO    LETNO Podpis:

Izkoristite ugodnost! Vsak PRO ima 25% popust pri naročilu glasbenih voščil!

Pokličite 01 512 11 26! 3


... tudi z druge strani Dragi prijatelji! Letos obhajamo dvajseto obletnico osamosvojitve Slovenije. Kar smo Slovenci skoraj tisoč let želeli, se je zgodilo. Razmišljali smo, kako bi na Radiu Ognjišče to obletnico primerno zaznamovali. Tako je prišlo do ideje, da bi organizirali okrogle mize v šestih škofijah in povabili ljudi, ki so sodelovali pri osamosvajanju Slovenije. Na javnih radijskih oddajah, ki jim boste prisluhnili ob ponedeljkih zvečer, se je v Celju, Veržeju, Mariboru, Novem mestu, Vipavi in Ljubljani zvrstilo več kot 20 govornikov. Načrtujemo tudi, da bi njihove nastope izdali v zborniku.  Praznični program pripravljamo tudi na dan državnosti 25. junija, prav tako pa bo obletnici posvečen 17. gala koncert 20. novembra v Cankarjevem domu. Bogu smo hvaležni, da smo doživeli osamosvojitev, da smo imeli ljudi, ki so si upali tvegati za to, da imamo samostojno državo Slovenijo. Hvaležni smo, da je ob tem propadla komunistična diktatura in smo lahko v demokraciji zadihali s polnimi pljuči. Ni sicer taka, kot smo jo želeli ali si jo predstavljali, vendar je tudi od nas odvisno, kakšno demokracijo si bomo ustvarili v prihodnosti. Pred nami je tudi priložnost, da se zahvalimo Materi Božji na Brezjah na že 43. romanju z našimi trpečimi brati in sestrami, invalidi, bolniki in ostarelimi. V soboto, 18. junija, bo romanje vodil celjski škof dr. Stanislav Lipovšek. Spomnim naj vas tudi na radijske počitnice na Siciliji, ki bodo letos še posebej zanimive. Kot sami verjetno občutite, smo še vedno v globoki recesiji. Slovenija se pri lajšanju tegob, ki jih prinaša, ni najboljše izkazala. Ne preostane nam drugega, kot da se lotimo dela, saj tarnanje, da se nič ne da narediti, nikomur ne koristi. Škofje so nas spodbudili, da pomagamo drug drugemu, v tem času lahko odkrijemo vrsto možnosti za to. Morda jih spodbudite tudi k poslušanju našega radia, ki je pravzaprav tudi sad osamosvojitve. Radijski misijon je spet pokazal, kako blagodejen vpliv ima lahko radio s svojimi verskimi oddajami. Ko sem na spovedni petek ob devetih dopoldne vstopil v cerkev, je bila vrsta od spovednice pri obhajilni mizi do vhodnih vrat. Hvala Bogu tudi za take "čudeže".

KAZALO

msgr. Franc Bole, direktor

6 Slovenskih 20.

27 Obiskal nas je veleposlanik ZDA Praznujmo skupaj ob 28, 38 Ob letu krščanske dobrodelnosti slovenski samostojnosti

10 Medijska ekologija 13 Napovedujemo 14 Novi mariborski nadškof za PRO

15

Stopili smo skupaj za mamograf

in solidarnosti

31 Pripravimo se na počitnice 36 Abrahamovec Ivan Hudnik 44 Na poti k samostojni Sloveniji 46 Blaženi Janez Pavel II., prosi za nas!

48 Molim, pa ti? 19 Ima trpljenje smisel? 20 Za nami je 6. radijski misijon 50 Čudeži obstajajo 54 Pustna sobotna iskrica 2011 22 Radijski sodelavci 56 Kakšen je zdrav piknik? o veri in narodnosti 60 Nagradna igra: Kdo je kdo?

PRO maj 2011


INFORMIRAMO

Slovenskih Sodelavci Radia Ognjišče smo v sklopu praznovanja 20. obletnice slovenske samostojnosti marca in aprila letos pripravili projekt Slovenskih 20. S šestimi javnimi radijskimi oddajami smo se odpravili v vseh šest škofij, bili smo v Celju, Veržeju, Novem mestu, Mariboru, Vipavi in Ljubljani. Na okroglih mizah smo z gosti razpravljali o demokraciji, o odnosu do osamosvojiteljev, o prispevku zamejcev in zdomcev do samostojne poti, dotaknili pa so se tudi aktualnih političnih tem. Med mnogimi udeleženci okroglih miz, ki sta jih vodila Alen SalihoviÊ in Tanja Dominko so bili tudi mariborski nadškof metropolit dr. Marjan Turnšek, celjski škof dr. Stanislav Lipovšek in novomeški škof dr. Andrej Glavan.

Pravnik Andrej Šter: „Imamo popolno nezaupanje v politiko, ki ga širijo prav tisti, ki od politike dobro živijo. Skoraj ne vemo, zakaj smo šli na pot samostojnosti. Pri tem ni nevarna jugonostalgija, ampak globalizem. Civilna družba se je povampirila. Medijski prostor še nikoli v mojem 53 let dolgem življenju ni bil tako zaprt in enoumen.“ Publicist Igor Omerza: „45 let smo živeli v režimu, ki je naredil iz mnogo Slovencev ovaduhe, ostale pa je prestrašil. Največji potenciali naroda so bili zatrti doma in v tujini. Z razbitjem družinskega in zasebnega podjetništva in z vzpostavitvijo utopične in zato neučinkovite ekonomske strukture smo izgubili korak z našimi zahodnimi sosedi. Vendarle sem optimist in pričakujem dvig države na raven tistih, ki so lahko od leta 1945 naprej v Evropi delovali odprto in svobodno.“

6

Zgodovinar dr. Stane Granda: „Temeljno sporočilo slovenske osamosvojitve za boljši jutri je v bistvu samo eno: prizadevati si kot aktivni državljani za slovensko demokracijo, ki ne vsebuje samo načel političnega sožitja in enakopravnosti različno mislečih, pravne države in spoštovanja temeljnih moralnih norm, ampak pomeni predvsem odgovornost nas vseh za obstoj naše slovenske države.“ Teolog dr. Ivan Štuhec: „Stanje duha, v katerem se trenutno nahajamo, je žalostno, je zaskrbljujoče in na nek način terja verjetno od nas vseh, da se bomo morali zbuditi in narediti še eno osamosvojitev, in sicer našega duha, naših misli in našega načina razmišljanja o tem, kdo je Slovenija, kaj je Slovenija, kakšna je njena zgodovina, kakšna je njena zdrava preteklost in kakšna je njena bolna preteklost. Kajti ta bolna preteklost nas bremeni, in dokler je ne bomo ozdravili, bomo imeli vsi infekcijo.“

PRO  maj 2011


Brigadir Tone Krkovič: „Orožje smo uspeli pridobiti zato, da smo se leta 1991, ko je prišlo do dejanske odkrite agresije, tako učinkovito uprli in dosegli cilj, brez katerega ne bi bilo osamosvojitve.“

Novinarka in zgodovinarka dr. Rosvita Pesek: „Dokler ne normaliziramo pouka zgodovine v naših šolah, imamo več dela mi, starši. Prvi vzgojitelji smo vendarle mi!“

Predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle: „Kot politik in človek, ki je študiral zgodovino, bi rekel, da nisem pričakoval tega, da se bomo morali 20 let pozneje boriti za resnico o osamosvojitvi. To je boleča zadeva!“

Nekdanji poslanec Franci Feltrin: „Res je, da imamo vladajočo politiko, ki nas vodi v enoumje. Še več, to je politika, ki je laž ustoličila, legalizirala in jo zamenjala za resnico. A to ni nič novega! Tako je bilo tudi takrat, ko smo se osamosvajali. Bilo je veliko besed o lakoti, narodovem bankrotu. Takrat se ni nič od tega zgodilo, se pa to dogaja danes.“

Jože Magdič: „Ponujena so mi bila različna državljanstva, vendar sem sklenil, da bom uresničil smisel svojega bivanja na zemlji le, če bom sodeloval pri osvobajanju svojega naroda od tistega, kar nas je takrat težilo, uničevalo in je bilo navsezadnje ogrožujoče tudi za mojo lastno osebnost.“ Jože Dežman: „Postavljanje spomenikov osamosvojiteljem bo tlakovalo to, da se bomo združili ob skupnem spominu, da se bomo združili ob skupnih spomenikih in da bomo lahko ob tem skupaj praznovali.“ PRO  maj 2011

INFORMIRAMO

20 Zgodovinar in nekdanji poslanec dr. Hubert Požarnik: „Danes se ne smemo čuditi, če je naša država zavožena, da družba moralno ne zori. Da se demokracija spreminja v samovoljo, anarhijo in vladavino političnih elit.“

7


INFORMIRAMO

Publicist in zgodovinar dr. Igor Grdina: „Pri tako maloštevilni skupnosti je velika stvar, da narod dveh milijonov sredi Evrope osnuje svojo državo. Takšna skupnost se lahko obdrži in živi le, če ob posameznikih deluje kot skupnost.“ Nekdanji poslanec Ignac Polajnar: „Mislim, da bo zgodovina pri čiščenju slike o slovenskem osamosvajanju in osamosvojiteljih lahko opravila več in bolj prepričljivo kot veteranska združenja. To je naloga države! Ob jasnem zgodovinskem spominu položiti mladim na srce vrednote demokracije in dragocenost nacionalne države, za katero bodo morali sami tudi marsikaj narediti.“ Starosta slovenske politike Ivan Oman: „Zakaj tolikšna abstinenca na volitvah? Ali se vsem tako dobro godi, da jim je prav vseeno, kdo in kako vlada Sloveniji, ali pa ljudje ne vidijo prave alternative in ne zaupajo politikom, niti levim niti desnim?“ Nekdanji obrambni minister Janez Janša: „Slovenija je uspela narediti formalni preboj v demokracijo, v lastno državnost zato, ker si je veliko ljudi to želelo, si za to prizadevalo. Enako se mora zgoditi danes, da bomo prešli v neko normalno stanje.“

Publicistka Spomenka Hribar: „Osamosvojitve ne bi bilo brez Slovencev po svetu, ki so Demosu nudili tudi materialno pomoč, ki so nudili neizmerne količine energije in so tudi politično sodelovali.“ Pravnik Karl Smolle: „Tujina je bila 60 odstotkov proti nam, približno 20 jih je bilo nevtralnih, le mali odstotek pa je bil za razpust Jugoslavije in ustanavljanje drugih držav.“ Nekdanji poslanec Boris Jež: „Še vedno verjamem, da je takratni Demos znal stvari povezovati. Moč slovenskega naroda, da stopi skupaj in preseže ozke strankarske ovire, ki nas delijo, je bila tako močna, da je omogočila to rast.“ Nekdanji zunanji minister dr. Dimitrij Rupel: „Potrebujemo sproščeno Slovenijo brez bremen preteklosti, tiste preteklosti, ki nam brani, da svobodno razmišljamo. Potrebujemo kulturo, spodobno spoštovanje in seveda ravnotežje v vseh političnih in družbenih ustanovah.“ Ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik: „Če ne bi bil takrat papež Janez Pavel II Poljak, ki je razumel stanje v Evropi, bi bilo verjetno obnašanje Svetega sedeža drugačno.“  Æ

Polkovnik dr. Tomaž Kladnik: „V Vojaškem muzeju smo dali uradno prošnjo Banki Slovenije in Pošti Slovenije za izdajo priložnostne znamke in kovanca ob 20. obletnici zmage v obrambni vojni, vendar je bil odgovor: Ne!“

Več: radio.ognjisce.si

8

PRO  maj 2011


Ljudmila Novak predsednica NSi

SLOVENIJA JE GLOBOKO V KRIZI.

KDO JO LAHKO SPET DVIGNE? Samo osveščen, aktiven, zanesljiv in domoljuben državljan, ki mu ni vseeno za Slovenijo. Mnogi delite z nami iste vrednote. Pridružite se Novi Sloveniji - krščanski ljudski stranki, da skupaj dvignemo našo Slovenijo in jo usmerimo na novo pot razvoja in spoštovanja vrednot.

Dobrodošli! -----------------------------------------------Pristopna izjava Priimek in ime Datum rojstva

Kraj rojstva

Stalno prebivališče GSM

Ulica Pošta

Občina

Telefon

E-pošta (za tuje državljane / za Slovence v tujini)

Država / državljanstvo Status učenec / dijak

študent

zaposlen

nezaposlen

upokojenec

Sprejemam statut in program NSi. Kraj

Datum

Lastnoročni podpis Soglašam, da NSi obdeluje in uporablja moje podatke za namene pošiljanja vsebin o delu in aktivnostih NSi.

Izpolnjeno pristopno izjavo pošljite na naslov: NSi, Cankarjeva 11, 1000 Ljubljana


Medijska ekologija INFORMIRAMO

Piše: doc. dr. Peter Lah S.J.

K

o v dneh pred Veliko nočjo pišem tele vrstice, se mi v glavi prepletata dve besedi: mediji in ekologija. Moja povezava z mediji je razumljiva: berem, poslušam in gledam jih, študiram jih, o njih predavam in v njih se redno oglašam. V ekologijo pa me je poleg pomladnega vremena povlekel članek Aleša Čerina, ki na spletnem portalu www.casnik.si govori o ljubljanskih vrtičkarjih ter o evrski in drugačni vrednosti zdrave prehrane. Moja generacija in mlajši smo zrasli z zavestjo, da je okolje živa zadeva, ki jo je potrebno občudovati, spoštovati in varovati. Čista zrak in voda, zdrava prehrana in blagodejni sončni žarki, brez katerih ni življenja, niso več samoumevni. Ljudje imamo to moč, da zrak in vodo onesnažimo, zastrupimo hrano in razgradimo zaščitni ozonski plašč, ki vse živo varuje pred smrtonosnim sevanjem.

Verjetno se že sprašujete, kaj je temu patru in komunikologu, da prijateljem Radia Ognjišče piše o ekologiji. Če je tako, potem predvidevam, da še niste slišali za področje komunikološke znanosti, ki se imenuje medijska ekologija. Pri tem ne gre za kmetijske ali okoljevarstvene oddaje, tudi ne za preučevanje onesnaževanja okolja, ki ga povzročijo papirnice, tiskarne, radijski in televizijski oddajniki. Ko govorimo o medijski ekologiji, govorimo o tem, da se človek ne giblje samo po naravnem okolju (tako kot na primer žival), ampak živi tudi v okolju, ki ga oblikujejo mediji. Temu okolju pravimo javno mnenje in kultura, ki se kaže v splošno sprejetih vrednotah in znanju. Tako, kot ni več samoumevno, da se bosta dober zrak ali čista voda “zgodila” sama od sebe, tudi na področju vrednot, kulture in javnega mnenja stvari niso same od sebe take, kot so. Nasprotno: vse to ustvarjamo ljudje. Zato je zelo pomembno, kaj uživamo. Večina nas že razume, da obstaja bolj in manj zdrava hrana, bolj in manj čist zrak. Lahko

Radio Ognjišče lahko sliši več kot 90 % prebivalcev Slovenije.

10

PRO  maj 2011


Jezus nas je opozoril, da človek ne živi samo od kruha, ampak tudi in predvsem od besede. Komunikološka znanost ugotavlja, da se umsko bolje razvijajo otroci, ki berejo, poslušajo in seveda tudi pišejo ter govorijo. Beseda, dobra in lepa, pisana in govorjena, je hrana za človeškega duha. V Sloveniji imamo na stotine časopisov in revij ter ducate radijskih in televizijskih programov. Rad bi rekel, da so vsi dobri in lepi. Pa ni tako. Nekateri so namenoma taki, da poneumljajo in rušijo. Drugi želijo biti dobri in boljši, vendar si ne morejo privoščiti - navsezadnje tudi tukaj velja, da je muzike toliko, kolikor je denarja. Bralci, poslušalci in gledalci na tri načine “plačujete” muziko, ki se sliši po naših medijih: s tem, ko plačate naročnino, ko ga poslušate (takrat muziko “plača” naročnik oglasa), in končno takrat, ko ga prostovoljno podprete. Mediji so v čisto pravem pomenu vaši! Poslušajte in podprite dobre in lepe medije. Pohvalite tiste, ki si zaslužijo pohvalo, in grajajte tiste, ki onesnažujejo medijsko okolje. S tem boste naredili dobro delo ne samo zase, ampak za vse nas. Samo tako bo Slovenija čista in prijazna dežela: ne le naše vode in gozdovi, ampak tudi duhovno okolje.  Æ

TONDACH

®

INFORMIRAMO

izbiramo: več ko se vozimo z avtomobilom, bolj umazan bo zrak. Sadje in zelenjava iz bližnjega polja ali vrtička sta bolj okusna in bolj zdrava kot tista, ki poležava v skladiščih in na policah veletrgovin. Ali znamo na podoben način razmišljati tudi o medijski ekologiji? Ali se vprašamo o kakovosti besed in podob v časopisih, revijah, na radiu in televiziji?

AKCIJA POMLAD od 01.03. do 30.06.2011 -35% Vlečeni zareznik

-30%

Norma

-35%

-10% Bobrovec

-30%

Wiener Norma

-25%

-20% Zarezni bobrovec

-30%

Carmen

-25%

Časnik.si Z letom 2011 smo začeli intenzivnejše sodelovanje s spletnim portalom Casnik.si. Njihove aktualne komentarje objavimo vsako sredo tako v radijskem etru kot na spletni strani. Kot pravijo ustvarjalci portala, »časnik ustvarjajo za skupno dobro zavzeti avtorji, ki menijo, da je na slovenskem medijskem trgu prostor tudi za spletni magazin konzervativne, katoliške in klasično liberalne usmeritve.«

Fidelio

Sulm Verschiebe

Mediteran Plus

Popusti veljajo za osnovni strešnik 1/1 za naravno opečno barvo, ter engobe skupine E1 in E2.

Na vse dodatne keramične elemente za strešnike v akciji priznavamo 10% popust. Tondach Slovenija d.o.o., Boreci 49, 9242 Križevci pri Ljutomeru. tel: 02 588 86 16, fax: 02 588 86 50, e-naslov: prodaja@tondach.si

PRO  maj 2011

11


NE PREZRITE INFORMIRAMO

Brezposelnost bo še naraščala

Slovenija še kar v krizi

Leto 2011 smo v Sloveniji začeli v znamenju brezposelnosti, propadov gradbenih podjetij, protestov obrtnikov, velikega zadolževanja države in referendumov, kar je vplivalo tudi na nezadovoljstvo številnih Slovencev z državnim vodstvom in v globoko krizo navsezadnje pahnilo tudi vlado.

Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji je bila februarja 12,3-odstotna. Vendar lahko ob dejstvu, da je gospodarska slika še vedno slaba, da mnoga podjetja ne okrevajo, mnoga pa razmišljajo o selitvi proizvodnje v tujino, pričakujemo, da se bo brezposelnost še povečevala. Priznati je treba, da tudi če imaš delo, ni nujno, da zanj dobiš plačilo. Problem je namreč plačilna nedisciplina, ki sive lase povzroča številnim obrtnikom. „Znesek stalno narašča za 5 do 6 milijonov na mesec, kar pomeni, da se razmere še zaostrujejo, pojavljajo se nove zahteve po prisilnih poravnavah in stečajih, kar pomeni, da dnu še ni videti konca,“ je za Radio Ognjišče dejal direktor Zbornice gradbeništva in gradbenih materialov Jože Renar.

73 odstotkov ljudi čuti recesijo

Čeprav je minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Ivan Svetlik javno izjavil, da se življenje ljudi zaradi krize ni nič spremenilo, je raziskava Trženjski monitor, ki jo izvaja Društvo za marketing Slovenije, pokazala nasprotno. Vpliv recesije na vsakdanje življenje osebno občuti kar 73 odstotkov Slovencev. Posledično se Slovenci vse bolj odrekajo materialnim dobrinam. Počitnicam oz. dopustu se je odreklo 16 odstotkov vprašanih, enak odstotek se je moral odpovedati oblačilom in obutvi. Zadnji val Trženjskega monitorja je pokazal še, da 43 odstotkov vprašanih varčuje, vendar pa skoraj vsak četrti Slovenec, ki je pred krizo varčeval, sedaj ne more več. Bitko za preživetje tako posredno bije vse več družin. Na tovrstne stiske se po svojih najboljših močeh odziva Karitas. Število prejemnikov pomoči se je lani povečalo za 41 odstotkov. Med njimi Karitas beleži 13-odstotno povečanje starejših prosilcev in 25-odstotni skok prošenj za šolske potrebščine.

Informativna oddaja vsak dan ob 15. uri prinaša sveže novice z odmevnimi izjavami in komentarji. Pogovor o … pogovorna oddaja o aktualnih družbenih vprašanjih − vsako sredo ob 17. uri. Vsak delovnik ob 14.45 komentiramo in komentirajo. Dokler se bo država obnašala kot nekdo, ki da, da kasneje lahko veliko več vzame, lahko na uspešnost našega gospodarstva in konkurenčnost kar pozabimo.

oznanja etiko, edina v ropanju državljanov, česar žal celo razgledani ljudje ne uvidijo in ne spregledajo teh iger, da bi se distancirali od politikov, ki igrajo to dvolično vlogo.

Lidija Čop v Gospodarskem komentarju

Janez Juhant v Komentarju tedna

Kljub razglašenosti si je oblast na čelu s predsednikom države, ki na vsa usta

Večini se niti sanja ne, kako močan je pravi post in kako velike so milosti, ki jih na ta način

12

lahko prejmemo. In kaj pravzaprav post pomeni? Pomeni ustvariti praznino in molk okoli sebe, umakniti se hrupu in vsemu posvetnemu, kar nas obdaja in vzpostaviti stik z izvorom svojega bitja. Premakniti našo pozornost iz zunanjega sveta v našo notranjost. Leon Oblak v Komentarju tedna

PRO  maj 2011


Napovedujemo

Piše: Urša Sešek

23. maj: večer slovenskih izročil na Brezjah. 27. - 28. maj: praznovanje 1. godu blaženega mučenca

Alojzija Grozdeta na Zaplazu.

18. junij: srečanje bolnikov in invalidov na Brezjah. 24. junij – 3. julij: 9. radijske počitnice na Siciliji.

Počitniški program in prenašanje vzdušja tudi poslušalcem doma.

24. in 25. junij: praznični program ob rojstnem

dnevu Slovenije.

29. - 31. julij: srečanje PRO na Voglu

– vikend med gorami in prijatelji.

7. - 8. september: kolesarsko romanje Od Marije k Mariji.

Začetek romanja pri Zagorski Materi božji v Zagorji pri Lesičnem, konec 8. septembra na Ptujski gori.

20. november: 17. gala koncert v Cankarjevem domu.

SREČANJE PRO NA VOGLU od 29. do 31. julija 2011 Paket 1 1 x polpenzion 1 x povratna karta za ni halko Cena na osebo: 38 EUR Paket 2 2 x polpenzion 1 x povratna karta za ni halko Cena na osebo: 64 EUR Popusti za otroke pri pa ketu 1 in 2 do 4 leta GR ATIS od 4-8 let 50 % popust a od 8-12 let 30 % popust a Doplačila pri paketu 1 in 2:

turistična taksa!

: Za enodnevne goste

Vogel kosilo v Alpski vasi + a rt ka na at vr po x 1 s"- za odrasle t.i paket "Lačni gam = 17 EUR na osebo ta "- za otroke do 14 le t.i paket "Lačni polh = 13 EUR na osebo na z ladjico + 1 x povrat 1 x povratna vožnja gel silo v Alpski vasi Vo ko + o lk ha ni za a rt ka = t.i paket "Bohinj" osebo - odrasli = 25 EUR na 17 EUR na osebo - otroci do 14 leta =

316 rezervacije: 051 644 za a ilk ev št ka ns fo le Te


INFORMIRAMO

NOVI MARIBORSKI METROPOLIT msg r.

Turnšek

o prednostnih

za PRO

nalogah

6. marca je bila v stolni cerkvi svetega Janeza Krstnika v Mariboru Piše: Alen Salihović

bogoslužna slovesnost ob spremembi na sedežu mariborske nadškofije. Kot je znano, je papež Benedikt XVI v začetku februarja sprejel odpoved službi nadškofa msgr. dr. Franca Krambergerja in za njegovega naslednika imenoval nadškofa msgr. dr. Marjana Turnška.

S

lovesno somaševanje je vodil predsednik Slovenske škofovske konference, ljubljanski nadškof metropolit msgr. dr. Anton Stres, ki se je v svojem nagovoru najprej zahvalil nadškofu Krambergerju za njegov 30-letni trud. Ob tem je izrazil prepričanje, da kljub viharnemu obdobju za nadškofijo z globoko vero in zaupanjem sprejema njeno vodenje tudi novi nadškof Turnšek. Ta se je le na kratko dotaknil aktualnih razmer, ko je dejal, da je Kristusova podoba Cerkve kot ladje na razburkanem morju v zadnjem času za mariborsko nadškofijo zelo zgovorna. To pa po njegovem ne velja samo za področje gospodarjenja s stvarnimi dobrinami, ampak tudi za druga področja duhovnega boja med dobrim in zlim.

14

Škofijo ste prevzeli v precej težkih časih. Kaj to pomeni za delo v prihodnje? Za Cerkev so vedno težki časi, kot so bili za Kristusa, ko je živel na zemlji. Samo težave so včasih bolj očitne na enem, drugič pa na drugem področju. Za bodoče delo to pomeni, da bo treba na gospodarskem področju delovati še zelo intenzivno, sanirati

posledice ter znova vzpostaviti drugačen sistem gospodarjenja s preostankom nadškofijskega premoženja. Na pastoralnem in drugih področjih pa bo treba nadaljevati redno delo ter iskati nove odgovore na nove pastoralne potrebe in izzive.

PRO  maj 2011


PRO  maj 2011

INFORMIRAMO

Prednostne naloge na pastoralnem področju? Verjetno je kar za celotno Slovenija prednostna naloga poglabljanje osebne vere naših župnijskih občestev in drugih skupin, nato pa sistematično načrtovanje pastoralnega dela z manj duhovniki in več laiki, saj nas v to sili situacija. V gorečnosti prebujeni verniki pa bodo gotovo vedno bolj vključeni v proces nove evangelizacije na vseh področjih. Kajti oddaljenih in duhovno ''izgubljenih'' je vedno več ljudi. Tudi in morda predvsem k njim smo kot Cerkev poslani. V tem smislu je gotovo med prednostnimi nalogami pastoralno delo z družinami in zakonci, saj samo to dolgoročno vpliva na spremembo prihodnjih generacij.

Na kakšen način si predstavljate novo evangelizacijo, kje je pri tem vloga katoliških medijev? Novo evangelizacijo si predstavljam po ''Kristusovi'' metodi - to je po osebnem stiku: človek, ki je resnično srečal Kristusa, v osebnem srečanju ''vžge'' drugega. Metode in načini so lahko zelo različni in jih bomo morali še izoblikovati. Nekateri poskusi v svetu nam že kažejo smer: npr. župnijske celice za novo evangelizacijo, tečaj Alfa … Mediji pa bodo pri tem igrali pomembno podporno vlogo; vlogo, ki je v sodobni medijsko usmerjeni kulturi neizogibno potrebna. Lahko bodo ''vstopno'' mesto, priložnost za poglobitev kakšnega elementa … A zakramentov ne bodo mogli »deliti«, to bo ostalo vedno osebno delovanje.

V tem času je torej potrebno, da ohranimo močno vero, Vi jo imate, od kod črpate moč? Edini vir moči je Sveta Trojica, ki je pretakanje Ljubezni. Z vero se na to moč ''priklopimo''. Zato vedno znova hvalim Gospoda za vero in ga prosim, naj pomaga moji neveri. Vaše sporočilo bralkam in bralcem revije Prijatelji Radia Ognjišče! Najprej vse lepo pozdravljam! Nato se vsem zahvaljujem za molitve in žrtve zame in našo nadškofijo! Vsem želim obilje velikonočnega veselja, ki končno vedno zmaga! Ostanite povezani med seboj in z Radiem Ognjišče, to vam daje še eno priložnost, da zaživite še globlje drug za drugega in s tem izpolnite smisel svojega življenja. Zahvaljujem se vam tudi za vso podporo, ki jo kot Prijatelji Radia Ognjišče podarjate in s tem v veliki meri omogočate, da ta naš radio lahko ustvarja in se še bolj razvija. S tem, ko mu soomogočate delovanje, storite velik dobrega, saj Radio Ognjišče stori veliko dobrega doma in po svetu. Ker pa prijatelji ne smejo biti zaprt krog, ampak vedno odprti navzven, vas spodbujam, da vsak najde in pripelje še kakšnega novega prijatelja. Æ

15


Stopili smo skupaj za digitalni mamograf Piše: Mateja Feltrin Novljan Z dobrodelno akcijo Stopimo skupaj za digitalni mamograf smo Radio Ognjišče in Razvedrilni program TV Slovenija odgovorili na prošnjo, ki jo je Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj naslovila na medijske hiše. V soboto, 12. februarja 2011, smo na prvem programu TV Slovenija in na Radiu Ognjišče neposredno prenašali dobrodelni koncert in s pomočjo dobrih ljudi v času koncerta zbrali 115.000 evrov. „Rak dojke ne izbira, ne pozna barve, let žal pa niti recesije, zato smo hvaležni, da ste v teh težkih časih pomagali. V našem imenu in imenu vseh, ki jim bomo s pomočjo hitrega diagnosticiranja pomagali (pre)živeti, iskrena hvala vsem, ki ste darovali,“ je svojo hvaležnost ob zaključku akcije izrazila direktorica BGP Kranj Andreja Cerkvenik Škafar in izrazila upanje, da bo ob koncu leta digitalni mamograf že v hiši.

Bistveno je zgodnje odkrivanje raka Je Porodnišnica Kranj tudi vaša rojstna hiša? Potem ima za vas posebno mesto, kajne? A že v uradnem in daljšem imenu, ki se glasi Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj pove, da je njeno delovanje širše in zelo pomembno. V njej že od leta 1998 deluje tudi Center za bolezni dojk. Uspešnost diagnostike zgodnjega odkrivanja raka, ko ta še ni klinično viden, ko še ni razširjen po

Kaj vse že morate vzeti s seboj na potovanje in dopust? Krema za sončenje in po sončenju Povoji in obliži Opornice za sklepe Zaščita pred žulji Toplomer Merilnik krvnega tlaka Merilnik krvnega sladkorja Škarje in pincete (tudi za klope)

c

Zaščita pred klopi in komarji Vrečka hladno/toplo Denzifekcijsko sredstvo Osvežilni/čistilni robčki Zdravila, ki jih redno jemljete Zdravila brez recepta: •proti slabosti na vožnji • proti bolečinam, vročini in prehladu • aktivno oglje • C-vitamin • proti alergijam • proti sončnim opeklinam • proti bolečem grlu • proti želodčnim težavam • kapljice za oči, nos • za lajšanje pikov insektov • proti zaprtju • za lažje spanje

Vljudno vabljeni v naše prodajalne po vsej Sloveniji! 16 www.sanolabor.si

PRO  maj 2011

Kakovost, strokovno svetovanje in tradicija so priporočilo za obisk naših prodajaln.


celem telesu, je odločilna. Čim bolj zgodaj je rak odkrit, boljše so možnosti zdravljenja, zaustavitve bolezni in ozdravitve. Velik napredek pri zgodnjem odkrivanju raka dojk je nastopil z razvojem digitalne mamografije. Zato so se v BGP Kranj odločili, da kupijo nov mamograf, a kmalu so videli, da brez pomoči ne bo šlo. Preživeli smo dan v centru za bolezni dojk V petek, 11. februarja 2011, smo akcijo Stopimo skupaj za digitalni mamograf predstavili tudi v radijskem programu, ki smo ga delno oblikovali v Bolnišnici za gineko-

PRO  maj 2011

V Centru za bolezni dojk letno logijo in porodništvo Kranj. Direktoopravijo več kot 5000 mamografij, rica Andreja Cerkvenik Škafar, dr. odkrijejo pa približno 50 primerov med., spec. ped., je v pogovoru raka dojk. poudarila: „Rak dojke je najpoKakšne so prednosti digitalnega gostejši rak, za katerim obolevajo momografa pred analognim, je ženske. Zato je pomembno, da s povedala Urška hitrim diagnosGregorčič, dipl. ticiranjem, ki ga Zaradi te bolezni letno ing. radiologije: digitalni mamoumre pri nas približno „Bistvena razlika graf omogoča, je, da pri klasičnih znižamo stopnjo 400 žensk in trije moški. slika nastane umrljivosti. “ na rentgenskem filmu, pri digitalnem pa posnetek Majda Malgaj Krejan, dr. med., spec. gledamo na ekranu in ga lahko s gin. in porodništva je poudarila, da posebnimi računalniškimi programi se tveganje za raka dojk s starostjo obdelamo, kar pomeni, da si lahko viša: „Bolezen je zelo redka pri bolj natančno ogledamo določene mlajših od 25 let. 75 odstotkov je predele dojk, ki se nam zdijo sumob diagnozi starejših od 50 let, 6 ljivi.“ odstotkov pa je mlajših od 40 let. Opažamo, da se starostna meja post- Vsekakor bo digitalni mamograf opoma niža.“ V svetu vsako leto zboli pomembna pridobitev za hitro odkrivanje raka dojk. Z njim bodo za rakom dojk več kot milijon žensk, v Centru za bolezni dojk v Kranju v Sloveniji več kot 1000. Zbolijo tudi resnično reševali življenja. Æ moški, šest do osem letno. Zaradi te bolezni letno umre pri nas približno 400 žensk in trije moški.

17


To vprašanje se prej ali slej pojavi pri vsakem. Trpljenju bi se radi izognili, ga na vse načine preprečili ali celo zanikali. Vendar pa včasih pozabljamo na njegovo veliko dragocenost. V obdobju hudih nosečniških slabosti sem razuod srednje šole spremlja mela, da je to tisto največ, kar imam, da lahko darujem za številne potrebe. In res sem opazila bolezen na očeh, ima okvaro centralsadove tega darovanja.

Piše: Marjana Debevec

Tino

Jezus

Prav na križu, ko se je zdelo, da ga je zapustil celo njegov Oče, pa nam zgovorno kaže, da lahko svojo bolečino združimo z njegovim trpljenjem. Vsaka naša stiska, težava ali bolečina je le en obraz njegovega neskončnega trpljenja. Če ga sprejmemo z ljubeznijo, breme res postane lažje in izgubi svojo ostrino.

Katarina in Marko sta le nekaj let

nega vida. Njeno življenje je bolezen v marsičem spremenila, o tem je veliko premišljevala in našla smisel. „Prepričana sem, da je bila to Božja roka, saj sem se zaradi nepodaljšanja vozniškega dovoljenja morala odseliti od doma, da sem lahko obiskovala predavanja na fakulteti. Tako sem postala bolj samostojna ter v mestu odkrila nov, mladinski katoliški svet, ki mi je popolnoma spremenil življenje.”

po poroki doživela hudo preizkušnjo, smrt novorojenčka. Tistega 9. oktobra se takole spominjata: „Takrat se nama je podrl svet. Spraševala sva se, zakaj midva, zakaj najin otrok, ko pa sva ga imela najraje na svetu? Vse se je zdelo kot nočna mora, popoln absurd. Kljub neizmerni bolečini sva se odločila, da bova najinemu Žanu pripravila pogreb, ki je bil zmagoslavje ljubezni. Naslednje mesece sva se čutila neizmerno ljubljena, saj je veliko ljudi molilo za naju, da bi zmogla nositi ta križ. Spoznala sva, da bolečina, ki jo prejme eden, tudi vse okrog počlovečuje, spodbuja k sočutju. Kljub trpljenju sva ravno zaradi odnosa, ki sva ga gradila pred Žanovo smrtjo, zmogla iti naprej. Zavestno sva se trudila v izkazovanju medsebojne ljubezni, se s tem odpirala drug drugemu in odstrla se je še zadnja tančica med nama. Ostala je le ljubezen, popolna povezanost in enost.” Æ

PRO  maj 2011

19

EVANGELIZIRAMO

e j n e j l p r t a Im smisel?


EVANGELIZIRAMO

6. radijski misijon Piše: Robert Božič

Od 10. do 16. aprila 2011 se je na naših valovih odvijal že 6. radijski misijon. Vsak dan smo začeli z misijonsko obarvano jutranjo rubriko „Sejalec seje besedo“, v dopoldnevu sta sledila dva krajša misijonska pogovora, popoldne pa je bilo zaznamovano z osrednjim misijonskim pogovorom. Ob večerih smo skupaj z redovnicami molili rožni venec, sledile pa so še enourne pogovornopričevalne oddaje. Gost osrednjih misijonskih pogovorov je bil tokrat upokojeni ljubljanski nadškof Alojz Uran, v dopoldanskih pogovorih so se vrstili duhovniki iz gibanja Neokatehumenata, zvečer pa so s svojimi pričevanji in izkušnjami sodelovali tudi laiki iz teh skupnosti.

4. dan SKUPAJ NA POTI "Bog je dopustil, da so Judje padli v egiptovsko suženjstvo. V tem suženjstvu lahko najdemo podobo sodobnega suženjstva, ki ga predstavljajo zasvojenosti od alkohola, droge, spolnosti, iger na srečo, interneta," je na misijonsko sredo opozarjal prelat Franci Vrhunc.

20

1. dan JAZ SEM VSTAJENJE IN ŽIVLJENJE Letošnji misijon se je začel s slovesno sveto mašo v cerkvi Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani. Somaševanje je vodil msgr. Janez Oberstar. „Jezus je živ, je vstal od mrtvih, Jezus ima moč, neskončno ljubi vsakega človeka, posebej tiste, ki trpijo,“ je v pridigi izpostavil Oberstar ter povabil, da misijon postane izziv za nas same in pomoč drugim. „Dovolj je trenutek želje, dovolj je trenutek volje ... In spet boš poklican v tisto življenje, v katerem si se včasih veselil, pa ga trenutno ni. Zakaj se je to zgodilo? Morda prav zato, da boš prvič v življenju videl božjo slavo v svojem življenju, da boš videl, da človek samemu sebi ne zadostuje. Da človek samega sebe ne more rešiti ...“

5. dan LJUBIL NAS JE DO KONCA Misijonar Janez Šket je spregovoril o evharistiji, o tem, da imamo pravzaprav privilegij biti pri mašnem slavju. Nadškof Uran pa je v popoldanskem pogovoru izpostavil, kateri elementi so pri evharistiji najpomembnejši in kako je z evharistijo pri domači mizi, opozoril pa je tudi na vidik evharistije v službi življenju.

PRO  maj 2011


2. dan USTVARJEN SEM PO BOŽJI PODOBI Prelat Vinko Vegelj je izpostavil: „Bistveno za vse ljudi je, da želimo biti srečni. Srečen in izpolnjen v življenju pa je le tisti človek, ki je ljubljen in ljubi. Zato je Bog zapisal v človeško naravo hrepenenje po drugem. Če ljubezen ni usmerjena k drugemu, potem se vrti v začaranem krogu in ta egoizem človeka tako zaslepi, da ne vidi več ne potreb drugega, kaj šele da bi občutil sočutje ali radodarnost. Bistvo ljubezni je prav premagana sebičnost, ko drugi postane prvi. ... Ta ljubezen, ki je zapisana v človeka, je pravzaprav temelj etike, kulture in prihodnosti človeštva.“

6. dan SPREOBRNITE SE IN VERUJTE EVANGELIJU Misijonski petek je mineval v znamenju pogovorov o pomenu sprejemanja trpljenja. Misijonar Andrzej Gosek je posebej poudaril: „Oznanilo vesele novice nam postavi zmeraj pred oči križ, Jezusa, ki je izročen v smrt, da bi se mi lahko soočili s stvarnostjo, z lastnim grehom in z Božjo ljubeznijo, ki je močnejša od naših grehov, močnejša od vse človeške hudobije!“

3. dan POKLICAL SI ME PO IMENU "Bog danes kliče konkretno mene in tebe. Nisi slučajno prisluhnil misijonskim besedam, ampak si bil poklican na pot vere. Bog kliče Abrahama in tudi tebe in mene. Bog je aktivni Bog, ki deluje in izbira, človek pa naj odgovori na njegov klic," je tretji dan misijona poudaril Simon Kvaternik.

7. dan IZ SMRTI V ŽIVLJENJE „To je ta vesela novica: Tisti trenutek, ko sem nemočen, ko sem v smrtnem strahu, prihaja Nekdo in mi sporoči: "svoboden si, rešen si!" To je zadnji dan letošnjega misijona poudaril misijonar Janez Kompare. Misijon smo sklenili s slovesno sveto mašo, ki jo je v Doljnem Logatcu daroval daroval nadškof Alojz Uran.

Vse misijonske vsebine so vam v obliki kratkih povzetkov, video utrinkov in celotnih audio posnetkov dosegljive na naši spletni strani: http://radio.ognjisce.si. PRO  maj 2011

21

EVANGELIZIRAMO

„Spreobrni se in veruj Evangeliju!“


EVANGELIZIRAMO

Kaj mi pomeni biti veren Slovenec -- Slovenka Petra Stopar, novinarka - Moja ljubezen do življenja je zrasla ob zavedanju, da je vse ustvaril Bog. Vodi me, da delam dobro, za ljudi, ki jih imam rada in zaradi katerih Slovenija sploh obstaja. Kot verna Slovenka verjamem v svetlo prihodnost našega naroda.

Franci Trstenjak, glavni urednik - Zavedam se, da stojim v vrsti Slovenk in Slovencev, ki so ohranili zvestobo Bogu. In zavedam sem, da moram to zvestobo ohraniti in jo predati naprej novim rodovom, da se ta vrsta ne bo prekinila.

Tone Gorjup, novinar - Danosti, da sem veren in da sem Slovenec, nisem nikoli postavljal skupaj. Če pa malo pomislim, se mi zdi, da sta tesno povezani. Tega sem se morda prvič zavedal med služenjem vojaškega roka. Po drugem, daljšem bivanju v tujini je to postalo nekaj samoumevnega. Veliko ljudi sem srečal, ki so me utrdili v enem in drugem. Med njimi so bili svetniški ljudje in junaki, ki bi dali vse za svojo domovino, čeprav so vedeli, da je ne bodo videli nikoli več. Ali pač!? Mar nas v večnosti ne čaka potrditev, da je tudi ljubezen do domovine neminljiva?! Alen Salihović, urednik - Pripadati narodu in katoliški Cerkvi pomeni biti njun, jima služiti v dobrem in slabem. Torej čutiti pripadnost vedno, ne zgolj takrat, ko mi to ustre-za! To ni lahko, ni pa nemogoče!

Matej Kržišnik, tehnik - Zame je precej samoumevno, da sem veren in Slovenec. Pripovedovanje starejših ljudi pa mi vzbuja zavedanje, da je to dar, za katerega bi moral biti izredno hvaležen - vsaj ob praznikih.

22

Marjana Debevec, novinarka - To, da sem prejela dar vere, mi pomeni vse. Brez Boga si namreč ne predstavljam življenja. Ponosna pa sem tudi, da sem Slovenka in zato želim vrednote, za katere so se borili že naši predniki, živeti v današnjem sodobnem svetu. Jože Bartolj, voditelj - Ponosen sem, da smo pred dvajsetimi leti stopili na svoje in dobili lastno državo. To je bil in je še največji dogodek v zgodovini Slovencev. Prepričan sem, da smo k temu veliko pripomogli tudi kristjani. Ana Ovsenik, novinarka - Vera mi daje moč in energijo za premagovanje vseh vzponov in padcev, mi je v oporo, ko na križišču izberem napačno pot, in me opogumlja pri novih izzivih.

Mirjam Judež, marketing - Veliko mi pomeni, da mi v službi ni treba skrivati dejstva, da sem verna. V času službe sem lahko celo pri sv. maši, vsak dan v kapeli se opoldne zberemo pri kratki molitvi, postavljamo jaslice konec leta. Tudi to "pozitivno službeno katoliško vzdušje" pomaga, da je delo bolje in z veseljem opravljeno.

Jure Sešek, voditelj - Veren Slo-

venec? Navijati za Kekove fante in ob nedeljah k maši? Več kot to! Obveza, odgovornost, privilegij, danost, križ? Imam korenine, svoj narod, imam vero, svojega Boga. Dar, ki zaznamuje, včasih obremenjuje, nikdar ne omejuje! Pogosto me navdaja s ponosom, včasih pa ...

PRO  maj 2011


Lidija Zupanič, marketing - Biti veren v današnjem času ni in. A kljub temu s ponosom priznavam, brez Njega moje življenje nima pomena. Zahvaljujem se staršem za dar vere in za vse milosti, ki sem jih deležna, da lahko ta dar poglabljam in v njem zajemam za vsak dan, ki mi je namenjen. Zavedam se, da na mnoga vprašanja nimamo odgovorov, če je pa tukaj vera Vanj, pa vse dobi svoj smisel. In, kot rada rečem: "Nikjer ni zapisano, da nam bo na tem svetu samo lepo, zapisano pa je, da bo On vedno z nami." A ni to največ, kar si lahko želimo? Miha Močnik, tehnik - Veren Slovenec mi pomeni privilegij na vsakdanji poti življenja. Vsak nov začetek dneva se lahko prepustim v božje varstvo, ki me vodi po jasno začrtani poti k pravemu cilju. Obisk svete maše pa mi da moč in zaupanje za nov dan.

Sebastjan Erlah, novinar - Biti veren Slovenec mi pomeni biti globoko zasidran v svojo lastno narodno identiteto, hkrati pa široko odprt navzven. Krščanstvo je namreč temelj evropske kulture.

Sonja Govekar, tajništvo - Ponosna sem, da živim v raju pod Triglavom. Žal pa Slovenci še vedno ne upamo naglas in brez strahu povedati, da bi znali na glas - brez strahu povedat, da smo ponosni kristjani te lepe naše deželice, ki nam jo je podaril Gospod.

PRO  maj 2011

Marta Jerebič, novinarka - Vera mi pomaga, da sledim Božjemu načrtu vsakdanjih odgovornosti, ki mi jih je zaupal On. Po nekajletni izkušnji življenja v tujini pa sem vesela, da svojima otrokoma vero lahko posredujem v slovenskem jeziku.

Urška Hrast, novinarka - Številčno majhen narod kaže svojo veličino s kljubovanjem raznim vplivom skozi čas. Z vero - v Boga, v svoj rod in domovino - bomo zmogli tudi obstati. To pripadnost se trudim negovati in poglabljati, čeprav bi morala večkrat in s ponosom pričevati svojo vero in domoljubje. Nataša Ličen, voditeljica - Slovenstvo in vernost sta tesno povezana, slednja je v stoletjih tkala dušo našega naroda. V tem ozračju sem bila vzgojena prek zgledov. Globlje vezi in plemenitost vere so brusile in oblikovale tudi marsikateri vidik mojega čutenja in prepričanja.

Tanja Dominko, novinarka - To, da sem Slovenka in da imam vero, je velik dar, ki me navdaja s hvaležnostjo. Oboje pa ni dano samo po sebi in za večno, pač pa je treba tako vero kot slovenstvo gojiti za naš lepši jutri.

Urša Sešek, marketing - Učim se od svojega najstniškega sina, ki na avdiciji za film zaigra na trobento Angelček varuh moj in z zanosom pozdravi „Bog daj“. Pa je izbran. On, (še) nima ovir, jih bom jaz kdaj izgubila?

Matjaž Merljak, voditelj - Vera mi je pomagala v zelo težkih trenutkih in zavedam se, da tudi vsi lepi trenutki niso naključje, ampak kažejo Nanj, ki mi je namenil, da sem se rodil v deželi pod Triglavom, ki je pravi biser.

23

EVANGELIZIRAMO

Helena Škrlec, novinarka - Ponosna Slovenka. Ponosna kristjanka. Zelo težko je to izreči v časih, ko se država sooča s politično in gospodarsko krizo, ko se družba spopada s krizo vrednot. A dano mi je bilo, da sem se rodila v prečudovit košček sveta. In prav posebna milost je, da lahko dejavno živim svojo vero. Zato: ponosna Slovenka sem. In ponosna kristjanka.


NE PREZRITE

Obletnica škofij, nov nuncij, beatifikacija dveh Slovenk Cerkev na Slovenskem je 7. aprila praznovala 5. obletnico ustanovitve novomeške, murskosoboške in celjske škofije. Mariborska škofija pa je z razdelitvijo postala nadškofija in metropolija. V teh petih letih se je zgodilo kar nekaj dogodkov: med temnimi je bil finančni polom mariborske nadškofije, med svetlejšimi pa

evharistični kongres in beatifikacija Alojzija Grozdeta, katerega god bomo prvič obhajali 27. maja. „V vseh trenutkih, tudi težkih, ostanite zgled zvestobe krščanski veri. Ostanite pristni kristjani, trdni v veri,“ nam je ob slovesu dejal nuncij Santos Abril y Castello. Papež Benedikt XVI. je za njegovega naslednika imenoval 67-letnega Poljaka, msgr. Juliusza Janusza, ki v svojem življenjepisu navaja znanje kar 11 jezikov, doslej pa si je izkušnje med drugim nabiral na Tajskem, v Ruandi in Mozambiku ter nazadnje na Madžarskem. Cerkev na Slovenskem letos čaka še en svetel

dogodek. Na dan, ko je Benedikt XVI podpisal odlok o priznanju čudeža na priprošnjo Janeza Pavla II, je podpisal tudi odlok o priznanju mučeništva drinskih mučenk, med katerimi sta tudi Slovenki s. Krizina Bojánc in s. Antonija Fabjan, obe iz novomeške škofije. Beatifikacija bo 24. septembra v Sarajevu.

Cerkev po svetu Življenje kristjanov po svetu podrobneje spremljamo v nedeljski oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve. V zadnjih mesecih se pogosteje oziramo na dogajanje v severni Afriki in Bližnjem vzhodu. Arabski svet doživlja svojo arabsko pomlad,

PRO  maj 2011

vendar se postavlja vprašanje, ali to za kristjane ne pomeni zime, saj zaradi skrajnežev še bolj množično zapuščajo svoje domovine. V stalni preizkušnji so tudi krščanske manjšine v Aziji, zlasti v Pakistanu, kjer so skrajneži ubili ministra za verske manjšine, ki je bil katoličan, ter v Indiji, kjer je nasilje proti kristjanom načrtovala in podprla celo vlada. Ob novicah iz življenja Cerkve po svetu, v katerih posebno mesto zasedajo papeževe dejavnosti, pa velja omeniti tudi nedavno imenovanje msgr. Ivana Jurkoviča za apostolskega nuncija v Rusiji in praznovanje 80-letnice Radia Vatikan, ki nam daje marsikatero gradivo za naše 'cerkvene novice'. Æ

25

EVANGELIZIRAMO

Piše: Marta Jerebič


Bili so naši gostje France Bučar v Pogovoru o: „Res se je vladajoča elita razporedila v nekaj strank, a družbena struktura še vedno omogoča monopolno odločanje. Demokracijo smo skušali graditi na podlagi, ki je bila prilagojena diktaturi. To je temeljni problem, s katerim se danes soočamo.” Igralka Štefka Drolc v oddaji Naš gost: "Vsak človek v sebi nosi kali dobrega in tudi zelo slabega. So trenutki, ko se zgroziš ob spoznanju, kaj si sposoben narediti. Vzgoja je ključna, da v takšnih preizkušnjah ne prestopiš in ne storiš nečesa, kar ni sprejemljivo. Če človek razmišlja, ne bo, ne more narediti česarkoli hudega. Če nas besede spodbudijo k razmišljanju, nas tudi usmerjajo. Odprimo se drug drugemu in imejmo se radi, lepo prosim.”

Upokojena knjižničarka Lučka Čehovin v oddaji Naš gost: „Brez narave, literature in likovne umetnosti bi bilo naše življenje pusto. Vsaj toliko kot to troje pa je pomembna tudi kultura v medčloveških odnosih!”

Pisateljica Polona Škrinjar: „V vsakem pisanju, še tako majhni zgodbi, moraš najprej videti človeka, njegove slabosti in njegove travme, trpljenja in veselja, potem je pa zgodba tu.”

Pomožni škof v Buenos Airesu msgr. Vinko Bokalič Iglič, tretji Slovenec v Argentini razglašen za škofa: „Naša naloga je v tem, da z našimi talenti in napakami gremo naproti ljudem, še posebej trpečimi, da jim damo tolažbo, da smo skupaj z njimi ...”

Dr. Mihael Gajster, direktor Emona razvojnega centra za prehrano v oddaji „Naš gost“: „Funkcionalna živila so tista živila, ki imajo pozitiven učinek na ciljano funkcijo v človeškem organizmu, kar v praksi pomeni, da naprimer zmanjšujejo tveganje za nastanek kakšne od bolezni. Področje raziskovanje funkcionalne hrane je zelo široko in pred nami je še veliko razvojno raziskovalnega dela.”

Nekdanji košarkar, legenda Olimpije in košarkarski strokovnjak Dušan Hauptman: „V vrhunskem športu je pač tako, tam ni demokracije, ni veliko pogajanj. Mora se vedeti kdo odgovarja za stvari. V dobrem in slabem je to pač trener!” 26

PRO  maj 2011


Piše: Petra Stopar

N

Obiskal nas je veleposlanik ZDA

a materinski dan smo na radiu z veseljem pozdravili ameriškega veleposlanika v Sloveniji Josepha A. Mussomelija. Pred prihodom v deželo pod Alpami je bil pomočnik vodje ameriške misije v Afganistanu. Glavni in odgovorni urednik mons. Franci Trstenjak mu je v krajšem pogovoru predstavil naše delo ter aktualno stanje v medijskem prostoru. Poudarila sta potrebo po svobodi veroizpovedi v Sloveniji. Veleposlanik, ki je pred skoraj 28 leti naše ozemlje prečkal z avtoštopom, je povedal, da je obisk presegel njegova pričakovanja. „Nisem si predstavljal, da je vaš radio tako velik, vaše delo je zelo profesionalno.“ Tudi nad Slovenci je Mussomeli prijetno presenečen, saj so do njega zelo prijazni in odprti. Kot pravi, je imel Slovenijo za del osrednje Evrope, „torej za bolj zadržano, hladno in bolj uradno“. To bi sicer po njegovem morda veljalo za starejšo generacijo, medtem ko je mladina „bolj odprta, neuradna in prijateljska“. Diplomatske odnose med državama ocenjuje za zelo dobre, kar pa po njegovem ne velja za odnose na človeški ravni.

POLETNA POTOVANJA in ROMANJA ROMUNIJA, 10. junij PROVANSA, 25. junij BISERI ŠVICE in JUNGFRAUJOCH, 25. junij ŠKOTSKA S HIBRIDI, 5. julij SKANDINAVSKE PRESTOLNICE, 5. julij LADAK ter Amritsar in Agra, 6. julij SKANDINAVIJA, 7. julij ISLANDIJA, 12. julij IRSKA, 13. julij KITAJSKI BISERI, 24. julij ŠVICA in BODENSKO JEZERO, 4. avg. RIM IN ASSISI, 12. avgust LURD IN PROVANSA, 13. avgust

Zato se želi trenutno posvetiti stiku z ljudmi. „Tu dve leti ni bilo veleposlanika, glede ameriške politike je veliko nesporazumov, nezaupanja in sumničavosti.“ Na vprašanje, kaj ga pri delu spodbuja, 58-letni diplomat odgovarja, da je svet premajhen za toliko nevarnosti, in nenehno upa, da bo lahko vsaj ta del, v katerem deluje, naredil boljšega. „Odraščal sem kot katoličan, zelo močno predan idealom, ki stremijo k doseganju miru, k svobodi in pravičnosti ter vsem tem stvarem, o katerih smo poslušali kot otroci. Če bom verjel v to, bom delal dobro.“ Æ

JESENSKA ROMANJA

JESENSKA POTOVANJA

CAMINO DE SANTIAGO, 19. sep. BARAGOVA DEŽELA, 22. sep. (msgr. Uran) MAKEDONIJA in KOSOVO, 26. sep. BARCELONA in LURD, 26. sep. RIM IN NEAPELJ, 28. september KELMORAJN, 29. september POLJSKA, 29. september MADŽARSKA, 29. september IZRAEL IN JORDANIJA, 5. okt. ARGENTINA, 6. oktober FATIMA IN SANTIAGO, 11. oktober LURD IN PROVANSA, 12. oktober TOSKANA, 14. okt. TURČIJA, 21. oktober

NORMANDIJA IN BRETANIJA, 27. september PO RENU IN MOZELI, 29. september PORTUGALSKA, 25. oktober ELBA IN CINQUE TERRE, 27. oktober VELIKI KITAJSKI KROG, 12. oktober KALIFORNIJA IN PARKI ZDA, 17. oktober ŠRILANKA, MALDIVI in DUBAJ, 24. oktober TAJSKA, 24. oktober EKVADOR IN GALAPAGOS, 6. november KUBA, 8. november MADAGASKAR, 9. november ARGENTINA IN BRAZILIJA, 24. november INDIJA, 20. oktober

www.trud.si Pokličite nas za dva brezplačna kataloga, v katerih lahko najdete še veliko več romanj in potovanj. Popust PRVA MINUTKA za vse prijave vsaj 3 mesece pred odhodom.

JUŽNA AFRIKA, VIK. SLAPOVI in CHOBE, 23. nov.

Krekov trg 1, 1000 Ljubljana Telefon: 01/360-28-20 • trud@druzina.si


OB LETU KRŠČANSKE DOBRODELNOSTI IN SOLIDARNOSTI

Bogat je tisti, ki zna sobivati!

Piše: Nataša Ličen

Ob letu krščanske dobrodelnosti in solidarnosti smo bili na obisku v Domu sv. Jožef v Celju. Ena pomembnejših domskih dejavnosti je tudi varstvo starejših. Stanovalci in uslužbenci so navduševali za življenje in opozorili na pomembno povezovanje med generacijami.

M

ed osnovnimi dejavnostmi Doma sv. Jožef je duhovna prosveta, ki je razpršena na različnih ravneh. V hišo prihajajo vse generacije. V Domu vse od ustanovitve stanuje tudi približno sto starejših stanovalcev. Direktor Doma sv. Jožef Jože Planinšek pravi, da so „medgeneracijska“ hiša, kjer se srečujejo starejši in mlajši, tako so stanovalci sredi življenja, vključeni v aktivno družbo. Ob tem dodaja: „Dinamika življenja je, da se drug ob drugem oblikujemo. Ni treba, da se razumemo, lahko imamo različna mnenja in se včasih sporečemo, toda pomembno je vzajemno spoštovanje. Le tako si lahko marsikaj podelimo in se drug ob drugem učimo.“ Pomembne prednosti so za stanovalce gotovo neposredna bližina romarskega svetišča, duhovni mir ter domačnost. Avla doma je svojevrstno križišče za srečevanja in zato v posebno veselje stanovalcem, ki so radi sredi življenja.

28

Kaj nudi Dom sv. Jožef? Dom sv. Jožef si ne želi biti zgolj dom za starostnike. Poleg zakonskega zagotavljanja oskrbe in zdravstvene nege si zaposleni skupaj s stanovalci in njihovimi svojci prizadevajo predvsem za poslanstvo, ki temelji na poudarjanju duhovnih vrednot življenja, domačnosti, srčnosti in medsebojnega povezovanja. Martina hiša je tako že v osnovi celostno povezana z obstoječim Duhovno prosvetnim centrom ter Orglarsko šolo, ki skupaj ustvarjajo pestrost ponudbe, široko paleto vključevanja v vseživljenjskost bivanja in nadgradnjo posameznikove duhovnosti. Starejšim osebam Dom sv. Jožef zagot-

avlja možnost kakovostnega preživljanja obdobja starosti v primerno urejenih prostorih in v okolju, ki ga odlikujejo čudovita narava, svež zrak in bližina mesta. Poleg prostorov za bivanje želijo stanovalcem omogočiti podoben način življenja, kot so ga preživljali v svojih aktivnih letih, jim nuditi možnost izražanja svojih potreb, hkrati pa zagotavljati oskrbo na ravni, ki jo zahteva sodoben človek.  Æ PRO  maj 2011


EVANGELIZIRAMO

Študent Miha Lokovšek, sicer asistent ravnatelja Doma sv. Jožef, je prepričan, da je k starejšim potrebno pristopati iskreno, neobremenjeno. „Treba si je vzeti čas, jim prisluhniti, se z njimi prijetno pogovarjati, biti solidaren, sočuten. Iz tega se lahko marsikaj naučiš.“

Namestnica direktorja Irena Švab Kavčič pa je prepričana, da je domačnost, ki jo je čutiti na vsakem koraku, sad prizadevanja vseh zaposle-nih. „Ves čas se trudimo, da bi zaposleni res čutili poklicanost k poslanstvu, ne pa zgolj opravljanju svoje službe.“

Usmiljenka s. Francka Saje, ki v Domu sv. Jožef opravlja naloge glavne sestre, razmišlja: „Glavna nota mojega poslanstva tukaj je to, da sem usmiljenka, da me začutijo kot duhovno osebo, da začutijo, da ne gre le za to, kaj storimo drug za drugega, ampak tudi, kako čutimo drug z drugim.“

Fenistil® gel ucˇinkovito pomirja in hladi kožo pri: pikih insektov in ožigalkarjev soncˇnih opeklinah in preobcˇutljivosti na soncˇno svetlobo dermatitisu alergijskega izvora in urtikariji Na voljo v lekarnah brez recepta! Pred uporabo natancˇno preberite navodilo! O tveganju in neželenih ucˇinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom! Za informacije in naročila

1006

V Domu sv. Jožef živi tudi igralec in režiser Peter Simonitti. „Ko zasije sonce, zasije tudi srce. Kljub trpljenju moje žene mi sv. Jožef in vse osebje tega doma pomagajo, da lažje prenašam svoje sive, težke dni.“

www.medis.si

alergicˇen na alergije PRO  maj 2011

29


NE PREZRITE

IZOBRAŽUJEMO

Pišeta Urška Hrast in Petra Stopar

Organizacija združenih narodov je leto 2011 razglasila za Mednarodno leto gozdov. Slogan Gozdovi za ljudi« kaže na pomembno vlogo ljudi pri trajnostnem upravljanju, ohranjanju in razvoju gozdov, ki so ključnega pomena za preživetje in dobro počutje vseh 7 milijard ljudi po svetu.

V

Sloveniji pokriva gozd več kot 60 odstotkov ozemlja. Je simbol prepoznavnosti naše države in odraz njenega odnosa do trajnostnega razvoja. Glede na več kot 40 tisoč registriranih lastnikov gozdov ni čudno, da se pri delu vsako leto v povprečju smrtno ponesreči devet ljudi. Med temi, ki so pri spravilu lesa izgubili življenje v zadnjih štirih letih, je bil samo en ponesrečenec na tečaju Zavoda za gozdove, varovalno opremo pa je uporabljalo le 8 odstotkov ponesrečencev (tečaj stane približno 70 evrov). »Ljudi je torej treba prepričati, da čelada ni brezzvezna stvar. Da hlače, ki so morda nekoliko bolj okorne, niso same

sebi namen. Več bo treba narediti na izobraževanju ljudi, predvsem mladih,« zatrjuje spec. Jurij Beguš, vodja oddelka za gozdno tehniko pri Zavodu za gozdove. V dolgoletni analizi nesreč ugotavlja, da se največ tragedij zgodi v fazi sečnje. Izkušnje in natančnejše analize nezgod so pokazale, da se jih večina zgodi zaradi podcenjevanja nevarnosti pri gozdnem delu. Starejši lastniki gozdnih površin imajo zastarele ali slabo vzdrževane delovne naprave in so tudi sami slabo psihofizično pripravljeni. Osnovno načelo torej je, da sami pri sebi ocenite, ali ste dovolj usposobljeni in pravilno opremljeni za delo. V nasprotnem primeru je bolje, da delo namesto lastnika lesa opravi izurjen in opremljen izvajalec.

Minute za okolje

K

ako zmanjšati uporabo odvečnih kemikalij pri čiščenju? Kako pomemben vir je voda? Kakšen je okoljski vidik jedrske energije? Na ta in še veliko drugih vprašanj odgovarjamo ob torkih ob 16.10 v rubriki „Minute za okolje“. Tako smo po nesreči v jedrski elektrarni na Japonskem spregovorili tudi o nevarnosti radioaktivnega sevanja in gostili direktorja Uprave za jedrsko varnost Andreja Stritarja.

Kmetijska oddaja

V

sako nedeljo ob 11. uri lahko prisluhnete Kmetijski oddaji, ki prinaša aktualne novice s področja kmetijstva. O problemih in možnostih za njihovo reševanje spregovorijo različni gostje. V eni od oddaj je kmetijski minister Dejan Židan opozoril, da pri nas gozd premalo gospodarsko izkoriščamo: „V Sloveniji je letnega prirastka bistveno več kot

30

letnega izkoristka gozdov in tu se moramo zavedati, da če določene količine lesne mase iz gozda ne odvzamemo, mu škodimo.“

PRO  maj 2011


IZOBRAŽUJEMO

Pripravimo se na počitnice! Piše: Urška Hrast

Pred nami so vse toplejši in dolgi dnevi, ko bomo več časa preživljali na prostem. Marsikdo je z mislimi že v brezskrbnih poletnih dneh in pri načrtih za izlete, potovanja. To tudi pomeni, da bomo bolj izpostavljeni sončnim žarkom. Kako načrtovati zdrav oddih, med katerim se bomo psihofizično obnovili in spočili dušo, ne da bi se pretirano izpostavljali škodljivim dejavnikom okolja? Ljudje nismo stroji

Meja med službenim in prostim časom se briše. Zaposlena populacija nima več le osemurnega delavnika. Delo prinašamo domov, namesto da bi takrat čas posvetili sebi in ostalim družinskim članom. Pa vendar moramo znati prepoznati znake preutrujenosti in si brez slabe vesti privoščiti oddih. Ni treba, da rinemo v oddaljene kraje, bolj pomembno je, da zamenjamo okolje in delamo tisto, kar nas sprošča.

Pred odhodom

Pakiranje kovčkov, torb ali nahrbtnikov zahteva temeljito pripravo, kamor sodi tudi zbiranje informacij o kraju, kamor se odpravljamo, ter urejanje dokumentov in zdravstvenega zavarovanja. Priporočljivo je narediti eno ali več overjenih fotokopij potnega lista oziroma osebne izkaznice, ki jih na poti hranite ločeno od originalnih dokumentov. Tudi na dopustu nas lahko doletijo zdravstvene težave, zato je pomembno, da smo nanje pripravljeni in se znamo z njimi spopasti. Pogosti so potovalne slabosti,

PRO  maj 2011

alergije, opekline, piki žuželk, okužbe sečil in dihal, nalezljive bolezni, poškodbe in nesreče. Veliko jih lahko ublažimo sami, če imamo s seboj „potovalno lekarno”. Še posebej skrbno jo je treba pripraviti, kadar se na pot odpravljajo kronični bolniki, otroci, nosečnice ali doječe matere.

POTOVALNA LEKARNA: • zdravila, ki jih redno jemljete • dezinfekcijsko sredstvo • sterilne gaze in lepilni trak • povoji, obliži različnih velikosti • termometer • repelenti proti insektom (komarjem, klopom) • zaščitna sredstva pred sončnimi žarki • mazilo ali gel za lajšanje občasnih alergij • analgetiki in antipiretiki (sredstva za zniževanje telesne temperature in lajšanje bolečin) • medicinsko oglje in hidracijska sol (za lajšanje težav ob driski) • odvajalo • zdravilo proti zgagi in želodčnim težavam • kapljice za nos

31


IZOBRAŽUJEMO

Potovanje z otroki

Na morju moramo biti še posebej pozorni nanje. Otrok naj ne plava predaleč od obale. Če plava z rokavčki, poskrbimo, da ne puščajo, predvsem pa bodimo vedno v bližini in ga nadzorujmo. Pomembna je izbira plaže - takšne z ostrimi skalami niso primerne. „Otroke je treba čim prej navaditi, da se bodo pred škodljivim delovanjem sončnih žarkov uspešno zaščitili. Priporočam naravno zaščito. To pomeni, da smo izpostavljeni soncu le, ko je nujno in v primernih oblačilih. Ko je naša senca krajša od dolžine telesa, moramo poiskati senco,“ poudarja mag. Simona Uršič iz ZZV Celje in vodja akcije za otroke Varno s soncem. V gorah izbirajmo varne in primerno zaščitene, ne prenaporne poti. Otroku zagotovimo dovolj počitka in poskrbimo, da pije dovolj tekočine. Nujno poskrbimo za ustrezno obutev in dolge hlače, ki jih bodo varovale pred poškodbami zaradi padcev. Če otroke peljemo v tropske kraje, poskrbimo za ustrezna cepljenja, saj so otroci za tropske bolezni praviloma bolj občutljivi kot odrasli. Poskrbeti je treba tudi za primerno razvedrilo, sploh na poti. Najdite ali izmislite si igre, s katerimi jih boste zamotili. Ne pozabite vzeti s seboj njihovih najljubših igrač.

Aktivni tudi na dopustu

Na morju lahko vzdržujete kondicijo s plavanjem, potapljanjem, z odbojko na mivki, s tekom ob obali, a bodite pozorni na zaščito pred soncem. V gorah vam hoja v vsakem primeru ne uide, lahko pa se odločite tudi za intenzivnejši treking. Zaradi višje nadmorske višine je potreba po tekočini večja, zato imejte s seboj dovolj pijače.

Telesna dejavnost in potovanje v nosečnosti?

Za žensko, ki pričakuje otroka in je zdrava, nosečnost pa poteka brez zapletov, je telesna aktivnost priporočena, saj prispeva k dobremu telesnemu in duševnemu počutju v nosečnosti. Je sestavni del priprave na porod, po tem pa pripomore k lažjemu spoprijemanju s številnimi izzivi materinstva, menita Andreja Drev in dr. Zalka Drglin z Inštituta za varovanje zdravja. Najbolj priporočljive športne dejavnosti so hoja, tek, kolesarjenje na sobnem kolesu, plavanje in vadba v vodi ter prilagojeni vadbeni programi aerobike. Kaj pa potovanje z letali? Na Aerodromu Ljubljana so povedali, da lahko nosečnice, če nimajo nobenih težav, potujejo z letalom do 28. tedna nosečnosti. Po tem obdobju pa lahko potujejo le s potrdilom zdravnika, starim največ teden dni.

32

V lekarnah in specializiranih trgovinah

PRO  maj 2011


Počitniški dom na štirih kolesih

Izposoja avtodoma je odlična izbira, če želimo odkrivati nove kotičke in spati vsak večer v drugem kraju. V podjetju Avtodom plus, ki ima sedež v Dobu pri Domžalah, so nam povedali, da je najugodnejša cena dnevnega najema 89 evrov, če stranka najame vozilo za več kot tri tedne. Vozilo se v nizki sezoni pri njih v povprečju najema za sedem dni. Družine se v takih primerih največkrat odločajo za bližnje države. Najbolj priljubljena je Italija (Toskana, obisk zabaviščnih parkov), vse več najemnikov pa se zapelje tudi na jug, predvsem na Hrvaško. „Ko govorimo o daljših najemih v visoki sezoni, povprečno 14-dnevnih, pa so med destinacijami še Francija, Nemčija in skandinavske države. Velikih razlik glede rasti ali padca povpraševanja ne vidimo. Morda so ljudje le bolj začeli gledati, kaj za določeno ceno dobijo,” pravi lastnik Avtodoma plus Rok Borčnik.  Æ

Kadar se na dopust odpravljamo z otroki, se moramo še posebej pripraviti. Paziti je treba, da imamo vedno pri roki kremo za sončenje z visokim zaščitnim faktorjem, saj so zlasti majhni otroci občutljivi na sonce in vročino. Pazimo, da pijejo dovolj tekočine, sploh če so zelo aktivni.

Živi svoje sanje, zato z Aritoursom na lepo potovanje!

ARITOURSOVA DOŽIVETJA 2011 MAJ: literarni izlet s Ferijem Lainščkom (21.5., zagotovljeno), Medžugorje, Dubrovnik in Sarajevo (25.5., zagotovljeno), Nemška romantična cesta in z ladjo po reki Ren (26.5., zagotovljeno) JUNIJ: Jadranska romarska pot (7.6., zagotovljeno), Bavarska (14.6., zagotovljeno), Grčija (14.6.), Švica (16.6., zagotovljeno), južna Italija (16.6., zagotovljeno), Sicilija in južna Italija (20.6., zagotovljeno), Lurd (20.6., zagotovljeno), Normandija (28.6.) JULIJ: Albanija in Makedonija (2.7., zagotovljeno), Salzburg in Mariaplain (2.7.), Švica (9.7., skoraj zagotovljeno), Norveška in Danska (11.7., skoraj zagotovljeno), Izrael - Sveta dežela (18.7., zagotovljeno) AVGUST: Lurd za Veliki Šmaren (13.8., skoraj zagotovljeno), Grčija (23.8.), Irska (23.8.), Medžugorje (25.8.), Patmos - duhovne počitnice s škofom dr. Petrom Štumpfom (28.8.), Čenstohova (31.8., skoraj zagotovljeno) SEPTEMBER: Švica (5.9., zagotovljeno), Sicilija (5.9.), literarni izlet s Tonetom Partljičem (10.9., zagotovljeno), Balkanska nostalgija (10.9.), Grčija - duhovni vodja upokojeni nadškof dr. Franc Kramberger (11.9.) … in še mnogo več. Vso našo ponudbo najdete na prenovljeni spletni strani www.aritours.si!

Potovanje je užitek, ko zaupaš!


Ideja za izlet:

Piše: Blaž Lesnik

Planina nad Vrhniko Želja po nadaljevanju družinskih izletov nas je spet zvabila v cvetočo pomlad. Na toplo soboto, 9. aprila, je bil naš cilj blizu Vrhnike. Planina nad Vrhniko (735 m) iz doline deluje nepomembno in nasploh ne kaže kakšnih posebnih odlik - te sramežljivo razkrije šele na vrhu.

V

rh je enostavno dostopen, nanj vodi več poti, mi smo izbrali tisto, ki se začne nad Kačjo vasjo. Do tja pridemo z Vrhnike, če na tretjem semaforiziranem križišču zavijemo desno (če prihajamo iz Ljubljane). Ob cesti lahko parkiramo in se nato podamo po dobro označeni poti navkreber mimo zaselka Storž do kozolca, kjer si lahko sami postrežemo s pijačo (denar vržemo v leseno skrinjico),

zraven je tudi štirna z brezplačno vodo. Steza nas nato pelje skozi bukov gozd. Tudi tu je za oznake dobro poskrbljeno. Razpotje pri Županovi klopi nam ponuja krajšo in strmejšo ali daljšo in položnejšo pot. Čas, ki je potreben za 418 metrov višinske razlike, smo sami kar pošteno raztegnili, a z nami je bilo 13 otrok, od nekajmesečnega dojenčka do osnovnošolskih otrok. Sicer pa

boste v uri in pol brez težav na vrhu. Ob koncu tedna je koča (Zavetišče pod Špico) odprta, hrana pa dobra. Že Kugy je rekel, da sta v hribih najboljša malica

Odlična kulinarična ponudba • Izjemni panoramski razgledi • Odlična izhodiščna točka za planinarjenje in pohode • Ugodni namestitveni paketi z vključeno povratno karto za nihalko ( od 36 EUR dalje) • Ugodni paketi s kosilom in povratno karto za nihalko (17 EUR odrasli, otroci 13 EUR) • Ugodni paketi z vključeno panoramsko vožnjo z ladjico, nihalko ter kosilom v Alpski vasi Vogel (odrasli 25 EUR, otroci 18.5 EUR). Več na www.alpska-vas-bohinj.com ali tel.: 051 644 316. Prijazno vabljeni!

34

PRO  maj 2011


in razgled. Slednjega v polni meri užijemo, ko se povpznemo na razgledni stolp, ki so ga pred tremi leti obnovili. Boljši razgled na Ljubljansko barje boste težko našli, seveda pa se oko v jasnem dnevu sprehodi po Julijcih, Kamniških, Snežniku... S Planinskega vrha (»hišne gore« Vrhnike), ki je le 66 m višji od Šmarne gore, smo se v dolino vrnili po isti poti. A zanimivosti,

Izhodišče: Kačja vas (315 m) Vrh: Planina nad Vrhniko (735 m) Čas: ura in pol do vrha Težavnost: nezahtevna, označena pot

ki jih obljublja druga pot mimo Starega malna (izvir Lintvern z legedno, v kateri v glavni vlogi »igra« zmaj in manjše jezerce) bodo gotovo še kdaj pritegnile naš korak. Za konec naj povabimo tudi vas. Čas za obisk Planine nad Vrhniko si boste izbrali sami. Za

julijsko srečanje v planinskem svetu, ki bo letos spet v Alpski vasi na Voglu, pa si kar naredite križec na koledarju. Srečali se bomo v zadnjem julijskem koncu tedna, od 29. do 31. julija (petek - nedelja). Prva dva dneva bo z nami upokojoni nadškof Alojz Uran.  Æ

V VSlovenski Slovenskiljudski ljudskistranki, stranki,kikijejev vodločilnih odločilnihtrenutkih trenutkihleta leta1988 1988 oralaledino ledinodemokratizacije demokratizacijeSlovenije, Slovenije, orala čestitamodržavljankam državljankaminindržavljanom državljanomSlovenije Slovenijezaza čestitamo samostojnostislovenske slovenskedržave! države! 2020letletsamostojnosti

ObObprihajajočem prihajajočemDnevu Dnevudržavnosti, državnosti,kokobomo bomoSlovenke SlovenkeininSlovenci Slovenci praznovali2020letnico letnicodokončne dokončneizvedbe izvedbeplebiscitne plebiscitneodločitve odločitve praznovali slovenskega naroda – da zaživimo v svoji samostojni neodvisni državi, slovenskega naroda – da zaživimo v svoji samostojni inin neodvisni državi, vv SLS želimo, praznik v Sloveniji skupaj preživimo povezano, kot smo SLS želimo, dada praznik v Sloveniji skupaj preživimo povezano, kot smo bilibili povezaniv vtrenutku trenutkuplebiscitarnega plebiscitarnegaodločanja odločanjazazalastno lastnodržavo, državo,terter povezani ponosnoininz lepo z lepomislijo mislijonanavse vsetiste, tiste,ki kisosostoletja stoletjagradili gradilimozaik mozaiknaše naše ponosno državnosti, kot tudi vse naše otroke prihajajoče generacije, bodo državnosti, kot tudi nana vse naše otroke inin prihajajoče generacije, ki ki bodo slovensko državnost ponosno krepili negovali v prihodnje. slovensko državnost ponosno krepili inin negovali v prihodnje. mag.Radovan RadovanŽerjav Žerjav mag. predsednikSlovenske Slovenskeljudske ljudskestranke stranke predsednik

PRO  maj 2011

35


Abrahamovec Ivan Hudnik

Ivanova glasbena pot se je začela že zgodaj, saj je pri enajstih letih že pel z ansamblom Ludvika Lesjaka, nato je sodeloval v različnih glasbenih sestavih, tudi pri skupini 12. nadstropje. Med največje uspehe zagotovo sodi njegova najbolj znana pesem Zelene livade s teboj, čeprav se je v zgodovino zapisal tudi s pesmijo Tanja, za katero je skupina (oziroma avtor Martin Žvelc) prejela Piše: Tanja Dominko nagrado za najboljši posnetek leta v takratni Jugoslaviji. Pozneje se je pridružil narodnozabavni Mareli, nato pa kot solist sodeloval tudi z nekaterimi slovenskimi pevkami, kot so Simona Weiss, Irena Vrčkovnik, Nuša Derenda, Rebeka Radovan. S skupino TRIK je nastopal ob različnih priložnostih, zdaj pa ga je najpogosteje videti v družbi Ansambla Franca Miheliča. Ivan je že vse od leta 1994 urednik za glasbo na Radiu Ognjišče. Kateri je tisti tvoj glasbeni nastop, ki se ga najraje spominjaš? Lahko bi jih izpostavil več, a nekako se moram kljub vsemu odločiti za dva. Dva dni pred začetkom delovanja našega radia, torej 26. novembra 1994, sem na koncertu Klic dobrote v Celju z Ireno Vrčkovnik v duetu prvič v živo zapel avtorsko skladbo z naslovom Imejmo se radi, ki je takoj postala najbolj zaželjena skladba na našem radiu, v tistem letu pa je bila tudi nasploh največkrat predvajana skladba vseh radijskih postaj Slovenije. Nepozaben je tudi nastop leta 1990 z ansamblom Marela v nemškem mestu Dresden pred 160.000 obiskovalci in 40. milijoni gledalcev pred televizijskimi ekrani, ki ga je v živo prenašala nemška TV SAT1. Danes si 36

vse to lahko ogledamo na svetovnem spletu. ⁃ Ti je kdaj nerodno, ko poslušaš svoje posnetke iz rane mladosti, ali si vendarle ponosen na ustvarjeno? Na vse, kar sem pred leti posnel, sem lahko samo ponosen, saj sem vedno delal spontano, po svojih najboljših močeh in z vizijo delati še boljše. Morda bi z današnjimi izkušnjami katero skladbo izpustil, a kljub vsemu je bilo vse to del osebnega glasbenega razvoja. Kako ocenjuješ slovensko glasbeno produkcijo? Slovensko glasbeno produkcijo lahko samo pohvalim, saj se kljub svoji majhnosti in možnostim približujemo svetovnim trendom in kakovosti. Seveda gre ta ocena samo za en del celotne produkcije. Tolažim pa se s pregovorom, da če bi v gozdu pele samo

najboljše ptice, bi bilo zelo tiho. Morda pogrešam več slovenske duše v pop glasbi, ki bi bila tudi poslušljiva in kakovostna za predvajanje na radiu. Tudi ženo Karmen si spoznal med nastopanjem. Koliko so nad glasbo navdušeni tvoji trije otroci? Res je, ženo sem spoznal na nastopu, ko je prišla kot obiskovalka, nekaj tednov zatem pa sva bila že zaljubljen par. Tudi za to se moram zahvaliti glasbi, ki mi je na nek način dala krasno družino, ženo in tri otroke. Kaj čutim do žene, lahko slišite v moji najnovejši skladbi z naslovom Vse življenje te bom ljubil, ki se bo med drugim verjetno dotaknila še marsikaterega poslušalca. V tej skladbi sodeluje kot kitarist sin Erik in s spremljevalnimi vokali najmlajša hči Ines. Študij najstarejše hčerke Nine pa je tudi povezan z mediji in glasbo. PRO  maj 2011

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K


Dom si moj, Slovenija Čas se odmika in leta teko, mladost že starosti podaja roko, nas zvabi bogastvo, obljubljeni svet, ostane pa v srcu dežela, nihče ti ne more je vzet´.

Otroci so torej nad glasbo zelo navdušeni. Pred kratkim si praznoval Abrahama. Načrtuješ še veliko glasbenih podvigov, ti glas dobro služi? Pravzaprav Abrahama čutim le kot številko, ki se mi zadnje čase zdi zelo majhna ... ha, ha, ha. Če bo zdravje dobro služilo, ne vidim ovir za ustvarjanje. Kot sem že omenil, sem pred kratkim posnel novo skladbo, sledile bodo še druge, z ansamblom Franca Miheliča pripravljamo novo zgoščenko ob 40. obletnici delovanja, napisal in posnel sem novo „himno“ za Športno društvo Dobrova, kjer sem rojen in tudi živim. Pomagam novim ansamblom kot producent in avtor, pripravljam pa tudi novo pesem za najmlajšo hčer Ines. Torej, načrtov ne zmanjka, glas pa mi, hvala Bogu, dobro služi. ognjisce_crnobela_210x148.pdf 1 6.5.2011 12:55:51

t a r k

2

krat

Dom si moj, Slovenija, tam je vse, vse, kar imam, le majhen košček si sveta, dom si moj, Slovenija.

Kako pomembno je prijateljstvo med glasbeniki? Verjetno brez medsebojne pomoči ne bi šlo. V celotni karieri se je nabralo veliko število glasbenih prijateljev, s katerimi se srečujemo tudi na glasbenih nastopih po Sloveniji, z mnogimi prijateljujemo tudi družinsko. Sam sem pomagal veliko mladim glasbenikom, preveč jih je, da bi jih našteval, in nekateri med njimi so zelo uspešni. Ni lepšega kot nekomu s svojimi izkušnjami skrajšati pot do znanja in uspeha. Nekateri to spoštujejo, drugi manj, a sam grem svojo pot z nasmehom na obrazu.  Æ

5

krat

O lepoti ne pojem, dom jo vsak ima, o bogastu ne sanjam, je premalo zanj zlata, ko mladost nas odpelje od doma ljubečih oči, čez leta vse moje so želje, o Bog, da vidim spet svoje ljudi. Dom si moj, Slovenija, tam je vse, vse, kar imam, le majhen košček si sveta, dom si moj, Slovenija. Žulji na rokah, prelite mnoge solze, hrepenenje v duši, vse to je zate, za tisto deželo, ki največje zaklade ima, v Sloveniji moji nazadnje počival bi rad, tam doma. Dom si moj, Slovenija, tam je vse, vse, kar imam, le majhen košček si sveta, dom si moj, Slovenija. Glasba: Ivan Hudnik besedilo: Marjan Šneberger aranžma: Dušan Zore

3

itek b o d e ...s noži! pom

Glavni dobitek

20.000 € igrajte odgovorno

www.e-stave.com Denarna sredstva, zbrana od iger na srečo, so namenjena financiranju invalidsko–humanitarnih in športnih organizacij.


OB LETU KRŠČANSKE DOBRODELNOSTI IN SOLIDARNOSTI Obisk Psihiatrične bolnišnice Idrija: počitek za oči in dušo

Piše: Mateja Subotičanec

V sklopu krščanske dobrodelnosti smo v petek, 11. aprila, obiskali Psihiatrično bolnišnico v Idriji. Prav lepo nas je presenetilo, kako so spremenili to nekdanjo italijansko kasarno. Ustanova je nosilka strokovnega in organizacijskega razvoja psihiatrije na svojem območju, njeno poslanstvo je preprečitev, diagnosticiranje in zdravljenje duševnih bolezni in motenj. Bolnišnica ima več oddelkov, knjižnico, fitnes, restavracijo in delovno terapijo, kjer smo občudovali izdelke bolnikov. Delovna terapevtka je povedala, da so ustvarjalni in da jim to veliko pomeni. To je način, da se umirijo.

T

emeljne vrednote, ki so jih v bolnišnici oblikovali, so usmerjene k človeku, gre za celostno obravnavo bolnika v vseh razsežnostih. Prizadevajo si tudi za vključitev svojcev v terapevtske procese in za spoštovanje pravic bolnikov, še posebej pravice do osebne integritete. Bolnišnica sicer sprejema bolnike s Primorske, ima pa tudi po drugih krajih svoje ambulante in je na tak način bližje ljudem.

Kot druge stroke tudi psihiatrija napreduje. Zato si v tej bolnišnici prizadevajo za uporabo in razvijanje sodobnih metod, načinov in standardov dela ter dobre prakse. Primarij dr. Marko Pišljar je v pogovoru povedal, da se nekaj stigme vleče še v današnji čas, vendar je veliko bolje kot pred leti. K temu je verjetno pripomoglo dejstvo, da je depresija, ki je verjetno posledica stresnega načina življenja, med ljudmi vedno bolj pogosta. Obisk psihiatričnih ambulant je zato v porastu. „Med ljudmi veljajo zmotna prepričanja in miti o samomoru. Velikokrat nas je o njem strah vprašati, toda prav to je najbolj narobe. Ljudem, ki imajo te misli, odleže, če imajo možnost s kom o tem govoriti. Tem stvarem je treba dati besedo, da žalost dobi ime. Velikokrat se razmišlja, da nekdo, ki govori o samomoru, tega ne bo naredil, dejstvo pa je, da ljudje z mnogimi dejanji pokažejo, da se poslavljajo,“ nam je dejala zdravnica Janja Milič. Dodala je, da se vsake smrti ne da preprečiti: „Zgodi se, da neke znake tveganja zamenjujejo z

38

PRO  maj 2011


vzroki za samomor. Večje tveganje je pri moškem spolu, višji starosti, če je človek doživel izgubo, lahko nanj vpliva dogodek, ki ga je ta človek doživel in se ni mogel soočiti z njim. Lahko gre za finančne težave, šibko socialno mrežo, depresivnost, druge motnje. Lahko se zgodi, da je samomor bilančno ali impulzivno dejanje, k čemur pripomorejo tudi različne odvisnosti.“ Anica Gorjanc Vitez je predstavila psihoterapevtski oddelek, ki je odprt. Bolniki so sprejeti direktno, ob koncih tedna odhajajo domov. Na oddelku kombinirajo individualno in skupinsko psihoterapijo. Mesečno organizirajo tudi podporno skupino za svojce. Bolniki, ki zaključijo bolnišnično obravnavo, lahko v zanje znanem okolju in na njim znan način rešujejo probleme, na katere naletijo ob prihodu domov. Pogovor se je moral dotakniti tudi dolgoletnega primarija, pisatelja in izredne osebnosti dr. Jožeta Felca. Več kot štirideset let je deloval v ustanovi, ki ji je scela pripadal. Bolnišnica ima tudi kapelo, kjer je enkrat tedensko sveta maša. Ob večerih pa stanovalci bloka

Živite s Piko!

v neposredni bližini bolnišnice v družbi bolnikov molijo rožni venec. Psihiatrična bolnišnica Idrija pogosto sodeluje tudi s civilno družbo na področju oblikovanja in izvajanja programov in zmanjševanja stigmatizacije. Tako so privolili tudi v sodelovanje z našim radiem. Upamo, da v medsebojno korist in tudi v korist poslušalcev, bralcev in gledalcev. Na naših spletnih straneh namreč lahko poslušate pogovore, ki smo jih tam posneli, ali pa si ogledate kratek film. Æ

da mera znanja bo velika, nakupujte v dzs s kartico Mercator Pika. Izognite se septembrski gneči in poskrbite za učbenike, delovne zvezke in šolske potrebščine že zdaj. Prihranite čas in denar, saj vam ob nakupu s kartico Mercator Pika od 8. maja do 7. julija 2011 v knjigarnah in papirnicah DZS nudimo:

3%

Poslovni sistem Mercator d.d., Dunajska c. 107, 1000 Ljubljana

prihranek ob nakupu s kartico Mercator Pika

10%

PoPust ob nakuPu vseh šolskih Potrebščin

30%

PoPust ob nakuPu izbranih šolskih Potrebščin, izbranih kalkulatorjev in izbranih slovarjev dzs

prihranek ob nakupu s kartico Mercator Pika

polog

+ 5 obrokov brez obresti ob nakupu s kartico Mercator Pika

Ponudba velja od 8. 5. do 7. 7. 2011. Popust ne velja za izdelke, ki so že v akciji. Popust se obračuna pri blagajni, kjer se nahaja tudi podroben seznam izdelkov v akciji. Slike so simbolne.

PoPust ob nakuPu učbenikov in delovnih zvezkov

prihranek ob nakupu s kartico Mercator Pika

Zbirajte lepe trenutke


ZA ŽIVLJENJE, ZA DANES IN JUTRI Oddaja „Za življenje, za danes in jutri“, ki ji lahko prisluhnete ob sobotah ob 11.00, je namenjena pogovoru o družinskih odnosih, starševstvu, odnosom med zakoncema in vzgoji otrok. Gostujoči sogovorniki, priznani strokovnjaki s področja družinske psihoterapije, odgovarjajo tudi na vaša vprašanja. P. dr. Christian Gostečnik je o bolečini, ki jo zaradi ločitve utrpijo otroci, dejal, da je odločitev glede bivanja pri materi ali očetu „najhujša krivica“, ki se lahko otroku takrat dogaja.

„Za zdravje se je treba odločiti“ Vsak petek ob 13.15 Marija Merljak spregovori o pomenu hrane za naše zdravje.

„Ponedeljkova 17.“ Vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 17. uri Erna Urbanc v studiu gosti strokovnjake s področja zdravstva.

Izkoristite ugodnost! Vsak PRO ima 25% popust pri naročilu glasbenih voščil!

... Največja učinkovitost z najboljšo tehnologijo

as!

Pokličite n

KMETIJSKO POSLOVNI CENTER Potok pri Komendi 12 1218 Komenda tel.: 01 834 44 00, 01 834 44 08

Več na: www.interexport.si/kmetijstvo


Brez velikih zgodb. Brez grandioznih obljub. Brez olepšav. Brez pravljic. Brez teatra. Brez patetike. Brez klišejev. Brez visokoletečih puhlic. Brez zidanja gradov v oblakih. Brez neumnosti. Brez nesmislov. Brez besedičenja. Brez osladnosti. Brez laži. Brez nakladanja. Brez fantaziranja. Brez kiča. Brez solzavih čustev. Brez konjev v galopu. Brez eteričnih nimf, ki bosonoge stopajo po jutranji rosi. Brez trepetanja kapljic v vetru. Brez nemih in pomenljivih pogledov. Brez slikanja sveta, ki ne obstaja. Brez hrepenečega zrenja v prihodnost. Brez dramatiziranja. Brez afnanja. Brez utrinjanja usodnih solza. Brez sladkobnih pesmic. Brez nedokončanih stavkov. Brez pametovanja. Brez deljenja nasvetov. Brez puhloglavih cvetk. Brez praznih nasmeškov. Brez filozofiranja. Brez dodatkov. Brez blago zvenečih arom. Brez mehurčkov. Brez praznih besed. Brez vsega.

Le voda.

Uradna voda olimpijske reprezentance Slovenije


Bodi prostovoljec, spreminjaj svet! Piše: Nataša Ličen Prostovoljstvo je med drugim priložnost za osebnostni razvoj otrok in mladostnikov. Krepi občutek njihove varnosti, pripadnosti skupini in širšemu okolju, razvija samozavest in občutek lastne vrednosti. Pomembno je, da k prostovoljstvu spodbujamo že najmlajše. Na nekaterih šolah so tako že razvili vrsto prostovoljskih aktivnosti, ki pomembno prispevajo k ugodni šolski klimi. Obiskali smo škofijsko gimnazijo Vipava in se pogovarjali z nekaterimi dijaki, ki so se vključili v projektni dan prostovoljstva.

Erika Može o prostovoljstvu med invalidnimi otroki: „Nekateri vrstniki ne želijo imeti stikov z drugačnimi, ker se jim smilijo. Vedo, da imajo invalidni omejene možnosti in jih to navdaja z neprijetnimi občutji. Hudo jim je in se težje soočijo z njihovimi potrebami. Invalidni otroci pa so tako veseli obiskov in pozornosti. Vem, da delam dobro, ko sem med njimi.“

Nejc Povšič o obisku starejših: „Nisem pričakoval tako prijetnega obiska, mislil sem, da bo bolj dolgočasno. Potem pa smo se zelo dobri ujeli. Nekateri so tako mladi po srcu. Zdi se mi, da so posebej v mestnih okoljih starejši potisnjeni na rob družbe, z njimi se nihče ne ukvarja, jih nočejo ali jih ne razumejo. Če bom imel priložnost, jih bom z veseljem še kdaj obiskal.“

PRO  maj 2011

Gabriel Kavčič o obisku komune Skupnosti Srečanje: „To ni zapor, kot sem si predstavljal, ampak je skupnost, kjer fantje skupaj rešujejo težave. Za mladega človeka je pomembno videti in prepoznati vzrok, ki nas lahko pahne v globok padec. Obiskovalci so v komuni zaželeni, toda ne kot zunanji opazovalci, ampak kot pomočniki. Vidim, da se pogled spremeni, ko se osebno srečaš s človekom v stiski. Pade predsodek, da so to slabi ljudje, ker so naredili napako. So dobri, lahko celo boljši kot mi, ker so napako spregledali in jo skušajo odpraviti.“

Teja Rosa o izkušnjah ob obisku Materinskega doma: „ Ženske, ki smo jih srečali, so zaradi nasilja v družini veliko pretrpele. Težko se je vživeti v njihove zelo boleče izkušnje. Toda srečanje z njimi mi je dalo moč. Ob njih spoznaš, da tudi sam v življenju lahko premostiš slabo. To je posebna izkušnja. Bile so zelo vesele našega obiska, saj so tako vsaj za en dan pozabile na svojo stisko. Dobrodelnost nas bogati, dela polnejše. Lahko sicer živimo samo zase, se ne zmenimo za druge, toda v življenju nam potem nekaj manjka. Ko nekoga osrečiš in vidiš, da je prav zaradi tebe boljše volje, se tudi sam počutiš bolje in svet je lepši.“ Æ 43


IZOBRAŽUJEMO

Na poti k samostojni

Sloveniji Pišeta Tone Gorjup in Urša Sešek

P

ot do samostojne države, o kateri so naši predniki sanjali stoletja, se je dokončno uresničila 25. junija 1991, ko je parlament sprejel temeljno ustavno listino o samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji. Morda ni pretirano, če gremo nazaj do Karantanije, ki je bila znana tudi kot “provincia Sclaborum” - slovenska dežela. Ne moremo pa mimo Trubarja in Dalmatina, ki sta s Katekizmom in Biblijo postavila Slovence na zemljevid evropskih narodov. V pomladnem letu 1848 je sledil program Zedinjene Slovenije, ki je dobil množičen odmev v taborskem gibanju. Na temelju majniške deklaracije smo dobili 28. oktobra 1918 samostojno državo Slovencev Hrvatov in Srbov, dva dni pozneje je bila v Ljubljani ustanovljena prva slovenska vlada v okviru SHS. Iskrica, ki je nakazala pot v samostojnost, je kmalu ugasnila v Kraljevini SHS. Tudi v povojni Jugoslaviji, ki jo je komunistična partija oblikovala po vzoru Sovjetske zveze, ni bilo možnosti za uresničitev lastne države. Kljub temu so mimo nje slovenstvu predani možje in žene utirali pot do samostojne Slovenije. O tem pričajo sledovi časa, med katerimi omenimo le nekatere: 44

PRO  maj 2011


• 17. oktober 1977: papež obnovi koprsko škofijo in jo pridruži ljubljanski metropoliji; s tem je prvič v zgodovini večina slovenskega narodnostnega ozemlja združena v enotni in samostojni cerkveni pokrajini. • 18. februar 1987: v Ljubljani je izšla 57. številka Nove revije s prispevki za slovenski nacionalni program. • 9. december 1987: litostrojska stavka z nezaupnico partijskemu sistemu ter zahtevo po neodvisnih sindikatih in demokratični strankarski ureditvi. • 12. maj 1988: ustanovljena Slovenska kmečka zveza kot prva samostojna politična stranka, ki ni pod nadzorom partije. • 31. maj 1988: aretacija „četverice“; sledi ustanovitev Odbora za varstvo človekovih pravic. • 8. maj 1989: Majniška deklaracija z zahtevo po suvereni državi slovenskega naroda. • 4. december 1989: ustanovitev Demosa Demokratične opozicije Slovenije, ki v naslednjih tednih predstavi deklaracijo o samoodločbi, dá pobudo za ustanovitev slovenske vojske in sklene prevolilno koalicijo. • 8., 12. in 22. april 1990: prve tajne večstrankarske volitve po letu 1945, na katerih je zmagal Demos, oblikovanje vlade in začetek uresničevanja zahteve po suvereni državi slovenskega naroda. • 17. december 1990: v Kočevski Reki je bila postrojena prva specialna brigada MORIS. • 23. december 1990: plebiscit, ki se ga je udeležilo 93 odstotkov vseh volilnih upravičencev, od tega jih je dobrih 88 odstotkov glasovalo za samostojno in neodvisno Slovenijo. • 26. december 1990: razglasitev rezultatov plebiscita in začetek šestmesečnega roka za uresničitev plebiscitarne odločitve. • 25. junij 1991: parlament sprejme temeljno ustavno listino o samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji. • 26. junij 1991: zunanja slovesnost razglasitve neodvisnosti in samostojnosti ter začetek desetdnevne vojne, v kateri slovenske obrambne sile premagajo jugoslovansko armado. • 26. december 1991: sprejem nove slovenske ustave.

Spomin, star 20 let , pri znanih Sloven cih

• September 1966: prvi študijski dnevi Draga - svobodna tribuna demokratično mislečih Slovencev iz zamejstva izseljenstva in domovine.

Junij 1991. Moja nova država, Slovenija. Ponos, da se ga opisati ne da. Solze sreče in radosti. Jerica Mrzel, Dare Valič, Polde Bibič in Roman Končar. Prešernov trg, pod Prešernovim spomenikom. Slovenska poezija slovenskih pesnikov. In slovenski narod, ki je vpijal vsak izgovorjeni verz kot na smrt žejni popotnik sredi puščave. Neponovljivo! Hvala, Stvarnik, da sem lahko bil poleg! Roman Končar To je bil čas optimističnega poskusa tlakovanja poti v boljšo in lepšo prihodnost. Dobro se spominjam Kučanovega govora na Trgu republike, polnega entuziazma, vznesenosti in upov. Takšni smo bili tudi državljani, optimistični. Ob tem se spominjam (na srečo kratke) vojne v Sloveniji, strahu, nelagodja. Srčno upam, da se ne ponovi nikoli več. Helena Blagne

20 let niti ni tako malo časa, eno mlado življenje pravzaprav. Takrat sem bil na začetku študija, ravno sredi junijskih izpitov. Zvečer je bila na Trgu republike tista znamenita proslava in s sestro sva se odločila, da greva tja. Kakšen večer! V zraku je kar cvrčalo od energije, pričakovanja, napetosti, velikanskih upov. Zdelo se nam je, da se dogajajo velike reči, ki nam bodo spremenile življenje, ki bodo pometle z vsemi težavami. Danes vemo, da to ni ravno tako, da je pot v samostojnost dolga in da potrebujemo obsežno čistilno akcijo, preden se vrne v deželo optimizem. Take vznesenosti verjetno zlepa ne bomo občutili, a sem resnično ponosen, da sem imel takrat to priložnost. Danes sem pogosto kritičen do mnogih reči, ki se nam godijo, pogrešam zdravo pamet, več pravičnosti, več srčne kulture. Mnogo reči. A kdo ve, kaj vse bi pogrešal, če se tistega davnega junija ne bi zgodila veličastna stvar, ki se ne more ponoviti. Samostojna država je naložba za vse čase, želim si samo, da bi z njo ravnali pametneje in z več premisleka kot doslej. To ni trofeja peščice ljudi, to ni zasluga samo nekaterih. To je predvsem odgovornost in pričakujem, da se do nje tako tudi obnašamo. Vsi.

Mario Galunič Toliko zanosa, veselja, optimizma, ponosa, kolikor sem ga doživel ob osamosvojitvi, ob koncu vojne ter v obdobju hitro po tem, lahko primerjam le še z občutki ob rojstvu otrok in ob osvojitvi olimpijske kolajne. Dandanes pa si želim, da bi se enotnost, ki nas je takrat združevala, vendarle vrnila vsaj v tolikšni meri, da bi se v dobro vseh spet zavedli tega, kdo smo, kaj smo in kaj želimo! Jure Franko

PRO  maj 2011

45


Blaženi Janez Pavel II., prosi za nas

P

apež Benedikt XVI. je prvega maja Janeza Pavla II. razglasil za blaženega. Slovesnosti na trgu. sv. Petra, okoliških trgih in ulicah se je udeležilo več kot milijon ljudi, predvsem iz Evrope in še posebej iz Poljske, domovine pokojnega papeža, ki so lahko slovesnost spremljali tudi preko 14 velikih zaslonov. Benedikt XVI. je v pridigi spomnil, da je Janez Pavel II. že pri prvi maši ob začetku svoje papeške službe vse ljudi pozval: „Ne bojte se. Odprite vrata Kristusu.“ Kar je novoizvoljeni papež prosil vse, pa je najprej izpolnil sam: „Odprl je družbo, kulturo,

politične in ekonomske sisteme Kristusu, in tako z močjo velikana – ki mu je bila dana od Boga – spremenil tok stvari, ki se je zdel nespremenljiv,“ je dejal Benedikt XVI. in nato nadaljeval v poljskem jeziku: „S svojim pričevanjem vere, ljubezni in apostolskega poguma, ki ga je spremljal tudi velik človeški naboj, je ta vzorni sin poljskega naroda pomagal kristjanom vsega sveta, da so brez strahu priznali svojo pripadnost Cerkvi in spregovorili o evangeliju. Z eno besedo, pomagal nam je, da se ne bojimo resnice, saj je resnica zagotovilo svobode.“ Æ

„Če sveti oče ne bi bil Janez Pavel II., Poljak, ki je razumel situacijo, bi bilo verjetno obnašanje svetega sedeža drugačno. Imam tudi naslednje natančne informacije in o tem še nisem govoril: papež je preskočil vse procedure in sam osebno vstopil v zadevo in napisal pismo in telegram ... 13. januarja 1992 so rekli, da je papež mimo vseh procedur in vatikanskega reda osebno rekel: 'To in to se mora zgoditi'. S tega vidika se mi zdi, da je bil na res na pravem mestu pravi človek, ki je razumel osamosvojitev ... Če bi bil papež kdo drug, iz kakšne druge države, bi bogve kako razmišljal. On je vedel, za kaj gre.“ Ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik

„Bil je med prvimi državniki na svetu, ki je priznal samostojnost in tako odločilno posegel v našo sedanjost in v zgodovino nasploh. Brez njegove odločnosti bi utegnilo biti za naš narod veliko težje. Iskreno smo mu hvaležni za preureditev Cerkve na Slovenskem. Uresničila se je pod papežem Benediktom XVI., začela pa pod papežem Janezom Pavlom II.“ Upokojeni mariborski nadškof Franc Kramberger

„Papež Janez Pavel II. je bil v tistem času prva moralna avtoriteta Evrope in Slovenija je v celoti pogledovala v Vatikan, ne le v času osamosvojitve, ampak tudi v času demokratizacije.“ Prvi slovenski obrambni minister Janez Janša

46

PRO  maj 2011


Papež Janez Pavel II. in Slovenci

Piše: Matjaž Merljak

Poljski papež je bil zelo povezan s slovenskim narodom in je odigral pomembno vlogo pri osamosvojitvi našega naroda. Lahko rečemo, da je kazal neko očetovsko naklonjenost do našega naroda. Dvakrat je obiskal našo domovino: prvič je potrdil naš narod v veri, drugič pa razglasil Antona Martina Slomška za blaženega. „Dragi državljani Republike Slovenije, vesel sem, ko prvič prihajam v vašo domovino, v to deželo, posejano z neštetimi zvoniki, cerkvami in kapelicami, ki pričajo o globokih krščanskih koreninah vašega ljudstva.“ To so bile prve papeževe besede na slovenskih tleh 17. maja 1996. V pripravi na obisk sta bila ustanovljena dva odbora: cerkveni, ki ga je vodil sedanji upokojeni nadškof Alojz Uran, in državni, ki ga je vodil Andrej Šter. Papež je namreč prišel kot državni in verski voditelj. Priprave so zahtevale veliko dela, usklajevanja in pripravljanja. Kot je v pogovoru za naš radio povedal Andrej Šter, so morali med sabo sodelovati in se poslušati ljudje, ki tega niso vajeni. Prej 'nasprotniki' so kmalu spoznali, da je dobro, da sodelujejo. Priprave so povezale različne ljudi v nalogi, ki je bila dobro opravljena.

PRO  maj 2011

Papežev obisk je odpravil številne predsodke. Sicer pa je vidne sadove pokazala tudi duhovna priprava. Andrej Šter se spominja: „Takrat je daljši čas neprestano deževalo in na letališču v Mariboru je bila na enem delu travnika še nekaj dni pred obiskom voda nad kolenom. Takratni nadškof dr. Šuštar je bil zelo v dvomih, ampak ljudi je presvetlila modrost: eden od sodelavcev se je spomnil v ilovico zavrtati luknje. Voda je odtekla in dober dan pozneje se je dalo povsem normalno stati ... Poleg vseh tehničnih in komunikacijskih sredstev je bilo treba uporabiti zdravo pamet in človeško poštenje, pa je z Božjo pomočjo šlo.“

Ob drugem papeževem obisku (leta 1999) je bilo vse veliko lažje: vse se je dogajalo na eni lokaciji, v enem dnevu in organizatorji so imeli za seboj izkušnjo izpred treh let. Iz liturgičnega vidika pa je bil ta obisk pomembnejši, saj je papež prišel zaradi beatifikacije Antona Martina Slomška. Æ

Tiskovno društvo Ognjišče je o blaženem Janezu Pavlu II. izdalo naslednje publikacije: Janez Pavel II. - Karol Veliki Srečanje mladih s papežem v Postojni Cvetke Janeza Pavla II. Naročite jih lahko na številki 05 61 17 220.

47


Molim, pa ti? Piše: Tanja Dominko

Zakaj molimo? To je vprašanje, ki mi ga otroci kar dostikrat zastavijo. Odgovor ni preprost. Nekateri mislijo, da molijo le ljudje, ki niso kos pritiskom sodobnega življenja. Nekateri mislijo, da je molitev zgolj prošnja, ki jo namenjajo Bogu, da jim pomaga, da se obvarujejo življenjskih težav. Spet tretji pa so prepričani, da se bodo Bogu z molitvijo odkupili. In vendar je molitev mnogo več, je tolažba, je prošnja, je priložnost za umiritev samega sebe, je pogovor. Molitev nas povezuje z Bogom, je prav tako pomembna za našo povezanost z Njim, kot je srečanje in pogovor za povezanost med ljudmi. Kdaj učiti otroke moliti, je to naloga staršev ali naj ti počakajo, da se bo otrok o veri, Bogu in molitvi naučil pri verouku? O tem smo poklepetali s s. Brigito Zelič, ki je v novomeški škofiji prevzela vodenje skupnosti katehistinj in katehistov. Mnogi otroci začnejo obiskovati verouk brez nekih temeljev, ki bi jih dobili v domači družini. Je takim otrokom potem težje približati Boga in njegovo naravo?

Otroci, ki pridejo k verouku brez predhodne izkušnje molitve od doma, kažejo znake neke duhovne podhranjenosti. Pri verouku potrebujejo kar nekaj časa, da se vživijo, in pri tem jim zelo pomaga skupina vrstnikov, ki že doživljajo, kar oni komaj začenjajo slutiti. Kaj za vas osebno pomeni dobra učna ura verouka? Sama velikokrat slišim pripombe otrok od vsepovsod, da je verouk dolgočasen, veroučitelj preveč strog. Se je verouk v vseh teh letih uspel približati otroški naravi, prilagoditi času?

Prva zadrega je že v tem, da pri nas kar močno vztrajamo pri izrazu in pogosto tudi pri udejanjanju predvsem in zgolj učenja. Mnogo bolje bi bilo začeti delati in govoriti o katehezi, ki ni zgolj učenje. Takšna so tudi navodila vodstva Cerkve. 48

In kjer otroci doživijo katehezo, je odnos do vere drugačen. Pri katehezi Božja beseda najprej odmeva v srcu, ga bogati, razveseli in mu prinaša svobodo, v kateri ni strahu. Doživetje Boga kot Ljubezni jih vodi v okušanje tega, kar je že sv. Avguštin zapisal: „Ljubi in delaj, kar hočeš.“ Če naš „hočem“ vodi resnična Božja ljubezen, se nimamo česa bati. PRO  maj 2011


Vse več je župnij, kjer verouk poučujejo laiki, torej ne duhovniki niti redovnice. Kako gledate na tovrstno udejstvovanje vernega ljudstva v župniji?

Toplo pozdravljam in povsod, kjer morem, priporočam, naj se laiki vključijo v oznanjevanje pri katehezi, naj se odzovejo notranjemu klicu, ki jih vabi k tovrstnemu delu v Gospodovem vinogradu. Kdor se temu tihemu klicu odzove in pogumno stopi na pot usposabljanja za to prelepo poslanstvo, mu nikakor ni žal. Mnogi slušatelji katehetsko pastoralne šole na raznih koncih Slovenije so mi dejali, da se čutijo močno notranje obogatene, najprej ob študiju in potem tudi ob sodelovanju v župnijski katehezi. Kako pomembna je molitev pri otrocih, kako si jo predstavljajo?

Prej ko začnejo, bolje je. Blagor otroku, ki že pod materinim srcem doživlja in sliši njeno molitev. Otrok, ki ga starši že vse od prihoda na svet vsak dan pokrižajo in izročajo v varstvo vsemogočnemu in dobremu Bogu in njegovim prijateljem, doživlja mnogo varnejše otroštvo. Svet se mu smehlja in on stopa z vedno trdnejšimi koraki njegovim zahtevam naproti. Opazimo lahko, da otrok molitev doživlja predvsem kot bližino, prijateljstvo, zavetje nekoga, ki ga ljubi in ki mu on lahko nekaj pove s svojimi ali z naučenimi besedami, ki mu lahko nekaj zapoje, nariše ali zapleše. Načini komunikacije so različni in težko je reči, kateri je tudi v molitvi najmočnejši in najgloblji. Æ

Molitev je pogovor z Bogom. Najbolj to občutim v Cerkvi, kjer mi je zanimivo poslušati Sveto pismo, Staro zavezo ali zapise o Jezusovem življenju. V molitvi se zahvalim, kadar se zgodi kaj zelo lepega, in za družino. Prosim pa za mir, kadar pride do prepira. Tinkara Ličen, 12 let

Z Jezusom se pogovarjam in se mu zahvaljujem za to, ker vidim. Ko molim, ga tudi kaj prosim. Jakob Zupanič, 12 let

Molitev je pogovor z Jezusom. Z njim se pogovarjam zvečer, pred kosilom, včasih tudi zjutraj, ko gremo z avtom na pot, v cerkvi, na pokopališču … Prosim ga, naj varuje našega dojenčka … Natalija Gorjup, 8 let

PRO  maj 2011

49


Čudeži obstajajo! Piše: Lidija Zupanič

Milost, ki sva je bila deležna z Jakobom, je nepopisna. Težko je najti prave besede, ker gre za nekaj tako velikega, močnega, mogočnega, enkratnega, globokega ... , hkrati pa za tako preprosto stvar, o kateri smo že veliko

Vse premorem v njem, ki mi daje moč.

prebrali, se ji čudili, jo občudovali, ob njej zmajevali z glavo.

Nejeverni Tomaži Kako opisati, kaj se je zgodilo, kako v današnjem svetu hitenja, materializma, polnosti samega sebe, mogočnosti, bogastva in ob nenehnem pehanju najti prave besede, da boš razumljen, poslušan, sprejet? Zavedam se, da je težko, skoraj nemogoče, saj smo nejeverni Tomaži. Kljub dejstvom še vedno dvomimo. Tudi sama sem o čudežih že veliko brala in slišala. Poznam zgodbo Bernardke, čudeži Lurda se skrbno preučujejo. Poznam zgodbo Medjugorja, kjer gre za

Tudi duhovniki prihajajo in prosijo za molitev

„Vidim bolje!“

Te besede sedaj razumem, sedaj, ko sem doživela, videla na lastne oči. Sedaj vem. Čudeži obstajajo! Ko pred tvojimi očmi nekdo strga s sebe cevke za lažje di-

Individualna molitev nad udeleženci

mnoge nepojasnjene pojave. Poznam patra Pija iz Pietrelcine, ki je 50 let nosil Kristusove rane, ki je ozdravljal, imel dar bilokacije - prisoten je bil lahko na dveh mestih hkrati. V zadnjem času lahko veliko beremo o novem blaženem papežu Janezu Pavlu II, koliko čudežev je bilo že za časa njegovega življenja, koliko jih je priznanih po njegovi smrti. V času po veliki noči pa sem na družinskih duhovnih vajah v Assisiju izvedela tudi o mnogih delih, čudežih v času življenja in delovanja Frančiška Asiškega. Vse to je znano, zapisano, dokazano, dokumentirano, a doslej se mi je zdelo tako daleč stran. Da, dogajali so se čudeži, a takrat, ne danes. Danes priznavam, da vse do 16. aprila letos nisem pravilno razumela besed: “Pri Bogu ni nič nemogoče“. 50

Kathy Nemeh svojega moža podpira, mu pomaga in o njem pravi, da je človek, ki nikoli v nič ne dvomi!

hanje, čeprav prej brez steklenice s kisikom leta in leta ni mogel narediti niti koraka, dojameš. Vsaj jaz sem! Ko me je zajela nerazložljiva toplota, ko sem začutila prisotnost Svetega Duha in se zgrudila v Njegovo počivanje, sem dojela! Za nekaj velikega gre. To ni več v moji moči, to ni odvisno od mene. Ko se nemočen zgrudiš in ti solze kar tečejo po licu, takrat dojameš, to je On. Blaženost, spokojnost. In človeška nemoč. Kako šele dojameš, ko ti lasten otrok, ki je imel težave z nočno slepoto, njegovo vidno polje pa je bilo namesto 180 % le desetodstotno, pravi: „Vidim bolje, PRO  maj 2011


Kako? Da pričujemo, govorimo o Njem, njegovih delih, da se ga ne sramujemo ali ga zapiramo med štiri stene. Ponosno povejmo, da verujemo Vanj, da je brez Njega naše življenje brez smisla. Povejmo prijatelju, znancu, sorodniku, čeprav to danes ni moderno, ni „in“. Povejmo, da je On tisti, ki daje vsemu, kar imamo, smisel. Priznajmo, da se obračamo Nanj in da vemo, da nas gleda, vsakega posebej. Povejmo, da nas ima rad. On nas ima res rad! Ve, zakaj nas je poklical v življenje, in ve, zakaj nosimo svoj križ. Slepi Philiph, ki trpi za enako boleznijo kot Jakob - Retinis Pigmentoso

vidim tudi ob strani!“ In ko dan pozneje odloži očala in pravi: „Mami, so premočna, ne potrebujem jih več!“ Ko gre ponoči iz hiše brez pomoči in hodi, ne da bi se zaletel, padel ali česa podrl. Ko ga podnevi ne moti več sonce, čeprav je včasih jokal zaradi bolečin v očeh in brez zaščite pred soncem ni zmogel niti nekaj korakov. Ko ti otrok, ki je od rojstva gluh, sliši le s pomočjo polževega vsadka, reče: „Tudi slišim bolje, po telefonu se lahko pogovarjam brez vključenega zvočnika!“ Takrat ostaneš brez besed. Tako je bilo z menoj. Da smo vredni Njegove ljubezni in se nas je usmilil in omilil telesno hibo?! Moj Bog, a res? Hvala ti, iz srca ti hvala!

Molitev ozdravlja

Aleluja je letos v naši družini zvenela še posebej glasno. Prijateljica mi je napisala, da zato, ker smo „dobili note od tam zgoraj!“ Jakob ni dvomil in mislim, da me je prav stavek: „Mami, ne joči, čudeži se dogajajo!“ peljal tako daleč, da sva sama pristala v Ameriki, med tujimi ljudmi. A prav ti so nama nesebično in s tako odprtostjo in ljubeznijo priskočili na pomoč, da je bilo prav zaradi njih vse skupaj še večje doživetje. Dva dni molitve in prisostvovanje čudežem nama je spremenilo življenje. Jakobu telesno izboljšanje, meni pa močno zmedo in strah, kako naprej! Danes vem! Pričevala bom, ponosno in pokončno bom govorila o milosti, o čudežu, o Njegovi ljubezni, o delovnaju Sv. Duha. In s tem zapisom delam prve korake, z vami delim nekaj težko razložljivega. In to zato, ker ste najino pot v Ameriko spremljali z množično molitvijo. Jakobovi sošolci s starši, sorodniki, učenci in starši drugih razredov, prijatelji, znanci, sosedje, domači, sodelavci, poslušalci radia, duhovniki, poslovni partnerji, zakonske skupine, znanci na Švedskem, v Angliji, Avstriji, Nemčiji, Avstraliji ... Vsi vi ste dokazali neizmerno dobroto! Kot pravi dr. Nemeh, je to bistvo – molitev za druge. Da danes v tem čudnem svetu žrtvujemo čas za nekoga drugega, mu želimo dobro! Molitev je tista, ki ozdravlja! Molitev dela čudeže. Nesebična, iskrena molitev! In Bog daj, da bi se v Sloveniji množično molilo za drugega! Hvala vam in naj vas Bog blagoslovi! Æ

Ljubezni polna prostovoljca Lynn in Jay Becker

On nas ima res rad

Dr. Issam Nemeh, zdravnik po poklicu, iz Clevelanda v Ohiu v Ameriki, je orodje v Jezusovih rokah. Po njegovi molitvi ljudje ozdravljajo telesno, čustveno in duševno. Pravi, da so čudeži le za časa zemeljskega življenja, da niso bistveni, ampak je bolj pomembno, da se iz telesnega naučimo kaj več narediti za svojega duha. Čudeži so za to, da Bog daje možnosti, priložnosti tudi za drugačna ozdravljenja. Prek čudežev se poglablja naša vera, dobimo priložnost za vračanje k Njemu oz. možnost, da ga sploh najdemo. Dr. Nemeh še pravi, da se hudi duh ne naseli v telo, ampak v duha, in če bo njemu uspelo rešiti eno dušo, je naredil veliko. Telo je minljivo, duša pa ostane in prav zato je toliko bolj pomembno, da razumemo te besede. Bistvo čudeža je torej reševati duše - svoje, druge!

PRO  maj 2011

Osebno fotografiranje z Dr. Nemehom

51


Ko spregovori glasba … Brez glasbe ni radia. S tem se verjetno strinjamo vsi. A glasba je tako različna, kot smo različni ljudje. Na Radiu Ognjišče se trudimo, da bi bili zadovoljni vsi poslušalci, kar ni lahko. Glasbi namenjamo več zabavnih oddaj in tudi dogodkov, dva letos praznujeta okroglo obletnico.

ZABAVAMO

Piše: Helena Škrelc

15 let Karavane prijateljstva Letos že 10. Ritem Duha Ustvarjalec Alberto Pucer ob jubileju pravi, da je bila Karavana prijateljstva zamišljena kot razvedrilna, poučna, zabavna, glasbena in kontaktna oddaja, v kateri svoje mesto najdejo različne rubrike. Pred mikrofonom se je zvrstilo veliko domačih in tujih gostov, „Ljudi različnih poklicev, samo politiki ne,“ poudarja Pucer. Med poslušalci, ki s svojimi predlogi lahko sooblikujejo oddajo, so zelo priljubljena glasovanja za „naj“ pevko, pevca, skupino, filmsko glasbo, ljudsko pesem in iznajdbo ter nagradna igra. Ena od rubrik, ki je prav tako lepo sprejeta, je po njegovih besedah tista, ki je namenjena dobrodelnosti. „Kar oddaji daje poseben čar, pa je nedvomno lepa stara glasba, po kateri je vedno veliko povpraševanje,“ še dodaja Pucer.

Karavana prijateljstva je na sporedu vsak četrtek med 20.30 in 21.30. Alberto Pucer je tudi avtor rubrike Glasbena skrinjica, ki ji lahko na valovih Radia Ognjišče prisluhnete vsak dan ob 8. uri.

PRO  maj 2011

Začetki festivala duhovne ritmične glasbe segajo v leto 2001. Idejni vodja Matjaž Knez meni, da je Ritem Duha do danes zelo zrasel. „Skladbe so z vidika glasbene produkcije in celotnega pristopa k nastajanju neprimerno boljše, kot so bile v začetku. Organizacija festivala, predvsem tehnični del, je primerljiva s koncertnimi dogodki ostalih glasbenih žanrov v Sloveniji.“ Eden pomembnejših vidikov Ritma Duha je v naš prostor prinašati nove avtorske popevke z duhovno vsebino. Knez zadnja leta opaža občutno manj prijav. „Festival ima manj mladosten obraz, saj sta se začetna zagnanost in veselje kar nekoliko umaknila profesionalnemu pristopu.“ A vseeno dodaja, da je Ritem Duha „še vedno prava ‚valilnica‘ duhovne glasbe, saj vsako leto prinese vsaj 10 novih skladb in je osrednji festival duhovne ritmične glasbe v Sloveniji“. Duhovna ritmična glasba je na našem radiu svoj prostor med drugim našla v oddaji, ki jo lahko slišite vsak petek ob 19h.

53


ZABAVAMO

Pišeta: Jure Sešek in Ana Ovsenik

P

ustni ples z dobrim namenom je presegel naša pričakovanja in narisal nasmeh na obraze slovenskih misijonark in otrok v Ruandi in Burundiju. In kako uspešni smo bili? Približno 30 tisoč evrov je bilo zbranih prek telefonov v Misijonskem središču Slovenije, sms sporočil in prek spletnega obrazca na straneh Radia Ognjišče. Krofi, pijača in sladoled, ki smo jih dobili v dar, so prispevali ostalo, dodali smo še prostovoljne darove pustnih šem, pa smo tam: v misijonsko vrečo se je nateklo 42.325 evrov. Hvala vsem, ki so prispevali svoj košček v pisan pustni mozaik dobrote. Najprej vsem darovalcem, ki so se čutili nagovorjene in so s konkretnim darom odgovorili na naš klic. Hvala maškaram, ki so na pustnem plesu z dobrim namenom sejale veselje, plesale s Stenom Vilarjem, Stična bandom in radijskimi sodelavci.

Zavedamo se, da brez pokroviteljev in dobrotnikov naša akcija ne bi bila tako uspešna, center za podhranjene v Burundiju bi še naprej imel majavo streho, 20 otrok v Ruandi pa bi ne moglo v šolo. Tako pa smo cilj dosegli in prav vse do zadnjega centa predali Misijonskemu središču Slovenije. Zaupamo mu in vemo, da bo denar porabljen za lepši jutri afriških otrok. Radio Ognjišče je akciji namenil celo vrsto priprav, programski čas in delo sodelavcev, nastopajoči so se odrekli vsakršnemu honorarju. Veseli smo, da je Pustna Sobotna iskrica 2011 obrodila sad, ki se ne kaže le v zbranem denarju, ampak tudi v mnogih lepih spominih, čudovitih odmevih, pisanih fotografijah in video zapisih na spletnih straneh. Narisala je nasmeh na dveh celinah in v mnogih srcih! Pust je bil dober. Hvala vsem!

Polži:

Na Pustni Sože tretjič. botni iskrici smo vsem, Všeč nam je pred rneval ker je to pustni ka je v z namenom in nam tudi kaj veselje, da lahko pomagamo.

Netopirji:

Pustna Soprijeten botna iskrica je en idemo dogodek. Radi pr to, ker sem predvsem za men in ima dobrodelen na ijazne in ker tu srečamo pr iz virne maske.

54

s Sem smo Tulipanaija: li, že ko sem

h starši pri r je, ko na, supe jh a bila m b av amo, se za e š le p o k lah jatelji. žimo s pri mo in dru

Gusarji:

Že tretjič se udeležujem Pustne Sobotne iskrice in se mi zdi, da je to na tem koncu eden izmed najbolj organiziranih tovrstnih dogodkov. Zdi se mi fino, ker sta združ eni zabava in dobrodelnost. Tega bi mo ralo biti še več, ne le za tujino. Mislim , da v teh časih potrebujemo velik o več tega.

PRO  maj 2011


Kovanci:

Smo redni obiskovalci in tudi tekmovalci med maskami i. na Pustni Sobotni iskric o sm To skupinsko masko , se pripravljali že ves teden in lili se tako ob večerih ve o družili s sosedi. Čudovit o im red pa je, da ob tem na brotudi nekaj dobrega, do delnega.

Vrtnar in cvetl ice:

Tokrat se že tretjič zabavam o na Pustni iskr ici, vsako leto je zelo za bavno, vidimo og romno kreativnih mas k. Mislim, da se ve liko ljudi doma res potr udi, da naredi jo nekaj novega in posebneg a. To je veliko ve č vredno, kot enostavno kupiti masko. Pr edvsem pa mi je lepo, da to veselje, ki se ra zlega v tej dvorani, lahko prenesemo tu di med tiste otroke, ki jim manjka veliko več.

Najboljši par za zdrave sklepe

www.voltaflex.si

Na voljo v lekarnah.

PRO  maj 2011

55


Kakšen je zdrav piknik? piše: Marija Merljak foto: Marija Merljak

m se nujno Pri oddihu na proste ravo jedi. Pri tem srečamo tudi s prip ost posvetiti izmoramo vso pozorn i o jedeh. Ne biri živil in razmislit mesne svaljke in odločajmo se le za s ajvar, čebulo ter ko druge jedi na žaru, naj bo zdrava in na ra H a. uh kr a g le be od vsakodnevne. a ljš bo , na že te no urav mo Kako naj se pripravi za peko na prostem?

e zanje. vrst žarov in oprem o lik ve je ču iš trž Na em, kar ima meso vonj po nj Pri odpr tem z ogljem v stik z pri tem pride meso l Ža r. ča n te rs ev oj je sv tako, da oren. To preprečimo dimom, ki je rakotv lje bo, inijasto folijo. Še bo um al v o em vij za ilo živ ne smemo žar. Pri obeh mesa če izberemo plinski o'' je tudi ''zažgano mes j sa , no er zm če či zape škodljivo. sača, pri a kroglastega žara, db ve iz je a jš ol jb Na Temperahrano ''pod peko''. katerem pripravimo ndar ka zato traja dlje, ve pe , žje ni so ke pe ture jca ali oče speči celega za je na tak način mog a in se jagnjetine, kozličk ko e čj ve r te ca an pišč krompir, mogoče pripraviti še svinjine. Obenem je od peko'', njavo. Če pečemo ''p le ze o ug dr in e čk bu ost in zvijejo aroma, sočn se do popolnosti ra elezna a je tudi debela litož br Do a. us ok t os ln po ali oto. Teflonske plošče pl to ži dr za o lg do ponev, ki nevaren , ker teflon sprošča ne er im pr so ni e nv po več kot če ga segrejemo na politetrafluoretilen, 350 stopinj Celzija.

Marinade Vsako meso na žaru je okusnejše, če ga mariniramo, kar velja tudi za ribe. Marina da pa je nujna pri trših kosih mesa, drobnici in div jačini. Osnovne sestavine zanjo so: čebula, česen, olje, vinski kis ali vino, limonin sok, voda ter zeli šča: rožmarin, lovor in poper v zrnju. Dodajamo po željah in okusu: nageljnove žbice, koriander , ing ver, majaron, timijan, kumina, kajenski pop er, gorčična zrna, trsni sladkor in druge bolj ali manj eksotične sestavine. Pomnimo: pri jedeh na žaru moram o nujno postreči veliko različnih solat in sadja. Antiok sidanti v sadju in zelenjavi se namreč spopadajo s presežkom prostih radikalov, ki se jim ob pek i na žaru ne moremo izogniti.

Pisana nabodalca Puranje stegno narežemo na koščke in ga najprej mariniramo v marinadi. Namesto vina v marinadi lahko uporabimo ver mut, kar daje še polnejši okus. Marinirane koščke tik pred peko ovijemo s pršutom ali panceto in jih izmenj aje z olivami in bučkami natikamo na nabodalce. Namesto puranjega lahko uporabimo tudi tele tino ali meso drobnice. Spečemo! 56

PRO  maj 2011


Orada na žaru tiče in emo koriandrove lis er op o; tim is oč bo Ri amemo ki jo mariniramo: vz jih položimo na ribo, ekološke in žličko nastrgane če an ar m po e en k so eve omake, , 4 žlice pekoče čilij pomarančne lupine ega soka, olja in 3 žlice limetin a eg ov ik šn le ce žli 4 in ščepec žlice mlete kumine 2 stroka česna, pol adi in ti nekaj časa v marin bi a or m ba Ri a. pr po rib po o jo v mrežici za peko v hladilniku. Pečem vi. i strani, da lepo porja ak vs na ut in m j ka ne Pastirska solata , feferike, kumare, čebulo žn di ra pa o m je bu Potre kocke, skupaj narežemo na one in ovčji sir, vse ilja ter te solate, šop peterš lis e, iv ol ne čr o m doda oljčnega iz limoninega soka, prelijemo s polivko sesekljane bazilike. olja, soli in popra in

Pekoča ječmenova solata Potrebujemo 2 skod elici kuhanega ječm ena, 3 redk vice, pol kumar e, pol rdeče ostre pa prike, steblo zelene, 3 mla de čebulice. Polivka : dve žlici olivnega olja, 30 g rib anega parmezana, 3 žlice sadnega kisa, 2 žlici jogurta, 2 lista bazil ik e, pol žlice gorčice, sol, po per, list solate, para dižnik in bučna zr na. Priprava: papriko, re dk vico, zeleno in če bulo operemo in narežem o na koščke, primeš amo skuhano ječmenovo kašo, prelijemo s po livko in premešamo. Pokrije mo in čez noč postav im o na hladno, da se snovi prepojijo. Okrasimo s solatnimi listi, koluti pa radižnika in potrese mo s sirom in bučnimi zr ni.

iz ovčjega sira Zelenjava s pomako robimo ko, da v skodelici zd Pomako naredimo ta in kislo imešamo oljčno olje ovčji (ali kozji) sir, pr až in m česen, drobnjak, če smetano, sesekljan dimo kremo, zraven ponu ko ad gl v o am eš Vm olive. koromač, korenček, kumare, na trakove narezan zeleno in papriko.

Odlična kranjska klobasa Arvaj je na 78. mednarodnem sejmu v Novem Sadu prejela naziv ŠAMPION KAKOVOSTI 2011

Arvaj oglas

www.arvaj.si

Arvaj Anton s.p. Britof 25, 4000 Kranj, Slovenija Tel.: +386 (4) 280 21 00 Fax : +386 (4) 280 21 19 info@arvaj.com

Slovenska geografska specialiteta - Znak Kranjska klobasa zagotavlja izdelek proizveden v skladu z recepturo navedeno v potrjeni Specifikaciji GIZ-a 324-535/2005/33 in predstavlja izdelek zaščiten z geografsko označbo. Navodilo za pravilen način priprave kranjske klobase: Kranjsko klobaso položimo v hladno vodo in segrevamo do vretja. Pustimo v vodi tik pod vreliščem 10 minut.

PRO  maj 2011

Prava kranjska klobasa je izdelana izključno iz svinjskega mesa in slanine z dodanimi začimbami – sol, poper in česen, zašpiljena ter težka med 20 in 25 dag.

Kranjska klobasa mesarije ARVAJ je leta 2010 že četrto leto zapored prejela naziv najboljša kranjska57klobasa.


ZABAVAMO

Razmigaj se! Piše: Tanja Dominko

Mag. Nada Rotovnik Kozjek je po izobrazbi zdravnica, specialistka anesteziologije in intenzivne perioperativne medicine. Je vodja ambulante za klinično prehrano na Onkološkem inštitutu in specialistka na področju športne prehrane. O tem zelo veliko piše v različnih revijah, pred leti pa je izšla tudi njena knjiga Gibanje je življenje. Nada Rotovnik Kozjek je tudi sama zelo aktivna športnica. Tek je ena od oblik rekreacije, ki je razmeroma lahko dostopna širokemu krogu ljudi. Kako začeti s tekom, se lahko začnejo s to aktivnostjo ukvarjati tudi starejši? S tekom enostavno začnemo. Navsezadnje smo skoraj vsi tekli kot otroci. Obujemo športne copate, se odpravimo na bližnji travnik in poskusimo. Če nam na začetku sam tek predstavlja prehud napor, ga kombiniramo s hojo. Nekateri bodo kar »stekli«, drugi pa bodo za vedno ostali pri kombinaciji. Ko se enkrat lotimo teka, vztrajajmo. Vztrajnost se pri teku obrestuje enako kot na vseh ostalih področjih življenja. Teči je treba vsaj 4x na teden, pa četudi le 20 minut. Teka se lahko lotimo ne glede na življenjsko obdobje in je primeren tudi za starostnike.

Tudi pri tej rekreaciji je treba paziti na svoje zdravje. Kako poskrbeti, da ne bo težav s sklepi? Z dobrim mišičnim skeletom lahko zelo dobro preprečimo poškodbe sklepov, zato poskrbimo, da so naše mišice močne in jih krepimo tudi z vadbo za moč.

58

Kaj pa prehrana? Kakšno prehrano svetujete in kako jo časovno umestiti med treninge teka? Seveda potrebujejo mišice energetsko podporo in tako je tudi ustrezna prehrana posredno pomembna za zdravje sklepov. Če bomo vadili z utrujenimi in praznimi mišicami, se bodo te zakrčile in pot do poškodbe sklepa bo veliko krajša. Sicer pa naj tekači v osnovi sledijo načelom zdrave mešane prehrane. Pred, med in po telesni vadbi pa naj na »jedilnik« dodajo nekaj energetskih virov, ki vsebujejo sladkorje in pri vadbi moči tudi beljakovine.

Sami ste se udeležili številnih maratonov, tudi več Ironmanov. Kaj vas osebno žene, da tečete? Rada tečem. Med tekom veliko razmišljam. Tek mi daje neke vrsto svobode, kjer imam čas predvsem zase, zato tudi večinoma tečem sama.

PRO  maj 2011


ZABAVAMO

ZAKAJ TEČEJO RADIJSKI SODELAVCI Aleš Karba: „Tedensko pretečem od 30

Marko Zupan:

„Tečem zaradi vsesplošnega dobrega počutja. Drži, zdrav duh v zdravem telesu.“

do 40 kilometrov po različnih vnaprej izbranih trasah. Vsako leto se udeležim od dveh do treh polmaratonov (21 km), maraton (42 km) sem pretekel le enkrat v Međugorju, nanj hranim zelo lepe spomine. Vsem priporočam, da se kdaj udeležijo organiziranega teka (5 ali 10 kilometrov za začetek), vendar naj poslušajo svoje telo, ne pretiravajo, če postane prenaporno, naj se ustavijo in pot nadaljujejo s počasno hojo. Zmagovalec je tisti, ki zna poslušati zahteve svojega telesa. Ob tej priložnosti vabim vse tekače, da se pridružijo skupini Živa voda. Gre za tek z dobrodelnim namenom (informacije na www.zivavoda.org).“

Jože Bartolj: „Tek mi pomaga

Alen Salihović: „To je edini del dneva, ko sem brez telefona in ko med šentviškimi njivami pozabim na vse, kar se dogaja okrog mene. „Zatečem“ v drug svet!“

ohranjati kondicijo, med njim porabim odvečne kalorije, in ko pridem domov, se počutim neverjetno dobro. Prijetno utrujen. Kot dobrodošla sprememba se je tek pojavil med porodniškim dopustom pred nekaj leti. Začel sem postopoma in telo se je kmalu navadilo na vsakodnevni ritem, ki vključuje vsaj 20 minut teka. Po prvih nekaj tednih, ko sem predvsem izgubljal sapo, se je pojavila prva bolečina. Koleno. Ampak se nisem dal. Bolj kot me je bolelo, bolj sem tekel, in po mesecu dni je bolečina pojenjala.“

Tanja Dominko: „Pred slabim

desetletjem se je v meni porodila ideja, da bi pretekla maraton. Seveda je bil načrt preoptimističen, a mali maraton mi je vseeno uspel. Po nekajletnem premoru (nosečnosti) se letos znova spravljam v pogon. Težko je znova začeti, a občutek, kako zmoreš preteči vse več kilometrov in pri tem niti ne čutiš pretirane utrujenosti, je res dober.“

PRO  maj 2011

59


Uredila: Tanja Dominko

Kdo je kdo na Radiu Ognjišče Rubriko Kdo je kdo večinoma že kar dobro poznate, lahko rečem, da se je odlično „prijela“. V tokratni številki revije PRO vam ponujamo nove kombinacije fotografij redno zaposlenih radijcev in njihove podobe iz otroških let. Vaša naloga je, da pravilno povežete

črke in številke med seboj, odgovore pa pošljete na naslov Radio Ognjišče, p.p. 4863 s pripisom Za nagradno igro. Pravilne odgovore in nagrajence bomo razkrili v oddaji PRO v jesenskem času. O njej boste obveščeni pravočasno.

A

B

C

Č

D

E

F

G

H

I

60

PRO  maj 2011


Na slikah so:

Matej Kržišnik Petra Stopar Marjana Debevec

Miha Močnik Lidija Zupanič Urša Sešek

Mirjam Judež Robert Božič

Izidor Šček Tone Gorjup

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

PRO  maj 2011

61


Veselimo se s sodelavci Marjana Debevec Da je otrok dar od Boga, sem globlje razumela, saj sem pred enim letom doživela spontani splav. Ob tem sem začutila, da v življenju nič ni samoumevno. Kljub strahu, ki me včasih prevzame, pa se vedno znova vrne trdna misel: vse, kar Bog hoče ali dopusti, je za naše dobro. Tokratno nosečnost prav zaradi navdušenja obeh otrok in moža spremlja neko globlje pričakovanje. Odnos s tem otročkom, ki naj bi med nas prišel v začetku avgusta, sem zgradila mnogo prej. V veliko oporo pa mi je odnos z možem. Prav ljubezen med nama je tisto, iz česar črpajo tudi najini otroci.

Mirjam Judež Pol leta že nosim pod srcem novo bitje in kar dobro se razumeva! Druga nosečnost se je začela brez slabosti, ki sem jo poznala od prej, ob prvorojenki čas mineva bistveno hitreje, dete je živahno in tudi telo je malce bolj zaobljeno kot prvič. Rada bi verjela, da bomo imeli velikega dojenčka, pa ultrazvok kar noče tega potrditi. Naša dvoletna Maruša sicer ve, da mami nosi dojenčka, tu in tam ga malo grobo poboža ali mu pritisne poljubček, dvomim pa, da se zaveda, kaj jo čaka. Morda je celo bolje tako. :-) Oči Žiga povsem enakovredno sodeluje pri skrbi za prvorojenko, pri vzgoji sva lepo usklajena in navadil se je čisto vsega, le dojenja ne. :-) Tu in tam, ko je eden od naju sam z otrokom, se šele zaveva, kako lažje je, če sta dva. Seveda je ritem ob otroku čisto drugačen, prinaša nove obveznosti, vedno znova preizkuša meje potrpežljivosti, a nekako gre! Ne smem zatajiti pomoči svoje mame, ki živi v isti hiši. Je že res, da uživa družinica čisto na svojem posebne ugodnosti, a iskreno rečeno živi družinica, ki ima enega od starih staršev na dosegu roke, bolj udobno, če smo ljudje sposobni iskrenega odnosa, ki ne samo jemlje, ampak tudi daje. Vsak večer se v otroški molitvi zahvalimo za vse in hkrati prosimo, da bi nam bilo čim dlje vsaj tako lepo kot zdaj.

Studio Ljubljana Štula 23, p.p. 4863, 1210 Ljubljana Šentvid Tajništvo 01/512 11 26 in 512 16 71 Telefaks 01/512 13 62 in 512 16 47 E-pošta tajnistvo@ognjisce.si

Spletni naslov http://radio.ognjisce.si

Studio Ljubljana studio@ognjisce.si

Izdalo Ognjišče, Trg Brolo 11, 6000 Koper

Studijska številka 01/512 10 00

Studio Koper studio.koper@ognjisce.si

Urednika PRO Alen Salihović in Tanja Dominko

Oglaševanje 01/512 15 12

Studio Martjanci studio.martjanci@ognjisce.si

Oblikovanje David Fartek

E-pošta marketing@ognjisce.si

Cena 0,01 EUR Odgovarja Franc Bole Naklada 20.000 ISSN 1408-7944


Stran 63 Oglas



Pro 2011 - Maj