Issuu on Google+

Pro Prijatelji Radia OgnjiπËe

Veliko povemo ...

Maj 2010

Evangeliziramo Informiramo

Zabavamo Izobraæujemo

15 let Radia Ognjišče PRO  maj 2010

1


2

PRO  maj 2010


... tudi z druge strani Dragi prijatelji! Morda ste bili presenečeni nad zadnjo številko revije PRO. Velik format, dober papir, več strani. Veseli smo, da vam lahko nudimo nekaj boljšega. Želimo vam tudi povedati, da smo stroške za revijo krili z denarjem oglaševalcev, zato vabljeni, da si ogledate njihove strani. Še imamo v ušesu in še bolj v spominu bogate nagovore, ki so nam jih letos prek valov Radia Ognjišče v tednu radijskega misijona posredovali slovenski škofje. Stik z vami so vzpostavili tudi prek telefonskih pogovorov. Hvaležni smo jim za ta napor, ki ni bil majhen ob vsem delu, ki ga imajo. Večkrat jih sicer slišimo na valovih našega radia, prvič pa je bila njihova beseda tako obilna in prepričljiva. Mislim, da je misijon na radijskih valovih nekaj enkratnega, tudi v svetovnem merilu. Uspeh smo občutili tudi mi, ki smo spovedovali po raznih cerkvah, zlasti v petek. V naši stolnici v Kopru, kjer sem sam spovedoval ure in ure (ob številnih drugih spovednikih), je bilo očitno, kaj lahko naredi cerkveni radio za dobro pripravo za Veliko noč. Prenosi bogoslužij za veliki teden za vse tiste, ki se niste mogli udeležiti obredov in maš v svoji cerkvi (bolniki, invalidi, ostareli), so bili izčrpni in iz raznih krajev. Že pred tem smo imeli priložnost prenašati nekaj pomembnih in enkratnih dogodkov, kot so bili slovesnosti odhodov in prihodov nekaterih naših škofov, srebrni škofovski jubilej koprskega škofa Metoda Piriha in posvečenje novega škofa dr. Stanislava Lipovška v Celju. To leto je bogato z verskimi dogodki in še bolj bo. In Radio Ognjišče je vedno zraven. Pred nami je najpomembnejši dogodek v Cerkvi na Slovenskem v povojnem času: Evharistični kongres v Celju 13. junija. Ni toliko pomemben sam kongres, ki je stvar enega dneva, kot priprav nanj in njegovi sadovi. Ne želi biti samo manifestacija, ampak predvsem vodilo. To pomeni drugačen, poglobljen odnos do svete maše. Zadnja leta smo priče žalostnemu upadanju obiska nedeljske svete maše. Ko se bodo večkrat napol prazne župnijske cerkve začele znova polniti, bomo vedeli, da je Evharistični kongres uspel. Naredili bomo vse, da vam ta dogajanja čim bolj približamo. Neposredno za tem bo 42. romanje bolnikov in invalidov na Brezje (19. junija), za nekatere radijske počitnice ob Jadranski obali, srečanje mladih v Stični, romanje v rojstni kraj Matere Terezije v Skopje (ob 100 letnica rojstva), Ritem duha itd. Kljub temu, da živimo v kriznih časih, ko so mnogi izgubili delo, družine težko materialno preživijo mesec, ob tolikih neugodnih okoliščinah, ki prizadenejo tudi delovanje Radia Ognjišče, vam skušamo nuditi čim več bogate duhovne hrane. Bodite z nami! Zanašamo se na vašo moralno in molitveno podporo, ter kolikor je mogoče, tudi finančno. Mi in vsi poslušalci Radia Ognjišče vam bomo hvaležni. msgr. Franc Bole, direktor

Studio Ljubljana Štula 23, p.p. 4863, 1210 Ljubljana Šentvid Tajniπtvo 01/512 11 26 in 512 16 71 Telefaks 01/512 13 62 in 512 16 47 E-poπta tajnistvo@ognjisce.si

Spletni naslov http://radio.ognjisce.si

Studio Ljubljana studio@ognjisce.si

Izdalo Ognjišče, Trg Brolo 11, 6000 Koper

Studijska πtevilka 01/512 10 00

Studio Koper studio.koper@ognjisce.si

Urednik PRO Alen Salihović

Oglaπevanje 01/512 15 12

Studio Martjanci studio.martjanci@ognjisce.si

Oblikovanje David Fartek

E-poπta marketing@ognjisce.si

Cena 0,01 EUR Odgovarja Franc Bole ISSN 1408-7944

PRO  maj 2010

3


4

PRO  maj 2010


KAZALO

9

Sekularizirani svet potrebuje

32

oznanilo Božje milosti

11

Škof Andrej Glavan:

univerzitetno šolstvo

3 4

Evharistija je Jezusov največji dar

1 3 16

Umestitev novih škofov

1 9 21

Romanj v Lurd

3 4 48

Grozde in Gnidovec

Bogataj o posledicah globalnega segrevanja

Pustna iskrica zbrala 42.000 Smeh je zdrav Saša Einsiedler: Smeh je nalezljiv

50

Medijska svoboda DEMOS pot do demokracije

Klimatologinja Lučka Kajfež

evrov za opuščeno bolnišnico

Novi celjski škof Stanislav Lipovšek o svojem poslanstvu

3 2 24 28

40

Škofje pred radijskim mikrofonom

Kaj prinaša katoliško

Radio Plamen doživel več kot 30 ponovitev

56 58

Romali smo v Medžugorje Napovedujemo

na poti k svetništvu

31

Radio, ki izobražuje

Sliši nas lahko več kot 90 % prebivalcev Slovenije

PRO  maj 2010

5


Dragi moji in naπi PRO-jevci! Piše:   Franci Trstenjak, glavni in odgovorni urednik

Upam, da mi ne zamerite, ker vas nagovarjam z „moji“. S tem vam namreč najlaže izpovem svojo bližino. Z nekaterimi prijateljujem že od samega začetka, z drugimi krajši čas, a prav z vsemi v iskreni hvaležnosti, da ste z nami in nas zelo konkretno podpirate po svojih močeh. Prijateljujem pa tudi v želji in upanju, da ostanete zvesti radiu. Naj vam dobri Bog na priprošnjo Marije Pomagaj milostno povrne za vašo dobroto. Prav v zavesti, da je z nami Bog in da ste z nami dobrotniki, si pri snovanju programa in projektov upamo „več“ in tudi „nemogoče“ stvari. Vse to seveda prispeva k dodatnemu prepoznavanju našega programa kot drugačnega od ostalih radijskih programov na slovenskem radijskem nebu in celo na tujem. Prav radijski misijon, ki smo ga letos pripravili že petič, je nekaj posebnega, saj smo po besedah papeškega pridigarja p. Raniera Cantalamesse edini, ki si upamo na tako intenziven način pripraviti in tudi izpeljati evangelizacijo. Letošnji radijski misijon je bil gotovo poseben tudi zato, ker so ga vodili naši (nad)škofje in nas spodbujali k uresničevanju Jezusove zadnje želje: „To delajte v moj spomin!“ Evharistija mora biti vir in središče našega življenja, če ne, se odločimo za čuden „post oz. dieto“, ki nam ne prinaša koristi ampak škodo. Naj vam napišem, kako doživete svete maše smo obhajali sodelavci v času misijona, ko nam je vsak dan maševal škof, ki je bil dežuren za dopoldanski in opoldanski pogovor. In naj izrazim tudi veselje nad odločitvijo sodelavcev, da prevzamemo dolžnost 24-urnega češčenja Najsvetejšega v naši radijski kapeli. Iskreno priznam, da sem se videl bolj sam dežurati v nočnih urah. A sem se krepko zmotil: te ure so bile najprej zasedene. Upam, da teh besed ne sprejemate kot „samohvalo“. Bog nas varuj tega. Le z vami delimo tisto, kar ne morete slišati, a po svoje doživljate, kar lepo izraža ena izmed vas z besedami: „Vsak dan molim za vas, da bi ostali složni med seboj. Bog ne dopusti ljuljke med vas. Bojim se za vas.“ Naj vas ob koncu povabim k udeležbi na Slovenskem evharističnem kongresu v Celju oziroma k spremljanju našega programa, ki ga bomo v celoti prilagodili temu največjemu dogodku tega leta. Ne samo 13., ampak vse od 10. junija naprej bo naš program takšen kot ga še ni bilo, saj bomo spremljali romanje Milostne podobe Marije Pomagaj z Brezij na kongres. Naše spremljanje bo namreč v tem, da bomo iz vseh devetih župnij, kjer se bo Milostna podoba ustavila, neposredno prenašali različne oblike pobožnosti in nagovore (nad)škofov. Prenose bomo podkrepili še s posebnimi javljanji, pogovori, glasbo ... In ne samo prek radijskih valov, tudi na spletni strani boste lahko spremljali celotno dogajanje z zapisi, fotografijami in video posnetki. Iskreno napišem, da se radijci že veselimo teh dni. Res je, da bo dela veliko, a bo nadvse izzivalno, če se izrazim v radijskem žargonu. Za zaključek pa še tale misel: Mi želimo in hočemo biti z vami, bodite tudi vi z nami in še koga navdušite za naše radijske valove. Izkušnja in zadovoljstvo sta najboljši oglas in glas za Radio Ognjišče.

Prijavnica æ za PRO Pridružite se družini Prijateljev Radia Ognjišče in prostovoljno prispevajte za delovanje našega in vašega Radia Ognjišče,   katerega poslanstvo je oznanjanje evangelija.

Ime in priimek: Naslov: Poštna št. / pošta: Rojstni datum: Način plačevanja (ustrezno obkrožite): MESEČNO    ČETRTLETNO    POLLETNO    LETNO Podpis:


                                                                                                 


EVANGELIZIRAMO

S Piše: MATEJA FELTRIN   NOVLJAN

te se že kdaj vprašali, koliko minut v našem programu namenimo evangelizaciji? Ste nam odgovorili, da to počnemo ves čas? Takega odgovora bi bili najbolj veseli in prav to je vodilo našega dela. Veliko oddaj je namenjenih oznanjevanju veselega oznanila, med njimi so Sejalec seje besedo, ki vsakemu jutru in večeru doda duhovno razsežnost, duhovni nagovori pred nedeljo in redni prenosi nedeljskih svetih maš. Te so najbolj dragocene za bolne in ostarele, ki sami ne morejo v cerkev. Med tedenskimi oddajami, ki jih uvrščamo v to skupino, pa so zagotovo Naše škofije, Iz življenja vesoljne Cerkve, Iz življenja naših župnij, Svet na dlani, Sredine Radijske kateheze in Sakralna glasba.

A težko potegnemo črto in rečemo, to je to. Pravzaprav je ne smemo. Trudimo se namreč, da bi evangelizirali tudi v informativnem programu, kjer je vodilo pošteno poročanje; z razvedrilnimi vsebinami, saj obstaja več vrst humorja; z vsako povedano besedo, saj za njo stojimo; predvsem pa z iskrenostjo, kritičnostjo in resnico - tudi če je ta boleča. To doživljajmo predvsem ob   primerih pedofilije v Cerkvi, zato o tem govorimo in pišemo. Veseli smo, da vstopamo v vaše domove in tudi v domove tistih, ki mogoče že dolgo niso prestopili cerkvenega praga, a so verni. Tako vstopa tudi On, ki je pot, resnica in življenje.

Sekularizirani svet potrebuje oznanilo Božje milosti Papeški pridigar, kapucin br. Raniero Cantalamessa,   je 7. junija 2007 v Stični nagovoril slovenske duhovnike. Ker smo v letu duhovništva, smo izbrali nekaj njegovih besed, ki bodo nagovorile tudi nas. Pred tem pa spoznajmo papeškega pridigarja.

Kako doživlja svoje poslanstvo br. Raniero? PREVOD:   BRAT ŠTEFAN KOŽUH

PRO  maj 2010

»V teh dneh sem razmišljal, da pravzaprav vse življenje delam to, kar sem počel že kot otrok. Družina mojih starih staršev je imela veliko njivo pšenice in poleti je prišlo po več deset žanjcev, ker se je takrat še vse želo s srpom. Jaz pa sem bil z nekaj bratranci zadolžen, da sem žanjcem prinašal vodo. Tako smo hodili k izviru in jim v vrčih prinašali vodo. Živo se spominjam zadovoljnih žanjcev, ki so se prepoteni odžejali s svežo vodo, potem pa nadaljevali z žetvijo … otroci pa smo ponovno hiteli k izviru po svežo vodo. Jaz pravzaprav vse življenje počnem prav to, le da zdaj prinašam vodo Božje besede. Nadaljujem delo otrok, ki pač ne zmorejo velikih del. Žanjci ste vi, škofje in duhovniki, jaz pa vam kot otrok prinašam vodo. Na misel mi prihajajo besede sv. Frančiška: 'Ker sem služabnik vseh, sem dolžan vsem služiti in oznanjati blagodišeče besede mojega Gospoda'. Zato sem danes vesel, da vam služim in prinašam blagodišeče besede mojega in vašega Gospoda,« je povedal br. Raniero Cantalamessa. → 9


EVANGELIZIRAMO

Papeški pridigar br. Raniero Cantalamessa

Br. Raniero Cantalamessa je slovenske duhovnike spodbudil, da naj popeljejo v Novo zavezo: „Krščanstvo ni ustvarjeno zato, da bi ga živeli iz strahu, ampak za to, da bi ga živeli zaradi privlačnosti. Krščanstvo je vera milosti. Krščanstvo ne začenja govoriti ljudem o tistem, kar morajo storiti, ampak začne pripovedovati o tem, kaj je Bog storil zanje. To je bistvena razlika med krščanstvom in vsemi drugimi religijami. Pred nekaj desetletji so v Franciji skušali na nek nov način zapisati zgodovino Cerkve, ki ni temeljila na velikih dogodkih, na koncilih, papežih, ampak so skušali analizirati konkretno življenje krščanske skupnosti. Kakšno predstavo o Bogu je imela ta krščanska skupnost v nekem določenem okolju, v nekem določenem trenutku zgodovine? Običajno so storili tako, da so šli v arhive župnij in so recimo preučili zapiske župnikovih pridig. In iz tega so skušali dojeti, kakšno podobo o Bogu so ljudje dobivali v tistem trenutku, v tisti krajevni Cerkvi. Rezultati, ki so zadevali predvsem obdobje protireformacije, so bili strašljivi. Tisti kristjani so dejansko živeli v Stari

10

zavezi. Bog jim je bil vedno predstavljen kot tisti, ki je dajal zapovedi in zakone, ki jih morajo spolnjevati in ki je seveda grozil s kaznimi. Poglejte temeljno nalogo duhovnika: potrebno je poskušati pripeljati ljudi v Novo zavezo; pokazati ljudem neverjetno velikodušnost in lepoto krščanstva, ki nikakor ne pomeni predpisovati dobrih del in dolžnosti, ampak jih postavljati na pravo mesto: ne kot vzrok za milost (se pravi: če boš storil to in tako, ti bo povrnjeno z milostjo), ampak jih predstavljajmo kot posledico, rezultat milosti (se pravi: ker si prejel novo življenje, moreš in moraš živeti v skladu s tem novim življenjem). »Če smo bili rojeni v Duhu, živimo po Duhu«, pravi sv. Pavel. Krščanska etika temelji na zastonjskosti. To nam mora dati veliko širši in osvobajajoči pogled na krščanstvo. Pomagati moramo ljudem, da bi živeli kot novi ljudje. Sv. Avguštin ni imel strahu, da je klical ljudem: Nova zaveza, nova pesem, nova zapoved, nova stvar! Ni ga bilo strah oznanjati te novosti. Današnji sekularizirani svet potrebuje novo, močno vino, da bi se prebudil. Novo, močno vino niso naše dolžnosti, etična načela …, ampak oznanilo Božje milosti.“  æ IZJAVA

Temeljna naloga duhovnika je pripeljati ljudi v Novo zavezo

Vesela in ponosna sem in tudi malo žalostna, ker odhaja iz naše nove celjske škofije v Ljubljano. Sestra nadškofa Antona Stresa Cvetka Kitak v pogovoru za Radio Ognjišče. PRO  maj 2010


EVANGELIZIRAMO

Kongres mora biti naše doživetje Emavsa Evharistija - Božji dar za življenje je geslo Slovenske evharističnega kongresa (SEK). Z njim želimo poudariti, da Kristus želi biti med nami živo navzoč pod podobama kruha in vina kot zastonjski dar in da življenje

«

Namen SEK-a skupaj s pripravo je odkriti "Kristusovo središčno mesto" v osebnem in občestvenem življenju. Kaj to pomeni? Evharistija ni le eden od mnogih Jezusovih darov, ampak

izvira samo iz tega Kruha, ki edini daje življenje, ker je

Jezusov največji dar. Tomaž Akvinski pravi, da je v oltar-

Življenje samo. Jezus je o sebi dejal: "Prišel sem, da bi

nem zakramentu zaobjeta vsa skrivnost našega odrešenja.

imeli življenje in ga imeli v izobilju." Ob drugi priliki pa:

Številni zadnji Cerkveni dokumenti pa govorijo o tem, da

"Če ne boste jedli mesa Sina človekovega… ne boste

je evharistična daritev izvor, središče in vrhunec celotnega

imeli življenja v sebi."

krščanskega življenja. Okrožnica papeža Janeza Pavla II.

V Ljubljani je evharistični kongres potekal leta 1935,

Cerkev iz Evharistije pravi: "Vsako prizadevanje za svetost,

toda takrat pod okriljem Jugoslavije. V Celju pa bo v

vsaka dejavnost, poslanstvo Cerkve, izvajanje pastoralnih

soboto, 13. junija 2010, prvi slovenski evharistični

načrtov mora črpati potrebno moč iz evharistične skrivnosti in

kongres, ki mu bo poseben pečat dala tudi

biti naravnana nanjo kot na svoj vrhunec." To naj bi pomenilo

beatifikacija prvega slovenskega mučenca Lojzeta

odkriti Kristusovo središčno mesto.

Grozdeta. Več o pomenu in namenu tega verskega dogodka je povedal novomeški škof Andrej Glavan, ki

SEK bo imel poseben pečat za novomeško škofijo zaradi

je predsednik odbora za pripravo SEK.

beatifikacije mučenca Lojzeta Grozdeta? Naša škofija se gotovo še posebej veseli beatifikacije. Toda na zadnji seji pripravljalnega odbora sem bil zelo presenečen, kako je večina članov poudarjala, da je to naš slovenski mučenec in bodoči blaženi in upamo, nekoč tudi svetnik. Zato nismo imeli nobenih večjih pomislekov, da mora biti beatifikacija v domači škofiji. Trdno sem prepričan, da morajo biti vsi

Nikoli nisem šel v misijone, ker sem strahopetec, a lahko veliko zanje naredim tudi v zaledju. Duhovnik Jože Kopeinig v oddaji Naš gost

PRO  maj 2010

IZJAVA

svetniški kandidati naši - slovenski.

11


EVANGELIZIRAMO

Kakšen pomen ima Lojze Grozde za Slovence? Kako njegova drža nagovarja mladega človeka? Vsem nam je zgled, kakšen svetniški lik zraste iz povezanosti in življenja iz Evharistije. Grozde je moč za zvestobo krščanskim idealom in za apostolat med mladimi črpal iz Evharistije. Pol leta pred smrtjo je na duhovnih vajah zapisal: "Sveta evharistija je sonce mojega življenja." Lojze se je zavedal, da apostolat korenini v tabernaklju. Njegov sošolec je pričal: "Grozde je prejemal obhajilo vsak dan in s svojim zgledom pritegnil še druge. Mlajši fantje so povedali, da so začeli redno hoditi k obhajilu ob Lojzetovem zgledu." Jezus, evharistično sonce, ga je obsijalo še na dan mučeniške smrti. Na poti domov se je 1. januarja 1943 ustavil v Stični in prejel zakramente. Vemo, da so mnogi izrazito evharistični svetniki podobno umirali. Tudi škof Janez Gnidovec je umrl na prvi petek, 2. februarja, med povzdigovanjem med mašo, ki se je obhajala v kapeli blizu njegove bolniške sobe. Grozde je še posebej zgled mladini, saj se je s pridnim delom, zdravo krščansko vzgojo, ki jo je dobil v Marijanišču, in samovzgojo povzdignil iz skromnosti, revščine in popolne anonimnosti zelo visoko. Bil je zapostavljen nezakonski otrok. S

Kako bi nagovorili vernike, naj pridejo v Celje?

pridnim učenjem je bil na klasični gimnaziji vseskozi odličnjak.

V postnem pastoralnem pismu smo škofje zapisali, kako se

Poleg rednih klasičnih jezikov - grščine in latinščine, je  

skrbno pripraviti na prvi Slovenski evharistični kongres, ki

obvladal nemščino in francoščino, se še dodatno učil

ga na slovenskih tleh ni bilo že (pre)dolgih 75 let. Prepričan

angleščino in italijanščino ter stenografijo.

sem, da bodo v Celje prišli vsi, ki še imajo v srcu živo vero in

Poleg tega je bil še pesnik in vsestranski športnik. Ob vseh

ljubezen do Kristusa, da se mu slovesno in skupno kot velika

dolžnostih je našel še čas za pomoč slabšim učencem in za

slovenska družina zahvalimo za ljubezen, da živi med nami,

apostolat znotraj Katoliške akcije. Torej vsestranski vzor,

da posvečuje našo slovensko zemljo s svojo navzočnostjo.

kako doseči polno življenje, kako uresničiti samega sebe. On

Zato pričakujem v Celju večino slovenskih duhovnikov, da

dokazuje, da vera ni ovira za osebni, intelektualni in kulturni

bomo skupaj sklenili leto duhovništva. Trdno upam, da bo

napredek. Grozde je lahko vzornik vseh mladih in zato se

mnoge pritegnila tudi slovesna razglasitev prvega slovenskega

rojevajo ideje, da bi bil zavetnik mladih.

mučenca Lojzeta Grozdeta za blaženega. Pridite, da skupaj doživimo lepoto evharističnega občestva ob navzočnosti legata - poslanca svetega očeta. Kongres skupaj z vso dosedanjo

«

pripravo mora biti naše doživetje Emavsa.   æ

Obiščite tudi uradno spletno stran Slovenskega evharističnega kongresa   http://evharisticni-kongres.rkc.si/ in poslušajte naš program,   saj bomo o vsem izčrpno poročali.

IZJAVA

Pogovarjala se je: Mateja Feltrin Novljan

V našem življenju absolutno prevladuje delo za Cerkev. Če bi lahko izrazili v odstotkih, koliko časa porabimo za delo v diplomaciji, bi rekel, da je tega le pet odstotkov. In to je nekaj zelo lepega. Apostolski nuncij v Sloveniji nadškof Santos Abrill y Castello v oddaji Naš gost

12

PRO  maj 2010


EVANGELIZIRAMO

NE PREZRITE

foto: s. Aleša, RKC

Velika Ljubezen se razliva na vse nas Z br. Štefanom Kožuhom, provincialom slovenskih kapucinov, smo se pred veliko nočjo pogovarjali o pomenu svetega tridnevja. Spomnil je, da Jezus niti v zadnjih minutah ni mislil nase: „Misli na desnega razbojnika, ki mu obljubi raj, misli na Janeza, da ne bi bil sam in na mamo, da bi nekdo skrbel zanjo, in v njej in po njej misli na vsakega od nas. Velika ljubezen umira, ne umira - se razliva na vse nas.“  æ

Obletnica ustanovitve novih škofij V Cerkvi na Slovenskem so 7. aprila kar tri škofije in ena nadškofija praznovale obletnico svoje ustanovitve. V teh letih so škofije s sedežem v Celju, Murski Soboti in Novem mestu ter nadškofija dobile glavne urade in ustanove, ki naj bi jih imela vsaka delna Cerkev. Pripravile so pastoralne načrte in postale del Cerkve na Slovenskem.   æ

25-letnica bolniške župnije Bolniška župnija v Ljubljani letos praznuje 25. obletnico. 16. aprila je župnija pripravila akademijo v veliki učilnici Kliničnega centra. Slavnostni govor, s katerim je bila v besedi in ob diapozitivih prehojena 25-letna pot bolniške župnije, je imel bolniški župnik Miro Šlibar, ki je ob svetovnem dnevu bolnikov, na god Lurške matere božje zapisal: „Pravočasno pokličete duhovnika. Ne šele, ko je na smrtni postelji, ali potem, ko je že umrl. V imenu vseh, ki želimo biti "služabniki bolnikov", vam kličem, Slovencem doma in po svetu: "Ne bojte se, da nas motite, čeprav bo to sredi noči!" Glavna slovesnost ob 25-letnici bolniške župnije bo septembra, na praznik povišanja svetega Križa, kateremu je posvečena kapela v Kliničnem centru.  æ

Umestvitev nadškofa Stresa in škofa Štumpfa V nedeljo, 24. januarja 2010, ob 16.00, je bila v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani umestitev novega ordinarija, nadškofa in metropolita msgr. dr. Antona Stresa, 35. rezidencialnega škofa v 549-letni zgodovini ljubljanske krajevne Cerkve. Slovesne maše se je udeležilo 15 škofov in trije kardinali: Franc Rode, Josip Bozanić iz Zagreba in Vinko Puljić iz Sarajeva. Navzoči pa so bili tudi najvišji predstavniki družbenega, diplomatskega in političnega življenja, med drugim tudi predsednik države Danilo Turk in predsednik vlade Borut Pahor. Za naš radio je neposredni prenos komentiral kapucin p. dr. Metod Benedik. Po pozdravnem nagovoru ljubljanskega pomožnega škofa Antona Jamnika je apostolski nuncij nadškof Santos Abrill y Castello predstavil papeževo bulo, s katero umešča novega ljubljanskega nadškofa. Sledili sta še izročitev škofovske palice in umestitev na prostor škofovskega sedeža v ljubljanski stolnici. Nadškof Stres je v nagovoru po evangeliju poudaril, da se nam Jezus predstavlja kot popoln Odrešenik, popoln osvoboditelj. To pa je po njegovih besedah tudi program Cerkve, ki to odrešenje oznanja, zanj pričuje z dejavno ljubeznijo in vanj vključuje vse svoje člane: „Cerkve se ni treba bati, kakor se ni treba bati Jezusa Kristusa, kot je rad poudarjal papež Janez Pavel II. Kako bi se človek smel bati svojega Odrešenika in tistega, ki to odrešenje oznanja, obljublja in nas vanj vključuje?“

PRO  maj 2010

Nadškof Stres je zatem izrazil potrebo po edinosti tako znotraj Cerkve kot tudi povezanost z narodom in državo. Kot svojo prvo nalogo vidi nadškof skrb za slogo in enotnost: „Kakor je človek zdrav in živ samo, dokler je različnost telesnih funkcij usklajena, dokler enotnost obvladuje različnost, tako je tudi z našimi skupnostmi: z družinsko, z narodom, z državo in seveda tudi s Cerkvijo. Kajti Bog sam je Sveta Trojica, kar pomeni enotnost v različnosti. Enotnost v različnosti je sicer naporna, a je mogoča, če je dovolj ljubezni, nesebične predanosti in medsebojnega spoštovanja.“ Nadškofa so ob koncu slovesnosti pozdravili še predstavniki vernikov ljubljanske nadškofije. V imenu duhovnikov ga je nagovoril župnik v Črnučah Stane Štefanič, podpredsednica KORUS-a s. Mojca Šimenc ga je pozdravila v imenu redovnic in redovnikov, v imenu laikov pa dramski igralec Gregor Čušin: „Biti škof je odgovorna in stresna služba. A prosim Vas, gospod nadškof, pokažite Sloveniji, da je Stres lahko tudi pozitiven!“ „Krst nas je rešil grehov, odprl nam je pot v nebo in pustil v nas Božje seme, ki nas bo privedlo do vstajenja s Kristusom, četudi se bomo morali vedno boriti z zlom,“ je ob umestitvi novega murskosoboškega škofa msgr. dr. Petra Štumpfa 10. januarja 2010 dejal apostolski nuncij msgr. dr. Santos Abril y Castello. Prepričan je, da „boste vsi vi, družine, duhovniki, redovniki in redovnice ter dejavni laiki, s škofovo pomočjo vam, in z vašo pomočjo njemu, znali ljubiti in ohranjati vaše najboljše vrednote, z vso potrebno odprtostjo za vesoljnost Cerkve in za vrednote drugih.“ Novi škof Murske Sobote Peter Štumpf pa je v svojem nagovoru spomnil na tiste, ki jih je gospodarska kriza najbolj prizadela. „Človekovo upanje ne gradi na gospodarskih napovedih, čeprav so pomembne. Upoštevati je treba človekovo ustvarjalnost, nadarjenost in sposobnost vplivanja na okolje. Do gospodarske krize lani ni prišlo samo zaradi pohlepa, prej zaradi zanikanja človeškega življenja, kar vodi do padca natalitete. Težko bomo cenili življenje, če ne cenimo družine, če v imenu napredka zagovarjamo prekinitev nepričakovano spočetega novega življenja, če je cilj le tekmovalnost, uspeh in oblast,“ je povedal novi škof Štumpf.   æ O vsem tem smo poročali v oddaji Naše škofije, ki je na sporedu vsak četrtek ob 17. uri, ponovitev pa v petek ob 1. zjutraj.

13


EVANGELIZIRAMO

NE PREZRITE

April - papežev mesec

Bog se temu svetu ni odpovedal, Bog se temu narodu ni odpovedal, ni ga izpustil iz rok, Bog se tudi ni odpovedal slovenski družini.

IZJAVA

19. aprila smo se spomnili pete obletnice izvolitve papeža Benedikta XVI., ki so ga tri dni po njegovem 78. rojstnem dnevu kardinali na konklavu izvolili za 265. papeža katoliške Cerkve. Pet dni zatem, 24. aprila 2005, pa so papežu podelili še palij in ribiški prstan, kot uradni začetek poslanstva papeža Benedikta XVI. Pet bogatih let zaznamuje papeževanje Benedikta XVI.: 14 mednarodnih potovanj (letos jih je pred njim še pet), 3 okrožnice, sredine kateheze, razglasitev leta apostola Pavla in leta duhovništva ter navdušene množice, ki ga sprejmejo kamorkoli gre. Ne smemo pa pozabiti tudi njegove odločnosti in poguma pri soočanju z zadnjimi škandali spolnih zlorab s strani duhovnikov. Že ob umestitvi je namreč ta veliki učenjak poudaril, da ne želi slediti svoji volji in svojim idejam, ampak le Božji volji. Sodelavci Radia Ognjišče mu želimo še veliko zdravja in blagoslova pri njegovem nenadomestljivem poslanstvu!

Pričujmo za vero „Naloga članov Katoliške cerkve je predvsem ta, da pričujejo za vero. Vendar pa lahko rečemo, da je danes zaznati veliko več zanimanja za vero. Časopisi pišejo o molitvi, Bogu in Cerkvi, sicer pogosto zelo kritično, toda vsaj govori se o tem. Prej o veri v javnosti sploh ni bilo govora, danes pa se o tem veliko razpravlja in ljudje so veliko bolj odprti. To je za nas tudi priložnost za oznanjanje evangelija skandinavskim narodom", je v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve povedal predsednik Skandinavske škofovske konference monsinjor Arborelius. Vse to ste slišali v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve. Prisluhnite ji vsako nedeljo ob 9. uri, ponovitev pa je ob 23.uri.

Iz življenja naših župnij „Moji prvi sodelavci so bili prav ministranti. Nogometna žoga je delala čudeže, z njo smo obiskali skoraj vso Slovenije. Mladi so mi vlivali upanje,

Provincial frančiškanov brat Stane Zore

14

PRO  maj 2010


EVANGELIZIRAMO

Sakralna glasba naj zdržim tukaj, ker mi je bilo na začetku težko. Ti otroci so imeli vizijo. Ko je prvi rekel, jaz bom igral za Milano, sem rekel super, to pa je želja, ki naj se ti izpolni. Visok cilj si je postavil in to mi je bilo všeč. Tudi jaz sem si na samem začetku najbrž zastavil previsok cilj, ker sem po enem letu skoraj prosil za premestitev, danes bi mi bilo prav žal, če bi takrat to storil,“ Janez Turinek, župnik v Artičah in Sromljah, je iskreno spregovoril o svojem delu. Kako živijo župnije v škofijah Koper in Celje, spoznavate v sobotnih večerih ob 21. uri, ponovitev je ob ponedeljkih ob 2. zjutraj.

Kaj pravzaprav je sakralna glasba? Lahko bi odgovorili, da so to vse tiste melodije, ki človeku pomagajo vzpostavljati stik z Bogom. O tem razmišljamo v istoimenskih oddajah ob nedeljah zvečer in po tem vprašujemo mnoge goste iz domovine in tujine. Takole je slikovito odgovarjal organist Naji Hakim; „Gregorijanski koral, ali folklorna glasba in vse vrednote, tudi če so danes pokopane, bodo nekoč vstale. To je moja globoka vera. Kar je lepo, ostane lepo. Mrtvo ali živo.“ Oddaja je na sporedu vsako nedeljo ob 20.30, ponovitev pa v ponedeljek ob 23. uri.

Svet na dlani spoznavamo

Sredine Radijske

misijonske dežele

kateheze

Potujemo v daljne in bližnje dežele. Na sever, jug, vzhod in zahod. V vse dežele sveta, kjer delujejo naši misijonarji in živijo nasmejani ljudje. V prvi oddaji smo gostili duhovnika Klementa s Salamonovih otokov, ki je razliko med njimi in Evropejci takole začutil: „Pri nas so ljudje nasmejani. Ko sem prišel v Evropo, so bili vsi tako resni, zaskrbljeni in zatopljeni v svoje delo. Zelo pogrešam svoje ljudi. Njihove nasmehe.“

„Ali se Božji glas danes bolj poredko sliši?“ je vprašanje na katerega duhovnik Vlado Pečnik odgovarja, da verjetno ne, vendar pa je žal manj tistih, ki ta glas sprejmejo, zapustijo vse in odidejo za Kristusom. „Zato si je potrebno postaviti jasne cilje, ki bi nas pripeljali k rešitvi tega problema,“ je v času misijona v Radijski katehezi razmišljal Pečnik. Sredini večeri so sedaj namenjeni pripravi na Slovenski evharistični kongres in predstavitvi Lojzeta Grozdeta. Prisluhnite

Prisluhnite oddaji vsak 1., 3. in 5. petek v mesecu ob 20.30, ponovitev je na sporedu ob sobotah ob 24. uri.

Radijski katehezi vsako sredo ob 20.30, ponovitev je vsak četrtek ob 24. uri.  æ

PRO  maj 2010

15


EVANGELIZIRAMO

Škofje Piše: Marjana Debevec

P

eti misijon na Radiu Ognjišče so vodili škofje, v času priprave na Slovenski evharistični kongres pa je potekal pod naslovom: To delajte v moj spomin. Od 15. do 21. marca so škofje razmišljali o temah, povezanih z evharistijo in sicer Gospodov dan, spoved, vloga duhovnika in laika ter duhovni poklici. Po besedah glavnega in odgovornega urednika Francija Trstenjaka je bil tokratni misijon izziv tudi za škofe, saj so lahko veselo oznanilo širili kar prek radijskih valov. Ljubljanski nadškof Anton Stres pa je ob sklepni slovesnosti poudaril, da so radijski misijoni dobra zamisel, ker lahko oznanilo pride prav v vsako hišo. V homiliji je posebej poudaril vlogo svete evharistije, ki nas povezuje v občestvo z brati in sestrami, od nas pa pričakuje dejavno ljubezen. Sicer pa smo peti radijski misijon začeli s slovesno sveto mašo v mariborski stolnici. Mariborski nadškof metropolit Franc Kramberger je spregovoril o stanju duha v Evropi, ki se utaplja v uživaštvu in mlačnosti. Pri tem je poudaril, da smo še vedno prepogosto "zakristijski" kristjani, ki se bojimo javno izpovedati našo vero. „Vse to pa kliče po prenovi, pogumu in moči,“ je še dejal nadškof Kramberger in dodal: „Zakaj ne bi v tem vzdušju segli po najmočnejšem sredstvu, ki ga imamo, po največjem zakladu - sveti evharistiji?“ Naj navedemo le nekaj misli iz razmišljanj ostalih škofov, ki so lahko spodbuda tudi za naše življenje. Mariborski nadškof pomočnik Marjan Turnšek je dejal, da se pri nedeljski sveti maši Cerkev gradi, raste. "Evharistija je tako srce cerkvenega občestva, ki prav preko obhajanja evharistije postaja tudi samo "zakrament odrešenja" za svet."

škof Jožef Smej

molitev v radijski kapeli

škof Peter Štumpf

škof Anton Jamnik

nadškof Marjan Turnšek 16

PRO  maj 2010


EVANGELIZIRAMO

pred radijskim mikrofonom škof Andrej Glavan

škof Jurij Bizjak

škof Metod Pirih

nadškof Anton Stres

Upokojeni mariborski škof Jožef Smej je poudaril, da se vsi premalo zavedamo pomena in veličine mašne daritve ter priprave na nedeljsko sveto mašo. Po besedah ljubljanskega pomožnega škofa Antona Jamnika je bistvo vsega našega življenja odnos z Bogom. Iz jutranjega srečanja z Njim pri sveti maši, lahko črpamo moč za vse, kar delamo prek dneva. Murskosoboški škof Peter Štumpf je poudaril, da je evharistija temeljnega pomena za obstoj katoliške Cerkve in krščanske družine. Koprski pomožni škof Jurij Bizjak pa je dejal: "Božja beseda je kakor čreda! Človeku daje hrano, pijačo, obleko in streho. Je hrana za našega notranjega človeka, odžeja nas in hrepenimo po njej, kot jelen po studencu." Novomeški škof Andrej Glavan je poudaril, da sta Evharistija in duhovništv tesno povezana, opozoril pa je tudi na rane, ki jih s svojimi dejanji Cerkvi povzročijo nekateri duhovniki. "Jezus ni zaman svaril in celo grozil z mlinskim kamnom okoli vratu, če kdo pohujša nedolžno bitje in zlorabi njegovo zaupanje. Zato lahko rečemo, da za te pojave ni izgovora«, je še dejal škof Glavan. Koprski škof Metod Pirih je dejal, da duhovno življenje ni le izpolnjevanje zapovedi in zakramentalno življenje, marveč naš osebni odnos do živega in neizmerno dobrega Boga in Očeta. Zakrament svete spovedi pa je postavljen, da bi božje življenje, ki smo ga izgubili, pridobili nazaj. Letošnji radijski misijon je spremljalo tudi celodnevno češčenje. Zanj smo se poleg nadškofij Maribor in Ljubljana ter škofij Celje, Novo mesto in Murska Sobota odločili tudi sodelavci Radia Ognjišče. Kot je že v navadi, smo pripravili tudi spovedni dan. æ Več: radio.ognjisce.si

nadškof Franc Kramberger PRO  maj 2010

17


Romanje v Lurd Obiskati Lurd je velika želja marsikaterega kristjana, posebej če njegovo življenjsko pot zaznamujejo preizkušnje in bolečine. Posebnost med različnimi načini romanja je kratek, enodnevni obisk milostnega kraja,   ki deluje kot nekakšna duhovna injekcija v morda siv, monoton človekov vsakdan. Številni pa si ne morejo privoščiti niti enodnevnega obiska Lurda in prav misel na te, najpogosteje ostarele in bolne, je odločila, da duh Lurda prenesemo v domove naših poslušalcev. Javljanja in prenos svete maše z milostnega kraja so bila radijsko darilo ob 18. svetovnem dnevu bolnikov.

Piše: Izidor Šček

L

etošnji 11. februar tudi vremensko ni bil povsem običajen. Večer pred odhodom sneženje, mraz, neprevozne ceste... Nič kaj romarsko vzdušje vse do prihoda na Brnik. Potem pa z letalom nad oblake, soncu v naročje in obrazi so začeli žareti. Besede mariborskega nadškofa kot uvod v romanje, kramljanje s sopotniki, pogled na oblake daleč v globini, srečneži so si lahko celo ogledali pilotsko kabino in že smo začutili, da se letalo spušča. Brezhiben pristanek in vožnja proti Lurdu – prispeli smo! Romarski del se je tu zame skorajda zaključil. Začela se je tekma s časom, saj se je ura neposrednega prenosa svete maše hitro bližala. Sploh je bil ta radijski prenos poseben izziv. Zaradi letalskega prevoza in bojazni, da bi se oprema izgubila, je moralo vse potrebno v en sam nahrbtnik, ki je potoval z menoj kot osebna prtljaga, po drugi strani pa je bilo treba vzeti kar nekaj stvari, ki so služile kot rezerva, če bi šlo kaj narobe. In začuda, od računalnika do zadnjega kabla, vse je delovalo... Po uspešnem prenosu se je od srca odvalil velik kamen, a dneva še ni bilo konec. Fotoaparat, kamera PRO  maj 2010

2

1

in računalnik se tistega dne niso imeli priložnosti ohladiti, čeprav se je vreme na vso moč trudilo. Za krajši čas smo bili priča pravemu snežnemu metežu, kar za tiste kraje ni ravno običajno. Vtise in vzdušje je Franci Trstenjak čez ves dan pridno sporočal v domovino, na internetu pa si lahko še vedno ogledate fotografije in video posnetke tistega prijetnega belega dne v Lurdu. æ

3

4

1  Lurd  2  Verniki v Lurdu, Lurška bazilika 3  Franci Trstenjak v javljanju iz Lurda  4  Romanje v Lurd z nadškofom   Francem Krambergerjem

19


Kolikokrat se ti zgodi, da si na poti in nujno potrebuješ telefonsko številko, č pa si je nimaš kam zapisati? Iščeš svinčnik, ne najdeš papirja. Imaš papir, pa ne najdeš svinčnika? Besno iščeš po torbici ali žepih za tisti majhen košček papirja? In ko ga že najdeš … ugotoviš, da svinčnik več ne dela? Sliši se smešno, ampak prav v tistem trenutku se ne bi ravno smejali, kajne? Zato smo tu mi … 1188 pomočniki, ki imamo popolno rešitev za takšno situacijo. 1

3

in te povezali z osebo, ki jo želiš poklicati

Pokliči nas na 1188

2 Posredovali ti bomo številko

Vse v enem klicu! Brez zapisovanja telefonske številke! Pomisli zdaj, kako bo tvoje življenje lažje z nami!

Najdi, informacijske storitve, d. o. o., Cigaletova ulica 15, 1000 Ljubljana


INFORMIRAMO

Novi celjski škof Stanko Lipovšek o svojem novem poslanstvu Nevernega človeka je najprej treba pripeljati k veri Celjska škofija je dobila novega ordinarija. Papež Benedikt XVI. je sredi marca na to mesto imenoval dr. Stanislava Lipovška. Po 30-ih letih se je iz Maribora, kjer je bil stolni župnik, preselil v knežje mesto. Škofovsko posvečenje je prejel 24. aprila.

«

Ob imenovanju za škofa v Celju ste dejali, da

Kako ste kot duhovnik sprejeli odločitev o

je vaša prva misel zahvala - zahvala Bogu, ki

odhodu iz Maribora?

vas je poklical najprej v duhovniško in zdaj

To ni preprosto. Vendar sem že takrat, ko sem se

še v škofovsko službo. Kakšni so bili vaši

odločil za ta poklic, vključil tudi pripravljenost,

prvi občutki, ko ste izvedeli za svoje novo

da grem, kamor me kliče Gospod. Tudi če ne bo

poslanstvo?

lahko. Več kot 30 let mojega duhovniškega de-

Bil sem zelo presenečen. To je namreč velika

lovanja in življenja v Mariboru, jasno, pusti svoje

odgovornost, obenem pa vabilo, nagovor in Božji

sledi. Človek se naveže, a treba je malo stisniti

dar. Po posvetu z Bogom in nekaterimi prijatelji

zobe in oditi.

sem ga bil pripravljen sprejeti. Kaj pričakujete od vernikov in duhovnikov, ki so Torej je bilo nekaj pomislekov?

vam zdaj zaupani?

Seveda. Človek se čuti nevrednega. Potem so

Najboljše. V nekem smislu se namreč vračam

tu še leta, ki lepo napredujejo, in tudi zdravje je

v domači kraj. Tu sem zrasel in začel svojo

temu primerno. To sem povedal na odgovornem

duhovniško pot. Ko hodim po ulicah v Celju me,

mestu. Rekli so, naj izvršujem svojo službo, kot

verniki pozdravljajo in sprašujejo, kako jih ne poz-

se spodobi, in bo že Bog poskrbel za vse, samo

nam, saj sem jih, na primer, učil verouk. (smeh)

zaupam naj.

Neka izhodišča torej so, zdaj bo treba te vezi še poglobiti. Upam, da se bom hitro našel sredi vseh novih sodelavcev, vernikov in duhovnikov.

PRO  maj 2010

21


INFORMIRAMO

Božje osebe ali kot tri Božje kreposti, ki so vera, upanje in ljubezen. Vidimo tudi rožo velikonočnico, ki je značilna za celjsko področje. Temu se prilega lipov list, ki po eni strani predstavlja mojo rodbino, moj priimek je namreč Lipovšek, še bolj pa kaže na povezanost s slovenstvom, slovanstvom ter slovanskim duhovnim izročilom in kulturo. Še eno znamenje, ki sem ga dodal, moram omeniti. To je heraldično obdelan križ iz 5. stoletja, ki so ga našli nad Pečovnikom pri Celju, kamor so se po izročilu najverjetneje zatekli kristjani in tam ohranili svoje liturgične predmete. Zakaj je na grbu? Predstavlja pravir Študirali ste liturgiko in jo pozneje

krščanstva na celjskih tleh, pomeni

tudi predavali bogoslovcem. Kakšno

torej, da je krščanstvo tu prisotno že dalj

bogoslužje najlažje nagovori nevernega

časa, zato naj tudi danes rojeva dobre

človeka?

sadove. Za škofovsko geslo pa sem si

Nevernega človeka je najprej treba

izbral besede “V ljubezni in resnici”.

pripeljati k veri, drugače mu bogoslužje

Ko sem razmišljal o geslu, je bila pred

nič ne pomeni. Oznaniti mu je treba

mano tretja okrožnica papeža Benedikta

evangelij in ga pripeljati k odločitvi.

XVI., v kateri med drugim išče razloge in

Bogoslužje ga lahko pritegne s svojo zu-

rešitve za moralno, socialno, ekonom-

nanjo podobo, načinom obhajanja ter po

sko in versko krizo, v kateri se je znašlo

svoji glasbeni in umetniški kakovosti ...

človeštvo. Rešitev je Jezus Kristus v

Vendar še enkrat poudarjam: potrebna

resnici in ljubezni, ki se razodevata v

je notranja odločitev, notranja poveza-

njegovem evangeliju.

nost z Jezusom Kristusom, ki je vera.

foto: s. Aleša, RKC

Velika naloga je, da so naša bogoslužna

Prostega časa ste imeli že v prejšnji

srečanja res zvesta izročilu Cerkve, po

službi bolj malo, zdaj ga bo verjetno

drugi strani pa prilagojena čutenju in

še manj. Pa vendar, če bi ga imeli na

mišljenju sodobnega človeka oziroma

pretek, katero leposlovno knjigo bi vzeli

času, v katerem živimo.

v roke? Časa je res bolj malo, zato berem pred-

Kdaj ste začeli razmišljati o škofovskem

vsem strokovno literaturo, tako domačih

grbu in geslu, kaj vas je pri tem vodilo?

kot tudi tujih avtorjev. Zelo rad sem vzel

To so nekako vzporedne naloge, mar

v roke dela Ivana Cankarja, cenim pa tudi

ne? (smeh) Jasno je bilo, da bom osebni

številne slovenske pesnike.

grb povezal s škofijskim. Na njem so tri zvezde, ki predstavljajo celjsko zgodo-

Ima novi celjski škof še kakšne druge

vino, lahko pa jih razumemo tudi kot tri

hobije? Z veseljem grem na daljši sprehod. To mi svetujejo tudi zdravniki, a moral se bom

Novinar Tone Gorjup v rubriki Naš komentar 22

IZJAVA

„Pedofilija je madež na Cerkvi, na papežu, škofih, duhovnikih in vernikih; je madež na celotnem človeštvu. Ker je to zločin, mora vsak storilec odgovarjati tako pred civilnim kot cerkvenim sodiščem.“

nekoliko poboljšati, saj služba, ki sem jo prevzel, zahteva tudi dobro fizično pripravljenost.  æ Pogovarjala se je:   Helena Škrlec

« PRO  maj 2010


INFORMIRAMO

Kako živeti medijsko svobodo?

N

Ljubljanski bulmastifi in njihov do smrti raztrgani gospodar so poskrbeli za rdečico sramu, ki zdaj obliva bodisi vpletene bodisi vsakega, ki da na čast in mu ni vseeno, kaj se godi v soseščini.

IZJAVA

Duhovnik Branko Cestnik v rubriki Komentar tedna

IZJAVA

Piše: Zlata Krašovec

eka šala pripoveduje, kako sta slavna vojskovodja Napoleon in Žukov primerjala svoje vojaške podvige. Napoleon je svojemu ruskemu kolegu večkrat potarnal: “Ko bi v mojem času imeli takšno oborožitev kot v tvojem, bi ne doživel poraza pri Waterlooju!” Še bolj navdušen je bil nad medijsko svobodo, ki je takrat vladala v Sovjetski zvezi. “Ko bi imel takšne medije, bi pri Waterlooju morda doživel poraz, a Francozi tega še danes ne bi vedeli!” Stopnja demokratičnosti družbe je neločljivo povezana s stopnjo medijske svobode, to je svobode obveščanja in izražanja mnenj, ki ljudem šele omogoča odgovorno odločanje. V totalitarnih sistemih medijske svobode ni ali pa je močno omejena s cenzuro ter različnimi pritiski na novinarje in z njihovim preganjanjem. Zgolj navidezno demokratični, v resnici pa totalitarni sistemi, dopuščajo tudi alternativne medije, a le dokler imajo omejen doseg, majhno število bralcev in s tem tudi neznaten vpliv. Tako je, na primer, enopartijski sistem v Sloveniji dopuščal izhajanje revij, kot so Revija 57, Perspektive in Nova revija, v nakladi 1.000 do 1.500 izvodov, ob tem pa menil, da bo njihov vpliv minimalen. Račun se ni izšel. Dokaz: 57. številka Nove revije, ki je izšla januarja 1987, je priobčila “Prispevke za slovenski nacionalni program”, ki so nekaj let pozneje v marsičem doživeli potrditev. Kako je z medijsko svobodo v samostojni Sloveniji? Z zakonodajnega in formalnopravnega vidika je načeloma zagotovljena. A do resnične medijske uravnoteženosti je še dolga pot. Neformalni pritiski politike in kapitala so še vedno močni. Kot primer naj navedem samo, kako sta “oranžna politika” in “zlatorogov capital” uničila tednik Mag, ki je bil očitno preveč moteč za pretežno enoumno slovensko medijsko sceno. Novinarska ekipa nekdanjega Maga pa je resno vzela medijsko svobodo in ustanovila nov tednik Reporter, ki se po zaslugi zvestih bralcev že dve leti uspešno drži na trgu. Očitno je, da imamo medijske svobode toliko, kolikor si je znamo vzeti. Tako novinarji kot tudi bralci oziroma poslušalci in gledalci. Sicer pa prijatelji Radia Ognjišče to sami najbolje veste. Brez vaše zvestobe bi tudi naš radio tenko piskal ali počasi celo nehal piskati. æ

„Vemo, da je olimpijada vsaka štiri leta in priložnost se spet vrne čez štiri leta, ko verjetno ne bom več na smučeh. Pomembno je izkoristiti priložnost, ko se ti ponudi. To smo naredili in smo zelo veseli.“ Olimpijska podprvakinja v superveleslalomu in veleslalomu Tina Maze v Pogovoru za Radio Ognjišče

PRO  maj 2010

23


INFORMIRAMO

20. obletnica DEMOS-a

A

prila je minilo dvajset let, odkar smo Slovenci in Slovenke prvič po drugi svetovni vojni prostovoljno odšli na volišča in oddali glas svojemu kandidatu. Sledila je zmaga koalicije DEMOS, v kateri so bile združene politične stranke s programom, da uresničijo stoletni sen - da ustanovijo samostojno Piše: Franci feltrin državo vseh Slovencev. Kot delegat takratnega sklica v Zboru občin in aktiven član DEMOS-a sem bil vesel povabila sedanjega predsednika Državnega zbora dr. Pavla Gantarja na slavnostno sejo, ki je potekala v Državnem zboru. Ob prehodu v avlo Državnega zbora so nas pričakala prijazna dekleta ter vsakemu pripela, če se izrazim športno, bronasto medaljo (broško) v obliki številke dvajset. V preddverju male dvorane je bilo snidenje s številnimi kolegi zelo prijetno. Nato so nas povabili v dvorano Državnega sveta. V duhu svečanega trenutka smo pričakovali predsednika Državnega zbora, a je za govornico stopil starosta slovenske politike, takratni in sedanji poslanec ter podpredsednik Državnega zbora, Miran Potrč, ki je nam z nekaj laskavimi stavki povedal, da bomo slavnostno sejo spremljali preko velikega platna. Tak je pač protokol, je zaključil in odhitel

24

na svečano sejo. V mali dvorani je nastala tema. Na platnu se je pokazala napol prazna velika dvorana Državnega zbora, z ožarjenimi obrazi »slavljencev« ter gostov, ki so imeli to čast, da so to slavnostno sejo smeli spremljati neposredno. Mi, ki smo se še pred trenutki počutili slavljenci, smo bili osupli in razočarani. Spraševali smo se, kdo brije norce iz nas in ali je res ali le sanjamo. S tem je sedanja politična elita pokazala, da je bil naš prispevek za demokracijo le tlakovanje poti njim, ki jo danes zajemajo z veliko žlico, in to kljub temu, da takrat vanjo niso verjeli. V samostojno Slovenijo namreč. Ko sem na priloženem programu prebral slavnostni govor takratnega predsednika Skupščine dr. Franceta Bučarja, sem se znova prepričal, da takratni komunistični spreobrnjenci še vedno ne morejo pozabiti na delitev naroda na verujoče in neverujoče. In da sedanja vlada, pod vodstvom naslednikov komunistične partije, znova ceni le lastne zasluge. Za vse negativne pojave v sedanji družbi pa sta po njihovem prepričanju kriva Janez Janša in Cerkev, torej verniki. A tistim, ki smo bili del osamosvojitve, spomina ne morejo vzeti. Bili smo vizionarji in protagonisti in še danes smo ponosi na opravljeno delo. Upam le, da bodo tudi naši vnuki in pravnuki - a to ni več odvisno od nas, ki smo sedeli v mali dvorani. æ

PRO  maj 2010


INFORMIRAMO

Zbor za vrednote odgovor na krizo vrednot

«

Vrednote dajejo vsebino življenju posameznika, prav tako oblikujejo družbo. Mnogi so prepričani, da brez spoštovanja temeljnih vrednot, kot so enakost ljudi, svoboda in razumnost, solidarnost s šibkimi in spoštovanje kulturne identitete različnih narodov, ni prihodnosti.   Laži, prikrivanja, podkupovanja in spolni delikti so bili zadnje   mesece v ospredju naših medijev. Nova Slovenija je v odgovor na krizo vrednot, kot ji pravi, predlagala Zbor za vrednote. O njem nam je več povedala Ljudmila Novak, predsednica Nove Slovenije. Kakšen je bil prvotni namen zbora?

Kje vse pripravljate zbore? Ali pobuda

mu govorimo in se ga zavedamo, več je

Spraševali smo se, kaj lahko Nova

prihaja samo iz vaše strani ali vas tudi

možnosti, da ga rešimo.

Slovenija naredi v času, ko pri ljudeh

kam povabijo?

čutimo neko stisko, nezaupanje ...

Prvi zbor smo pripravili v Ljubljani. Obisk

Se vam zdi, da so se na vašo pobudo

Prišel je predlog o oblikovanju Zbora

nas je navdušil, bilo je tudi nekaj medi-

pozitivno odzvali tudi ljudje, ki morda

za vrednote, kjer bi govorili o različnih

jske pozornosti. Sledil je zbor v Vipavi

razmišljajo drugače, so drugačnih

težavah in jih skušali reševati. Ker v naši

in nekaterih večjih mestih, pišejo pa mi

političnih usmeritev, morda celo nev-

stranki ves čas poudarjamo, da je treba

tudi ljudje iz manjših krajev, ki želijo, da

erni?

tudi v politiki zagovarjati vrednote, smo

zbor pripravimo pri njih, zato se že dogo-

V začetku je bilo nekaj nezaupanja, a ko

se odločili za ta korak. K temu želimo

varjamo z nekaterimi posamezniki.

so se stvari začele odvijati, v javnosti ni

pritegniti predstavnike ostalih strank in

bilo zaslediti večjih kritik ali nasproto-

tudi nestrankarske pomembne osebnos-

Kako bo Zbor za vrednote pomagal

vanj. Na zbore povabimo različne ljudi,

ti, ki lahko na to temo nekaj povedo.

slovenski družbi?

ki jim vrednote nekaj pomenijo, ne glede

Bistveno je, da se sprašujemo, kako

na to, ali so verni ali ne. Moram reči, da

pomembne so vrednote za naše skupno

je bilo pozitivnih odzivov kar precej.  æ

življenje in kakšno Slovenijo si pravzaprav želimo. Opazila sem, da se o tem

Pogovarjala se je: Marjana Debevec

vse več govori. Bolj ko o nekem proble-

Prof. dr. Stane Granda v oddaji   Spoznanje več, predsodek manj

Pred več kot 100 leti je Slovenija imela dva časnika, dva dnevnika: enega levega in enega desnega. Torej klerikalnega in liberalnega. Danes po 120-ih letih imamo pet splošno informativnih dnevnikov in od teh petih dnevnikov so vsi levi. Novinar Tino Mamić v oddaji Pogovor o

PRO  maj 2010

25

IZJAVI

Predsednik države je z odlikovanjem Ertla ponižal slovensko samostojnost, ponižal je demokracijo, rehabilitiral je pobijanje slovenskih katoličanov, pobijanje duhovnikov, dušenje demokracije.

«


INFORMIRAMO

NE PREZRITE Osrednja informativna oddaja in Mozaik dneva Najbolj sveže novice prinašamo v domove poslušalcev Radia Ognjišče prek poročil in dveh informativnih oddaj. Osrednja je na sporedu vsak dan ob 15. uri, v njej pa skušamo zaobjeti vse, kar je v zadnjih 24-ih urah odmevalo doma in po svetu. Večerno informativno oddajo Mozaik dneva pripravljamo vsak delovni dan, čas med 21.30 in 22.00 pa je namenjen pregledu najpomembnejših dnevnih dogodkov in napovedim za prihodnji dan. V obeh oddajah imajo posebno mesto novice iz življenja Cerkve.

„Narod, ki ne prizna zgodovinskih dejstev takšnih, kot so, ki se ne zna spraviti s preteklostjo, ne more s polnimi pljuči zadihati niti v prihodnosti niti v sedanjosti.“ Poslanka Evr Irgl v Pogovoru o

IZJAVA

Pogovor o … V enourni oddaji Pogovor o, ki je na sporedu vsako sredo ob 17. uri, se odzivamo na različne aktualne teme s področij tako politike in družbenega življenja kot tudi kulture in kmetijstva. Z različnimi sogovorniki in voditelji teme problematiziramo in osvetlimo z več zornih kotov. Oddaja je informativna, znanstveno strokovna in raziskovalna ter je med bolj poslušanimi na našem radiu, saj običajno prinaša odgovore na redko postavljena vprašanja.

Slovencem po svetu in domovini Nedeljski popoldnevi prinašajo utrip Slovencev z vsega sveta. Izseljencem namenjamo prvi del, to je pregled dogodkov v domovini, nato prisluhnemo njihovim poročilom. Redno se oglašajo dopisniki iz Clevelanda, Buenos Airesa, Melbourna in različnih evropskih držav, tudi iz zamejstva. Izpostavljamo življenje v slovenskih župnijah, saj je slovenski duhovnik na tujem pomemben ohranjevalec vere in slovenstva.

Komentarji in klepetalnica Velikokrat slišimo očitek, da se katoličani premalo zavedamo moči govorjene besede v elektronskih medijih in premalo širimo svoj pogled na svet, v katerem živimo. Zato na Radiu Ognjišče vsak delovni dan minute pred 15. uro namenjamo različnim komentarjem. Ob ponedeljkih se Lidija Čop loteva gospodarskih tem, ob torkih je na sporedu Naš komentar. Če bi bili tiskani medij, bi mu rekli kolumna, saj svoja razmišljanja iz tedna v teden s poslušalci delimo radijski sodelavci. Ob sredah petnajst minut pred osrednjo informativno oddajo rubrika Sredin pogled v svet prinaša aktualni komentar o svetovnem dogajanju. Četrtek je v znamenju komentarja iz katoliškega tednika Družina, petek pa zaznamuje Komentar tedna, kjer svoje videnje slovenske družbe in njenih problemov podajajo dr. Janez Juhant, p. dr. Tadej Strehovec, Jožica Ličen, dr. Janez Gril, Stane Baluh, p. mag. Branko Cestnik, Aleš Primc, dr. Ivan Štuhec, Angelca Žerovnik, dr. Robert Petkovšek in Ivan Kukar. Mnenje lahko z nami delite tudi poslušalci. Ob torkih, sredah in petkih med 9.40 in 9.50 namreč odpremo telefonsko številko za radijsko klepetalnico, v kateri poudarimo aktualno temo.

26

PRO  maj 2010


INFORMIRAMO

Evropska unija v živo Vsak drugi in četrti torek v mesecu je čas od 18.15 do 18.45 rezerviran za oddajo Evropska unija v živo. V njej predstavljamo aktualno dogajanje v povezavi. Namen je s pomočjo različnih sogovornikov poslušalce seznaniti, kaj vse pripravljajo in sprejemajo evropske ustanove, posebej se dotaknemo tem, ki neposredno vplivajo na delo in življenje Evropejcev. Oddajo pripravljamo s pomočjo gradiv, ki nam jih posredujejo službe Evropskega parlamenta in Evropske komisije ter drugih evropskih ustanov.

Petkov popoldanski program zaključuje oddaja Spoznanje več, predsodek manj, v kateri se na 14 dni kot sogovornika izmenjujeta profesorja dr. Drago Ocvirk in dr. Stane Granda. Na sebi lasten način komentirata dogodke v družbi in Cerkvi, doma in po svetu. S pogovori želimo podirati predsodke, ki si jih ljudje ustvarimo zaradi premalo znanja, površnih informacij, polresnic ali celo laži, ki jih uspejo nekateri širiti med nami. Mnenja sogovornikov gotovo ne predstavljamo kot absolutno resnico, ampak ponujamo pogled še z druge strani, ker si nekateri še vedno želijo vzpostaviti enoumje.

Karitas Prihodnje pastoralno leto bo namenjeno karitativnosti. Da je solidarnost z ljudmi v stiski še posebej cenjena vrednota, se zavedamo tudi pri pripravi oddaje Karitas. Pogovorom s sodelavci Slovenske Karitas, škofijskih in župnijskih Karitas, lahko prisluhnete vsak prvi torek v mesecu ob 18. uri in 15 minut. Z žarki dobrote želimo posijati tudi v vaše srce, saj vas obveščamo o aktualnih akcijah zbiranja sredstev za družine in posameznike v stiski, karitativnemu delu po škofijah in župnijah ter pomoči Karitas onkraj naših meja. Letošnje oddaje imajo pridih Evropskega leta boja proti revščini in socialni izključenosti, mineva pa tudi 20. obletnica obstoja Slovenske Karitas.

IZJAVA

Spoznanje več, predsodek manj

„Na vsakomur od nas je, da se odloči, ali bo v sebi zbral toliko srčnosti, da bo vstal in šel odločno, pokončno, pogumno in ponosno po najlepši olimpijski progi, ki se ji reče življenje.“ Ivan Kukar, član komisije Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci,   za Komentar tedna

Šport Oddaji Šport na Radiu Ognjišče lahko prisluhnete vsak torek. Z rezultati, odmevi, napovedmi, izjavami in pogovori polni uro med 17. in 18. Pripravljata jo Slavko Obrč in Dragan Egelič. Oddaja prinaša tudi nagradne igre, pogled v športno zakulisje, opravljivega Športka Vseveda in Športne drobtinice, v njih pa pregled odmevnih uvrstitev naših športnikov na tujem. Veseli smo sodelovanja z Nikom Miheličem, ki iz tedna v teden rad pokomentira dirke Formule 1 in uvrstitve motociklistov. Najbolj napeto pa je ob spremljanju tekem v živo. Brez Planice, Kranjske gore, Rogle in Pohorja tudi na naših valovih ne gre. Tedenski oddaji dodajamo javljanja v informativne oddaje, pogovore med rednim programom in petkov Športni napovednik. Športa na Ognjišču ne zmanjka!

PRO  maj 2010

27


Grozde in Gnidovec na poti k svetništvu

P

apež Janez Pavel II. je med svojim prvim obiskom v Mariboru 19. maja 1996 spregovoril o svetosti, ki spreminja svet. Pri tem je posebno pozornost namenil tistim Kristusovim učencem iz našega naroda, pri katerih so ljudje ob srečanju z njimi začutili božjo bližino. Ti nam kažejo pot, po kateri je treba hoditi, da bi napredovali v pravi smeri. Glede na to, da je takrat že priznal junaške kreposti škofu Slomšku in s tem odprl pot njegove skorajšnje beatifikacije, je med takšnimi zgledi omenil Lojzeta Grozdeta in Janeza Gnidovca. Približno štirinajst let pozneje, 27. marca 2010, je naslednik poljskega papeža, Benedikt XVI., odobril priznanje mučeništva božjemu služabniku Lojzetu Grozdetu in herojske kreposti božjemu služabniku Janezu Frančišku Gnidovcu. To pomeni, da sta se oltarju približala še dva božja služabnika iz našega naroda: prvi kot mučenec, drugi kot spoznavalec. Ker sta postopka za beatifikacijo različna, je tudi pot do razglasitve za blaženega različna. Mučenec Lojze Grozde bo za blaženega razglašen predvidoma 13. junija letos na evharističnem kongresu v Celju. Za škofa Gnidovca pa morajo pristojni odobriti čudež na njegovo priprošnjo in izpeljati vse postopke v zvezi s tem. Ko bo papež slovesno razglasil da se je zgodil čudež na Gnidovčevo priprošnjo, bo postopek sklenjen. Pri škofu Slomšku sta od priznanja herojskih kreposti do priznanja čudeža pretekli dobri dve leti. Lojze Grozde se je rodil 27. maja 1923 v Zgornjih Vodalah v župniji Tržišče pri Mokronogu. Po osnovni šoli je odšel v Ljubljano, kjer je obiskoval klasično gimnazijo, stanoval pa je v Marianišču. Kot član Katoliške akcije in Marijine družbe si je prizadeval za krščanske ideale. Bil je odličen učenec, uveljavil pa se je tudi kot pesnik. Ob začetku vojne se je izrecno odpovedal orožju. Za novo leto 1943 se je odpravil

Piše: Tone Gorjup

k svojcem na počitnice. Najprej je obiskal prijatelje in sošolce v Strugah in v Ambrusu. Zatem je odšel v Stično, kjer je bil 1. januarja pri maši in obhajilu. Popoldne se je iz Ivančne Gorice z vlakom odpeljal do Trebnjega, tam prisedel na voz in se z nekaterimi drugimi odpeljal proti Mokronogu. Partizani so v bližini Mirne Lojzeta prijeli in še isto noč ubili. Zadnje dni februarja so otroci našli njegovo truplo. Lojzeta Grozdeta so pokopali 25. februarja 1943 na pokopališču v Šentrupertu. Že leta 1944 je Anton Strle izdal knjigo o njem Lojze Grozde - Mladec Kristusa Kralja. Janez Frančišek Gnidovec se je rodil 9. septembra 1873 v Vélikem Lípovcu v župniji Ájdovec. Po nekaj letih duhovniške službe je odšel na Dunaj, kjer je študiral klasične jezike. Po vrnitvi v domovino in praksi na kranjski gimnaziji je leta 1905 postal prvi ravnatelj Škofijske gimnazije v Šentvidu. Kmalu po prvi svetovni vojni se je pridružil lazaristom v Grobljah. 29. oktobra 1924 je bil imenovan za skopskega škofa. Bil je velik karitativni in ekumenski delavec, še zlasti potem, ko je odšel v Skopje in tam vodil Cerkev v Makedoniji, na Kosovu, Metohiji in Sandžaku. Škof Gnidovec se je zaradi hude bolezni nekaj tednov pred smrtjo vrnil v Ljubljano, kjer je 3. februarja 1939 umrl. Zagrebški škof Stepinac je ob njegovi smrti dejal: „Gnidovec se mi zdi tako velik, da mu ne sežem niti do gležnjev!“ Mati Terezija iz Kalkute, ki jo je pred odhodom k sestram na Irsko blagoslovil, pa je o njem dejala: „On je bil ‘svetnik’. Vsi smo ga imenovali tako.“ æ

2 1  Škof Janez Frančišek Gnidovec 2  Lojze Grozde 1

28

PRO  maj 2010


UTRINKI S TERENA

MARIJAFEST

DAN SLOMŠKOVE USTANOVE V GIMNAZIJI ŽELIMLJE Svoj gimnazijski čas smo na svoj način podoživljali Blaž, Izidor in Mateja, ki smo se 16. marca 2010 za en dan preselili v gimnazijo Želimlje. In enotni smo bili v misli: „Pa kje so bile takrat takšne gimnazije, ko smo mi gulili klopi.“ Pisano paleto dejavnosti in duhovnost, ki oblikujejo mladega človeka in ga ne pustijo samega med kopico podatkov in skladovnico znanja, smo predstavljali našim poslušalkam in poslušalcem. Ves dan smo zbirali sredstva za Slomškovo ustanovo, ki pomaga dijakom in študentom iz socialno šibkejših družin. Zvečer smo druženje sklenili s koncertom, ki so ga pripravile vse tri katoliške gimnazije (Želimlje, Vipava in Šentvid).

V baziliki Marije Zavetnice na Ptujski Gori je   8. maja 2010 potekal 6. Marijafest, mednarodni festival pesmi v čast Mariji. Nastopilo je deset izvajalcev duhovno-ritmične glasbe iz Slovenije in Hrvaške. Najlepša pesem je postala K Mariji na Goro v izvedbi skupine Dominik. S tem festivalom so bratje minoriti že obhajali 600-letnico cerkve na Ptujski Gori, ki jo je apostolski nuncij 16. maja 2010 razglasil za baziliko. Da so festival dobro slišali obiskovalci v baziliki - teh je bilo približno 600 - in poslušalci pred radijskimi sprejemniki, so poskrbeli tehniki Tadej Sadar, Matej Kržišnik in Andrej   Novljan. Več na radio.ognjisce.si 

Matjaž Merljak

Mateja Feltrin Novljan

PRO  maj 2010

29


veË na www.mholidays.si | brezplaËna telefonska πtevilka 080 2 080

Rabac - hotel marina** TERMIN: 29.5.–19.6.

Lega: približno 50 m oddaljen od prodnato-kamnite plaže z betoniranimi površinami za sončenje, približno 800 m od središča mesta Rabac. Sobe: dvoposteljne; telefon, sat tv, kopalnica, nekatere na morsko stran. Dodatno ležišče ali otroška posteljica po predhodni potrditvi sta možna le v sobah na morsko stran. Hotelska ponudba: restavracija, aperitiv bar, koktejl bar s teraso, tv salon, internetni kotiček (doplačilo), zunanji bazen z morsko vodo, parkirišče. Športna ponudba: v bližini teniško središče Prohaska, igrišče za mini golf in odbojko na mivki, možnost najema koles, urejene steze za sprehajanje, tek in kolesarstvo, možnost vodnih športov na plaži. Storitev: samopostrežna zajtrk in večerja. Domače živali: niso dovoljene. polpenzion +TT na osebo v € sobe 1/2 1/2 MS minimalno bivanje prihodi

5 dni ÆE OD

Oglas M Holidays 29.5.-19.6.

29.5.-12.6. 5 dni REDNA CENA AKCIJA 5=4 145 116 160 128 5 noči vsak dan

116 �

7 dni REDNA CENA AKCIJA 7=6 203 174 224 192 7 noči vsak dan

na osebo!

POPUSTI: otrok do 2 let brez hrane in ležišča BREZPLAČNO, otrok 2-7 let na dodatnem ležišču z dvema odraslima BREZPLAČNO, otrok 7-14 let na dodatnem ležišču z dvema odraslima 50%, otrok 2-14 let na osnovnem ležišču z odraslo osebo 30%, odrasli na dodatnem ležišču 20%. MOŽNA DOPLAČILA (ob prijavi): enoposteljna soba po predhodni potrditvi 7 €/dan, otroška posteljica po predhodni potrditvi 3,20 €/dan.

ZdraviliπËe Radenci Hotel RADIN**** in Hotel IZVIR***

TERMIN: 14.6.-30.7.

PAKET VKLJUČUJE: polpenzion v izbranem tipu sobe, neomejeno kopanje v termalnem kompleksu Zdravilišča Radenci, celodnevno kopanje na dan odhoda, enkrat dnevno vstop v svet savn, jutranjo gimnastiko in vodno aerobiko, pitje radenske slatine iz vrelca v pitnem salonu, uporabo kopalnega plašča, animacijski program. polpenzion na osebo na dan v € objekt

sobe

Hotel RADIN**** Hotel IZVIR*** minimalno bivanje prihodi

economy soba 1/2+1 B 1/2

14.6.-30.7. CENA OB NAKUPU S REDNA CENA KARTICO MERCATOR PIKA 47 39,95 52 44,20 49 41,65 2 noči vsak dan

OBVEZNO DOPLAČILO (v kraju samem): turistična pristojbina – odrasla oseba 1,01 €/dan, turistična pristojbina – otrok 7-18 let 0,51 €/dan. Otrok do 7 let je oproščen plačila turistične pristojbine. POPUSTI*: prvi otrok do 12 let brez ležišča z dvema odraslima BREZPLAČNO, drugi otrok do 6 let brez ležišča z dvema odraslima BREZPLAČNO. MOŽNA DOPLAČILA (ob prijavi): kosilo 9 €/dan, enoposteljna soba po predhodni potrditvi 10 €/dan, dodatno ležišče po predhodni potrditvi 6,5 €/dan.

15%

prihranek ob nakupu s kartico Mercator Pika

ÆE OD

39,95 �

UGODNOS T ZA IMETNIKE KAR TICE MERC ATOR PIKA 10% POPUST NA WELLNESS STORITVE

n! na osebo na da

3x TEDENSKO PREDAVANJA STROKOVNE ZDRAVILIŠKE EKIPE O ZDRAVEM NAČINU ŽIVLJENJA; POSVET PRI ZDRAVNIKU IN KOPEL V MINERALNI VODI za člane kluba Uživajmo zdravo. BREZPLAČNO ORGANIZIRANO VARSTVO OTROK od 10. do 17. ure (po predhodnem dogovoru za otroke 3-12 let) za člane Lumpi kluba.

PRVI OTROK DO 12 LET IN DRUGI OTROK DO 6 LET BREZPLAČNO*

Baπka - Hotel CORINTHIA*** TERMIN: 6.6.-14.6., 19.6.-26.6. polpenzion+TT na osebo na dan v € sobe

Mercator d.d., Dunajska cesta 107, 1000 Ljubljana

1/2 1/2 B standard 1/2+1 B standard 1/2+2 B family minimalno bivanje prihodi

6.6.-14.6. REDNA CENA AKCIJA -15% 45 38,48 50 42,73 50 42,73 55 46,98 3 noči vsak dan

19.6.-26.6. REDNA CENA AKCIJA -15% 52 44,43 59 50,38 59 50,38 65 55,48 3 noči sobota

ÆE OD

38,48 � na osebo na da

n!

POPUSTI (v družinski sobi veljajo za oba otroka)*: otrok do 7 let na dodatnem ležišču z dvema odraslima BREZPLAČNO, otrok 7-12 let na dodatnem ležišču z dvema odraslima BREZPLAČNO v terminu do 19.6. in v terminu od 19.6. dalje 50%, odrasli na dodatnem ležišču 50% v terminu od 19.6. dalje 20%. MOŽNA DOPLAČILA (ob prijavi): kosilo 10 €/dan, enoposteljna soba po predhodni potrditvi 8 €/dan, otroška posteljica po predhodni potrditvi 5 €/dan v terminu 19.6.-26.6., v ostalih terminih BREZPLAČNO.

OTROK DO 12 LET BREZPLAČNO* Poleg aranæmajev M holidays lahko rezervirate tudi aranæmaje drugih organizatorjev potovanj. In ne pozabite na popust, ki ga lahko unovËite z zbranimi pikami s kartico Mercator Pika ter na moænost plaËila do 12 obrokov brez obresti. REZERVACIJE IN INFORMACIJE: poslovalnice M holidays najdete nasproti vhoda v blagovnico Maximarket, v MC Ljubljana, MC Domžale, MC Novo mesto, MC Celje, MC Maribor, MC Ptuj (Supermesto), MC Nova Gorica, MC Slovenj Gradec, MC Koper in MC Kranj Primskovo! Splošni pogoji, ki so sestavni del programa in pogodbe/voucherja so vam na voljo v vseh M holidays poslovalnicah. Ob prijavi zaračunamo prijavnino v višini 15 �, skladno s splošnimi pogoji in navodili. Ponudbe so omejene, veljajo do zasedenosti prostih mest. Več informacij o ponudbah, podrobnejši opisi, popusti in doplačila so vam na voljo v poslovalnicah M holidays in katalogu M holidays pomlad/poletje 2010. Popust velja ob nakupu s kartico Mercator Pika, pri čemer so do popusta upravičeni vsi imetniki kartice Mercator Pika,ki nakup plačajo s kartico Mercator Pika in ob tem pridobijo bonitetne pike ali nakup poravnajo z gotovino in hkrati pridobijo bonitetne pike.


IZOBRAŽUJEMO

Radio, ki izobražuje Albert Einstein je nekoč zapisal: „Izobrazba je tisto, kar ostane potem, ko pozabimo vse, kar smo se naučili v šoli.“ To misel sem zadnjič zasledila nekje v elektronskih medijih in sem se ob njej pravzaprav zamislila in vprašala, kaj na primer se je meni vtisnilo v spomin, odkar sem zapustila predavalnico fakultete. Kljub znanju, ki ga trenutno nosimo v sebi, pa si izkušnje in novo znanje pridobivamo skozi vse življenje. Če je človek dovzeten za nabiranje znanja, se lahko še marsičesa nauči. Dandanes, ko je informacijska tehnologija tako razvita, (da je včasih že nevarno), je znanje res že dostopno na vsakem koraku. Verjamemo, da se mnogo poučnih in koristnih nasvetov ter tematik v vaš vsakdan pretaka tudi preko programa Radia Ognjišče. Ali ste vedeli, da tedensko in dnevno skupno pripravljamo kar do dvajset oddaj in rubrik z izobraževalno noto? Naslovov je veliko in lahko si izberete svojega, tudi s pomočjo radijske spletne strani. Sodelavci se ob tem, ko pripravljamo oddaje in

„Danes prevladuje individualizem. Krščanska vera ni več duša družbe in dejansko je družba ostala brez duše.“

IZJAVA

Piše: Petra Stopar

IZJAVA

Prof. dr. Drago Ocvirk v oddaji Spoznanje več, predsodek manj

PRO  maj 2010

se pogovarjamo z različnimi gosti, tudi sami veliko naučimo in prispevamo naš trud k ozaveščanju: o življenju, medosebnih odnosih, kulturni dediščini, delu z naravo, bogastvu slovenskega jezika in, verjeli ali ne, tudi o kulinaričnih skrivnostih. Glede na to, da danes v družbi nad pristnimi medosebnimi odnosi in vrednotami kot so družina, solidarnost in mir, pogosto prevladujejo materialne dobrine, dobiček in uživaštvo, skuša radio v javnost prinašati kritično zavest o dogajanju. Za to je treba skrbno izbirati gradivo, prebirati druga občila, poznati strokovnjake in tematike, predvsem pa biti s srcem pri delu. Zavedamo se, da je treba poznati tudi drugo stran, področja, o katerih se v kakšnem drugem „posvetnem“ mediju ne govori veliko. Na Ognjišču tako ozaveščamo tudi o slepih in slabovidnih, bolnih in invalidih, ljudeh v stiskah ter o družinskih in zakonskih odnosih. Vseh izobraževalnih oddaj pa ne bi mogli ustvarjati brez odziva vas, poslušalcev, ki nam pogosto tudi kaj namignete. Tako vemo, da se ob naših oddajah učite, (in)formirate, izobražujete in da k vašemu spoznavanju kulture, narave, etike, kanček prispeva tudi Radio Ognjišče.   æ

Pomembno je izbrati jedi, s katerimi so obroki uravnoteženi. Samo tako dolgoročno ohranimo kakovost življenja. Marija Merljak v rubriki Za zdravje se je treba odločiti

31


IZOBRAŽUJEMO

Katoliško   univerzitetno šolstvo obogatitev slovenskega visokošolskega prostora PIŠE: MAG. ANDREJ NAGLIČ, prokurist Katoliškega inštituta

K

atoliške univerze so se povsod po svetu izkazale za odlično sredstvo za širjenje krščanskega sporočila v univerzitetnem okolju. Apostolska konstitucija Ex Corde Ecclesiae, ki je bila izdana v času papeža Janeza Pavla II., izpostavlja velik pomen apostolata Cerkve med študenti, profesorji in delavci visokošolskih ustanov. Takšno poslanstvo je v samem srcu Katoliške Cerkve. Prav to pa je zelo jasno izpostavil tudi papež Benedikt XVI. na pastoralnem obisku ZDA leta 2008 v nagovoru akademske skupnosti Ameriške katoliške univerze v Washingtonu. Skladno z navedeno usmeritvijo celotne Katoliške Cerkve je tudi Slovenska škofovska konferenca pristopila k ustanavljanju katoliške univerze v Sloveniji. Letošnje leto je tako začela delovati prva fakulteta nastajajoče univerze, Fakulteta za poslovne vede (FPV), ki v študijskem letu 2010/2011 razpisuje univerzitetni program Poslovne vede. Po uspešno opravljenem šolanju diplomant pridobi javno veljavni naziv diplomirani ekonomist (UN)/diplomirana ekonomistka (UN). FPV bo delovala kot ustvarjalna skupnost študentov in profesorjev. Za to je značilen osebni pristop, študij v manjših skupinah. Skupnost študentov in profesorjev bo odprta za notranji dialog in za nenehno izmenjavo idej s prakso in s širšo družbeno javnostjo. Zaposlitvene možnosti diplomantov FPV bodo visoke, ker bodo študentje ves čas izobraževanja v stiku z uglednimi podjetji in ustanovami. Zaposljivost so med drugim potrdili Gospodarska zbornica Slovenije, Abanka, Aerodrom Ljubljana, Hypo Alpe Adria Bank, Iskratel, Krka, Merkur, Mladinska knjiga založba, NLB, SCT, Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Pravni status študentov FPV zagotavlja vse pravice,

32

bonitete in zavarovanja, ki jih obsega status študenta v Sloveniji. Študentje bodo lahko uporabljali bone za prehrano, napotnice za delo, deležni bodo zdravstvenega zavarovanja, kandidirali za mesta v študentskih domovih, za dodelitev državnih in kadrovskih štipendij itd. Vpis na FPV je odprt za vse kandidate, ki so motivirani kritično razmišljati, spraševati, samostojno raziskovati in si prizadevati za diplomo v roku. Katoliško univerzitetno šolstvo bo obogatitev slovenskega visokošolskega prostora. Študentom bo nudilo možnost izbire tudi na vrednostnem področju pristopa k znanosti in stroki. V primerjavi z ostalimi fakultetami se študijski program FPV odlikuje s podajanjem celovitega znanja s področja poslovnih ved in ekonomije, vključno s temeljnimi načeli pravnega reda in veščin komuniciranja z javnostjo. Posebnost je tudi vključevanje humanističnih vsebin s poudarkom na etiki in družbeni odgovornosti. Projekt katoliške univerze nadalje pomeni dejavno vključevanje Slovenije v mednarodno skupnost katoliških univerz, ki šteje preko tisoč članic. Novoustanovljena fakulteta je že vzpostavila stike za bogato mednarodno sodelovanje, predvsem v sklopu Mednarodne zveze katoliških univerz v Parizu. Pisma o nameri so bila med drugim podpisana z Boston College, Georgetown University, Oxford University – Campion Hall in Blackfriars Hall, Katoliško univerzo v Lyonu, Univerzo v Navarri, poslovno šolo IESE v Barceloni. Ustanavljanje katoliške univerze slovenska javnost spremlja z naklonjenostjo in velikimi pričakovanji. Vsaka katoliška šola se mora namreč odlikovati v kakovosti in identiteti. Na ta način deluje v javnem interesu in izpolnjuje poslanstvo služenja celotni družbi.  æ

PRO  maj 2010


IZOBRAŽUJEMO

Kuhati s skrbnostjo, ponuditi z ljubeznijo

s. Nikolina Rop

Kuhanje ob poslušanju Radia Ognjišče je lažje. Tako in drugače. Priprava jedi ob dobri glasbi in koristnih oddajah poteka prijetneje. Če pa ujamemo še kakšen dober nasvet, je delo še lažje. Za kuharske nasvete že peto leto skrbi šolska sestra sv. Frančiška Kristusa Kralja, sestra Nikolina Rop. Radi kuhate oz. ste radi v kuhinji? Kuha, še bolj gospodinjstvo, mi je v veliko veselje. Eno z drugim se povezuje. Na štedilnik sem se ozirala že v otroških letih, saj sem kot najstarejši otrok pomagala mami, ki je imela veliko drugega dela. Bog mi je dal ta talent, ki ga je mama gojila naprej. To je božji dar, s katerim z veseljem delam, lahko rečem celo uživam v kuhinji.

»ebulna juha

1 1/2 l juhe,   olja, 2 žlici moke,   4 čebule, 4 žlice ane, sol, poper, 3 žlice kisle smet 1 dl belega vina, kruhove rezine 2 jajci, opečene

• eba sesekljati. na rezine, ni je tr še malo Čebulo narežemo us la hko dodamo ok i ljš bo a (z je ol Čebulo, co. Čebula se vode damo v kozi masla) in še malo ila in začela až la, nato se bo pr o, da bo bo najprej pokuha pr o moko in ažim em es tr po o at N i. vinom, nato rumenet kave. Za lijemo z le be o rv ba la bi z osta lo zmes do (vode), nato pa še he ju ne ad hl ko al rezine ne z zajem in popramo. Če se o lim so i eb tr po mikserjem juho. Po o malo, s pa ličnim em lij za ti, de vi č ni giramo z smejo emo z vso juho. Le lij za to na in o zmešam uhove rezine krožnike damo kr V o. an et sm in jajcem . in za lijemo z juho

PRO  maj 2010

Vodite kuharske tečaje na Brezjah, kaj pa kuhanje po radiu? Oddaje nosim v mislih. Razmišljam, kaj vključiti v jedilnik, glede na to, če je kakšen praznik ali v katerem letnem času smo. Jedi se morajo med seboj ujemati in jedilnik mora slediti pravilom v prehranjevanju. Večinoma so to jedi za vsakdanjik, nekaj pa se jih lahko pripravi ob nedeljah ali za praznovanja. Mislim tudi na stisko s časom današnjih gospodinj. Zato svetujemo, naj kaj naredijo kakšen dan prej. Kuhajmo s sestro Nikolino - vsako sredo ob 10.15 in na internetu: radio.ognjisce.si.

Krompirjeva zloæenka 80 dag krompirja, 15-20 dag prekajenega mesa   ali sveže praženo  Preliv: 2 dl smetane (kisle ali topljene), jajce, sir

• Uporabimo meso od narezka ali prekajen meso, lahko pa sveže meso popražimo. Krompir olupimo, narežemo na rezine, skuhamo in odcedimo. Pokapljamo ga z oljem in pokrijemo. Lahko počaka tudi pol ure. Vmes narežemo mesnino (ali kuhano jajce ali sir). Narastkovo skledo ali pekač z višjimi stranicami namažemo. Naložimo pol krompirja, mesnino in drugo polovico krompirja (pri manjši posodi lahko v več plasteh). Prelijemo s prelivom (če nimamo dovolj smetane, lahko damo mleko) in naribamo sir. Pečemo 20 minut pri 190-200 °C.

33


IZOBRAŽUJEMO

„Vreme moramo vzeti resno“

«

Dr. Lučka Kajfež Bogataj

Kaj je vzrok globalnega segrevanja,

Veliko govorimo o toplogrednih plinih,

80 odstotkov. Politika pa se pogaja in se

ki mu je svet priča?

kakšno je sploh njihovo delovanje?

gre nižje številke, kot bi bilo potrebno.   Pa še za to se slabo pogaja.

Prva stvar, ki jo je morda treba poudariti,

Toplogredni plini so praviloma tro- in

je, da ta proces teče zdaj že več kot sto

večatomni plini v ozračju, najbolj znan je

let in ko študiramo, kaj se je spremenilo,

seveda ogljikov dioksid. Zemlja se hladi

Kako ocenjujete zaveze Evropske unije v

je k temu majhen delček prispevalo

z dolgovalovnim sevanjem in kadar so

boju proti podnebnim spremembam?

spremenjeno sevanje sonca. To je imelo

ti plini v ozračju, se sevanje v njih vpije,

Zaveza, da EU zmanjša emisije za 20

do leta 1945 močnejši izsev, ampak ta

to pa seva nazaj, zato se Zemlja ne more

odstotkov do leta 2020, je za moj okus

prispevek je manjši od 10 odstotkov. V 90

hladiti. Tako je bilo že pred človekom,

absolutno premalo. Lahko bi naredili

odstotkih pa je k temu prispeval človek.

zato je tudi življenje na Zemlji nastalo,

več, toda že če se bomo držali tega, je to

Močno je spremenil lastnosti površine

ker je bila ta prijetno topla. A ker je

v primerjavi z ostalim svetom kar dober

tal, pri tem mislimo predvsem na izseka-

zdaj teh dodatnih plinov preveč, je tudi

zgled. Smo pa znanstveniki želeli, da bi

vanje gozdov, močno kmetijsko proizvod-

ogrevanje močnejše. Ta fizikalni meha-

bila Evropa še bolj ambiciozna in da bi 20

njo, zidanje mest, asfaltiranje, … Glavni

nizem je vzrok za segrevanje, človek pa

spremenila v 30, kot je bilo tudi govora,

vzrok pa je izgorevanje fosilnih goriv.

je vzrok, da je notri toliko toplogrednih

a se potem ni tako odločila, ker je ostali

plinov.

svet tako „cincal“. Zaveze pa ne bi samo

Posledica globalnega segrevanja so

pomagale podnebju, ampak bi to imelo

podnebne spremembe. Kako so vidne?

Države so se zato zavezale, da se

predvsem veliko pozitivnih stranskih

Temperatura se dviga, ampak sočasno

izpuste toplogrednih plinov omeji.

učinkov: če bi bilo manj fosilnih goriv,

se s tem spreminja tudi splošno kroženje

Ideja je, da podnebnih sprememb ne

bi imeli v Evropi čistejši zrak, manjšo

ozračja. Greje se cel svet, padavin pa je

moremo več preprečiti, lahko pa jih

odvisnost od drugih držav; geopolitično

ponekod manj, ponekod več, dobimo

omilimo. Pred industrijsko revolucijo je

bi bilo to dobro, geostrateško, dobili bi

nenadoma zelo različne odzive. Enotno je

bilo v zraku 280 TPM CO2, danes ga je

nove službe, ker bi ljudje delali na novih

težko govoriti. Je pa ena skupna lastnost

390. V prihodnosti ta količina ne bi smela

virih energije …

za cel svet - v toplejšem podnebju je

preseči 450, maksimalno 500. Da to kon-

ekstremno podnebje bolj uničujoče - bolj

centracijo ohranimo v atmosferi, moramo

uničujoče suše, nalivi … skratka, to kar

pri tleh našo porabo emisij močno

neposredno prizadene človeška življenja,

znižati. Znanost pravi, da bi morali do

varnost, in kar dela gospodarsko škodo.

leta 2050 emisije zmanjšati že za več kot

34

PRO  maj 2010


IZJAVA

IZOBRAŽUJEMO

Potrebno je živeti zdrav način življenja, biti pozoren na vse spremembe, ki so lahko rakave, če pa pride do tega potem se je pa res potrebno boriti, najti moč v sebi, v svoji družini v okolju in iti v ta proces zdravljenja ter se boriti. Onkologinja dr. Tanja Čufer   v oddaji Prijatelji Radia Ognjišče

Kakšne aktivnosti na področju

vozijo manj, drugi lahko bolj racionalno

del lahko računa na težave z vodo. Tam,

zmanjševanja emisij potekajo v

ogrevajo stanovanje, so racionalni pri

kjer je padavin dovolj, pa opozarjam pred

Sloveniji?

porabi elektrike in vode, kupijo varčnejše

ekstremnim vremenom, skratka neurja,

Slovenija ima slabe rezultate že kar

aparature, jejo nenazadnje manj mesa

poplave … Slovenija je poplavna dežela.

zadeva izpolnjevanje Kjotskega proto-

(jaz velikokrat rečem, kako je to energi-

Dogajajo se nam lahko Železniki, Log pod

kola. Na papirju smo marsikaj obljubili,

jsko bolj potratna hrana) ali pa kupujejo

Mangartom. Ljudje morajo biti pozorni na

v praksi pa malo uresničili. Mi znamo

slovensko hrano in ne stvari, ki so bile

to, slediti opozorilom, zavarovati svoje

napisati krasne operativne programe

pripeljane iz ne vem kje. Na ravni gospo-

premoženje na izpostavljenih območjih,

uresničevanja strategije, istočasno pa

dinjstva je treba biti energijsko učinkovit,

kajti vreme nam ne bo prizanašalo.

hočemo imeti novo termoelektrarno.

s tem da na tej ravni lahko tudi veliko

Rekla bi tudi, da naj se pripravljajo na

Sploh, če pogledamo, kako se povečuje

prihranimo. To je dobro tudi za naš žep.

presenečenja. So stvari, ki jih dejansko

promet, kljub temu, da smo zapisali, da

Tretja raven pa je, da se morajo ljudje

ne moremo vnaprej predvideti. Lahko

bomo dali vse na železnice itn.

tudi politično aktivirati. Ne, da gredo v

pride tudi do novih škodljivcev, v zdravst-

politiko, ampak da pritisnejo na politiko

vu bodo lahko nove bolezni, pridejo

Kako pa lahko vsak posameznik

skozi civilne družbene organizacije,

kakšne nove žuželke, vročinski valovi ...

prispeva k boju?

nenazadnje je tudi Katoliška Cerkev neka

Pri vseh stvareh, ki jih počnemo, moramo

Eden prvih prispevkov vsakega

civilna institucija.

vreme vzeti resno, ne z lahkoto, češ, mi

državljana mora biti, da se s proble-

smo močnejši kot narava. Prepoznavanje,

mom seznani. Še zdaj vidim, da je v

Kakšno vreme lahko v prihodnjih letih

da smo nebogljeni in da spoštujemo to,

šolah tega malo, starejši o tem niso

pričakujemo v Sloveniji?

kar se dogaja, je tudi en dober ukrep.

toliko obveščeni, skratka, prva naloga

Slovenija se je že zdaj precej ogrela.

Tukaj se ve, kdo bo zmagal. æ

posameznika je, da dobi informacije, da

Vidimo, da bo ogrevanje dokaj izra-

razume in ve, za kaj dela. Druga prior-

zito, torej mi ne bomo neka povprečna

iteta je, da skušamo pred lastnim pragom

država in bomo to precej čutili. Bo pa

stvari urediti, to je raven gospodinjstva:

različno. Kar zadeva pomanjkanje vode,

da skušajo svojo energijsko porabo

bo najbolj prizadeta Primorska, Obala,

približno v petih letih za 20 odstot-

Goriška. Relativno ogroženo je tudi

kov zmanjšati. Kako gospodinjstvo to

Prekmurje, ki nima veliko dežja in ima

naredi, je pa zelo odvisno: eni se lahko

tudi močno kmetijsko pridelavo, tudi ta

PRO  maj 2010

Pogovarjala se je: Petra Stopar

« 35


Arvajeva kranjska klobasa najboljša že tretje leto zapored! www.arvaj.si

Preizkusili izdelke osmih proizvajalcev in med njimi poiskali najboljšo kranjsko klobaso: zmagovalec je Mesarija Arvaj.

Na 6. strokovnem ocenjevanju zaščitenih kranjskih klobas 2009 v Hiši kulinarike Jezeršek je kranjska klobasa mesarije ARVAJ že tretje leto zapored prejela naziv najboljša kranjska klobasa.

TA2TO/Fotokabina

ViPov test kranjskih klobas:

Kranjska klobasa je s svojim značilnim okusom našla mesto tudi v sodobni kulinariki. Odlična je z gorčico ali hrenom. Nepogrešljiva pa je v kombinaciji s kislim zeljem ali repo. Slovenska geografska specialiteta - Znak Kranjska klobasa zagotavlja izdelek proizveden v skladu z recepturo navedeno v potrjeni Specifikaciji GIZ-a 324-535/2005/26 in predstavlja izdelek zaščiten z geografsko označbo. Prava kranjska klobasa je izdelana izključno iz svinjskega mesa in slanine z dodanimi začimbami – sol, poper in česen, zašpiljena ter težka med 20 in 25 dag. Mesarija Anton Arvaj, Britof 25, SI-4000 Kranj, Tel.: +386 04 280 21 00, e-mail: info@arvaj.com


IZOBRAŽUJEMO

NE PREZRITE Graditelji slovenskega doma

Vsako nedeljo ob 19. uri je na vrsti oddaja, ki sodi v dokumentarni program našega radia. Z njo želimo opozoriti na ljudi, ki so s svojim delom bogatili našo kulturno dediščino v najširšem pomenu besede. Tako smo v minulih osmih letih predstavili več kot štiristo rojakov in rojakinj, ki so odločilno sooblikovali našo preteklost ter utrdili slovenstvo med nami in v svetu: pesnike, pisatelje, umetnike, znanstvenike, izumitelje ali kako drugače znamenite Slovenke in Slovence. Pozorni smo na stoletnice in druge visoke jubileje. Nemalokrat iz anonimnosti „prikličemo“ človeka, ki je svoj čas dal neizbrisen pečat slovenski družbi in je zaradi različnih dejavnikov ali okoliščin ostal zamolčan.

Neki duhovnik se sprehaja po župnijskem dvorišču in bere brevir. Nenadoma zapiha veter in mu obrne tri strani brevirja. Duhovnik se ves zadovoljen zahvali: „Hvala ti, Oče, sam si nisem upal toliko preskočiti.“

Janeza pripeljejo na   urgenco z obvezano glavo. Bolničarka ga ob sprejemu vpraša:   „Ali ste poročeni?“ „Ne,“ odgovori Janez,   „povozili so me.“

Kotiček za jeziček Ker radijci spoštujemo svoj jezik, nam ni vseeno ali izgovorimo zborni naglas ali narečni, ali uporabimo bolj ustrezno besedno zvezo ali manj ustrezno, celo napačno. Res je, včasih nam spodleti. A s spodbujanjem drug drugega in nenehnim dopolnjevanjem znanja se trudimo za boljši jezik. Od letos, vsak dan po sedmi uri, slišite rubriko Kotiček za jeziček, v njej pa jezikovne nasvete dr. Franceta Vrbinca iz Nedelje, cerkvenega lista koroških Slovencev. Tako ozaveščamo, da "nahajamo se" zamenjamo s "smo", "v primeru slabega vremena" pa uporabimo "če bo slabo vreme …".

Spominjamo se Čeprav se nekateri otepajo preteklosti, se z njo srečujemo na vsakem koraku. Dogodki v življenju posameznika niso zanemarljivi. Kar velja za posameznika, moramo upoštevati pri narodu, pri celotnem človeštvu. Zato se dan za dnem spominjamo tudi na našem radiu. Sestavljamo koščke zgodovine, ki nam govorijo o velikanih slovenstva, vladarjih sveta, voditeljih Cerkve, svetnikih, izumiteljih, svečenikih lepote. Letos smo rubriko popestrili z rednim zvočnim prispevkom. Iz različnih arhivov smo na primer dobili posnetke nagovorov škofa Rožmana, Vovka, Pogačnika, Držečnike, pa tudi prve posnetke slovenskih pesmi, ki so jih v letih po prvi svetovni vojni posneli pri založniški hiši Columbia Records.

Oddaje iz cikla Pevci zapojte, godci zagod'te, namenjene slovenski ljudski glasbi, so na sporedu vsako soboto ob 17. uri, s ponovitvijo istega dne ob 23. uri. Glasbeno-dokumentarne oddaje so zveste izvirnemu, glasbenemu in govornemu, še živemu izročilu Slovencev vseh etničnih pokrajin, tudi izročilu zamejskih Slovencev. V oddajah predvajamo srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, predstavljamo pevce in godce iz različnih krajev, spoznavamo njihov način petja in igranja, pesemski in godčevski repertoar, narečno govorico ter šege in navade. Enkrat mesečno pa v živo gostimo pevce ter strokovnjake in raziskovalce, povezane z ljudskim izročilom. Oddaje imajo izobraževalni namen, hkrati pa želijo utrditi zavest o vrednosti naše duhovne kulture in spodbujati mlajše rodove k oživljanju glasbene tradicije.

PRO  maj 2010

IZJAVA

Pevci zapojte, godci zagod'te

Mnogi so mi rekli, da s svojimi dejanji prenašam med ljudi sporočila upanja. In takrat sem si rekla, da mi je bilo očitno namenjeno pokazati večjo zgodbo kot le osvojitev medalje. Verjamem, da smo ljudje le podaljšana roka nečesa drugega. Petra Majdič, dobitnica bronaste kolajne na Olimpijskih igrah v pogovoru za Radio Ognjišče

37


IZOBRAŽUJEMO

Vstani in hodi Oddaja Vstani in hodi! je namenjena bolnikom, invalidom in njihovim prijateljem - ljudem, ki so v kakršnihkoli bolezenskih stiskah in so zato odrinjeni na rob družbe. Oddaja poskuša predvsem opogumljati bolnike invalide ter vse trpeče, naj pogled usmerjajo v prihodnost in se vprašajo, čemu lahko bolezen ali invalidnost služi. Želi, naj si med seboj oznanjajo veselo oznanilo, ohranjajo prijateljske stike in si pomagajo med seboj. Naslov oddaje Vstani in hodi! (Mr 2,9) so Jezusove besede hromemu. Ta ne bo vstal dobesedno iz postelje ali invalidskega vozička, lahko pa vstane duhovno, in sicer: Dvigni se iz svoje nemoči in pojdi pomagat še bolj ubogemu od tebe. Ta oddaja je posebnost, ne le v slovenskem medijskem prostoru, ampak tudi v svetu, saj jo za invalide in bolnike pripravlja ter vodi invalid.

Resnica o Katinu je prišla končno na dan. Nesreča se je zgodila dan pred nedeljo Božjega usmiljenja in teden dni po peti obletnici smrti papeža Janeza Pavla II. Poljaki to vidijo kot znamenje upanja, ker je Bog resnično usmiljen, in žalujejo zelo dostojanstveno. Dr. Lojze Oberstar, rektor semenišča Odrešenikove matere v Varšavi o strmoglavljenju poljskega letala.

IZJAVA

Dijaška oddaja V Dijaški oddaji se pogovarjamo z mladimi in tistimi, ki so vključeni v življenje mladih. Vsebino prilagajamo času in dogodkom, na sporedu pa je vsak četrtek ob 18.15. Tako smo na veliki četrtek gostili mlade iz Ribnice. Ob tem je kaplan župnije Jure Ferlež opozoril:„V današnjem svetu, ko smo radi tako plehki, hitri, ko veliko reči storimo po liniji najmanjšega upora, je toliko bolj pomembno, da s pomočjo vsega, kar nudi vera, odrinemo na globoko. Najprej s srcem, ki mu sledita tudi pamet in telo. Začnimo se odpirati, sprejemati, saj bomo le tako lahko nekoč vse to podelili tudi drugim.“

Etimološki kotiček Beseda je pomemben gradbeni element v stavbi jezika. Etimologija je veda o izvoru besed in njihovih prvotnih pomenih. Beseda etimologija je tujka, prevzeta iz latinščine, oziroma grščine: etymologija, kar pomeni veda o resničnem, dejanskem. Grška beseda je zložena iz etymos (resničen, dejanski, pravi)in logos. Beseda je pomemben gradnik dobrega radijskega programa. Za prijazno in pravilno izreko si prizadevamo vsi govorci. In vedno imamo pred očmi stavek: “V začetku je bila Beseda.“

Doživetja narave V oddaji Doživetja narave, ki je na sporedu vsak petek med 17.03 in 18.00, se prepletata doživljajska in izobraževalna nota. Z ljubitelji narave in gora želimo deliti izkušnje, prigode in podvige, ki jih opisujejo gostje - alpinisti, planinci in drugi. Gorski reševalec in zdravnik v jeseniški bolnišnici dr. Peter Najdenov je tako v eni od oddaj povedal:„Najpogosteje nas kličejo na reševanje v gore zaradi poškodb. Vedno večje pa je tudi število internističnih obolenj, saj se poleg klasičnih planincev v gore podaja vedno več nešportnih planincev, ki želijo preživeti prosti čas v naravi.“ Enkrat na mesec (vsak prvi petek) usmerimo pogled v nočno nebo (oddaja za ljubitelje astronomije), vsako leto pa pripravimo vsaj eno oddajo v živo iz naravnega studia (Kredarica, Škrlatica, Komna...).

38

PRO  maj 2010


1

u a o c s n s n s b t i k i P t r a o a

P

Piše: Jure Sešek

1  Dinozavri  2  Vse je budno spremljal policist

ustna Sobotna iskrica je eden izmed projektov, ki radijskim sodelavcem pokažejo, da naše delo lahko obrodi tudi otipljive sadove. Doslej nam je uspelo nahraniti lačne Malgaše, zgraditi šolo v Kambodži, kupiti buldožer za ravnanje poti do ljudi v Afriki, zgraditi učilnice v Paragvaju, pomagati Kongu, Zambiji ... Lepemu seznamu je letošnji pust dodal zagotovilo, da bodo na misijonu v Amazoniji, v Braziliji, lahko preuredili opuščeno bolnišnico v delujočo ambulanto, zgradili kulturno – obrtniški center in kupili dva čolna za premagovanje vrtincev mogočne Amazonke. S pomočjo poslušalcev - darovalcev, radijsko oddajo, telefonskim zbiranjem sredstev in vsem, kar so na pustnem plesu v Šentvidu darovale maškare, smo za misijon, kjer deluje s. Agata Kociper zbrali 42.640 evrov. Letošnjo pustno soboto si bomo zapomnili po odzivu radijskih sodelavcev, ki so tako množično prikimali vabilu in bili pripravljeni pomagati pri pripravi in izvedbi plesa. Bravo! Navdušil nas je Čarovnik Grega, ki je poskrbel, da so najmlajše maškare plesale, pele, se veselile in se luštno imele. Ansambel radijskih 2

40

PRO  maj 2010


4

3

sodelavcev je dokazal, da znajo navdušiti z znanimi polkami in valčki. Joj, to se je plesalo ... Vsi skupaj smo dokazali, da še vedno drži tista naša: „Skup' držimo, pa bo šlo!“

5

6

3 Sodelavci na pustni iskrici 4  Sem sonček ali srček 5  Razigrane maškare 6  Polna športna dvorana

PRO  maj 2010

„Tonček, si danes že   komu naredil veselje?“ „Da, teti Francki. Pri njej sem bil   na obisku in ko sem odhajal,   je bila očitno zelo zelo   vesela ...“

Takole je pisala s. Agata, ko smo ji sporočili kako uspešna je bila letošnja dobrodelna Pustna Sobotna iskrica: „Naj vse iskrice upanja, ki so se porodile danes in te dni iz vaših darežljivih in ljubečih rok, zasvetijo kot ozvezdje neba. Naj pričajo svetu, da je slovenski narod kot gorčično zrno: majhen v primerjavi z brazilskim, ki šteje okrog 190 milijonov, a zmožen tako velikih, srčnih in tolikih dejanj pristne in osvobajajoče ljubezni!“ Njene besede so morda namenjene tudi vam! Zato še enkrat: hvala za vaš dar, dobro voljo in pripravljenost pomagati nemočnim tam daleč! Iskrena hvala tudi vsem pokroviteljem dobrodelne radijske akcije! Hvala! æ

41


Pivovarna Union d.d., www.pivo-union.si


Sm

ZABAVAMO

eh je zdrav!

M Piše: Marjan Bunič

enda je dokazano, da ljudje, ki se radi smejijo, živijo dlje. Pa ne le za telo, smeh je zdrav predvsem za dušo. Mati Terezija je nekoč zapisala: „Smeh pomete pajčevino z naših misli.“ Smeh je drža človeka. Smeh je njegova izjava. Mnogi bodo rekli, da jim v današnjih resnih časih recesije, nezaposlenosti, krize moralnih vrednot, pandemij in naravnih katastrof pač ni do smeha. Da je življenje vse preveč resno. A vse prej našteto so le objektivne okoliščine, v katere je pač postavljeno moje življenje. Okoliščine, ki se kar naprej spreminjajo, ne da bi mogel kaj dosti vplivati nanje. Naj se spreminjam z njimi? Naj s smehom počakam, da minejo? Pa bodo kdaj? Ne, jaz v vsej tej norišnici raje ostajam jaz. In smeh je zelo pomemben del mene. Zato se rad smejim tudi svojim skrbem, težavam, strahovom, bolečinam … Nenavadno pa je to, da se ob mojem smehu dosledno zmanjšajo. Je pa to tudi nevarno! S smehom lahko namreč človek   hitro koga okuži. Vendar tak virus rad širim naokoli.   Še vedno je namreč najkrajša pot med dvema člove-  koma prav nasmeh … æ

„Ta, ki prestoluje v nebesih, se smeje ...“  (Ps 2,4)

KVIZ

„Si slišal, da je Jožeta zapustila žena?“ „Res? In kako je to prenesel?“ „Zdaj je že precej bolje, prvi   teden se mu je pa skoraj   zmešalo od veselja ...“

Zdaj pa še NAGRADNA NALOGA! Poiščite besede, ki jih opisujejo slovarske razlage. 1. zgornji del rastline, ki vsebuje zrna

2. križ s podobo Kristusa

20.30 zabavamo z reševanjem bolj ali manj lahkih nalog.

3. priprava za proizvajanje tonov, glasbilo

„Ugani glas“, „Uredi in razporedi“, „V tem besedilu je pa napača“,

4. roževinasta ploščica na prstih nog in rok

„Skrivna oseba“, „Prepoznaj filmsko melodijo“ in „Najdaljša

5. Jezusov izdajalec, Juda

beseda“ je le nekaj stalnih rubrik. Sem ter tja pa se med nalogami

6. okrasni predmet za okrog vratu

znajde tudi kakšna težja, ki zahteva nekaj logike in razmišljanja.

7. sestavek, ki še ni do konca oblikovan

Kot denimo naslednja. Rešite jo. Rešitev sicer najdete na 58.

8. kar mora kdo vrniti, poravnati

strani, a najprej poskusite sami.

9. nizek ženski ali deški glas

V „Petkovem večernem kvizu“ se vsakih štirinajst dni ob

Pred sobo so tri stikala, v sobi pa je ena sama žarnica. Kako ugotovimo, katero stikalo prižge luč, če lahko samo enkrat odpremo vrata sobe in vstopimo vanjo? (Soba nima oken in od zunaj ne moremo pokukati vanjo.) PRO  maj 2010

Začetne črke besed, brane navzdol, prinesejo star slovenski rek.   Zapišite ga in pošljite na naslov: Radio Ognjišče, Štula 23, p.p. 4863, 1210 Ljubljana Šentvid. Med pravilnimi odgovori bo urednik Franci Trstenjak v eni od septembrskih oddaj PRO izžrebal prejemnika   lepe knjižne nagrade Založbe Ognjišče.

43


ZABAVAMO

Policaj ustavi precej vinjenega voznika: „Pihajte, prosim!“ Voznik pa odgovori: „Prav rad. Kje vas   pa boli?“

Starejši zakonski par se pogovarja. Mož: „Žena, kupil sem barometer.“ Žena: „Oh, kakšna potrata! Pa saj imaš revmo!“

NE PREZRITE Vsebina „Radijskega okna“ so vse dejavnosti, ki se kakor koli tičejo radijskega dela. Tako smo predstavljali radijske počitnice, srečanja prijateljev radia, razna romanja, gostovanja gledališke radijske skupine; največ pozornosti pa seveda namenimo posameznim oddajam. Od zamisli do izvedbe. Skozi Radijsko okno se večkrat ozremo tudi na naše radijske sodelavce, ki stopijo iz anonimnosti in razkrivajo svoje načine dela, veselje in skrbi, ki jih imajo s posameznimi oddajami. Skozi Radijsko okno se vsak ponedeljek ob 13.15 marsikaj vidi …

V oddaji „ABC zabavne glasbe“ smo spoznavali country glasbo, šanson, disko glasbo, muzikal in filmske melodije, trenutno pa se posvečamo džezu. Okušanje teh glasbenih zvrsti poteka na zelo poljuden način - z nekaj osnovnimi podatki in dejstvi ter z obilico glasbenih primerov. Tako nabiramo znanje, razbijamo tabuje in seveda uživamo v melodijah ter ritmih. Trenutno v ABC-ju gostimo ameriško glasbeno legendo z žametnim glasom in modrimi očmi, Franka Sinatro. Ste vedeli, da je njegova daleč največja uspešnica pesem My Way? Ko mu je pevec in tekstopisec Paul Anka leta 1969 predstavil to skladbo, ki jo je po francoskem napevu napisal prav zanj, je Sinatra pesem najprej zavrnil, češ da ni spevna in da je preveč samozadostna. Tudi pozneje je menda ni preveč rad izvajal, čeprav je ravno v njegovi interpretaciji osvojila svet in postala neuradna ameriška himna. V ABC zabavne glasbe pa boste ob ponedeljkih ob 19. uri izvedeli še kaj več.

Večina besedil v zabavni glasbi govori o ljubezni. Drugih tem se le redko loteva. Narodno-zabavna glasba pa opeva prav vse plati človekovega življenja. Skoraj je ni stvari, o kateri ne bi prepevali s harmoniko. „Melodije s harmoniko“ nam ob torkih in četrtkih ob 19h prinašajo sveže informacije s festivalov, segajo v bogato zgodovino slovenske narodno-zabavne glasbe in brišejo prah z manj znanih, vendar lepih melodij, včasih pa se enostavno vrtijo okoli kakšne ključne besede: mati, zemlja, dom … Dejstvo je, da imamo Slovenci (pa naj bo javno ali skrivaj) harmoniko zelo radi.

Juretov večer vsak drugi torek odpira vrata glasbi, predstavitvam plošč, nagradnim igram, glasbenim ugankam, pogovorom različnih vrst ali posnetkom koncertov. Marca letos smo gostili popotnika Primoža Cimermana. Nekaj tednov je preživel v Indiji. Prinesel je polno malho vtisov in nasvetov: „Na našem koncu sveta je okolje čisto, gnila je naša notranjost. Tam je svet umazan, ljudje prijazni. Tam smrdi na ulici, pri nas pogosto znotraj ljudi ...“ Povedal nam je, da je spoznal, da se človek s tako potjo res lahko spremeni. Danes drugače gleda na svet in si drugače razlaga kaj imamo, česa nimamo in po čem hrepenimo. „Na poti ugotoviš, da so mnogi, kljub neznosni revščini, veseli, hvaležni za nov dan. Preprosto želijo živeti! Tu, pri nas, v svetu evropskega udobja, pa nas moti vsaka nepomembna malenkost!“ In prav to je tisto, kar bi Juretov večer rad pustil za seboj: preprosto željo - živeti!

IZJAVA

Žarko Petan je nekoč dejal, da ima prava resnična satira   samo eno tarčo: oblast. To je seveda res. A ko se mi je pred  desetimi leti porodila zamisel za satirično oddajo Pospravljamo podstrešje, sem ugotovila, da večina slovenskih satirikov ravno to tarčo skoraj vedno zgreši in da tudi večji del preostale medijske srenje za vse slabo krivi opozicijo, ki tako tudi na naših 'podstrešjih' prevzame vlogo grešnega

kozla. V želji, da bi vsega, kar slišimo v medijih, ne sprejemali kot suho zlato, ampak bi bili sposobni oblikovati kritičen odnos do različnih sporočil, smo pred desetimi leti (14. 3. 2000) začeli Pospravljati podstrešje. Zadnje čase ga čistimo ob ponedeljkih ob 18.15. Čeprav smo doslej pospravljali že kakih petstokrat, navlaki še ni videti konca. Kaj bi šele bilo, če se pospravljanja sploh ne bi lotili?

PRO  maj 2010

Če smo v slabi družbi, pa čeprav dobrih namenov, ji s časoma hočemo ali ne, postanemo podobni. To je lahko usodno. Prof. dr. Jože Ramovš v oddaji Ponedeljkova 17 45


ZABAVAMO

Radio Ognjišče tudi za najmlajše Rubrika Bim bam bom ima svoj prostor v jutranjem programu. Vsak šolski dan. Skuša vlivati voljo v srce šolarjev, opozarjati na bogato vsebino dne in razveseljevati s pesmijo, ki, upamo, predstavlja dober začetek novega. Pred časom smo gostili pisateljico, ki nas je z besedo popeljala v Afriko, letošnjo nogometno prestolnico sveta. Prek njenih besed nas je afriški človek naučil pomembne modrosti. Takole je rekla: „Afrika je lepa! Tam nihče nima ure, vsi pa imajo čas!“ Bim bam bom se trudi, da bi imel oboje, in da bi mu ob točni uri, deset čez sedmo, vedno znova uspelo ustaviti čas! Sobotna iskrica vse od začetka našega valovanja išče svoje poslušalce v sobotnih dopoldnevih. Prav navdušena je nad terminom, ki ji je bil dodeljen. V

veselje ji je, ko se mame pritožujejo, da sesalnik ne more opraviti svojega, ker je njegov hrup med oddajo prepovedan. Vesela je, ko jo pokličejo mladi poslušalci, ki oddajo poslušajo v avtu, ta pa premaguje kilometre proti morju, goram ali babici na drugem koncu Slovenije. Prav to je tisto, kar ji daje vetra v jadra. Povezovanje! Nas tu, vas tam, njih kdo ve kje ... Kramljanje v živo, domislice mladih poslušalcev, gostje in glasba, ki jim je namenjena, Sobotno iskrico polnijo z mladostjo! Najbolj pa je oddaja ponosna na svojo pustno podobo, dobra dela poslušalcev in pomoč, namenjeno v Afriko, Brazilijo, Paragvaj ali Kambodžo. Zato je vredno biti radio, zato je lepo „iskriti se“!  æ

V mestu je bil tržni dan. Pod stojnico, kjer je kmetica ponujala sir, sta se srečali miši. „Od kod, botrica?“ je vprašala prva, ki je bila napetih ličk in okroglega trebuščka. „Iz gozda,“ je odgovorila druga, ki je bila suha kot preslica. „Kako pa živiš v gozdu?“ je vprašala rejena miš. „Hrane ni na pretek, je pa obilo svežega zraka in vode,“ je odvrnila gozdna miš. „Uboga reva, res se mi smiliš,“ je povzela besedo debela miš. „Jaz živim v bogati hiši, kjer je vsega na pretek: masla, olja, medu, sira in slanine. Pridi k meni, da se do sitega naješ.“ „Živi v hiši tudi maček?“ je zanimalo gozdno miš. „Hišni maček je star, počasen in betežen“, je odgovorila mestna miš. „Hvala za vabilo,“ je rekla gozdna miš. „Raje spim pod milim nebom. Moja stara mati je zmeraj govorila: bolje čisto prazna skleda kakor mačja hiša, polna meda!“ Grško ljudsko basen je preve-dla Klarisa M. Jovanovič, prebrali smo jo v naši večerni rubriki Otroški dober večer. Ena krajših je, zato smo ji dodali pesem ali dve, in na koncu zapeli uspavanko. Kot vsak večer med tednom, od ponedeljka do petka, ob 19.30!

Mama ošteva svojega malega lažnivčka:   „Sine, v tvojih letih   nisem lagala!“ Sinček jo vpraša:   „Mami, kdaj si   pa začela?“

46

ilustracija: David Fartek

PRO  maj 2010


ZABAVAMO

Saša Einsiedler -

sem nasmejan človek

«

Zabavati druge je eden najtežjih poklicev, saj smo ljudje tudi kar se zabave tiče vedno bolj razvajeni in zahtevni. Pa tudi čas ni najbolj naklonjen sproščenim in lahkotnim temam. Tega se Saša Einsiedler, dolgoletna radijska in televizijska voditeljica, ki se je v novi oddaji „Parada“ pred kratkim vrnila na male zaslone, dobro zaveda. Sašo smo nekajkrat gostili tudi na naših radijskih valovih. O humorju in zabavi pa takole razmišlja … Kaj te največkrat spravi v smeh in dobro voljo? Pravzaprav nimam hujših težav s tem, da bi me bilo težko spraviti v smeh. Se mi zdi, da se včasih smejim še preveč ... Že po naravi sem bolj smejoče sorte, življenje pa me je tudi naučilo, da je z nasmehom na ustnicah marsikaj lažje. Predvsem pa je dar to, da te lahko spravijo v dobro voljo povsem navadne stvari, drobni dogodki in običajni   ljudje ... Kakšen humor ti je blizu in kakšnega humorja ne maraš, ne odobravaš? Ne maram humorja na spolnost, ker je največkrat ponižujoč do žensk, pa črnega humorja tudi ne, sploh če se tiče dojenčkov. Tudi mi ne "sede", če se nekdo dela norca iz vere, Boga ali šibkejšega od sebe. To je najlažje narediti, a je tudi najnižje na lestvici ...

48

Največkrat si pri svojem delu v vlogi tistega, ki zabava. Tudi v „Paradi“ je tako. Kako se tega lotevaš in kaj te pri tem vodi? Kot sem že povedala, sem nasmejan človek. In smeh je nalezljiv, mar ne?! Predvsem se zavedam, kako težko je danes ljudem, ko se mnogi komajda prebijajo iz dneva dan. Pritiskov je vse polno: v službi, šoli, povsod so pred človeka postavljene izredno visoke zahteve ... Zakaj bi ob vsem tem ljudi morila s težkimi temami, ko pa ob lahkotni zabavi lahko vsaj za hip pozabijo na tegobe. In se ob iskrenem nasmehu nasmejijo še sami ... Je „sodobnega“ zahtevnega gledalca težko zabavati? Te zahteve po zabavi so zelo različne. Nekatere spravi v dobro voljo že burkaštvo - na primer nekdo, ki

zbija šale o blondinkah; drugi pa so zahtevnejši. Najbolj se mi zdi pomembno to, da humor, kakršen koli že je, prihaja iz srca. Nekdo, ki rad posluša narodno zabavno glasbo, bo v njej užival, če bo čutil, da je iskrena. Drugi, ki prisegajo na druge zvrsti, jazz ali klasiko, bodo brez dvoma čutili enako. Sodobnega, zahtevnega gledalca je težko pretentati. Ne glede na žanr. V kakšno zabavo in sprostitev se pa ti najraje zatečeš? Ah, narava in zemlja, po kateri brskam z golimi rokami in me potem maskerke na televiziji kregajo ... Pa knjige in kakšen res dober klepet s prijateljicami. Tudi če je kar po telefonu ... æ Pogovarjal se je: Marjan Bunič

«

PRO  maj 2010


Potujoče gledališče Radia Plamen ilustracija: David Fartek

Piše: Mateja Subotičanec

Č

eprav vam je verjetno znano, da se je zamisel o radijski postaji Plamen porodila ob obali Črnega morja v Bolgariji, ne bo odveč, da povemo, da takrat še nismo slutili svetle prihodnosti toplega Plamena. Opogumil nas je Vaš iskren smeh, mestoma celo krohot; in smo si rekli: kakšna škoda, da bi se smejali samo v tujini! In smo se smejali tudi doma: Sela na Koroškem, Šentvid pri Lukovici, Zabovci, Ljubljana Vič, Sveti Jožef Celje, Bogojina, Stojnci, Ljubljana Šentvid, Javorje, Štandrež, Bilje, Selca, Naklo, Ihan, Vir, Pivka, Ambrus, Idrija, Otočec, Železniki, Podbrdo, Sveti Duh pri Škofji Loki, Brežice, Preska, Vodice, Stična, Rakek, Mozirje, Krajnska Gora, Žužemberk, Novo mesto, Cerklje na Gorenjskem in Gorenja vas. Ena dobra stvar gostovanj je, da se je ekipa sodelavcev prijateljsko povezala. Druga: ljudem smo razvedrili dan ali polepšali večer. Tretja, ki je najbolj pomembna pa je ta, da smo radijski sodelavci prišli med vas. Nič namreč ne odtehta osebnega srečanja. Upamo, da je Plamen dober začetek še boljšega prijateljstva.

Gost hoče plačati. „Kaj ste pa imeli?“ ga vpraša natakarica. „To ve samo kuhar,“ odgovori gost, „sicer sem pa naročil piščanca.“

On: „Vidiš, v časopisu piše, da so celo zelo slavni možje največkrat imeli čisto nepomembne očete.“ Ona: „No, potem ima pa   najin sin še upanje ...“

50

PRO  maj 2010


PRENOVLJENI PROSTORI TAJNIŠTVA IN NOVINARSKEGA UREDNIŠTVA Obletnice so vedno priložnosti za spremembe. Tudi naše radijske pisarne so jih doživele. Prostori, v katere prihajate vi in v katerih delamo mi, so postali bolj prostorni, funkcionalni, zračni in lepi. Iskreno povedno je bil res skrajni čas za prenovo. V kurilni sezoni smo ob 15 let starem tapisonu in posledično slabšem zraku ter včasih kihanju to najbolj občutili. Obnovljeni prostori so dobili dokončno podobo prav z omarami, mizami in predalniki. Vse našteto je naredil naš Miha Močnik, ki se je iz tehnika za nekaj časa prelevil v mizarja, monterja in še enkrat dokazal, da je mojster za vse. Bravo in hvala!

NOVIČKE IZ RADIJSKE KLETI

PRENOSI SVETIH MAŠ IZ RADIJSKE KAPELE Praznovanje 15. obletnice je med drugim prineslo odločitev, da bomo svete maše ob večjih praznikih prenašali prav iz naše radijske kapele. Tako kot vsak ponedeljek se zberemo tudi ob praznikih, toda takrat evharistično daritev obogatimo s pesmijo. Ob spremljavi Tadejeve in Marjanove kitare nam je to v veliko veselje. Majhna radijska kapela ob prenosu svete maše postane prava slovenska katedrala, ki združi vernike doma in po svetu. V četrtek, 13. maja 2010, na praznik Gospodovega Vnebohoda, je sveto mašo daroval br. Štefan Kožuh, provincial slovenskih kapucinov.

PRO  maj 2010

51


Radio Ognjišče na Facebooku Radio Ognjišče se je Facebooku pridružil 4. marca. Danes, 12. maja, Piše: Mirjam JUDEŽ

ko se revija počasi zaključuje, imamo 746 "oboževalcev", ki jih vsakodnevno

Kaj sploh je Facebook

obveščamo o notranjem dogajanju na

(krajše FB)?

Radiu Ognjišče, jih vabimo na našo

Ustanovitelj je Mark Zuckerberg, ki je

spletno stran, se pošalimo, izmenjujemo

spletišče izdelal kot študent na uni-

mnenja. Številka pridno raste. Večina

verzi na Hardvardu za potrebe univerze.

vpise le prebira, nekaj pa je stalnih " 

Zaživela je 4. februarja 2004. Šele leta

debaterjev", ki komentirajo in "dvignejo

2006 je bila odprta za javnost.

palec", če jim je vpis všeč. Vključujejo

Spletna stran je za uporabnike

se tudi drugi radijci, ki z bolj ali manj

brezplačna, uporabniki ustvarijo profile,

resnimi pripombami popestrijo našo

ki pogosto vsebujejo fotografije in

"radijsko steno".

seznam interesov, si izmenjavajo osebna

Na FB redno vabimo k poslušanju

ali javna sporočila in se priključujejo

zanimivih oddaj. V teh časih je fino, da

skupinam prijateljev. Pregledovanje

skoraj vsako oddajo, ki jo zamudiš, lahko

podrobnega profila je dovoljeno le up-

slišiš v našem zares bogatem radijskem

orabnikom znotraj istega omrežja ali pa

arhivu tudi dneve, tedne, leta potem.

potrjenim prijateljem.

Poznati moraš le ime oddaje in približen

Spletna stran je imela januarja 2010

datum.

po vsem svetu več kot 360 milijonov

Če bi tudi vi radi iz prve roke izvedeli,

dejavnih uporabnikov, od tega več kot

kaj se dogaja v naši radijski kleti in zunaj

540.000 Slovencev. 32,29 % "on-line

nje, vas prijazno vabimo, da se vpišete

Slovencev" je na FB (januar 2010).

med naše "oboževalce". Priklikajte na

Številka, jasno, ni dokončna ...

http://radio.ognjisce.si, stisnite gumb "Všeč mi je" na desni strani, pa bomo v

Zakaj smo mi, Radio Ognjišče, na FB?

hipu povezani. Ne boli, je brezplačno in

V promocijske namene, za razbijanje

včasih celo zabavno. :)

tabujev, za nabiranje simpatij tistih, ki nas še ne poznajo in bodo morda šele postali naši poslušalci čez desetletje, dve, ali tri. :) Poletje je čas dopustov, izletov in letovanj. Prav je, da gremo na potovanje pripravljeni. Zaradi sprememb v okolju, drugačne prehrane in higienskih razmer se velikokrat pojavijo prebavne težave kot so driska, napenjanje, zaprtje in slaba prebava kot posledica porušene črevesne mikroflore. Pri teh težavah si lahko pomagamo z izdelkom Prolife – sinbiotik, ki je naravni regulator črevesne mikroflore. Vsebuje probiotični sev Lactobacillus sporogenes, ki preživi kislost želodca in naseljuje spodnji del prebavnega trakta. Poleg tega vsebuje tudi glukooligosaharide, ki so »hrana« za mikroorganizme v prebavnem traktu in stimulirajo njihovo rast in razvoj. Pomembno je, da glukooligosaharidi za razliko od nekaterih drugih oligosaharidov (fruktooligosaharidov) ne povzročajo napihnjenosti. Prolife – sinbiotik uspešno pomaga pri driski, napenjanju, zaprtju, slabi prebavi in je na voljo v vseh lekarnah in specializiranih trgovinah v treh oblikah: pastilah, kapsulah in Propagandna informacija tekočini.


Vabljeni k obisku na http://radio.ognjisce.si

Res je, en del gospodarstva se sedaj že popravlja, vsaj tisti, ki so delali za avtomobilsko industrijo. Treba pa je vedeti, da so težave v gradbeništvu, saj so se ustavile predvsem investicije v teku. Poslanec Gvido Kres v oddaji Pogovor o

VDAHNITE ŽIVLJENJE V SVOJ DOM

Dod a t n ugod n e os t i

za 2 * Odlična ponudba stanovanjskih kreditov Nastopil je pravi trenutek za uresničitev vaših načrtov. Za vas smo pripravili odlično ponudbo stanovanjskih kreditov, ki jo lahko izkoristite od 15. 3. do 30. 6. 2010 oziroma do porabe kvote. * Preverite dodatne ugodnosti za dva nova uporabnika Aračuna in možnosti soplačništva na www.abanka.si. www.abanka.si l info@abanka.si l Abafon 080 1 360

Abanka Vipa d.d., Slovenska 58, 1517 Ljubljana, Slovenija

Pred božičem 2009, v sklopu dogodkov ob naši 15. letnici, je preobrazbo doživel tudi naš radijski spletni portal.   V mesecih, ki so sledili, se še razvija. Tako bo tudi v   prihodnje, predvsem pa radijci želimo, da bi nam z njegovo pomočjo uspelo Piše: Robert Božič približati vsebine, za katere se trudimo v našem radijskem programu. Novičarsko zasnovan portal prinaša tudi nove možnosti, še posebej na področju spletnega videa, ki jih poskušamo s pridom uporabljati, temeljna ideja pa je, da bi z njegovo pomočjo vse oblike naših vsebin ( audio, tekstovne, foto in video) približali vsakemu obiskovalcu.

IZJAVA

Nova spletna stran


¢

TOPOLŠICA Prepustite se šepetanju gozdov in žuborenju potokov, spočijte si pogled na zeleni simfoniji brstečega življenja in na živopisnih barvah zrelosti, zaupajte blagohotnim besedam in spretnim rokam osebja, ki spodbujajo tiste enkratne občutke, ki so združeni v našem sloganu:

gibalih, bolezni dihal, lažjih oblik kroničnih obolenj srca in ožilja ter kroničnih nevroloških obolenj, smo ujeli v notranje - zunanji bazenski kompleks in letni vodni park Zora z atraktivnimi termalnimi vodnimi površinami.

Nasmeh je nepozabna melodija srca!

V sodobno opremljenih medicinskih prostorih nudimo številne balneoterapevtske in fizioterapevtske storitve, široko paleto wellness in medico wellness storitev.

Topolšica z značilnimi naravnimi danostmi pooseblja vse tisto, kar potrebujeta telo in duša sodobnega človeka. Naravna zdravilna faktorja sta termalna voda in blaga srednjegorska klima. Vodo termalnega vrelca (32˚C), ki je primerna za zdravljenje bolezni hrbtenice in sklepov, stanj po poškodbah, postoperativnih stanj na

V restavraciji uživajte v naši bogati kulinarični ponudbi, za krajša kramljanja sta kot nalašč aperitiv bar in kavarna z vrtom, ki poleg pijač ponuja obilo sladkih užitkov.

Vse to omogoËa polna doæivetja vsem, ki prihajajo k nam, da bi bolje spoznali tudi sebe, da bi doæivljali pomirjujoËo spokojnost bliænjih gozdov in sveæino parkov pod oknom, skozi katerega se prebuja nov dan… V Ëasu πolskih poËitnic nudimo tudi letos vsem otrokom do 6 leta in enemu otroku do 14. leta v sobi z dvema odraslima osebama brezplaËno noËitev in zajtrk. Terme Topolπica so torej prava izbira za vse, ki se æelijo prijetno zabavati, pa tudi za tiste, ki si æelijo predvsem poËitek in oddih, saj zagotavljajo vrhunske zdravstvene storitve in programe za ohranjanje zdravja vsakemu gostu dovolj veliko izbiro.

Vabljeni torej v svet termalnih uæitkov, v kraj kjer vas objame narava. NOVO V LETU 2010: 19 apartmajskih hiπic sredi prelepega mirnega okolja in WELLNESS - oaza miru in sprostitve na 4700 m.

Dobrodoπli!

Rezervacije, informacije: (03) 896 31 06 ali 00  |  e-pošta: info@t-topolsica.si  |  www.terme-topolsica.si


Romanje v Medžugorje Radio Ognjišče je v sodelovanju z agencijo Quo Vadis v času binkoštne devetdnevnice pripravil spomladansko romanje v Medžugorje. Za duhovno vodstvo je poskrbel glavni in odgovorni urednik našega radia, Franci Trstenjak. Na poti so obiskali še Mostar in Makarsko.

C

Včasih je težko biti zvest svojim načelom. Saj poudarjaš, da je družina najvažnejša, a kljub temu pridejo trenutki, ko te stisne pri srcu in si rečeš: „Pa saj bi jaz za ta dan morala biti doma!“ Imaš pa podpisano pogodbo ... Če pa bi stalno odpovedovala nastope, bi me preprosto „odpisali.“ Mezzosopranistka Bernarda Fink v oddaji Naš gost

56

IZJAVA

Piše: ALEN SALIHOVIĆ

ilj prvega dne je bil Mostar, kulturno središče Hercegovine. Sprehodili so se po starem orientalskem delu mesta in si ogledali glavne znamenitosti: džamijo, Turško hišo ... Podali so se tudi do slavnega mostu čez Neretvo, simbola mesta, ki je v zadnji vojni doživel hude trenutke, zdaj pa spet kraljuje nad reko. Pri prvem svetem bogoslužju, s katerim so počastili apostola Matija, saj Cerkev slavi njegov god 14. maja (le v Sloveniji 24. februarja), so romarji premišljevali o Matijevi izvolitvi, ki kaže na izvolitev vsakega človeka, saj Bog od vsakega pričakuje, da v času svojega zemeljskega življenja izpolni zaupano poslanstvo. Ker je odlomek evangelija spregovoril o Kristusovi zapovedi ljubezni, katere uresničitev je edina prava osebna izkaznica kristjana, so premišljevali tudi o udejanjanju ljubezni v konkretnih okoliščinah življenja. Ob koncu nagovora je urednik poudaril: "Mislim, da lahko v en glas vzkliknemo: Bodi zahvaljen Gospod, da si nam na naši romarski poti, tako rekoč pred vrati milostnega kraja Kraljice miru, ponovil svojo največjo zapoved - zapoved ljubezni, da bi prav o njej premišljevali v urah bivanja v Medžugorju, da bi

prav tam spoznali svoje stranpoti, ki omadežujejo ljubezen, in da bi se navdušili za iskreno uresničevanje zapovedi - korak za korakom. Ni enostavno priznati svoje zagledanosti v svoj prav, ni enostavno priznati, da ne ljubimo dovolj ali sploh nič, a vse je vendar mogoče, kajti če je tolikim uspelo, lahko uspe tudi nam. Uspe tudi zato, ker smemo računati na Marijino pomoč. " Drugi dan romanja je bil namenjen Medžugorju. V tej skromni hercegovski vasici naj bi se 24. junija 1981 Marija prikazala šestim otrokom. Njeno sporočilo naj bi bil klic k spreobrnjenju in molitvi za mir in spravo. Od takrat dalje romajo k medžugorski Mariji ali Kraljici miru romarji z vsega sveta, ustavila jih ni niti zadnja huda vojna. Mnogi so se podali tudi na Križevac ali Crnico.

PRO  maj 2010


Slovenski evharistični kongres in beatifikacija mučenca Lojzeta Grozdeta Piše: ALEN SALIHOVIĆ

IZJAVA

P

red nami je največji dogodek Cerkve na Slovenskem v letošnjem letu, to je Slovenski evharistični kongres (SEK). Ta bo z naslovom Evharistija – Božji dar za življenje v nedeljo, 13. junija 2010, potekal v Celju na stadionu Arena Petrol. Ob 9. se bo začel uvodni program, ob 11. uri pa bo sveta maša, ki jo bo daroval papežev odposlanec, vatikanski državni tajnik kardinal Tarciso Bertone. Dogodek v Celju bo še posebej pomemben, saj bo na njem tudi beatifikacija mučenca Lojzeta Grozdeta. Papež Benedikt XVI. je v soboto, 27. marca potrdil dekret o mučeništvu Božjega služabnika Lojzeta Grozdeta. „S tem dekretom je dano dovoljenje za slovesno beatifikacijo, ki bo, 13. junija na slovenskem evharističnem kongresu v Celju. Zakaj na SEK? Ker je Grozde dosegel duhovno zrelost in jo okronal z mučeništvom v moči evharistije, ki je kruh močnih za sveto življenje in še posebej za junaško pričevanje, kot imamo zgled v številnih mučencih Cerkve," je povedal novomeški škof Andrej Glavan. Sicer pa želi Cerkev na Slovenskem s SEK poživiti versko življenje in s tem sveto mašo vnovič postaviti v središče krščanskega življenja. S tem, za Cerkev pomembnim dogodkom, želimo omiliti duhovno krizo, v kateri živimo.

Predvsem je potrebno preveriti, pogledati ali je ta sedanji odnos države do Cerkve pravičen. Ali je res Cerkev tako negativna v svojem ravnanju, tudi če gledamo zgodovinsko. Nadškof Alojz Uran v oddaji Pogovor o

Beseda kongres vas ne sme zmotiti. Imamo različne kongrese, ampak izvirno pomeni kongres shod - pomeni ljudi, ki pridejo skupaj. In mi bomo prišli skupaj v zavesti, da moramo še posebej izpričati v tem svetu za nas same, za našo družbo, za našo vero, za našo Cerkev, da je Jezus res Bog z nami, ki je navzoč v zakramentu svete evharistije, in da je za nas evharistija res središčno dogajanje v našem občestvenem življenju. Ljubljanski nadškof metropolit msgr. Anton Stres Na evharistični kongres, ki bo dosegel svoj vrhunec 13. junija tega leta v Celju, gledam kot na največji verski in pastoralni dogodek v Cerkvi na Slovenskem v letošnjem letu. Ne gre le za zunanjo slovesnost ali morda za masovno manifestacijo, marveč gre za proces, za versko dogajanje v Cerkvi na Slovenskem. To dogajanje obsega dve leti priprave, osrednjo slovesnost, še bolj pa prenovljeno življenje po evharističnem kongresu. Mariborski nadškof metropolit msgr. Franc Kramberger Evharistični kongres je tako velik dogodek, da na njem ne bi smel manjkati noben Slovenec, noben kristjan v Sloveniji, noben katoličan. – Zakaj? – Zato, ker je potrebno in prav, da občestvo nekega naroda, neke države ali neke širše skupnosti vsake toliko časa pride skupaj pred Najsvetejše, pride skupaj pred Boga, pred Gospoda, ki se žrtvuje za nas in je med nami navzoč pod podobo kruha in vina. Mariborski nadškof pomočnik msgr. Marjan Turnšek Evharistija je hrana našega duhovnega življenja. Kruh za življenje ljudi in sveta. Nevarnost je lahko, da se na te stvari tako navadimo, da maša mine, ne da bi to opazili. Vedno znova si moramo prizadevati, da bi mašo pravilno razumeli, odkrivali njen globok pomen in pri njej dejavno sodelovali v različnih službah. Pri evharistiji se prečiščuje, preizkuša in obenem hrani naša vera. Koprski škof msgr. Metod Pirih PRO  maj 2010

57


Napovedujemo

IZJAVA

Radio Ognjišče je verjetno edini resen medij, ki pokriva večino slovenskega ozemlja, ki tisto kar poročate ne zadene cenzura ali pa samocenzura. V vseh ostalih medijih je to velik problem, svetla izjema so nekatere spletne strani, nekaj tednikov in nekaj lokalnih medijev. Janez Janša v oddaji Pogovor o

Slovenski evharistični kongres 13. junija na stadionu v Celju. Romanje bolnikov in invalidov na Brezje 19. junija. 8. počitnice z Radiem Ognjišče v Primoštenu. Prvi teden od   26. 6. do 3. 7., drugi teden od 3. do 10. 7. Letos prvič organiziramo dodatni teden počitnic z identičnim programom. Počitnice prvega in drugega tedna naj se po programu in organizaciji ne bi razlikovale. Za drugi teden je morebiti še kakšno prosto ležišče, hitro pokličite in se prijavite na Kompas: 01-234-41-40. Ritem duha - festival duhovne ritmične glasbe 16. oktobra v Mariboru. 16. gala koncert v Cankarjevem domu 21. novembra.

Rešitev: Prižgemo stikalo št. 1. Počakamo nekaj minut in ga ugasnemo. Prižgemo stikalo št. 2, nato odpremo vrata in vstopimo v sobo. Če žarnica ne gori, a je vroča, potem luč prižiga stikalo št. 1. Če žarnica gori, je odgovor stikalo št. 2. Če žarnica ne gori in je hladna, pa je rešitev stikalo št. 3.

Piše: Urša Sešek

Romanje milostne podobe Marije Pomagaj z Brezij na evharistični kongres v Celje od 10. do 12. junija: sreda, 10. junij: Naklo, Šenčur, Nevlje; četrtek, 11. junij: Ljubno ob Savinji, Šmarno ob Paki, Polzela; petek, 12. junij: Vojnik, Šentjur pri Celju, Celje - Sveti Duh.


električni grelni kabli električne grelne mreže SelfTec - zaščita pred zamrzovanjem enostavna montaža prijetna uporaba 10let garancije ekonomičnost varnost

KeRos - Generalni

zastopnik za električne varčne radiatorje Glamox, za talno ogrevanje ELEKTRA in dekorativne barve in premaze OIKOS.

Poslovne enote/ kontakti: Trgovski center Keros Rogaška Slatina, Tržišče 12a; tel.:03/81 82 300, faks: 03/81 82 363; E: sandra@keros.si Prodajni center Šentjur, Drofenikova 3, 3230 Šentjur pri Celju; tel.: 03/ 74 60 20 60 Salon keramike Ljubljana, Šmartinska 152, 1000 Ljubljana; tel.: 01/ 52 06 240 Prodajni center Ljutomer, Prešernova 40, 9240 Ljutomer; tel.: 02/ 58 58 236, fax: 02/ 58 58 236 Prodajni center Slovenske Konjice, Liptovska 40a, 3210 Slovenske Konjice; tel.: 03/ 75 71 031 www.keros.si

“KeRos, pojem bogate ponudbe”



Pro 2010