Issuu on Google+

Pro Prijatelji Radia OgnjiπËe

Veliko povemo ...

December 2010

PRO  december 2010

1


2

PRO  december 2010


... tudi z druge strani Dragi prijatelji! V letošnjem letu je bil največji dogodek Slovenski evharistični kongres, na katerega  smo  se  dolgo  in  temeljito  pripravljali.  Naloga  našega  radia  je  bila  pripraviti  predvsem  vas.  Največji  optimisti  so  pričakovali,  da  bo  prišlo  na  stadion  v  Celje  25.000  vernikov.  Prijetno smo bili presenečeni, da je bila ta številka mnogo večja, 32.000. Ko so pristojni  ocenjevali ta uspeh, so priznali, da ga ne bi bilo brez tako dobre podpore Radia Ognjišče.  Zlasti  učinkovito  je  bilo  poročanje  v  zadnjih  dneh  pred  kongresom,  ko  smo  spremljali  romanje  Marije  Pomagaj.  Originalna  podoba  Brezjanske  Marije  je  bila  v  vseh  devetih  župnijah (v Naklem, Šenčurju, Nevljah, Ljubnem ob Savinji, Šmartnem ob Paki, Polzeli,  Vojniku, Šentjurju in Celju) sprejeta z velikim navdušenjem, saj je dejstvo, da je zapustila  Brezje, res edinstveno. O tem in o samem evharističnem kongresu smo posneli tudi film  (cena DVD-ja je 9,90€). Ne ostanite brez tega izrednega spomina. Evharistični kongres je  pokazal nov način, kako moramo živeti svojo vero.  Tudi  drugi  naši  podvigi  so  bili  blagoslovljeni.  Radijske  počitnice  smo  morali  letos  razdeliti na dva tedna, saj v hotelih ni dovolj prostora, da bi sprejeli vse udeležence. Prek  Radia Ognjišče ste lahko spremljali 42. romanje invalidov in bolnikov na Brezje, srečanje  mladih v Stični, Ritem duha, romanje ob stoletnici rojstva Matere Terezije v njeno rojstno  Skopje,  ki  smo  ga  pripravili  ob  45.  obletnici  izhajanja  Ognjišča.  Radio  Ognjišče  nas  združuje, četudi sami ne moremo biti prisotni pri vseh dogodkih. Slišali  oz.  prebrali  ste  lahko  tudi,  da  je  papež  Benedikt  XVI  odlikoval  našega  glavnega  odgovornega  urednika  Francija  Trstenjaka  z  naslovom  “papeškega  kaplana”  oz. monsinjorja. Vsi se veselimo tega zasluženega priznanja, zlasti pa njegova kolega v  monsinjorstvu na Ognjišču, Silvester Čuk in Franc Bole. S tem je njegovo in tudi naše delo  dobilo blagoslov svetega očeta. Vsi ti dogodki nas spodbujajo k novim naporom za Cerkev na Slovenskem, ki pa jih  sami, brez vašega sodelovanja, ne bomo zmogli. Predvsem pozivamo vas, PRO-jevce, da  nam pridobite nove poslušalce in tudi take, ki bi se včlanili v PRO-jevsko druščino. Tudi  vaš prispevek (vsaj 2,00 € mesečno) nam je silno pomemben, ker nas prepriča, da cenite  naše delo. Bog plačaj! msgr. Franc Bole, direktor

Studio Ljubljana Štula 23, p.p. 4863, 1210 Ljubljana Šentvid Tajniπtvo 01/512 11 26 in 512 16 71 Telefaks 01/512 13 62 in 512 16 47 E-poπta tajnistvo@ognjisce.si

Spletni naslov http://radio.ognjisce.si

Studio Ljubljana studio@ognjisce.si

Izdalo Ognjišče, Trg Brolo 11, 6000 Koper

Studijska πtevilka 01/512 10 00

Studio Koper studio.koper@ognjisce.si

Urednik PRO Tanja Dominko

Oglaπevanje 01/512 15 12

Studio Martjanci studio.martjanci@ognjisce.si

Oblikovanje David Fartek

E-poπta marketing@ognjisce.si

Cena 0,01 EUR Odgovarja Franc Bole Naklada 20.000 ISSN 1408-7944

PRO  december 2010

3


04 reklama

Biseri vašega zdravja

Izdelki Lekarna Ljubljana KAKOVOSTNI. VARNI.

Prehranska dopolnila Lekarna Ljubljana v novi podobi: Koencim Q10 30 mg, Koencim Q10 30 mg z antioksidanti, Koencim Q10 50 mg (pakiranje 30 ali 60 kapsul); Omega 3, Kalcij Alergo Plus, Kalcij 500 + D3, Kolostrum, Vitamini in minerali. Za več informacij o izdelkih povprašajte v enotah Lekarne Ljubljana ali na www.lekarnaljubljana.si.

Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano.

www.lekarnaljubljana.si

4

zvesta vašemu zdravju

PRO  december 2010


KAZALO   6    9   11    13   15    16   19    22    27    30   31    32  

Intervju z Marjanom Buničem Ritem duha 2010 Radio, kot ga vidijo mladi 32. Srečanje na Voglu Po septembrskih poplavah Radijske počitnice Od Marije k Mariji s kolesom Slovenski evharistični kongres Intervju z Matjažem Merljakom  Msgr. Franci Trstenjak in diakon  Tadej Sadar Napovedujemo Komentirali smo

PRO  december 2010

 38    42   45   48    49    50   54    56   60   62    63 

Božična pojedina Božič pri graščakih Bili so naši gostje Nosite bremena drug drugemu Darovanje- izraz ljubezni  16. Gala koncert Radia Ognjišče Spomini na Miklavža  O dveh svetovnih prvenstvih Nagradna igra: Kdo je kdo Veselimo se s sodelavci! Oddajniki

PRO december 2010

5


Marjan Bunič:

„Sprejeti izzive in zaplavati v Načrt“ INTERVjU: PETRA STOPAR

Marjana Buniča sodelavci ne poznamo le kot radijskega voditelja, ampak tudi kot mojstra besede, pevca v vokalni skupini Gloria in še kje. Njegov žametni glas že leta lahko slišimo tudi po televiziji - v reklamah, risankah ... Ne smemo pozabiti na njegove igralske sposobnosti, saj nas je najprej razveseljeval v komediji Radio Plamen, pred kratkim pa je petje, ples in igranje združil v muzikalu Ljubim te - spremeni se! Marjana smo z veseljem pocukali za rokav, da tudi vi slišite njegovo plat zgodbe.

Marjan, si kdaj pomislil na to, da boš „služil kruh“ s  svojim glasom? Ne, kot otrok si nisem tako zamišljal svoje prihodnosti. To je še en dokaz, ki potrjuje dejstvo, da se nam pravo življenje dogaja, medtem ko pridno delamo popolnoma drugačne načrte zanj. A v tem je čar - sprejeti izzive in zaplavati v Načrt. Vesel sem, da sem prejel tak dar in ga skušam čim bolje razviti in izkoristiti. Kako si sploh zašel v delo z mediji, je bilo to načrtno  ali spontano, kdaj si odkril žilico za „ustvarjanje“? Pravzaprav sem vstopil v medije pred 25. leti, ko me je moja Breda spodbudila, da sem šel na avdicijo na eno od radijskih postaj. Potem je šlo vse s svetlobno hitrostjo in v vse mogoče smeri. Le časa ni bilo, da bi se delu pred mikrofonom res popolnoma posvetil. Ves ta čas sem namreč delal kot učitelj v šoli.

6

PRO  december 2010


Kaj pa ti pomeni radijsko delo oz. biti sodelavec RO? Patetično bo zvenelo, če rečem, da je to milost, a vendar tako mislim. Po strokovni plati je to pač delo kot vsako drugo - od tebe zahteva celega človeka, veliko znanja, izkušenj, dinamičnega prilagajanja, domišljije in ustvarjalnosti ter želje po rasti. Pa vendar je na našem radiu še druga dimenzija, ki je nisem začutil na nobeni drugi radijski postaji. Težko jo opišem, ker jo sprejemam bolj čustveno kot racionalno, a dejstvo je, da iz mene potegne najboljše. Tako v strokovnem kot v človeškem smislu. Ta občutek pa je nezamenljiv, se ti ne zdi?

Reciva še kakšno o glasbi. Za teboj so številne  izkušnje, še posebej na področju sodobne  krščanske glasbe in petja. Kako dandanes kaže tej  zvrsti v Sloveniji in česa bi se moral zavedati vsak,  ki želi ustvarjati ritmično-duhovno glasbo? Vesel sem, da smo v Sloveniji končno prerasli miselnost, da je „za Boga vse dobro, samo da je iskreno“. Ne, biti mora tudi na visokem nivoju. To smo dolžni tako drugim kot sebi in seveda Njemu. Ob generaciji mladih odličnih glasbenikov me za to sploh ne skrbi. Skrbi pa me, če se vse konča pri odlični glasbi. Kajti DRG ni „scena“! Ima popolnoma drugačne korenine, drugačne vzvode in seveda drugačen namen V tvoje delo na radiu spada tudi študentska oz. mla- kot primerljiva pop, rock ali jazz glasba. Ustvarjalec in dinska oddaja „Kolokvij“. Kako je ustvarjati oddajo z  izvajalec naj bi imela pred očmi le eno - Njega. Tak odmladimi, za mlade, pa tudi za ostale? nos se običajno ne zgodi kar sam od sebe, ampak ga je Med mladimi sem se od nekdaj odlično počutil. treba pri mlajših ustvarjalcih vzbuditi in jim pomagati V šoli sem se marsičesa naučil od njih, dajali so mi tudi z zgledi. Teh pa je žal čedalje manj. dragocene lekcije o življenju. Se mi zdi, da odrasli prehitro pozabimo na neobremenjeno otroško logiko in širino, moč ter voljo mladosti. Zato je pomembno, da ji prisluhnemo. V neokrnjeni obliki. „Kolokvij“ je zasnovan tako, da se v njem sliši, kako mladi dejansko razmišljajo, in ne, kako bi po našem mnenju morali. Temu so namenjene druge oddaje.

PRO  december 2010

7


Med prvimi gledalci muzikala „Ljubim te - spremeni  se!“ smo bili tudi tvoji radijski sodelavci, ki smo  bili, mimogrede, nad teboj navdušeni. A le nekaj dni  pred tem se večini še sanjalo ni, da kaj pripravljate,  tako dobro ti je uspelo uskladiti delo na radiu in v  gledališču. Kako doživljaš to zadnjo vlogo? Zame osebno je to dragocena izkušnja, saj sem šel skozi proces ustvarjanja predstave, v kateri se enakovredno prepletajo petje, ples in igra. Igralce so nas na vseh treh področjih vodili vrhunski umetniki, ki so iz nas spravili marsikaj. Priznam, da sem tudi nad seboj presenečen. Kako pa je občinstvo sprejelo muzikal?  Dejstvo je, da to niso „Moje pesmi, moje sanje“. Ne gre za romantično zgodbo, ampak za na prvi pogled plehke prizore iz odnosov moški - ženska, ki pa ravno zaradi površnosti in praznine stresejo ter dajo misliti. Predstava je pravzaprav ogledalo današnje družbe. Gre za resnično in ne idealno življenje. Gledalec jo sicer lahko gleda tudi le kot nizanje komičnih stereotipnih prizorov, ki te spravljajo v smeh, odzivi zahtevne publike, ki jo malce strese, pa mi potrjujejo dejstvo, da je ob vsem smehu to pravzaprav krik razuma in klic k razmišljanju. Zaključna pesem povzame sporočilo: nekaj spremeni, vendar začni izključno pri sebi …

Si tudi oče in mož. Ali tvoje delo in dejavnosti  kakorkoli vplivajo na življenje doma v krogu tvoje  družine? Seveda. Delo in dom se ves čas prepletata. Temu rečemo - življenje. Ko gledam nazaj, mi je le žal, da je včasih delo pogoltnilo čas za družino. S sedanjimi izkušnjami tega ne bi nikoli dovolil. Po drugi strani pa je tudi moje delo v družino prinašalo razgibanost, veselje in izzive. Breda me ves čas neizmerno podpira, se mi pomaga organizirati (česar ne znam najbolje) in se z mano veseli mojih novih korakov, Matic in Žiga sta rasla ob mojih risankah. Vsi trije z menoj delijo vsa vznemirjenja ob prireditvah, predstavah, ob glasbi, ki je je v našem domu polno ... Meni to največ pomeni. In ko me včasih vprašajo, kako zmorem toliko različnih stvari in tako poln urnik, se zdaj le še nasmehnem in s hvaležnostjo pomislim na svoje tri domače. Ali so trenutki, ko se skupaj na račun tvojega dela  tudi pošalite? Ja, velikokrat. Pred kratkim smo se iskreno nasmejali, ko je eden od fantov pripovedoval, kakšne so bile reakcije, ko je v neki svoji družbi mimogrede razkril, da je njegov oče slonček Benjamin, poštar Peter, pa Bizgec, Pokemon … So že kakšne želje in cilji za prihodnje leto? Kaj si želi človek, ko ima vse? Da bi tako ostalo. Izzivi bodo prihajali sami od sebe, cilji pa so - narediti vse čim bolje. Čim bolj strokovno in čim bolj s srcem. Obojega mora biti ravno prav. æ

V našem prebavnem traktu živijo številni mikroorganizmi, ki tvorijo èrevesno mikrofloro. Ta ima vpliv na delovanje èrevesa ter na razvoj in delovanje èrevesnega imunskega sistema. Brez njih se hrana v prebavilih ne razgradi pravilno, gnije, razvijajo se plini, obenem pa se zmanjšuje odpornost pred okužbami s škodljivimi mikroorganizmi. Sodoben naèin življenja in prehranjevanja negativno vplivata na ravnovesje èrevesne mikroflore. Zimski dnevi nam poleg snežnih radosti in prazniènih užitkov prinesejo tudi razliène okužbe, ki porušijo ravnovesje èrevesne mikroflore. Le-to ruši tudi zdravljenje z antibiotiki, ki s svojim delovanjem poleg bolezenskih pomorijo tudi del koristnih bakterij. Porušenje èrevesne mikroflore vodi v prebavne težave. Soèasno jemanje probiotika z antibiotikom lahko zmanjša možnost pojava driske. Probiotik je potrebno zaužiti vsaj 2 uri po antibiotiku. Za lajšanje prebavnih težav svetujemo proizvod PROLIFE, ki je sinbiotik, kar pomeni probiotik in prebiotik v eni obliki.

8

PROLIFE uspešno pomaga pri driski, napenjanju, zaprtju in slabi prebavi. Na voljo je v lekarnah in specializiranih trgovinah v treh oblikah: pastilah, kapsulah in tekoèini. PRO  december 2010


Ritem duha 2010

PIŠE: TADEj SADAR

Ritem Duha... besedna zveza, ki jo vsako  leto bolj povezujemo z vznemirljivostjo pričakovanja novih skladb, ki nas  bodo med letom nagovarjale in pomagale hoditi proti Luči. Poleg tega je bilo  že pred začetkom čutiti pričakovanje  sproščujočega izbruha radosti pod  odrom med prepevanjem pesmi, ki jih  požvižgavamo že leta.  V prvem delu smo v športni dvorani Zavoda Antona Martina Slomška v Mariboru slišali deset  novih pesmi, ki so jih zapeli: Tina Gačnik - Tiana  in Aleks Volasko, Petra Stopar in Omar Naber,  Anastazija in Miran juvan, Manca Smolić in Eva  Knafelc, Ani Frece, Borut Skočir, Projekt Canta!,  Tara, Leriduss in Meta Horvat, v drugem delu  pa so navdušili člani Stična banda, ki sta se jim  vsak s po eno pesmijo pridružila tudi letošnja  žiranta Ingrid Müller in Antonio Tkalec. Dvorana  je bila skoraj eno uro na nogah. In kako je bilo z nagradami? Avtor zmagovalnega besedila je Gregor Čušin  (pesem je zapela Meta Horvat), poslušalci v  dvorani so izbrali Tino Gačnik - Tiano in Aleksa  Volaska, žirijo (med omenjenima so bili še jose  (Murat & jose), p. Stane Bešter in Rahela Nidorfer) pa so prepričali debitanti, skupina Leriduss,  s pesmijo „O Moj Bog“ in ji s tem prislužili  naslov zmagovalna pesem Ritma Duha 2010. ›› več na radio.ognjisce.si PRO  december 2010

9


VČASIH (Gregor Čušin)

NLB Kratkoročno postopno varčevanje

Včasih glava srcu govori, da Te sploh ni, da je nemogoče, da je kdo mogočen kot Ti. Če pa že Si, Si slab, ker ustvaril take Si ljudi, in krut, ker pustiš, da svet trpi. Srce pa ve, da Si in se smeji, se le smeji. Srce se glavi le smeji. Včasih se srce potoži glavi, da boli, da Ljubezen s križa sname se le z ranami. Da vsak nasmeh v pozdrav se spremeni v posmeh, in to ni prav. Boli, in to ni prav. A glave glava ne boli za to in se smeji. Glava srcu se smeji. Jaz pa ljubim Te, o Bog, s srcem in glavo, ljubim Te, ker vem, da Si. Jaz pa ljubim Te, o Bog, v srcu in glavi vem, da Si moj Bog, vem, da Si. Včasih se telo pritoži duši, da trpi, da preveč prepovedi je in zapovedi. Drevo spoznanja pa cveti in svet ponuja kar želiš, Ti pa ne pustiš. Duša pa ve, da je svobodna v Tebi in se le smeji. Duša se smeji. Včasih duša žalostna je: grehi jo skrbe. Svetle luči večne zarje oddaljene se zde. Telo pa pravi, da gre vse v spomine, da vse mine, to ga ne skrbi. Jaz pa ljubim te, o Bog, z dušo in telesom, z vso močjo, moj Bog. Jaz pa ljubim Te, o Bog, z dušo in telesom vem, da Si moj Bog, vem, da Si.

Vem, za kaj dajem vsak mesec na stran.

(Zmagovalno besedilo na Ritmu duha.) Začnite svoje načrte uresničevati že danes. Vsak mesec dajte nekaj na stran in kmalu boste privarčevali za smučanje, potovanje, šolanje in druge želje. NLB Kratkoročno postopno varčevanje lahko sklenete že s 50 evri pologa mesečno, za pol leta ali celo leto.

10

www.nlb.si/kratkorocno-postopno-varcevanje PRO  december 2010 Kontaktni center: 01 477 20 00


Radio, kot ga vidijo mladi Radijski glas seže v deveto vas. Tudi do mladih? Preverimo ...

Brigita Gaser, Zali Log: Radio Ognjišče me spremlja zjutraj  v avtu. Na poti na faks prisluhnem  razmišljanju ob Božji besedi, ki mi  napolni duha in me vodi po pravi poti  življenja. Rada prisluhnem Ognjišču, saj  me energična in optimizma polna ekipa  vedno spravi v dobro voljo.

Rok Mihevc, Borovnica: Ognjišče poslušam, ker me vedno znova  opomni, da v življenju nisem sam in da  sam drugih ne smem pustiti samih. Ker  rad slišim slovensko pesem, spodbudno  besedo in lepo misel. Ker rad slišim tudi  dobre in spodbudne novice Cerkve po  svetu in na Slovenskem. Ker mi pomaga,  da živim boljše življenje. Ker me opomni  na molitev, dobro delo in zahvalo. Ker  me po praznikih Vseh svetih ne bombardira z božičnimi pesmi in mi na veliki  petek nudi pesmi tišine. Ker me pred  praznikom Velike noči opozarja, naj  se primerno duhovno pripravim. Ker  ima dober kolektiv. Ker mi kdaj pa kdaj  izpolni glasbeno željo.  PRO  december 2010

PIŠE: jAKA NOVAK

Marija Štalec, Martinj Vrh: Ko sem bila majhna, sem pri moji stari  mami redno poslušala Sobotno iskrico,  zdaj pa so mi všeč predvsem oddaje, ki  so namenjene študentom in dijakom.  Če zjutraj dovolj zgodaj vstanem, rada  prisluhnem tudi rubriki "Za jutranji nasmeh", ki mi mnogokrat polepša dan. Tudi  preko Facebooka nam deli dobre misli,  slike in šale, pri katerih lahko s ponosom  pokažemo palec. :) 

Luka Skubin, Drežniške Ravne: Odkrito rečeno pri nas ni dosti izbire  med radijskimi postajami, kar pa ni  nujno slabo. Všeč mi je večerna informativna oddaja Mozaik, zame ravno ob  pravem času za kratek pregled dneva. V  avtu imamo na frekvenci 91,2 (Tolmin)  in do zdaj se je izkazalo kot dobra izbira.  Prijetno, prijazno, iskreno. Zanimivo,  poslušljivo, naše. Ognjišče.

Maja Olip, Lesce: Zadnji dve leti mi študij vzame veliko  časa, zato mi ga za poslušanje radia  ne ostane veliko. Ob večerih poslušam  prispevke Radia Ognjišče v spletnem  arhivu. Trenutno se pripravljam na  botrstvo prijateljičine hčerke Eme, ki  bo krščena v decembru, zato poslušam  prispevke predvsem s področja družine,  duhovne rasti in tudi Misijona 2010.

Martin Plaznik, Domžale: Hja, rad prestavljam kanale in rad se  ustavim tudi na Ognjišču. Mislim, da  poslušalcev nikoli ne pusti na cedilu.  Največkrat se slišimo med 6. in 7.30  zjutraj, ko imam resnično občutek, da se  z jutranjo ekipo zbujamo skupaj. Neprecenljivi pa so tisti trenutki, ko se kdo  od voditeljic/voditeljev totalno zaplete.  Akcija! Stopnjevanje, vrhunec, zaključek  in na koncu prisrčno opravičilo. Takrat  radio doživim v drugi dimenziji: zadiha,  razbremeni in nariše nasmeh na obraz.  Bravo!

11


Pivovarna Union d.d., www.pivo-union.si

12 Reklama

12

PRO  december 2010


32. Večerna sveta maša ob svečkah,  druženje s starimi prijatelji ali  spletanje novih znanstev, lepota gorskega sveta, čudovito  vreme, dobra postrežba Alpske  vasi in bogata duhovna popotnica ... Vse ali le delček tega bo  ostalo v spominu več kot dva  tisoč udeležencem 32. srečanja  poslušalcev in prijateljev našega  radia na Voglu.

PRO  december december 2010 2010

srečanje na Voglu

j

e že tako, da so doživetja v gorah in naravi povezana z vremenom. Izkušenejšim sicer slabo vreme (če ga sploh tako poimenujejo) ne predstavlja posebne ovire, prav vsi pa imamo raje sončno in jasno nebo kot pa megleno, oblačno in deževno. V gorah je slednje neugodno že zaradi razgledov, ki jih lahko v megli in dežju le slutimo. Zato smo se med 20. in 22. avgustom večkrat s hvaležnostjo ozrli proti nebu. Seveda bi se ob tako pisani druščini imeli imenitno v vsakem vremenu, a vendar so bila doživetja svetih maš na prostem, izleti in mirno predajanje sončnim žarkom na 1535 metrih in višje veliko vredni. Pogledi v nebo pa niso bili namenjeni le opazovanju vremenskih pojavov. Človeku v gorskem svetu srce kar samo uide naprej in hoče vedno višje - intuitivno si želi priti bližje k tistemu, ki je vso to lepoto ustvaril. Prva priložnost za to je bila petkova večerna sveta maša. Ob svečkah jo je daroval

PIŠE: BLAž LESNIK

upokojeni ljubljanski nadškof Alojz Uran, ki je z nami ostal do nedelje. In za marsikoga je bila to celo najlepša izkušnja celotnega srečanja. »Življenje, ki ga živiš samo zase, ni veliko vredno«, smo slišali in dobili popotnico: srečanje na Voglu pomeni dragocen čas, ki smo si ga vzeli, da bi bili bližje sebi, sočloveku in Bogu. V temno nebo smo nekateri strmeli tudi po sv. maši, ko nas je prof. Boris Kham popeljal po prostranstvih vesolja najprej s pomočjo projekcije, potem pa smo najbolj vztrajni skušali vsaj delček slišanega preveriti še s pomočjo teleskopa. Pri tem so nekoliko ponagajale meglice, je bil pa zato toliko lepši dnevni pogled v žarečo kroglo in edino zvezdo našega osončja - Sonce.

13


V soboto je prišla okrepitev, najzgodnejši so nas ujeli pred zajtrkom, večina pa se je priključila ali prisopihala mimo kar med planinsko turo. Spodnje Bohinjske gore Šija, Rodica, Vogel so v jutranjih meglicah čakale na prvopristopnike tistega dne. Večina je stopila tudi do križa na Orlovih glavah, ki je bil postavljen leta 1935 kot spomin na evharistični kongres. V vedno večjem krogu prijateljev je bila popoldne na prostem sveta maša, sledil pa je vsebinsko bogat večer: frančiškan p. Robert Bahčič je navduševal s čarovniškimi triki, zakonca Marija in Andrej Štremfelj pa s svojimi himalajskimi izkušnjami. 20 let je minilo, odkar sta kot prvi zakonski par na svetu stopila na Everest, in čeprav je bila ta dogodoviščina osrednji del njunega predavanja, so pritegnile tudi druge zgodbe (denimo tista iz El Capitana v Kaliforniji in vodi, ki jima je rešila življenje). Nagovorila pa sta nas tudi kot kristjana, ki v svojem načinu življenja odkrivata Stvarnikovo mogočno roko. Sklep večera se je odvrtel ob glasbi, harmoniki

14

in tistih, ki jim je še ostalo moči za sukanje po planinskem plesišču. Višek našega srečanja je bil zadnji dan, ko so zvonovi vrhniških pritrkovalcev pospremili k sveti maši 1200 obiskovalcev. Nekateri so prišli iz doline peš, večina pa si je skrajšala pot z nihalko, ki je brez počitka prevažala potnike že od jutranjih ur. In rezultat? Rekorden obisk poletne sezone na Voglu. Nadškof Uran se je v pridigi spomnil zakoncev Štremfelj in dejal, da njuna zgodba govori o prisotnosti Vsemogočnega, ki je ustvaril veličino narave in določil

majhnost človeku. Srečanje je uspelo tudi zaradi vseh tistih, ki ste s svojo dobro voljo in veseljem drug drugemu podarjali pravo prijateljsko razpoloženje v objemu gora. O tem, kako pomembne so prijateljske vezi, govori tudi odziv udeležencev Hajne in Joška: »Zanimivo se nama je zdelo, kako lahko sva navezala pristne stike z ljudmi, ki jih prej nisva niti poznala. Srečna sva, ker sva del te velike družine - vas radijcev in nas poslušalcev - in čutiva, da nas vse povezuje velika sila, ki se imenuje ljubezen.«

PRO  december 2010


PIŠE: BLAž LESNIK

Po septembrskih poplavah FOTOGRAFIjA: MATIjA ZORN

Septembra so nas presenetile poplave, ki so prizadele velik del države. Vodarska stroka že desetletja  opozarja na problem pozidave poplavnih območij.  Ambiciozen gospodarski razvoj, ki se v času mirnih  voda ne ozira na opozorila in strokovne osnove,  je narekoval tempo in dinamiko gradnje tudi na  spornih poplavnih območjih. O letošnjih poplavah  smo se pogovarjali z geografom dr. Matijem Zornom  z Geografskega inštituta ZRC SAZU.

Kaj je bilo značilno za letošnje poplave? Značilnost tokratnih poplav je bila velika pokrajinska razsežnost, ki pomeni tudi preplet skoraj  vseh vrst poplav, ki jih pri nas poznamo. Narasli  so številni hudourniki, ki so ogrožali predvsem  poselitev na vršajih in območja, kjer se hudourniki stekajo v večje vodotoke. Primer je narasla  Gradaščica in poplavljen Vič v Ljubljani. Nižinske  poplave so bile tudi ob spodnjem toku Krke in Save  (Kostanjevica na Krki). Zanimivo je bilo opazovati kraška polja, saj so se  v izredno kratkem času povsem napolnila. Poplavljeno Ljubljansko barje sicer ni kraško polje, a ima  kraško zaledje in se poplave na njem pojavljajo na  podoben način. Nenazadnje pa smo bili priča tudi  mestnim poplavam, saj npr. v Ljubljani kanalizacijsko omrežje ni bilo zmožno odvajati velikih količin  vode, ki so se stekale v podvoze. Ali obstaja razlog za trditev, da so naravne nesreče pogostejše kot v preteklosti? Napovedi klimatologov gredo v to smer ...

Ob poplavah konec septembra 2010 je bil poplavljen večji del  Ljubljanskega barja.

Največja poplavna območja so v Sloveniji: - Ljubljansko barje (8034 ha),  - porečje Dravinje (6554 ha), - porečje Krke pod Otočcem (6179 ha), - spodnja Savinjska dolina (4289 ha), - porečje Save med Krškim in državno mejo (3455 ha), - porečje Sotle (3251 ha), - Cerkniško polje (2600 ha).

PRO  december 2010

Podnebne spremembe so danes mnogokrat  »idealen« izgovor za napake, ki jih je človek naredil  npr. v primeru poplav pri prostorskem načrtovanju.  Lažje je reči, da so sedaj ekstremni padavinski  dogodki pač bolj pogosti, kot pa priznati, da se na  poplavnih območjih ne sme graditi. Vprašljiva je tudi pogostost, saj če pogledamo le  primer večjih poplav na Ljubljanskem barju, vidimo,  da se je pred sto leti zvrstilo kar nekaj zaporednih  večjih poplav. Če pa gremo še stoletje ali dve bolj  v preteklost (npr. v 17. stoletje) in vzamemo v roke  Valvazorja ter njegove opise podnebja Kranjske,  vidimo, da podnebje takrat ni bilo nič kaj prijazno. 

15


Radijske počitnice   2010 piše: Mateja Feltrin Novljan

Radijske počitnice 2010  - le redki smo bili prvič, a  vsi smo obiskali otok Prvić; eni so bili v prvi skupini,  s katero je počitnikoval tudi nadškof v pokoju Alojz  Uran, drugi v drugi, ki so ji svoj pečat dale mlade  družine; le nekateri so se pogumno namakali v  morju, prav vsi pa smo bili deležni milosti in miru, ki  sta se nas dotaknila v Medžugorju pri Kraljici miru.  V Primoštenu, mestecu med Šibenikom in Trogirjem,  so obe skupini, le s tedenskim zamikom, pričakali  kristalno čisto morje, čudovit borov gozdiček, lep  hotelski kompleks in prijazen sprejem njegovih  uslužbencev. 

Jaz zate, ti zame. Izognite se visokim stroškom zdravljenja. Sklenite dopolnilno zdravstveno zavarovanje Vzajemna Zdravje in si zagotovite: • najnižjo premijo, • zdravstveno varnost, • bon ugodnosti.

16

PRO  december 2010


Po zajtrku smo se vsako jutro zbrali pri sveti  maši bodisi v hotelski kongresni dvorani, bodisi  v katedrali sv. jakoba v Šibeniku, stolnici sv.  Lovra v Trogirju, cerkvi v Trogirju in Skradinu ter  župnijski cerkvi v Medžugorju. To hercegovsko  vasico, v kateri naj bi se leta 1981 šestim otrokom prikazala Marija, je do leta 2005 obiskalo  več kot 35 milijonov romarjev. Med sveto mašo,  ki smo jo neposredno prenašali tudi na našem  radiu, je nadškof Uran poudaril: "Tisti, ki romajo  v Medžugorje, se vrnejo pomirjeni in vedri. Zdi se,  da so dosegli spravo s seboj, kar se prenaša tudi  na druge." 

Poromali smo na Crnico in pred Marijo položili  svoje zahvale, prošnje, stiske in upanje. Obiskali  smo tudi skupnost Cenacolo, ki v deluje že od leta  1983. Ustanoviteljica je bila častna sestra mati  Almira, ki je pomagala nesrečni mladini na ulicah  Torina. Tam živi 90 nekdanjih odvisnikov od drog,  med njimi tudi josip, ki je dejal: „V fantih, v njihovi  nesebični pomoči sem našel Boga. Tu smo, da  najdemo svoj smisel življenja. In nič ni vredno, če  človek ne najde Boga.“ 

Na radijskih počitnicah smo poskrbeli  za dušo - z  romanjem, s svetimi mašami, glasbo in izbrano  besedo;  za telo - s plavanjem, plesom ob slovenskem večeru, z igrami brez meja, odbojko; pa tudi  za smeh, saj je Tv Plamen razgrel prav vse. In to  bomo počeli tudi prihodnje leto - greste z Radijem  Ognjišče in Kompasom na Sicilijo? 

DA

R IL A

Izdelki volne iz merino ilo ...) er p i, at p (co Naravna kozmetika

Z A VS O D R U

Otroški in klasični termoforji

Zobne š četke

Razni masažni aparati

Čaji

Vlažilnik

i zraka

Ž

! O IN

nje dobro spa Naravna prehranska do polnila

Izdelki za

Darilni boni Sanolabor

Merilniki a vn kr ega tlak

NOVO v Kranju!

PRO  december 2010

www.sanolabor.si

17

Bleiweisova 30 (poleg Eurospina) tel.: 04 252 11 34


18

PRO  december 2010


Od Marije k Mariji s kolesom V torek, 7. septembra, smo se odpravili na kolesarsko romanje od  Brezij do Višarij in tako obudili spomin na lansko kolesarjenje, ki  smo ga pripravili ob 150-letnici prenosa škofijskega sedeža z avstrijske Koroške na slovensko Štajersko, ob 15-letnici Radia Ognjišče in  10-letnici Slomškove beatifikacije. 

Z

ačeli smo na Brezjah s sv. mašo in bili potem ves dopoldan povezani z radijskim avditorijem, saj smo se oglasili še iz Lesc, Breznice, z Jesenic in iz Kranjske Gore. Tokrat nam je pot dodobra krojilo tudi vreme, ki je bilo kislo in deževno. Takoj ko smo stopili iz cerkve na Brezjah, se je ulil dež. Potem nas je pralo do Lesc in vreme se je nekoliko uneslo šele v Breznici. Po celodnevnem potovanju so nas po slabih 80 kilometrih v Žabnicah pričakale šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja z dobro večerjo, zakurjeno pečjo in dobro voljo. Zvečer je bila v župnijski cerkvi še prava revija pevskih zborov in glasbenih sestavov iz Žabnic, Ukev in Zilje na Koroškem. Kljub slabi napovedi se je vreme naslednje jutro umirilo. Jutranja ekipa se je pod vodstvom Matjaža Merljaka že navsezgodaj z vso opremo odpeljala na Višarje. Ko so prišli na vrh, so nam sporočili, da se tam kaže sonce. Po zajtrku smo zagrizli v klanec. Ob postajah

PIŠE: jOžE BARTOLj

Križevega pota (izdelal jih je Tone Kralj) smo zmolili in nadaljevali z odločnim korakom, dokler se ni po uri in pol pred nami zarisala podoba Višarske cerkve. V trenutku smo pozabili na vse napore, na mokre majice in žulje. Višarska Marija nas je pričakala v še ne prepolni cerkvi, ki pa se je do maše dodobra napolnila z večinoma slovenskimi romarji. Žičničarji so jih ta dan prepeljali okoli 400, kar je ob neugodni vremenski napovedi precejšen uspeh. Ob 11. uri je bila sveta maša, ki jo je daroval Karlo Bolčina. Radijci smo jo neposredno prenašali in pri njej tudi sodelovali. Med ljudmi smo videli veliko znanih obrazov, ki so nam dali vedeti, da so prišli na Višarje, ker so slišali naša javljanja s poti od Brezij do Višarij. Z njihovim prihodom je bil naš trud poplačan.

Kolesarsko ekipo smo sestavljali Jure in Urša Sešek, Tone Gorjup, Matjaž Merljak, Blaž Lesnik, Nataša Ličen in Jože Bartolj. Tehnično - organizacijsko so sestavljali urednik Franci Trstenjak ter tehnika Izidor Šček in Marko Zupan. PRO  december 2010

19


Marjan Lipovšek

PIŠE: TONE GORjUP

Marijana Lipovška gotovo poznate kot skladatelja in pianista. Bil je  tudi pedagog, publicist, prevajalec, gornik in fotograf. V njem se nam  razkriva zakladnica darov, postavljena med 26. januar 1910 in 25.  december 1995. Marijan Lipovšek si je znanje nabiral v Ljubljani, Pragi,  Rimu in v Salzburgu; navdih pa je iskal v naravi, še zlasti v gorah ...  Za njim je ostala vrsta skladb, od simfonij, suit, klavirskih variacij do  samospevov in zborovskih skladb. Pisal je tudi filmsko glasbo. Bil je  glasbeni predavatelj in kritik. Prevajal je življenjepise glasbenikov  (od Bacha do Dermote) in gorniško literaturo (od Kugyja do Harerja).  Gorniške podvige pa je popisal v delu Steze skale in smučišča. Gorniške podvige

„Imel sem okrog 13 let. Suh sneg se je vsipal z večernega neba na mojo zelenkasto mapo iz lepenke, kjer sem si nosil note. Note - Beethoven! Pregledoval sem jih v svitu plinskih svetilk ob hišnih vogalih, kjer so svetile v mrak. Sneg je rosil mimo njih in se vsipal na pločnik. Ne doma pri klavirju, ne pri učitelju mi ni bilo zadosti te glasbe...“ Lipovšek o glasbi

„Gore so vselej stale na obzorju vabeče kakor nezadržno privlačna sila s svojim prelepim svetom. Z vsem, kar nudijo hrepenečemu človeku. Z lepoto svojih oblik,barv, ki jih vnaša vanje ozračje, pa tudi z vso hojo po njih, ki terja tolikokrat boja, naporov, in vse zbrane sile.“ Lipovšek o gorah

Slovenci za slovenstvo Poleg „narodnih herojev“, katerih stoletne jubileje so njihovi častilci raje zamolčali, se je leta 1910 rodilo več mož in žena, ki so oblikovali našo kulturno zgodovino. Predstavili smo jih v nedeljskih oddajah, ki so na voljo tudi v spletnem audio arhivu. Čakajo vas portreti Antona Korena, Bare Remec, Ljubke Šorli, Antona Oreharja, Janeza Hornbocka, Franceta Bezlaja, Franceta Avčina, Lojzeta Kozarja, najdete pa tudi tiste, ki so se rodili 100 let pred njimi, to so Jožef Virk, Stanko Vraz, Ignacij Mrak in Jakob Zupan. 20

„Trdno sem ohranil svoj življenjski nazor, za katerega so sicer vedeli, da nikakor ni materialističen, kaj šele marksističen.“ Lipovšek o svojem življenjskem nazoru

PRO  december 2010


Nesreča ne počiva Madžarsko je v začetku oktobra prizadela najhujša ekološka katastrofa doslej. Popustil je zadrževalnik tovarne aluminija v kraju Ajka, ki  leži na zahodu države, in izteklo je več kot 800.000 kubičnih strupene  snovi. Rdeča gošča je poplavila sosednje vasi. Umrlo je devet ljudi,  150 jih je moralo predvsem zaradi opeklin poiskati zdravniško pomoč,  poplavljenih je bilo najmanj 300 domov. Posledice katastrofe bodo  odpravljali najmanj leto dni.  Posledice za zdravje ljudi in za okolje bodo dolgotrajne Vodja oddelka za toksikologijo na Inštitutu za varovanje zdravja Lucija Perharič je v pogovoru za Radio Ognjišče povedala, da ob tem v zrak uhajajo tudi plini, kot sta ogljikov in žveplov dioksid, nevaren je tudi prah. “Ko se bo ta gošča izsušila, bodo ljudje vdihavali kovinske okside, ki imajo lahko številne škodljive učinke na dihala, ledvice, lahko povzročajo raka …” Obstaja tveganje za onesnaženost

Lucija Perharič, Vodja oddelka za toksikologijo na Inštitutu za varovanje zdravja

podtalnice, zemlja pa verjetno več let ne bo primerna za obdelavo. Nekaj rdeče gošče je kljub prizadevanjem reševalcev prišlo v stik z Donavo, ki bi lahko na poti v Črno morje razširila onesnaženje tudi v druge države, vendar resne okoljske škode ni bilo.

PIŠE: HELENA ŠKRLEC

Ekološke katastrofe v Sloveniji Perharičeva meni, da je primer ekološke katastrofe pri nas Mežiška dolina, kjer so v preteklosti kopali in talili svinčevo rudo. “Tamkajšnji prebivalci imajo višje vrednosti svinca od sprejemljivih, čeprav se stanje izboljšuje,” je povedala. Zaradi preteklih industrijskih dejavnosti je s številnimi težkimi kovinami precej onesnažena tudi zemlja v Celjski kotlini, v Beli krajini pa sta zaradi malomarnega ravnanja z odpadki Tovarne kondenzatorjev Iskra v Semiču iz 80-ih let še danes ogrožena zdravje ljudi in narava v nekaterih vaseh v okolici reke Krupe.

Rdeča gošča je odpadni material, ki  nastane pri proizvodnji glinice, ta pa  je nadaljnja surovina za pridobivanje  aluminija. Poleg aluminijevega in drugih kovinskih oksidov, kot so železov,  svinčev in titanov oksid, vsebuje tudi  natrijev lug ter fluorovodikovo kislino. 

PRO  december 2010

21


„Obisk milostne podobe v devetih župnijah je bila najlepša uvertura.“ (Franci Trstenjak)

Slovenski evharistični kongres 13. junij 2010 v Celju „Sveta evharistija je studenec, iz katerega pijemo Božje življenje.“ (nadškof Kramberger)

„Le kdor se hrani z Božjo ljubeznijo, jo lahko daje naprej v vsakdanjem življenju.“ (škof Glavan)

22

PRO  december 2010


„Celjska slika je pokazala lep prerez naših župnijskih občestev: od starejših do najmlajših.“ (nadškof Stres) „Poklek pred hostijo prehiteva čas. Je vstop v nebesa, že tukaj in sedaj“ (škof Štumpf).

„Za evharistijo je treba pričevati. Naša družba močno potrebuje to pričevanje.“ (škof Pirih)

„Kongres je z beatifikacijo Alojzija Grozdeta prižgal novo luč za poglobljeno pot sprave, miru in sodelovanja.“ (škof Lipovšek)

PRO  december 2010

23


PIŠE: MARjAN BUNIČ

Križarjenje L

adja MSC MUSICA, moderna križarka z italijanskim šarmom in elegantnim udobjem, je  konec septembra na svoj krov sprejela  približno 70 počitnikarjev Radia Ognjišče. Osemdnevno križarjenje ob italijanski, grški in hrvaški  obali je bilo odgovor na mnoge želje po posebnih  pustolovščinah in drugačnem dopustovanju. Bile so  uresničene. Udobno potovanje ni le vožnja od kraja  do kraja, ampak že samo po sebi doživetje, saj je  posadka z animatorji poskrbela, da se gostje res  niso imeli časa dolgočasiti. Gledališke predstave,  glasba, gala večeri, športne aktivnosti in druge animacije so komaj dopuščali čas za počitek. Doživetja  pristaniškega Barija, zgodovinskih Aten, ekstravagantnega Mikonosa, slikovitega Santorinija, športne  Olimpie in prijaznega Dubrovnika pa so dajala  vsakemu dnevu novo barvo in pečat. V skupini je  bilo precej takih, ki so prvič dopustovali z Radiem 

24

Ognjišče in najbolj do srca so mi segle besede  enega od gospodov, ki so bile pospremljene s  solzami v očeh: „Po pravici povem, da sem se  kar malo bal, kakšna zategnjena druščina boste.  A doživel sem nevsiljivo prijaznost in veselje ter  sprejetost, kot da bi se vsi poznali že vrsto let. Še  bi šel rad z vami na dopust!“  Æ

PRO  december 2010


Čile: Bog

in hudič sta se borila in

Bog je zmagal PIŠE: MARTA jEREBIČ

„Bil sem z Bogom in hudičem. Borila sta se in Bog je  zmagal,“ je bila morda ena najbolj citiranih izjav rudarja,  ki je na dnevno svetlobo prišel po 70-ih dneh ujetništva v  rudniku San jose v čilski puščavi Atacama.  Mnogi bodo rekli, kaj je sploh imel Bog pri vsem tem?  Ali ne bi morali vse zasluge za rešitev rudarjev pripisati  znanosti? Sami smo sedeli v naslanjačih, morda kaj grizljali in  pili - in ganjeno gledali, kako so rudarje - enega za drugim s posebno kapsulo potegnili na površje. Prvo dejanje številnih  rudarjev je bila zahvala Bogu. Mnogi so  pokleknili v molitvi ali se pokrižali. Eden od rudarjev je  to povzel s prej omenjenimi besedami, ki so razumljive  vsem: “Bil sem z Bogom in hudičem. Borila sta se in Bog  je zmagal.”  Tu je torej odgovor na vprašanje, kaj ima Bog pri tem.  Očitno vse. Kaplan v čilski predsedniški palači Alfredo  Cooper je za BBC povedal: "Bil sem z uslužbenci NASE in  na moje presenečenje so tudi oni rekli: „To je čudež. Ni  druge besede, ki bi opisala, kar se je tukaj zgodilo." Veliko rudarjev je bilo katoličanov, vendar le po pripadnosti. Mnogi so v rudnik odšli brez vere, vrnili pa so se  z vero v Boga. „Ni jih bilo samo 33, bilo jih je 34, saj je  bil z njimi tudi jezus. Ves čas so imeli občutek njegovega  vodenja in prisotnosti,“ je njihove besede povzel kaplan  Cooper, ki se je z rudarji pogovarjal po njihovi rešitvi. 

Video posnetki Na naši spletni strani si odslej poleg videoposnetkov lastne produkcije in videoposnetkov, ki nastajajo v sodelovanju med vatikansko televizijo in Radiem Vatikan, lahko ogledate tudi video novice zasebne in neodvisne mednarodne televizijske agencije Romereports.com. Poroča o delovanju papeža, dogajanju v Vatikanu in katoliški Cerkvi. Glavni producent te televizijske agencije Cesar Espoz je za revijo PRO zapisal: „Rome Reports z velikim zadovoljstvom izreka dobrodošlico Radiu Ognjišče. Naše delo in prispevke v zvezi s papežem in Svetim sedežem si bo odslej lahko ogledala tudi slovenska javnost. Veselimo se dolgotrajnega sodelovanja in tudi vašega odziva.“

V Sredinem pogledu v svet želimo posredovati vsebino,  ki jo slovenski medijski prostor navadno obravnava zgolj  površinsko, enostransko, na kratko ali pa sploh ne. Pri  določenem dogodku poiščemo morebitni moralni ali verski  vidik problematike. Razlaga verskega vidika je velikokrat  ključna za razumevanje dogodkov (npr. Za Bližnji vzhod).  Dogajanja ali stanja v posameznih državah se lotevamo tudi  prek portretov njihovih predsednikov ali drugih voditeljev.  

26

Televizijska agencija Romereports posnetke objavlja v angleškem in španskem jeziku. Španska škofovska konferenca ji je letos podelila nagrado v kategoriji za uporabo novih tehnologij.

PRO  december 2010


Naš in izseljenski Matjaž INTERVjU: PETRA STOPAR

Matjaž, poleg tega, da si voditelj na programu, med drugim „kuhaš“ s sestro Nikolino, na radiu skrbiš tudi za področje Slovencev v zamejstvu in po svetu. Kako si začel in kakšno je tvoje delo? Na tem področju sem se znašel  pred desetimi leti, ko sem na  radiu začel redno delati. Prej  sem občasno bral besedila za  oddajo, ki je na sporedu ob  nedeljah popoldne in je zadnje  čase dolga skoraj dve uri. V  osnovi imam zelo proste roke,  praviloma pa je na začetku  pregled domačih dogodkov,  nato pogledam v sosednje  države (včasih smo temu rekli  zamejstvo), potem pa seveda v  evropske, ameriške, kanadske,  argentinske in avstralske  izseljenske skupnosti. Ne  vedno v vse, včasih pripravim  tudi povsem tematske oddaje,  rad posnamem kakšen intervju  skimi duhovniki, ki so povsod  ali v oddajo vključim glasbo  pomemben steber ohranjanja  naših izseljencev.  slovenstva. želim si, da bi bilo  tega sodelovanja še več. Velikokrat slišimo glas rojakov z drugih koncev sveta. S Z namenom poročanja in katerimi ima naš radio stik in krepitve sodelovanja tudi kje so? sam včasih odpotuješ na pot k rojakom po svetu. Kako V bistvu gre za izmenjavo, saj  doživljaš njihovo izkušnjo večinoma sodelujem z izseljen- življenja v tujini? skimi novinarji (Tonetom Ovsenikom iz Clevelanda, Tonetom  To je povsem drugače kot  Mizeritom iz Buenos Airesa,  pripraviti oddajo v pisarni in  Meto Lenarčič iz Melbourna ...)   studiu. Letos so me povabili v  Ti si pri svojem delu pomagajo  Maasmechelen v Belgiji, kjer  z našimi informativnimi oddaso imeli srečanje pevskih  jami in komentarji, v zameno  zborov zahodne Evrope, v Espa nam pošiljajo svoje prispsen v Nemčiji na tradicionalno  evke. Sodelujem tudi z izseljen- binkoštno srečanje slovenske  28

katoliške misije in v Stuttgart v  Nemčiji, kjer so praznovali zlati  jubilej župnije. Povsod so bila  srečanja zelo doživeta, zelo  slovenska in zelo domača. In  neverjetno, kako se zanimajo  za dogajanje pri nas in kako  radi poslušajo naš radio prek  interneta ali satelita, še posebej glasbo. Področje Slovencev po svetu bo tudi v prihodnjem letu gotovo še naprej ena od glavnih programskih usmeritev Radia Ognjišče. Je morda v načrtu kaj novega? Načrti so, končna odločitev pa  še zori. Letos sem sicer začel  PRO  december 2010


pripravljati rubriko Slovenci  po svetu, ki je na sporedu v  našem jutranjem programu  vsak dan med 8. in 9. uro. Gre  za kratek prispevek o življenju  rojakov, obogaten z vremenskimi podatki iz večjih mest,  kjer živijo rojaki. Vsak dan je  novica s področja izseljenstva objavljena tudi na našem  portalu http://radio.ognjisce. si. Povprečno te novice prebere  od 5 do 7 tisoč ljudi ... Kaj pa ti osebno pomeni delo z in za rojake v zamejstvu in po svetu?

Knjige

13,90 €

9,90 €

1,54 €

2011

Ljubezenski horoskop 2011

5,99 € Ljubezenski horoskop

Ljubezenski horoskop Ema Kurent

5,99€

Ema Kurent Ema Kurent

2,99 €

Cena za komplet 4/1

Oglas pošta

Darilne vrečke in voščilnice

Koledarji

1,06 €

3,20 €

0,83 €

10,90 € Odkrijte pomen Venerinih in Marsovih znamenj Načrtujte zmenke z ljubezenskim koledarjem Ugotovite, kdo je vaš idealni partner

1,44 € 0,54 €

1,90 €

3,84 € 1,80 € 1,30 €

Darila, škorenjčki, okraski

PROSTOR ZA VAŠ LOGOTIP

e vod e n s klovenija e 2010 S lo v S 2011

Praznična darila že na poštah Da se boste na praznične dneve pravočasno pripravili, smo za vas na poštah že razširili ponudbo darilnih izdelkov. Čaka vas pester izbor daril, adventnih sveč, koledarjev, ročno izdelanih darilnih vrečk in voščilnic, darilne embalaže, knjig in raznih okraskov, vse po izjemno ugodnih cenah. Obiščite nas!

2,26 € 1,61 €

Cena za kos

0,84 €

3,90 €

2,PRO  50 € december 2010

3,76 €

PROSTOR ZA VAŠ LOGOTIP

Okrasne nalepke

2,50 € 3,95 €

Slove love ovenske nske vode 2011

www.posta.si

3,76 €

Cena za kos

2,50 €

Cena za kos

1,80 €

Cena za kos

Cene so z DDV.

Pošta Slovenije d.o.o., Slomškov trg 10, Maribor

Cena za komplet 4/1

Pridržujemo si pravico do spremembe programa. Fotografije so simbolične.

Adventne sveče

Izdelki s cenami rdeče barve so naprodaj v izbranih poslovalnicah. Seznam prodajnih mest za posamezni izdelek si oglejte na spletni strani www.posta.si ali povprašajte na vaši najbližji pošti.

To ni samo služba, velikokrat  mislim nanje in vsak teden dam  vse od sebe, da nastane dobra   oddaja, ki jo namenjam predvsem poslušalcem v Slovenji,  da bi vedeli več in se znebili  predsodkov.  Æ

29


Komentirali smo Ne bojmo se pravega življenja z vsemi njegovimi sencami. Le v njem namreč lahko v polnosti zaživimo svojo svetlobo in jo nudimo drugim … Ali pa jo prejemamo od drugih. Naj se pretaka, naj kroži … le ne zapirajmo je. Kajti brez dajanja ni prejemanja. Tako kot svetlobe ni brez teme. Marjan Bunič v Našem komentarju

V času, ko smo vsi nagnjeni k hitrim rešitvam, pritisku na tipkovnico, ki prinese želeni rezultat, se zdi učinkovita hoja po robu zakona boljša izbira kot pa neučinkovito in dolgotrajno politično iskanje dogovora. Blaž Lesnik v povolilnem Našem komentarju

Koliko je takšnih, s katerimi smo skupaj na križišču tega življenja le za hip. Vendar nas osrečujejo in nam pomagajo verjeti vase in v tisto, kar delamo. Med srečanjem začutimo spoštovanje, zanimanje, pozornost, kar pa je gorivo za našo osebnost, za zaupanje vase in obenem pomembno tudi za krepitev vere v ljudi. Nataša Ličen v Našem komentarju

Čas je namreč, da se resnično zavemo pomembnosti domače pridelave, da z nakupom na slovenskih tleh pridelanih zdravih pridelkov podpremo ta trud kmeta in si tako na dolgi rok omogočimo dostop do zdrave domače hrane in konec koncev tudi obdelanosti našega podeželja. Morda pa bomo ob tem tudi prijetno presenečeni, da imajo doma pridelana in zrela jabolka čisto drugačen okus, od tistih, ki so nam na voljo v trgovini. Robert Božič v Našem komentarju

Pravo je minimum morale, in če nam ta minimum takole spolzi iz rok, na kaj se bomo naslonili, ko bomo vzgajali nove rodove, ki se bodo zelo hitro prilagodili novemu načinu razmišljanja, ki ga povzame stavek: znajdi se. Pomislite na to, ko boste zgroženi in nemočni opazovali divjanje kakšnega dragega avtomobila po cesti, ko vas bo preveval občutek besa in misel, da očitno ne veljajo vsi zakoni za vse enako. Tadej Sadar v Našem komentarju

Tudi psihologi nam bodo potrdili, da je za otroka najvarnejše okolje trdna družina. Predstojnik psihiatrične bolnišnice v Idriji Marko Pišljar se sprašuje, ali danes sploh še vzgajamo za stanovitnost in zvestobo. Marjana Debevec v Našem komentarju o porokah med mladimi

Ljudje smo sicer v svoji naravi veliki „kockarji“ - tako radi tvegamo in gradimo na visokih pričakovanjih. Načrtujemo vse, do zadnjih podrobnosti, da bi nam le uspela sanjska zabava, sanjska poroka, sanjske počitnice … Za vse to pripravljamo čim bolj idealne pogoje. A kar človek obrača, Bog zelo rad obrne. Če takrat ne znamo enostavno izstopiti iz svojega lastnega načrta, je katastrofa hitro tu. Tudi prijetno dopustovanje se namreč ne bo zgodilo samo od sebe ob nekih zunanjih idealnih pogojih, ampak ga lahko zgradimo le sami s svojo zavzetostjo in aktivnostjo. Marjan Bunič v Našem komentarju, posvečenem dopustu

Pri nas so svete le pravice in vsaka skupina jih kriči na ves glas, ne glede na to, da njihova pravica mogoče komu drugemu povzroči krivico. Tudi tu smo izgubili kompas in čut za sočloveka. Tudi miselnost, da kdo goljufa državo, je najbolj neumna – goljufa svojega soseda, prijatelja … Mi vsi smo država in imamo takšno, kot si jo zaslužimo. Mateja Feltrin Novljan v Našem komentarju

30

PRO  december 2010


PIŠE: URŠA SEŠEK

Monsinjor

Franci Trstenjak Mariborski nadškof metropolit Franc Kramberger je na slovesnosti 21. oktobra 2010 podelil nekatera papeška odlikovanja in imenovanja v mariborski nadškofiji. Papež Benedikt XVI je na njegov predlog z naslovom papeški hišni kaplan, monsinjor, odlikoval glavnega urednika Francija Trstenjaka. V utemeljitvi je med drugim zapisano, da izredno zahtevno in odgovorno poslanstvo na radiu opravlja vestno in z ljubeznijo v zadovoljstvo poslušalcev, naj je to informiranje, formiranje, izobraževanje, posebej še evangeliziranje. Kot glavni in odgovorni urednik skrbi s svojimi sodelavci za prenos vseh večjih verskih prireditev, kot so: pomembnejša škofijska romanja, plenarni zbor Cerkve na Slovenskem, letni shodi mladih, jubilejne slovesnosti v slovenskih škofijah, vsakoletni

radijski misijon, v tekočem letu je priprava na vseslovenski evharistični kongres, vsakoletni festival slovenske duhovne glasbe »Ritem Duha«, skratka vse versko dogajanje v Cerkvi na Slovenskem. Franci Trstenjak s svojim uredniškim poslanstvom bogati slovenski medijski prostor z evangeljskimi in občečloveškimi vrednotami, vzbuja poslušalcem upanje za prihodnost in zaupanje v Boga, nagovarja in druži slovenske vernike v občestvo Cerkve v domovini, hkrati pa to Cerkev tesno povezuje z vesoljno

Diakon

Tadej Sadar V stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani je nadškof metropolit msgr. dr. Anton Stres v nedeljo, 7. novembra 2010, posvetil sedem novih stalnih diakonov. Med njimi je bil tudi sodelavec Radia Ognjišče Tadej Sadar. Kandidati so se na poslanstvo, ki ga bodo prevzeli v sklopu župnij, pripravljali štiri leta. Intelektualna priprava je potekala v okviru študija na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani oz. na Katehetskopastoralni šoli, vzgojno-bogoslužna formacija pa na mesečnih srečanjih v frančiškanskem samostanu na Brezjah. Stalni diakoni so poročeni ali neporočeni možje, ki ne morejo biti posvečeni v duhovnike. Diakonska služba je predvsem služba služenja. Diakoni berejo in oznanjajo Božjo besedo, prisostvujejo sklenitvi zakramenta sv. zakona, delijo blagoslove ter vodijo krščanski pogreb. PRO  december 2010

31


Napovedujemo … Praznični program ob božiču z božičnimi pesmimi od 24. 12. od  17. ure naprej. Na silvestrovo se bomo že tradicionalno ozrli v minulo leto.  Spomnili se bomo najpomembnejših dogodkov iz življenja Cerkve  ter pregledali, kaj je odmevalo doma in po svetu, pripravljamo  tudi nočni program. Od 29. decembra naprej bomo prihajajočo 20. obletnico samostojnosti Slovenije obeleževali tudi z oddajami Moja zgodba ob  sredah ob 18:15. Dvakrat mesečno boste slišali zgodbe, povezane z nastankom neodvisne slovenske države. Ob Letu krščanske solidarnosti bom šli radijci vsak drugi petek  v mesecu med brezdomce, ostarele, zapornike, prizadete ... in z  njimi v vaše domove. Sredino Radijsko katehezo (20:30) bodo oblikovali Gregor Kunej  s katehezami za mlade, br. Štefan Kožuh o Evharistiji in nadškof  Stres o aktualnih vprašanjih. Ob 10. obletnici oddaje Zanimivosti nočnega neba bo prof. Boris  Kham na Kureščku pripravil opazovanje in praznovanje. 5. marca bo Pustna Sobotna Iskrica - dobrodelno pustovanje za  misijone v športni dvorani Zavoda Sv. Stanislava v Šentvidu. 10.-16. aprila 6. radijski misijon z naslovom „Spreobrni se in veruj  evangeliju“. Glavni govornik bo nadškof Alojz Uran. 23. maja bo Večer slovenskih izročil na Brezjah. 28. maja bomo radijci za vas na Romanju na Grozdetov grob na  Zaplaz. 18. junija bo Srečanje bolnikov in invalidov na Brezjah. 24. junij - 3. julij - 9. radijske počitnice na Siciliji. Prenos vzdušja  tudi poslušalcem doma. 25. junij praznični program v počastitev 20. obletnice samostojnosti Slovenije. Kakšno Srečanje PRO bi se v 2011. spodobilo. Povabite nas,  pomagali vam bomo pri pripravah. Srečanje PRO na Voglu je bilo enkratno, zaradi vaših želja smo se  odločili, da ga ponovimo v juliju ali avgustu.  7. in 8. septembra bo kolesarsko romanje Od Marije k Mariji.

Molitev za uspeh   6. radijskega misijona  10. - 16. april 2011

Dobri Bog in naš Oče! Poklical si nas v življenje, da bi v času in prostoru uresničevali tvoj večni načrt stvarjenja in odrešenja. Slabotni smo in grešni, utrujeni in obteženi. Zato potrebujemo tvojo moč in modrost, ki nam jo podarjaš po Jezusu Kristusu v Svetem Duhu in v Cerkvi. Z radijskim misijonom nas znova kličeš k spreobrnjenju in zreli veri za naš čas. Naj nas tvoja očetovska roka spremlja in varuje v pripravi na radijski misijon, ki ga bomo obhajali v tednu pred cvetno nedeljo. Prosimo te po našem bratu in odrešeniku Jezusu Kristusu, ki nas spremlja s svojo ljubeznijo zdaj in vekomaj. Amen. (molitev pripravil  nadškof Alojz Uran)

20. novembra bo 17. Gala koncert v Cankarjevem domu.

32

PRO  december 2010


MOBITEL, d.d., Vilharjeva 23, 1537 Ljubljana | FUTURA DDB

Domišljija je zabavna. Posebej, ko se uresniči! Otroci to vemo, zato se znamo zabavati bolje od odraslih. Zdaj še posebej, saj ima Mobi novo ponudbo super zabavnih in naprednih mobitelov. Že pišem Božičku za LG T300 Cookie Lite z zaslonom na dotik, fotoaparatom in aplikacijo Facebook. Komaj čakam!

US € N BO

25

LG T300 Cookie Lite

89 € Moj Mobi s SIM-kartico

Moj Mobi. Moj svet. Mobipaket LG Cookie Lite vsebuje bonus 25 EUR (5 EUR dobroimetja na priloženi telefonski številki in dodatno Mobikartico za 20 EUR). Akcijska ponudba velja do odprodaje zalog. Cene vključujejo DDV. Slike so simbolične. Družba Mobitel si pridržuje pravico do spremembe cen in pogojev. Več na www.mobitel.si

PRO  december 2010

33


Električna energija pri GEN-I omogoča prihranke predvsem večjim gospodinjskim porabnikom Slovensko podjetje z utrjeno mednarodno pozicijo na 17-ih trgih na področju trgovanja in prodaje električne energije je lani vstopilo na trg gospodinjstev in letos ima že več kot 13 tisoč odjemalcev. »Zaupajo nam, ker izpeljemo celoten proces menjave dobavitelja namesto stranke in imamo vsak delovnik od jutra do večera na voljo strokovnjake, ki na brezplačni telefonski številki 080 15 58 odgovarjajo na vprašanja v zvezi s prihranki, postopkom zamenjave dobavitelja elektrike, položnicami, cenami v prihodnosti, zamenjavo, števčnimi stanji in podobno,« pravijo na GEN-I. V razmerah, ki vladajo v gospodarstvu je vsak prihranek za gospodinjstvo dobrodošel. In prihranki so sorazmerno veliki: GEN-I ima najnižje cene letos in že objavljene cene tudi za leto 2011, ki so ugodne, hkrati pa če prestopite h GEN-I do 31.12.2010 pridobite še ugodnost »mesec za 1 evro«. Poglejmo: GEN-I gospodinjske stranke so večja gospodinjstva in imajo povprečni mesečni račun 54 evrov. Prvi mesec novi odjemalci, ki bodo prestopili h GEN-I do 31.12.2010, dobijo račun samo za 1 evro. To pomeni povprečni prihranek že prvi mesec 53 evrov, potem pa še vsak mesec prihranek v obliki nižjega računa. Najboljše je, če vsakdo zase preveri na spletni strani www.pocenielektrika.si, po telefonu 080 15 58 ali na spletnem primerjalniku Agencije Republike Slovenije za energijo, ker je prihranek odvisen od porabe in od tudi od vašega sedanjega dobavitelja elektrike ter njegovih cen.

Cena 873,78 892,50 909,21 910,92 914,52 914,52 952,26 957,54

GEN-I, d.o.o. Elektro Ljubljana, d.d. Elektro Gorenjska d.d. Elektro Celje, d.d. Petrol, d.d. Petrol Energetika, d.o.o. Elektro Maribor, d.d. Elektro Primorska, d.d. 0

500

1000

1500

Prihranek 0,00 18,72 35,43 37,14 40,74 40,74 78,48 83,76

Porabniška skupina: Dd - 7kW, 7500 kWh/leto (od tega v manjši tarifi 2500 kWh ) Porabniki: Luči, RTV, hladilnik, mali gospodinjski aparati, pralni in pomivalni stroj, bojler.

EUR/leto

■ Energija (z vsemi dodatki in popusti) ■ Uporaba omrežja (omrežnina in dodatki k omrežnini) ■ Dajatve (davek in prispevki)

Lahko preklopim na GEN-I ne glede na to, v kateri občini sem? Seveda, GEN-I popolnoma nemoteno in zanesljivo dobavlja električno energijo po celi Sloveniji, je pa tudi mednarodni trgovec, ki deluje na 17-ih trgih od Dunaja do Aten. Je ob zamenjavi dobavitelja možna kakšna motnja v dobavi ali prekinitev dobave? Nikakor ne. Na GEN-I preklopite brez težav in nikjer, razen na računu, ki bo nižji, se vam ne bo poznalo, da imate novega dobavitelja. Kakšen je postopek menjave? Kaj moram storiti? Zamenjava je popolnoma preprosta in vam vzame 5 minut. Poiščite zadnji račun na elektriko, pokličite na 080 15 58 ali oddajte obrazec na www.pocenielektrika.si. Čez čas boste prejeli v podpis pogodbo in s tem je zamenjava z vaše strani končana. Vse ostalo naredi GEN-I. Vaš prvi račun, ki ga boste prejeli od GEN-I bo znašal 1 evro. Če ste manjši poslovni odjemalec pa boste imeli prvi mesec vso energijo zastonj (plačali boste torej le prispevke, trošarino in omrežnino).


Kruha ne naredi moka, ampak roka PIŠE: jURE SEŠEK

V 

eni zmed oktobrskih oddaj  Naš gost smo gostili Tomaža  Blatnika, lastnika Pekarne  Blatnik. Tisti, ki poznajo njegovo  poslovno pot, pravijo, da je vizionar.  Po izobrazbi ekonomist je tudi pek,  saj dobro pozna celo najmanjše  podrobnosti, potrebne za pekovsko  delo. Spoznali smo se pred leti, ko  je z veseljem ponudil pomoč Pustni  Sobotni iskrici in daroval krofe.  O svojem delu in ljubezni pravi:  „Kruh je sad zemlje in sonca. Če je  tako, potem je zraven tudi Bog. Ko  človek razmišlja o kruhu, spozna,  da je poleg obrtnega znanja nujno  tudi spoštovanje tistega, kar nastaja  pred teboj. Verjamem, da je najtežje  staršem, ki na mizo ne morejo  postaviti hlebca kruha. Morda je  izostanek simbolnega v kruhu, npr.  topline, prijaznih vrednot, poštenega 

dela, še težji od lakote same. Družba  bi morala pomagati družinam, ki  nimajo kruha. To je naša dolžnost!“ Tomaž Blatnik je uspešen podjetnik,  njegova pekarna beleži precejšnjo  rast. Vendar vztraja pri svojih vrednotah: „Človeka lahko že misel na  to, da je lastnik podjetja, pokvari.  Ljudje smo taki, da nas materialne  okoliščine in prevelike želje hitro  premamijo. Brž si pripravljen uničiti  svoje vrednote, mnogi tudi družino.  Sam sem prepričan, da je zmernost  pri bogastvu in materialnem nujna.  Imamo pač vrečo, iz katere vsi  jemljemo. In razumljivo je, da se  vreča prehitro izprazni, če nekdo  jemlje preveč, vzame celo tisto, kar  ni njegovo. Tovrstna ravnanja vodijo  do miz brez kruha. Današnji časi zelo  naglas govorijo tudi o tem. žal!“

Naš gost se je pred letom odločil,  da s sodelavcem prehodita romarsko pot k sv. jakobu, v Santiago de  Compostela. „Vso pot sva srečevala  romarje, na koncu pa spoznala,  da sva najbolj zares srečala sebe!  Molitev nama je pomagala vztrajati,  z njo sva pregnala bolečine in se  povezala z Bogom. S sodelavcem  Markom še danes premlevava svojo  pot, to romanje priporočam vsakomur. Iskreno!“ Ob sklepu pogovora je Tomaž Blatnik  obljubil pomoč tudi pri naslednji  Pustni Sobotni iskrici, v soboto,   5. marca 2011.  æ

Iz brezna rešeni

P

roblematike alkoholizma  smo se lotili, ker je res  pereča. Alkohol je družbeno  najbolj sprejemljiva droga, gre  za odvisnost, ki poleg odvisnika  prizadene še najmanj tri ali štiri  ljudi, kar bi nas moralo ob dejstvu, da je v Sloveniji dvesto tisoč  registriranih alkoholikov, zelo  skrbeti! Stopili smo v stik s skupinami AA-  anonimnih alkoholikov in z njimi naredili dvanajst korakov. Ob  vsakem koraku smo se ustavili in 

PRO  december 2010

gostje v studiu so povedali, kako  so okrevali, koliko časa so porabili, kje so bile večje zanke. Nikoli  niso pozabili omeniti višje sile, ki  da jim je pomagala iz brezna zasvojenosti. Prav tako poudarjajo,  da dokler ne dosežeš trdega dna,  ne zmoreš odriva navzgor in ven  iz ječe odvisnosti. V prihodnjem letu se bomo  povezali s svojci alkoholikov, ki se  združujejo v Družinske skupnosti  Al-Anon (telefon: 01 432 3001 ali  www.al-anon-drustvo.si).  æ

PIŠE: MATEjA SUBOTIČANEC

AA, p.p. 3512, 1001 Ljubljana elektronski naslov je:   aa.slo@amis.net številka avtomatskega   odzivnika pa 01 433 82 25

35


Praznična

doživetja

Najlepša adveNtNa, božičNa iN NovoletNa a potovaNja • Izleti in potovanja po Evropi: božični sejmi, magične evropske metropole, zabaviščni parki

• Sanjska potovanja: Južna Afrika, NOVOST Kalifornija in Havaji, New York, Mehika, Kuba, Dubaj, Indija, Tajska, Avstralija, …

• Skrivnostne dežele: Egipt, Jordanija, Sirija, Izrael in Maroko • Sanjska križarjenja: Zahodno Sredozemlje, Španska odiseja, Mavrska odiseja, Od Italije do Egipta in Razkošni arabski polotok

Prelistajte Kompasov katalog Praznična doživetja! Poslovalnice Kompas d.d. • 01 2006 111 • www.kompas.si


Bogato romanje po poteh Matere Terezije in škofa Gnidovca PIŠE: ALEN SALIHOVIć

Od 2. do 7. oktobra 2010 je potekalo romanje ob 45-letnici izhajanja revije Ognjišče. Na poti v Makedonijo je 200 romarjev na čelu z direktorjem msgr. Francem Boletom, urednikom mag. Božom Rustjo in celjskim škofom msgr. Stanislavom Lipovškom počastilo 100-letnico rojstva blažene Matere Terezije in se ustavilo na poteh škofa Janeza Frančiška Gnidovca.

V 

djakovski katedrali je  somaševanje vodil direktor  Ognjišča msgr. Bole in spregovoril o  osebnih srečanjih z Materjo Terezijo.  "Ta žena je znala tako preprosto  odgovarjati na najbolj zapletena  vprašanja, da je presenetila tudi  novinarje," je dejal msgr. Bole.  Naslednji dan smo obiskali priljubljeno kosovsko romarsko svetišče  Letnica, kjer se je Mati Terezija  odločila, da svoje življenje posveti  Bogu, sem pa je pogosto romal tudi  božji služabnik škof janez Frančišek  Gnidovec. V Prizrenu smo obudili  spomin na družino matere Terezije  (Bojaxhiu), v Skopju, njenem rojstnem mestu, pa smo si romarji skupaj  s škofom Lipovškom na glavnem  trgu ogledali spomenik, ki so ji ga  posvetili. Slovesno somaševanje v  skopski stolnici Srca jezusovega, 

PRO  december 2010

kjer je zbrane nagovoril tamkajšnji  škof Kiro Stojanov, je vodil škof  Lipovšek. Spregovoril je o škofu  Gnidovcu in med drugim dejal, da je  „izgoreval za vero“.  Ohrid je bil naslednja postaja romanja, sledil je ogled pravoslavnega  samostana sv. Nauma. Zadnji dan  bivanja v Makedoniji so preživeli  v Bitoli, ki jo je med službovanjem  v Skopju obiskoval škof Gnidovec  in kjer še danes delujejo slovenski 

Na spletnem naslovu video.ognjisce.si si lahko  ogledate reportažo z romanja po Makedoniji

lazaristi. Škof se je sestal tudi z bitolskim metropolitom Petrom, pri maši  v tamkajšnji župnijski cerkvi pa dejal,  da je to romanje znamenje čuječnosti  do naših prednikov, ki so delovali  na tem območju. Posebej je omenil  škofa Gnidovca in izrazil upanje, da  bo čim prej prištet med blažene.  Ob sklepu romanja ob 45-letnici izhajanja revije Ognjišče smo se ustavili  še v srbski prestolnici Beograd.  æ

37


čna poje iendizdravi na B ožizdružuj

PIŠE: MARIjA MERLjAK, UNIV. DIPL. ING. žIVILSKE TEHNOLOGIjE IVILSKE TEHNOLOGIjjE  IVILSKE TEHNOLOGI

Nekoč mi je neki diplomat dejal, da se največ sporazumov in prijateljstev sklene ob polno obloženi mizi. Hrana torej zmanjšuje napetosti in razlike, povezuje in združuje. Prazniki pa dodajo slovesen značaj  tudi ''obredni'' božični pojedini, ki ima simbolen pomen. 

38

Obrednost kruha

Meso v glavni jedi

Prepletenost božičnega kruha, ki mu ponekod pravijo poprtník, drugje poprtnjak, župnjak ali božičnik simbolizira medsebojno povezanost in soodvisnost. Zato so ga morali zaužiti vsi člani družine, tudi hlapci in dekle, vsi obiskovalci in živina. Prepletenost kruha hkrati opozarja, da sami ne moremo veliko narediti, marveč je moč v sinergiji. Pomen povezanosti družine kaže tudi celotna božična pojedina. Vedno je bila pravcato iskanje najboljših jedi, okusov, arom in paša za oči. Božična pojedina je vedno vsebovala meso v glavni jedi, vendar na neobičajen način. Pečenko so pretikali s slivami, nadevali in jo zavijali v razne oblike, pekli in dušili ... Priloge so bile spet ''zavite jedi'', kot na primer žlikrofi, in tudi solate so bile bolj bogate kot sicer. Različic je veliko in prav je tako!

V pogovorih z ljudmi sem ugotovila, da so ponekod na Gorenjskem in Belokranjskem uživali božično klobaso s svinjskim mesom in proseno kašo, na Primorskem in Štajerskem so bili obvezni božični mesni ptički, drugod so bile koline, v Zasavju so pečenke pretikali s slivami ... Skupna značilnost je bila, da so uživali razmeroma mastne jedi. Vendar so bile priloge in solate tiste, ki so uravnotežile obrok in pomagale pri vezanju odvečne maščobe in preprečevale zviševanje holesterola, bogastvo vlaknin pa je poskrbelo za dobro delovanje črevesja. Če bomo poskrbeli, da bo na jedilniku veliko vsakega po malem, potem bo božična pojedina postala obred zdravja.

PRO  december 2010


recepti Hrustljave Napoleonove kapice Potrebujemo 250 g moke, eno jajce, ščepec soli, 125 g masla, 2 trikotnika topljenega sira s suho salamo ali drug (pikantni) sir po izbiri, dodatno en rumenjak, dve žlici sezamovih semen. Iz moke, jajca, soli in masla zgnetemo krhko testo. Kepo testa zavijemo v alu-folijo in položimo za eno uro v hladilnik. Pečico medtem ogrejemo na Kroglice za dobro voljo 200 stopinj. Testo na tanko razvaljamo in s kozarcem ''izrežemo'' kroge. Nanje položimo koščke sira Sestavine: suhe fige, pomaranče, rozine, suhe  ter s prsti oblikujemo trikotne Napoleonove kapimarelice, zdrobljeni keksi, kokosova moka,  naribana temna čokolada, zmleti orehi, lešniki in  ce. Premažemo jih z rumenjakom in potresemo s sezamom. Pečeno je v približno 15 minutah. mandeljni. Suhe fige, marelice in rozine dan prej namočimo v pomarančnem soku, naslednji dan zmeljemo v mešalniku, dodamo zdrobljene polnovredne piškote, oblikujemo kroglice ter jih povaljamo v kokosovi moki ali zmletih orehih, ali zmletih lešnikih, ali v naribani čokoladi, ali zmletih mandeljnih. Vse postavimo na krožnik in ponudimo okrašene z metinimi lističi.

Čičerikin namaz Zmešamo rdečo papriko, skuhano čičeriko ali fižol iz konzerve, oljčno olje, česen, limonin sok, kislo smetano, vodo, sol in poper.

Koprčev namaz Potrebujemo gomolj koprca oz. koromača, sladko smetano, limonin sok, oljčno olje, jabolčni kis in zeliščno sol.

PRO  december 2010

Božični mesni ptički Jed poznajo skoraj po vsej Sloveniji. Najboljše je, da so narejeni iz telečjih zrezkov ali pljučne pečenke, ker tako nastane najboljša omaka. Nadev za ptičke naredimo iz čisto na drobno narezane slanine (najboljša je prekajena), naribanega sira (lahko parmezan), veliko na drobno sesekljanega peteršilja in česna. Popramo in še drugače začinimo po želji. Z nadevom napolnimo zrezke. Te je dobro potolči, da so čim bolj tanki. Na vsak zrezek položimo žlico nadeva. Zrezek zavijemo ali s pregibi oblikujemo v ptička in pritrdimo z zobotrebci, da ne razpade. Nadevane ptičke na hitro obojestransko popečemo na vročem olju, da zakrknejo, nato jih vzamemo iz posode. V posodo s sokom, ki ga je meso pri pečenju spustilo, pa dodamo moko, začimbe po želji in prilijemo nekaj vode. Nato spet

39


Krščanske radijske postaje 

Kako naprej?

PIŠE: ALEN SALIHOVIć

Na Madžarskem je v prvi polovici oktobra potekal 17.  kongres Evropske konference krščanskih radijskih postaj.  Več kot 30 udeležencev iz enajstih evropskih držav je razpravljalo na temo: „Dvajset let po padcu zidu: Kakšna je  svoboda? Kaj je skupno dobro?”  „Krščanske radijske postaje  naj ne govorijo samo o veri,  Cerkvi in papežu. Tudi ko se  poveča intenzivnost napadov na  Cerkev, ne smemo pozabiti na  druge negativne pojave v družbi.  Čeprav si mnogi prizadevajo, da  bi ostali na teh področjih, da ne  bi več opazovali, kaj se dogaja  v družbi, kjer so mnogi hudi  problemi, ne smemo popustiti,”  je v predavanju poudaril nadškof  iz Egra Csaba Ternyak.  Predsednik Evropske konference  krščanskih radijskih postaj p.  Tommy Scholtes pa je v svojem  nagovoru opozoril, da se je  Cerkev z drugim vatikanskim  koncilom želela približati ljudem.  To morajo storiti tudi krščanske 

radijske postaje. „Spregovoriti  morajo o tem, kar je za ljudi trenutno najbolj aktualno. Trenutno  je to finančna kriza in kako v  njej preživeti. Pot iz nje zahteva  novo etiko in solidarnost. Tudi  na tem področju še zdaleč nismo  storili vsega,” meni predsednik  združenja.  Iz Slovenije sta se kongresa  udeležila direktor Ognjišča msgr.  Franc Bole in urednik informativnega programa na Radiu  Ognjišče Alen Salihović.  Udeleženci so ob sklepu potrdili,  da bo zasedanje prihodnje leto  gostila katoliška radijska postaja  Lumen iz Slovaške.  æ

DVD vodnik za nego na domu Zaradi nesrečnega spleta dogodkov, bolezni ali starosti se lahko znajdemo v  situaciji, ko se zdijo vsakdanja drobna opravila nepremagljiva ovira. Obstajajo pripomočki, ki nam v takih primerih olajšajo življenje, je pa pomembna  njihova pravilna uporaba. V podjetju Sanolabor so izdali DVD- vodnik, v katerem strokovno usposobljeno osebje prikazuje nego bolnih ali ostarelih ter pravilno uporabo medicinsko tehničnih pripomočkov. Vodnik je idealna pomoč za tiste, ki se sami znajdejo v takšni situaciji, ali pa za tiste, ki želijo sami skrbeti za svoje najbližje, pa jim za to primanjkuje strokovnega znanja. DVD »Pr(a)va opora« je plod znanja in izkušenj zaposlenih v Sanolaborju in je nastal v sodelovanju ter pod nadzorom strokovnjakov Doma za starejše »Bor« s Črnega Vrha. Gre za edini tovrstni vodnik na našem trgu in ga lahko kupite v Sanolaborjevih prodajalnah. Hkrati Sanolabor vsak prvi torek v mesecu v svojem razstavno-prodajnem salonu na Leskoškovi 4 v Ljubljani organizira delavnico o negi na domu.

40

PRO  december 2010


Wellness Orhidelia

Wellness Orhidelia

Razvajanje v mističnem svetu luksuznih termalnih užitkov. Wellness Orhidelia je najprestižnejši svet termalnih užitkov, kjer boste med popolnim razvajanjem vašega telesa in duha doživeli prebujenje ljubezni. V bazenih  se boste lahko potopili v čudoviti vodni svet in sprostili v objemu vodnih kapljic. V savna centru pa boste ogreli svoje telo in srce. BAZENI: Otočki, ki omogočajo popoln umik v samoto, Masažni ležalniki, Gejzirji, Whirlpooli, Počasna reka, Svetlobna jama, Podvodna glasba in koncert... SAVNA CENTER: Programska parna savna, Parna savna, Bio savna, Programska finska savna, Infrardeča savna ter Posebni savna programi za kraljevsko sprostitev: Moč globine morja - razstrupljanje z algami, Omamna kraljica - nega s sladkim medom, Izvir mladosti terapija s sezamovim oljem, Energija mineralov - mineralna blatna terapija, Mediteranski dar narave - pomlajevalni program, Vroči čokoladni užitek - čokoladna savna. NOČNO KOPANJE IN NOČNA SAVNA – vsak petek in soboto, od 20.00 do 24.00 ter FKK NOČNO KOPANJE - vsak petek od 22.00 do 24.00 ure.

uvrstitev v ožji izbor 11 finalistov World Architecture Festivala 2009, v kategoriji “Holiday”

Wellness Orhidelia

je v kategoriji “Turizem – veliki” po izboru obiskovalcev in strokovne žirije postal najboljši wellness v Sloveniji v sezoni 2009/2010.

Ob večdnevnem razvajanju lahko prenočite v Wellness Hotelu Sotelia****, kjer boste padli v objem narave. “Pobeg v naravo” (3 dnevni paket) vsebuje: 2x polpenzion, kopanje v vseh bazenih, 1x vstop v Wellness Orhidelia, vstop v Svet savn Wellness centra Termalija, dnevno svežo sadje v sobi, 1x v času bivanja sladko presenečenje v Barago Baru. Cena: 184 € po osebi v dvoposteljni sobi, do 26.12.2010. Ali cena: 189 € osebi v dvoposteljni sobi v letu 2011.

Terme Olimia d.d., Zdraviliška cesta 24, SI – 3254 Podčetrtek T 03 829 78 36, info@terme-olimia.com, www.terme-olimia.com


Božicˇ pri grašcˇakih na Tuštanju pri Moravcˇah

PIŠE: TANjA DOMINKO

P

irnatovi so ena redkih družin, če ne celo edina, ki živi na gradu v družinski lasti. Čeprav so pravi graščaki, se s tem naslovom prav nič ne ponašajo, iz njih ne vejeta nadutost ali zavedanje, kakšno bogastvo imajo. So povsem preprosta družina, skromna, skrbna in poštena. Njihova skrb za dediščino je precejšnja, v časih, ko brez denarja ne moreš uresničevati svojih želja in potreb, pa je to zelo zahtevna naloga. Obiskali smo jih zato, da izvemo, kako preživljajo decembrske dni, ko jih obišče Miklavž in ko praznujejo božič.

Ko jih obišcˇe Miklavž Mož Peter, žena Petra ter sinova Domen in Simon (februarja pričakujejo še enega družinskega člana) so mlada družinica, ki jih v decembru prav tako razveseli prihod Miklavža. „Pri nas je ta mož tisti, ki razveseli otroke. To tradicijo ohranjamo, čeprav otroci v družbi slišijo pripovedovati tudi o drugih dveh možeh in pričakujejo darila. A midva ne popuščava,“ pravi Petra. Miklavž tako pridno obdari ne le domače fante, temveč tudi nečake, čeprav so že malo večji. Pri Pirnatovih ima kar nekaj dela. Ko Petra 42

PRO  december 2010


Grad Tuštanj je bil zgrajen leta 1490. Prvi lastniki so bili grofje Lichtenbergi. V letih med 1667 in 1671 je dobil sedanjo obliko, zgrajena je bila tudi grajska kapela, ki jo je poslikal Fran Jelovšek. Leta 1800 je grad kupil Ignac Scarija, katerega hči Maksimilijana se je zaljubila v grajskega vrtnarja, Petrovega pradeda Luka Pirnata. Grad Tuštanj jo je dobro odnesel tako v času vojne kot pozneje, saj ni bil nikoli požgan ali podržavljen. V svoji notranjosti hrani originalno zbirko pohištva, porcelana in številnih listin. Od leta 1992 se grad, ki ga je dotlej že pošteno načel zob časa, intenzivno prenavlja.

povprašam o tem, kako so god tega svetnika praznovali v njegovih otroških letih, pove, da se je v njihovih srcih (ima še dve sestri in brata) vedno naselilo veselo pričakovanje. „Igrač sicer ni bilo, vendar smo z veseljem pričakovali kakšna oblačila, domače piškote in podobno.“ Miklavža so spremljali parkeljni, pred katerimi so tudi Pirnatovi otroci trepetali, vendar so moliti znali, tako da so jim ti prizanesli. Da je imel strah nekoliko manjše oči, pa je pripomogla tudi stričeva obramba. „Za božič obdarovanj ni bilo, pa tudi Dedka Mraza smo srečali le v šoli,“ se spominja Peter.

profesionalni pevec (član Slovenskega komornega zbora), njegova Petra pa v prostem času rada igra na klavir in tudi orgle, tako da je njuno znanje v cerkvi zelo dobrodošlo. Tudi doma je pesem pogosto slišati in, kot je opaziti, sta posluh podedovala tudi fanta. Peter in Petra sta ustregla tudi moji radovednosti in tako sem v dvorani, ki jo oddajajo za civilne poročne obrede, z veseljem prisluhnila kratkemu koncertu. Koncert božičnih pesmi organizirajo tudi na božični dan zvečer, in sicer z Grajskim oktetom zapojejo v tamkajšnji cerkvi, kjer se običajno zbere kar velika množica lepe glasbe željnih. V poletnem času pa je prizorišče različnih koncertov in drugih dogodkov grajski atrij (gostil je tudi naš Radio Plamen). Pirnatovim sem se ob koncu le še zahvalila za gostoljubje in obljubila obisk na kakšnem od zanimivih dogodkov, ki jih pripravljajo. æ

Božicˇ v grajskih prostorih Tudi pri Pirnatovih se praznovanje božiča začne s postavljanjem božičnega drevesa (posekajo ga v domačem gozdu) in postavljanjem jaslic, na kar se starejši Domen pripravlja že ves mesec, vneto nabira storže in razglablja, kako in kje bo postavil figure. Tako kot nekdaj je tudi danes središče gradu velika in prijetna kuhinja, zato je vprašanje, kam postaviti jaslice, povsem odveč. Kot se za verno družino spodobi, sledi blagoslov gradu. Da slednje ni mačji kašelj oz. da je prostorov veliko, nam Peter slikovito predstavi, ko pove, da zmolijo kar tri dele rožnega venca, preden obhodijo vse prostore in posestvo. Ko se noge utrudijo, tekne dobra večerja, za kar poskrbi žena Petra. Peter se spominja, da so kot majhni otroci hodili k polnočnici peš, z baklami, kar je bilo še posebej prijetno doživetje. Zdaj, ko so njuni otroci še premajhni, da bi šli skupaj k polnočni maši, se vsa družina zbere v cerkvi v Vrhpolju šele na božični dan, starša pa običajno sodelujeta še na drug način. Peter je namreč

DA

R IL A

Izdelki volne iz merino ilo ...) er p i, at p (co Naravna kozmetika

Z A VS O D R U

Otroški in klasični termoforji

Zobne š četke

Razni masažni aparati

Čaji

Vlažilnik

i zraka

Ž

! O IN

nje dobro spa Naravna prehranska do polnila

Izdelki za

Darilni boni Sanolabor

Merilniki a vn kr ega tlak

NOVO v Kranju!

PRO  december 2010

www.sanolabor.si

43

Bleiweisova 30 (poleg Eurospina) tel.: 04 252 11 34


www.sam.si www.sam.si www.sam.si www.sam.si

SAM d.o.o. Domžale, Preserska cesta 1, Zg. Jarše 1235 Radomlje SAM SAM SAM d.o.o. d.o.o. d.o.o. Domžale, Domžale, Domžale, Process CyanProcess MagentaProcess YellowProcess Black Preserska Preserska Preserska cesta cesta cesta 1, Zg. 1,1,Zg. Zg.Jarše Jarše 1235 1235 1235 Radomlje Radomlje Radomlje Oglas A4 portrait.indd 1Jarše

44

Ta2To/Fotokabina Ta2To/Fotokabina

Ta2To/Fotokabina Ta2To/Fotokabina

Vse za gradnjo, obnovo Vse Vse Vseza za zagradnjo, gradnjo, gradnjo,obnovo obnovo obnovo in nego doma in in innego nego negodoma doma doma

4.11.10 12:08

PRO  december 2010


Bili so naši gostje ... Ivo Ivo Boscarol, tehnični virtuoz,  večkrat nagrajeni podjetnik  večkrat in izdelovalec svetovno  znanih ultra lahkih letal: "Bil sem trmast in vztrajen, samo tako sem lahko postal zasebni izdelovalec letal. Na vsako stvar moraš gledati inovativno, skušati stvari izboljšati. V našem kolektivu smo bili vedno drugačni, drugače smo razmišljali in pogosto razburkali javnost z idejami ter rešitvami. Moji zaposleni se morajo izobraževati. Danes je tehnologije veliko in treba jo je sproti spoznavati, če se želiš razvijati in priti do novih znanj." 

Hokejist Tomaž Vnuk   (v oddaji Naš gost): „Še „Še dobro, da si mladina išče vzornike tudi med športniki. Šport prinese delovne navade, prilagoditev skupini … Ponavadi so dobro športniki tudi pridni učenci.“

Bernarda Fink Inzko  (v oddaji Naš gost):  (v „Skrb za glas profesionprofesion alne pevke je včasih križ! Ko pridem domov, ne pojem! Moji otroci, žal, nimajo tega, kar sem jaz tako bogato dobivala. Mama je pela in pela ...“

PRO  december 2010

Vlado Kreslin (v oddaji   juretov večer):   „V Sloveniji imamo ogromno mladih, talentiranih, razgledanih muzikantov in vem, da imamo dobro glasbo. Poiščite jo!“

Dr. Marija Stanonik: „Delo "Žene pa so gledale od daleč", ki je najprej "izšlo" kot zvočna knjiga na Radiu Ognjišče, je nastalo kot moja iskrena želja po slovenski spravi. Nemočna pred množino in veličino trpljenja prihajam do spoznanja, da me predpred stavljena snov neskončno presega. Ob njej se velikokrat spodobi le molčati ...“

Dirigentka Helena Fojkar Zupančič (v  oddaji Naš gost): „Mladina, ki je lahko tudi problematična, polno zaživi v pevskem zboru in se spreminja. Verjamem, da ljudje prek glasbenega delovanja postajamo boljši!“

45


Petra Majdič (v oddaji Zdrav  duh v zdravem telesu): „Človek naj sledi svojim nazorom. Trudite se za iskrenost, dobroto in skušajte delati tisto, kar vas veseli! Glejte na svet s sončne strani!“

Aktivist Tomo Križnar  v Pogovoru o o krizi  v Darfurju: „Pozivam vas, preprečimo tretjo svetovno vojno, ki se bo bíla kje drugje kot tam, kjer so vojaki najcenejši, kjer so praktično sužnji in tlačani, in to je prav Sudan; ne samo, da so tam surovine, ampak so ljudje staroselski. Nikjer drugje v Afriki nimate ljudi, ki bi bili zadovoljni le z jutranjim soncem, ptičjim petjem in zahvaljevanjem za vse, kar jim je dano.“

Popotnica Benka Pulko (v oddaji juretov  večer): „Potovanje okoli sveta bi moralo biti obvezen del šolskega sistema (smeh). Toliko in takšnih spoznanj, kot sem jih odkrila na moji poti po planetu, ne moreš prejeti na noben drug način!“

Pisateljica Berta  Golob (v oddaji Sobotna iskrica): „V življenju na je treba delati tako, da bo sočloveku dobro, in ne slabo. Rad imej človeka in Boga.“

Igralec jure Ivanušič (v oddaji juretov  večer): „Mislim, „Mislim, da namen umetnosti ni, da se kaj najde, ampak, da se išče. Pomembneje je postavljati vprašanja kot dajati odgovore.“

Gibonni (v oddaji juretov večer): „Toleranca je v življenju nujno potrebna. Glasba lahko podčrta njen pomen in trudim se, da je tako. Pustimo glasbi, da nas zbližuje!“

Oto Pestner (v oddaji  jjuretov večer): „Duhovna glasba ima v sebi nekaj, kar gotovo nagovori človeka. V sebi ima poseben naboj, ki poštenega človeka zdrami in mu požene mravljince po koži!“ 46

PRO  december 2010


Ob ponedeljkih smo   pospravljali podstrešje PIŠE: ZLATA KRAŠOVEC

Januarja je odmevala optimistična ocena premiera  Boruta Pahorja, da za njegovo vlado prihajajo lepši  časi, saj so vajeti prihodnosti končno v njenih rokah.  Vse čestitke premierju. Škoda le, da mu je konj med  tem že povsem crknil, smo (veliko prezgodaj) menili  tedaj. 

Junija smo na referendumu glasovali o arbitražnem  sporazumu o meji s Hrvaško. Pred referendumom  je premier Pahor prepričeval ljudi, da je arbitražni  sporazum tako odličen, da pomeni pravzaprav  goloba v roki. Nič pa ni povedal o tem, ali je roka  hrvaška ali slovenska…

Februarja je minister za delo, družino in socialne  zadeve Ivan Svetlik razglasil: »Revščina je relativna.  Če bi bili naturalisti, bi rekli, da pest riža in streha  nad glavo zadoščata za preživetje. Človek lahko  preživi z zelo malo!« Nezaposleni in tisti, ki za svoje  delo prejemajo minimalni dohodek, dodajajo, da  lahko ljudje načeloma preživijo celo brez ministra.

Julija so bili mnogi državljani še vedno v šoku zaradi  Pahorjeve izjave, da s tri tisoč evri premierske plače  težko preživi. Povsem neupravičeno! je le treba  upoštevati, da je Pahor premier s 'posebnimi potrebami'.

Avgusta je ministrica Katarina Kresal pokazala,  kako v potu svojega obraza skrbi za varnost našega  Marca je bil na tapeti minister za visoko šolstvo,  premoženja. Na portoroški plaži je razlagala kopalznanost in tehnologijo in prvi kmet Slovenije, Gregor  cem, da je najboljši preventivni ukrep, če s seboj  Golobič. Članom komisije državnega zbora, ki je  nimajo veliko stvari, saj jim jih tatovi ne morejo  preiskovala njegovo politično odgovornost, je dejal,  ukrasti. Kakšni naj bi bili ukrepi, ki bi preprečili,  da bi raje videl, če bi mu priskočili na pomoč pri  da milijoni in milijarde državnega premoženja ne  sajenju krompirja, namesto da ga zaslišujejo. Še  bi ponikali kot voda v peskovniku, ministrica ni  sreča, da ni predlagal študentom, naj v času izpitov  povedala. raje pridejo na njegovo krompirišče pobirat koloradskega hrošča.  Septembra so bile poplave in predsedniku države  Danilu Türku so nekateri zamerili, ker ni takoj  Aprila so policisti zaradi prehitre vožnje ustavili vapohitel na poplavljeno območje. Krivično in brez  rovano vozilo z notranjo ministrico Katarino Kresal  potrebe! Ljudem ena sama nesreča povsem  na zadnjem sedežu. Vozniku so izrekli 500 evrov  zadošča.  globe in mu v vozniško dovoljenje vpisali devet kazenskih točk. Kresalova ni bila nič kriva, saj menda  Oktobra smo se lahko prepričali, da smo bili v času  SFRj kulturno na precej višji ravni kot dandanes.  ni vedela, kako hitro so vozili. je pač niso obveščali  Znamenito Mačkovo vilo so gradili z materialom,  tako hitro kot o denimo o zadevi 'bulmastifi'.  namenjenim za Cankarjev dom, medtem ko se je  1. maja je bil na praznovanju na Rožniku slavnostni  morala Simona Dimic pri obnovi hiše zadovoljiti s  govornik ljubljanski župan in eden od najbogatejših  tistim iz Celovških dvorov.  tovarišev v državi Zoran jankovič. Proletarci vseh  Novembra so bila naša pokopališča vsa razsvetljedežel, zgrozite se!  na. Le naša vlada je večinoma še naprej tavala v  temi. Čeprav sta v njej tudi ministra Svetlik in žarnič. Kaj bo pustil december, še ne vemo. Zato nam  upanje ostaja!  

PRO  december 2010

47


Nosite bremena drug drugemu

ite bremena drug drugemu Smo v letu krščanske dobrodelnosti in solidarnosti pod geslom „Nosite bremena  drug drugemu“. Evropska javnomnenjska raziskava Eurobarometer ugotavlja, da  starostniki skoraj četrtini Slovencev predstavljajo breme za družbo. Mladi se bojijo, da bo zaradi modernizacije pokojninskega sistema zanje še manj delovnih  mest. Nekaj upokojencev smo povprašali o tem, kako živijo. Ali občutijo medsebojno spoštovanje, pomoč, solidarnost, ali pa razmišljajo o domu upokojencev?

PIŠE: URŠKA HRAST

jožica Erjavec (76 let) Svoja zrela leta preživljam ob Radiu Ognjišče, ki me zares poživlja. Zdaj sem namreč že vdova, v sosednji hiši pa živi hčerka in vnuk. Medsebojno si pomagava in dragoceno se mi zdi, da živimo blizu. Prav tako živi blizu moja sestra, s katero se lahko dobiva na kavi. O domu za starejše še ne razmišljam, upam pa, da bom zmogla sama skrbeti zase.

Marija in Vaso Suyer (81 in 85 let) Živiva sama v svoji hiši in za zdaj še ne potrebujeva pomoči drugih. O odhodu v dom starejših ne razmišljava, ker poznava precej žalostne zgodbe. Dokler bova lahko skrbela sama zase, bova, ko ne bova več mogla, računava na pomoč nečakinje, ki bo za naju skrbela v zameno za stanovanje, ki ji ga nudiva v najini hiši. Tako smo se namreč dogovorili, saj svojih otrok nimava.

Franček Ratej (69 let) Živim sam in sem sam svoj gospodar, čeprav grem včasih tudi pomagat domov na Štajersko. Za zdaj lahko še vse sam naredim, stanovanje imam urejeno, ko pa ne bo šlo več, bom šel najbrž v dom starejših občanov. Lahko bi šel tudi domov, vendar nočem biti drugim v breme.

Franc Sluga (58 let) Imam družino s tremi otroki, vsi živimo še v skupnem stanovanju. Včasih so živeli tako, da so starši lahko pomagali otrokom in vnukom. V stanovanju je to težje, kvečjemu bom lahko popazil na svoje vnuke, če bodo potrebovali pomoč. Je pa lepo, če generacije medsebojno sodelujejo. Če bo zdravje služilo in bo dovolj denarja, bova z ženo na stara leta šla še na kakšno potovanje. Sicer pa se vsak dan sprehajava, imava vrt. Ko ne bova mogla več skrbeti sama zase, računava na dom. Dandanes se namreč ne moreš zanašati na to, da bodo mlade družine skrbele zate.

48

PRO  december 2010


Darovanje -izraz Dragi moji in -- izraz Darovanje naπi PRO-jevci! ljubezni

ljubezni

PIŠE: MATEjA FELTRIN NOVLjAN

Upam,  da  mi  ne  zamerite,  ker  vas  nagovarjam  z  „moji“.  S  tem  vam  namreč  najlaže  izpovem svojo bližino. Z nekaterimi prijateljujem že od samega začetka, z drugimi krajši čas,  Darovanje organov in tkiv je za izvajanje transplanta prav z vsemi v iskreni hvaležnosti, da ste z nami in nas zelo konkretno podpirate po svojih  acijske dejavnosti nujna osnova. Organe lahko darujemočeh. Prijateljujem pa tudi v želji in upanju, da ostanete zvesti radiu. Naj vam dobri Bog na  jo umrli in živi darovalci. Živi darovalci lahko popriprošnjo Marije Pomagaj milostno povrne za vašo dobroto. darijo le eno od svojih ledvic in del jeter, zato pretežni Prav v zavesti, da je z nami Bog in da ste z nami dobrotniki, si pri snovanju programa in  del transplantacijske dejavnosti sloni na presajanju projektov upamo „več“ in tudi „nemogoče“ stvari. vse to seveda prispeva k dodatnemu prePiŠE:   organov umrlih darovalcev. Umrli darovalci lahko poFRANci TRSTENJAK,  poznavanju našega programa kot drugačnega od ostalih radijskih programov na slovenskem  leg ledvic in jeter podarijo tudi srce, pljuča, trebušno GLAvNi iN ODGOvORNi  radijskem nebu in celo na tujem. Prav radijski misijon, ki smo ga letos pripravili že petič, je  slinavko, črevesje, roženici in nekatere žile. Prav vsak UREDNiK nekaj posebnega, saj smo po besedah papeškega pridigarja p. Raniera cantalamesse edini,  pokojnik organov po smrti ne more darovati: darujejo ki si upamo na tako intenziven način pripraviti in tudi izpeljati evangelizacijo. Letošnji radijski  jih lahko le ljudje, ki umrejo zaradi možganske smrti misijon je bil gotovo poseben tudi zato, ker so ga vodili naši (nad)škofje in nas spodbujali k  v bolnišnici, priključeni na aparate na intenzivnem uresničevanju  Jezusove  zadnje  želje:  „To  delajte  v  moj  spomin!“  Evharistija  mora  biti  vir  in  oddelku, in še med temi le tisti, ki nimajo bolezni, ki središče  našega  življenja,  če  ne,  se  odločimo  za  čuden  „post  oz.  dieto“,  ki  nam  ne  prinaša  bi lahko ogrožale prejemnika organa. koristi ampak škodo. Naj vam napišem, kako doživete svete maše smo obhajali sodelavci v  času misijona, ko nam je vsak dan maševal škof, ki je bil dežuren za dopoldanski in opoldanKako postanemski pogovor. in naj izrazim tudi veselje nad odločitvijo sodelavcev, da prevzamemo dolžnost  darovalec Državljani Slovenije24-urnega češčenja Najsvetejšega v naši radijski kapeli. iskreno priznam, da sem se videl bolj  se lahko za časa življenja opreOb evropskem dnevu darovanja organov in tkiv je ljudelijo, ali želijo po smrti darovati organe, in sicer sam dežurati v nočnih urah. A sem se krepko zmotil: te ure so bile najprej zasedene. Upam,  bljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik v ljubljanski z zapisom te opredelitve na kartico zdravstvenega da teh besed ne sprejemate kot „samohvalo“. Bog nas varuj tega. Le z vami delimo tisto, kar  stolnici daroval zahvalno sveto mašo, pri kateri so se zavarovanja. ne morete slišati, a po svoje doživljate, kar lepo izraža ena izmed vas z besedami: „vsak dan  zbrali tisti, ki so jim prejeti organi rešili življenje, To odločitev lahko posameznik izrazi pri pooblaščeni molim za vas, da bi ostali složni med seboj. Bog ne dopusti ljuljke med vas. Bojim se za vas.“  in vsi, ki se zavedajo pomembnosti darovanja. osebi na prijavnih mestihNaj vas ob koncu povabim k udeležbi na Slovenskem evharističnem kongresu v celju oziv nekaterih zdravstvenih „V pastoralnem letu solidarnosti je prav, da se tudi s domovih in lekarnahroma  po Sloveniji, na Zavodu Slovenik  spremljanju  našega  programa, tem ki  ga  bomo  v upremo celoti  prilagodili  temu  največjemu  dejanjem individualizmu, ki človekadozaja-transplant, pa tudigodku tega leta. Ne samo 13., ampak vse od 10. junija naprej bo naš program takšen kot ga  pri področnih enotah Rdečega pira v svoj svet, ga dela šibkega in mu jemlje radost do križa in Karitas. Na še ni bilo, saj bomo spremljali romanje Milostne podobe Marije Pomagaj z Brezij na kongres.  podlagi zapisa iz evidence poživljenja,“ poudarja škof Jamnik in dodaja: „Kristjani datkov se bo potem Naše spremljanje bo namreč v tem, da bomo iz vseh devetih župnij, kjer se bo Milostna podoba  opredelitev nevidno vpisala na in vsi drugi se moramo zavedati te težave, zato morakartico zdravstvenega zavarovanja. Darovalec ima ustavila, neposredno prenašali različne oblike pobožnosti in nagovore (nad)škofov. Prenose  mo za drugega narediti kaj dobrega in konkretnega.“ pravico, da svojo odločitev kadarkoli tudi prekliče. bomo podkrepili še s posebnimi javljanji, pogovori, glasbo ... in ne samo prek radijskih valov,  To je storil sam, saj je izpolnil prijavnico za darovanje tudi na spletni strani boste lahko spremljali celotno dogajanje z zapisi, fotografijami in video  organov po svoji smrti v zavesti, da lahko tako komu posnetki. iskreno napišem, da se radijci že veselimo teh dni. Res je, da bo dela veliko, a bo  reši življenje. Tudi papež Benedikt XVI vabi vse, da bi nadvse izzivalno, če se izrazim v radijskem žargonu. čutili odgovornost in skrb za sočloveka: „Darovanje Za zaključek pa še tale misel: Mi želimo in hočemo biti z vami, bodite tudi vi z nami in še  organov je pristen izraz ljubezni do bližnjega, ki zmore koga navdušite za naše radijske valove. izkušnja in zadovoljstvo sta najboljši oglas in glas za  dvigniti pogled nad smrt, da bi zmagalo življenje.“ æ Radio Ognjišče.

Prijavnica Prijavnica æ za PRO ime in priimek:  Naslov:

Poštna št. / pošta: Rojstni datum:

Pridružite se družini Prijateljev  Radia Ognjišče in prostovoljno  prispevajte za delovanje našega  in vašega Radia Ognjišče,   katerega poslanstvo je oznanjanje evangelija. 

PRO  december 2010

Način plačevanja (ustrezno obkrožite): MESEČNO    ČETRTLETNO    POLLETNO    LETNO Podpis: 49


ni bil je bila m PIŠE: jURE SEŠEK

To ni bil koncert, to je bila molitev … V nedeljo, 21. novembra, se je v Gallusovi dvorani  Cankarjevega doma odvil 16. Gala koncert Radia Ognjišče. Vabili smo na „duhovno bogat  večer“, prejeli pa veliko več: čudovito popotnico  prihajajočemu adventu, potrdilo, da je vredno zaupati Bogu, se mu predati in v njegovi ljubezni čakati  na sadove dobrega. Prepričani smo, da bo čas prinesel lep sad, ki bo zrasel iz semena, ki je bilo dano v  zemljo na letošnjem praznovanju radijske obletnice.

Pričevanja radijskih sodelavcev so govorila o Bogu,  moči zaupanja, molitve, o spoznanju, da v življenju  ni naključij. Glasba je govorjeno upanje, resnico in  sporočilo koncerta: „Vedno si z menoj.“ podčrtala  z močjo, ki jo premore le ona. Pod vodstvom Nade  žgur in prek izvrstnih pevk in pevcev zbora Alfa in  Omega, izbranih instrumentalistov, mladih pevskih  grl in radijskih pevcev smo se srečali z duhovno  dimenzijo glasbenih ustvarjalcev. 

Večer je prinesel spoznanje, kako veliko moč ima  duhovna glasba, kako navdihujoč je lahko gospel in  kako ganljiva je iskrena beseda. S poezijo Stanka  janežiča je nastopil igralec Pavle Ravnohrib, ki je ob  sklepu iskreno priznal, da takega večera že dolgo ni  bilo …

50

PRO  december 2010


koncer molitev Poslušalka iz Ljutomera nam je pisala: “Hvala!  Občudujem globino iskrenosti, poguma, volje in  moči. Hvala za pripravljenost deliti svoje bisere  in bolečine življenja. Ta nedelja je bila posebna.  Neponovljiva. Globoka. Polna Božje milosti, iskrenosti in ljubezni. Nedelja, ovita v tančico duhovnosti  in Božjega dotika. Bil je zelo bogat koncert. Sama  osebno sem ga doživela na prav poseben način.  Dotaknili ste se me tam, kjer že dolgo leži bolečina.  Ob poslušanju vas sem čutila, kako  svobodna postaja moja duša. Mirno so pritekle solze. Olajšanje.  Občutek  topline in ljubezni. Sončni žarek, ki pogreje, poboža in sporoča. Božji dotik je čisto blizu ...“

Mnogi lepi in hvaležni odmevi v nas krepijo  spoznanje, da smo se odločili prav. Bog sodi tudi v  velike dvorane, prav je, da je prisoten na praznovanjih in mogočnih koncertih! 

Takim mnenjem ne moremo veliko dodati. Prav je  izraziti le hvaležnost, da smo smeli biti posredniki  Njegove ljubezni, in upanje, da bomo s svojim delom  opogumljali tudi naprej. 

Z letošnjim Gala koncertom se je znova dotaknil  tudi nas, radijskih sodelavcev. Ob tem večeru smo  namreč res stopili skupaj, dogajanje nas je povezalo, pričevanja predstavila sodelavce v drugačni  luči. Začutili smo, da je blagoslov delati v takem  okolju, s takšnimi sodelavci. Res! Lepo je ustvarjati  za poslušalce, ki razumejo vsebino takega večera.  Veste, radijska kapela je bila v ponedeljek, dan po  koncertu, polna kot že dolgo ne. Tako pri jutranji  sveti maši kot ob opoldanskem zvonjenju. Dotaknil  se nas je, nagovoril nas je, povezal nas je!  Hvala vsem, ki ste z nami! Zahvala velja tudi zvestima pokroviteljema: Pivovarni Union in Vzajemni  zdravstveni zavarovalnici. Brez gmotne pomoči bi  težko doživeli tako duhovno bogat večer. Hvala  vsem za vse. Posebej pa Bogu za navdihe in pogum! æ

PRO  december 2010

51


52

PRO  december 2010


Mehiški zaliv prizorišče največje  okoljske katastrofe v ZDA

PIŠE: URŠKA HRAST

D

eepwater Horizon je bila devet let stara naftna ploščad, ki lahko deluje do 2400 metrov globoko v morju, vrtanje lukenj pa lahko opravlja do približno 9 tisoč metrov globoko. Njen lastnik je podjetje Transocean, ki svoje ploščadi daje v najem naftnim podjetjem. Za ta korak se je odločil britanski BP. V času nesreče so na naftnem polju Maconda pripravljali vse potrebno za začetek črpanja. Metan, ki je uhajal iz naftnega polja pod velikim tlakom, je povzročil vžig in eksplozijo, naftna ploščad pa je po 36 urah požara potonila. Iz vrtine je nenadzorovano začela uhajati nafta. BP je njeno uhajanje uspel ustaviti šele po približno petih mesecih.

PRO  december 2010

Razlitje nafte v Mehiškem zalivu je verjetno največja okoljska katastrofa v zgodovini Združenih držav Amerike. V eksploziji naftne ploščadi  20. aprila je namreč v morje izteklo več kot 780 milijonov litrov nafte,  umrlo pa je 11 delavcev. Ponesrečeno vrtino so s cementom dokončno  zamašili sredi septembra. Natančna ocena škode najbrž nikoli ne bo  znana, saj je British Petrolium (BP) prikrival podatke, koliko nafte se je  v morje dejansko izlilo.

Očrnjena podoba družbe BP Družba BP je za odpravljanje posledic nesreče doslej odštela osem milijard dolarjev, ustanovila 20 milijard dolarjev vreden sklad za plačilo odškodnin, generalni direktor Tony Hayward je izgubil položaj, vloženih je veliko tožb. Cena njene delnice se je prepolovila. Do konca novembra je bilo tudi prepovedano novo izkoriščanje nafte v morju. Za izplačilo odškodnin ter čiščenje z nafto onesnažene ameriške obale BP potrebuje približno 30 milijard dolarjev. Zato je že sklenil prodati lastniške deleže v Venezueli, Vietnamu, Kolumbiji in na Aljaski, ki so bili skupaj vredni več kot 12 milijard evrov. Konec oktobra je v Mehiškem zalivu prodal še štiri naftne ploščadi, s čimer je pridobil še približno 650 milijonov dolarjev.

Evropski parlament za strožja varnostna pravila Evropski poslanci se zavzemajo za strožja varnostna pravila pri iskanju naftnih vrelcev in izplačilo odškodnin ob morebitnih razlitjih, kot se je zgodilo v Mehiškem zalivu. Evropska komisija trenutno pregleduje zakonodajo o varnosti in odgovornosti, poslanci pa želijo, da bi direktiva o okoljski odgovornosti znižala škodni prag in zajela tudi škodo, povzročeno morskim vodam. æ 53


Spomini na Miklavža s. Brigita Zelič Moj spomin na Miklavža sega v najnežnejša otroška leta. V hiši je bilo moč zaznati neko veselo skrivnostno dogajanje, ki je prevzelo tudi oba moja starejša brata in sestro, čeprav so že poznali potek „udejanjanja“ svetnikove prisotnosti... Mene pa je na tisti Miklavžev večer, oz. popoldne pred njim, ko še nisem bila stara pet let, gnala velika želja, da se prav zares in dobro naučim moliti zdravamarijo. Zato sva popoldne pred Miklavževim prihodom z mamo neutrudno ponavljali besedo za besedo, dokler ni celotna molitev gladko stekla iz otroških ust. O, kakšno veselje je napolnilo srce, ko je prišel sv. Miklavž in je s tako dobrohotnostjo govoril in parkljev sploh ni pustil blizu. „Da, Bog je res dober in svetniki so naši prijatelji!“ je ostalo zapisano globoko v meni.

Božo Rustja Vsako leto sem z veliko nestrpnostjo pričakoval Miklavžev večer. Tudi pisal sem mu, pri čemer mi je pomagala mama. In presenetljivo je Miklavž zelo resno vzel moja pisma in mi prinesel skoraj vse, kar sem uvrstil na seznam. Očetu sem pomagal nastaviti lestev ob okno moje sobe, da se stari Miklavž ne bi preveč »matral« pri vzponu. In veselje Miklavževega jutra je bilo zelo veliko, ko sem si ogledoval in preizkušal dobrote. Otroško čarobnost goda Sv. Miklavža sem zato prelil v otroško knjigo Miklavž piškote peče.

54

Janez Juhant Na Miklavžev večer me je bilo vedno strah. Z Miklavžem so namreč hodili divji parkeljni in nas strašili z verigami, oblekami in vilami, zato sem velikokrat zbežal stari mami pod posteljo. Drugo jutro pa je sledilo presenečenje. Pehar dobrot s piškoti, krhlji in bomboni, takrat po vojni je bila to še dragocenost. In seveda tudi palica ni manjkala, za spomin in opomin! Zjutraj smo z brati in pozneje s sestro pokleknili in zmolili jutranjo molitev, nakar so bili darovi vsem na razpolago.

PRO  december 2010


Zlata Krašovec Iz svojih otroških let se ne spominjam nobenega srečanja z Miklavžem. A droben spomin mi govori, da sem vendarle doživela nekaj, kar bi utegnilo biti Miklavžev sejem. Na eni glavnih ulic Celja, mesta, kjer sem preživela otroštvo, je neka gospa držala v rokah šop drobnih zlatih šib z rdečimi pentjicami. Da so to Miklavževe šibe, mi je povedala mama. Zaslutila sem, da se bliža večer, ko nas bo skrivaj obiskal. Ker sem si ga želela srečati, sem prijateljem predlagala, da bi ga pričakali na ulici. Nekateri so bili takoj za to. Starejši in 'bolj izkušeni' pa so hiteli pripovedovat o strašnih parkeljnih iz Miklavževega spremstva. To nam je vzelo pogum in mam tako sploh nismo vprašali, ali smemo zvečer na cesto. Peharček naslednje jutro vseeno ni bil prazen. In naslednja leta na Miklavžev god tudi ne, čeprav Miklavževega sejma ni bilo več. Domnevam, da je bilo to tistega leta, ko je bilo tudi praznovanje božiča za več desetletij potisnjeno v globoko ilegalo.

Karel Gržan Eden izmed prvih otroških spominov sega v prijeten jesenski večer. Stali smo na balkonu, ko me je oče, še malega fantiča, dvignil v naročje in dejal: »Poglej, kako žari nebo. Miklavž že peče piškote.« In potem sem spraševal dan za dnem: »Kdaj bo prišel?« In so mi odgovarjali, da kmalu, in me učili potrpežljivo pričakovati do večera, ko smo nastavili krožnike. Mati je dobremu možu pripravila tudi skodelico domačega čaja, »da se malce okrepča na dolgi poti«, nato pa smo odšli iz prostora. Oče je ostal še nekaj časa, ker je vsako leto ravno na ta dan pregorela žarnica in jo je bilo potrebno zamenjati. Potem se nam je pridružil in smo čakali in čakali. »Pa pojdimo pogledat, če je že kaj prinesel,« je predlagala mama. In je res: piškote, pa kakšno igračo in pomarančo, nekaj oblačil - predvsem pa je s svojo pozornostjo prinašal spoznanje o dobrotni naklonjenosti iz večnih razsežnosti. Kako pomirjajoče za otroško dušo! Mateja Maček Sveti Miklavž je bil nedvomno najpomembnejši svetnik v mojem otroštvu. Otroci smo na predvečer pripravili sklede in peharje. Že prej smo napisali pisma, ko še nisem poznala črk, pa je moral Miklavž moje želje razbrati iz mojih risbic. Zjutraj smo otroci ob polnih peharjih doma spečenih piškotov, pomaranč, orehov, fig in rožičev doživljali brezmejno veselje. Ko sem malo odrasla in sem bila kot najstarejša od treh otrok prva uvedena v skrivnost, kdo so zemeljski pomočniki Sv. Miklavža, pa sem mami in tetam z veseljem pomagala, da so izpolnjevale skrite želje. Tudi sedaj Miklavževa obdarovanja doživljam kot dar in možnost, da podarim veselje drugim. PRO  december 2010

55


Kdor ne skače, ni Slovenc PIŠE: HELENA ŠKRLEC

Poletje oziroma začetek jeseni sta zaznamovala dva velika športna dogodka: svetovni prvenstvi v nogometu in košarki. Obe tekmovanji je že drugič krojila tudi Slovenija. 19. svetovno nogometno prvenstvo je od 11. junija  do 11. julija gostila južnoafriška republika, pomerilo  se je 32 reprezentanc, prvaki so postali Španci. že  od nekdaj velja, da se v času mundiala svet ustavi.  Dogodek je tudi letos pred televizijske zaslone  prilepil milijarde ljudi, najbolj zagrizeni navijači  pa so v mesecu dni koristili celo bolniško, da so si  lahko ogledali odločilne boje. Letos si jo je verjetno  privoščil tudi kak Slovenec, saj je naša reprezentanca z uvrstitvijo na tekmovanje poskrbela za pravo 

56

nogometno vročico. Slovenski nogometaši so v južni  Afriki osvojili prvo zmago in prve točke na mundialih. Kljub temu da so se Slovenci poslovili že v predtekmovanju, so navijači pozitivno ocenili njihove nastope, fantje pa so jih najbolj navdušili z enotnostjo  in prijateljstvom, ki so ju pokazali na tekmah. „Če ne  znaš biti velik v porazu, če ne znaš iz poraza izluščiti  tega, kar te bo naredilo večjega in boljšega, si  zmage ne zaslužiš,“ je v trenutku, ko so se razblinile  sanje o napredovanju v osmino finala, svojo ekipo  bodril selektor Matjaž Kek. Besede so se dotaknile  lepega števila Slovencev, ki so nogometaše ob vrnitvi v domovino pozdravili kot zmagovalce.

PRO  december 2010


Tudi slovenski košarkarji na splošno pustili pozitiven vtis Navijačev, ki so ob vrnitvi pričakali izbrance selek16. svetovno prvenstvo v košarki je od 28. avgusta  torja Memija Bečirovića, ni bilo veliko, kar pa ne gre  do 12. septembra gostila Turčija. Sodelovalo je 24  pripisati razočaranju. Verjetno je kriva predvsem  reprezentanc, naslov najboljše je osvojila ameriška,  pozna nočna ura pristanka njihovega letala na  ki je v finalu nadigrala domačine. Turki so bili vse do  Brniku. Omeniti velja tudi, da je slovensko reprezentekme z ZDA neporaženi in med drugim poskrbeli,  tanco v Carigradu v prvem delu spodbujalo od štiri  da so se od polfinala poslovili naši košarkarji. do pet tisoč košarkarskih navdušencev. Oblečeni v  zelene majice in opremljeni z rekviziti, kot so šali,  Slovenska reprezentanca se je morala sprijazniti  kape in nalepke v nacionalnih barvah ter slovenske  z osmim mestom, kar je uspeh, a žal s kislim priozastave, so poskrbeli za dobro vzdušje. Besede  kusom. Potem ko je v prvih šestih tekmah klonila  „kdor ne skače, ni Slovenc“ so odmevale tako v  le proti ZDA in pokazala moštveni duh, jo je poraz  dvoranah, kjer so se odvijali boji, kot tudi na carigraproti gostiteljem prvenstva popolnoma dotolkel,  jskih trgih in ulicah, s čimer se je med domačini in  zato velja boje za razvrstitev od petega do osmega  turisti širilo zanimanje za majhno deželo na sončni  mesta izbrisati iz spomina. strani Alp.  æ

PRO  december 2010

57


S kolesom v službo  PIŠE: URŠKA HRAST

V maju smo se nekateri radijci pridružili  akciji “V troje - s kolesom na delo”, ki so jo  organizirali  Ministrstvo za promet, Mestna občina Ljubljana, Civitas Elan in drugi  partnerji.

Radijci prekolesarili 1440 km

Nekateri sodelavci Radia Ognjišče smo »celoletni kolesarji«, zato smo se akciji samoumevno pridružili. Bolj pohvalno je sodelovanje tistih, ki sicer živijo predaleč, da bi se lahko vsak dan v Šentvid vozili s kolesi. K sodelovanju nas je spodbudila Mirjam, ki je poleg sebe prijavila še Uršo in Jureta. Ta trojka je pedala potiskala iz Šmartna pod Šmarno goro, pri čemer je v dobrih treh tednih naredila 296 kilometrov. Blaž (Rudnik), Marjan (Bežigrad) in Matej (Brod) so pridelali 288 kilometrov. Še bolj svojevrstna je bila »gorenjska naveza« Mateja FN, Nataša in Matjaž, ki je zaradi vremena kolesarila le nekaj dni, zbrali pa so 328 kilometrov. Zmagovalke po številu kilometrov (528) so bile Urška, Helena (obe Center) in Lidija (Gunclje). To ekipo je do zmage vodila vztrajnost, saj je kolesarila tudi v družbi dežnih kapljic.

Zakaj kolesarjenje? •  ne povzroča izpustov CO2, •   v mestnih središčih je časovno  izjemno učinkovita rešitev, •  prihranimo denar in gorivo, •  z rednim gibanjem skrbimo za  zdravje.

58

Udeleženci akcije “prihranili” 10 ton CO2 Organizatorji so na zaključni prireditvi 3. junija izžrebali dve ekipi trojk: trojko Urada Vlade RS za komuniciranje (prekolesarili so 406,8 kilometra) ter zasedbo Informacijskega centra Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (329 kilometrov). Ekipi sta prejeli tudi nagrade, in sicer mestna kolesa Kildemoes s čeladami (darilo ambasade Kraljevine Danske). Vseh 197 ekip je sicer v 19 dneh prekolesarilo neverjetnih 67.524 kilometrov, kar je več kot 100 kilometrov na udeleženca. V ozračje smo tako izpustili 10 ton manj CO2, kot če bi se na delo vozili z avtomobilom!

Še na izlet okrog Šmarne gore

Predstavniki ekip našega radia smo se po koncu akcije odločili za neformalno kolesarsko potepanje okoli Šmarne gore, ki smo ga zaključili s slastno pico. Kako tudi ne, saj smo skupaj prekolesarili kar 1440 kilometrov! æ

PRO  december 2010


Radio Ognjišče

Rešilni sopotnik

K

er sem znan kot ljubitelj živali, me prijatelji neredko poprosijo za usluge: da popazim na njihovega kanarčka, psa, da v času dopustov hranim ribice v akvarijih, celo da prevzamem skrb za čredo ovac. No, pri slednjem se je zapletlo. »Ovce so mirne, prijazne in skromne živali. Nekaj sena jim daj vsak dan. Hleva ti ni potrebno čistiti. Čeprav je zima, so tako ali tako večinoma zunaj,« so mi zatrjevali. Res, ovce prijateljev imajo lep, ograjen izpust od hleva pa vse tja do ceste. In sem skrbel zanje. Vse je teklo brez posebnosti, dokler ... Sedel sem za računalnikom v starem prevorskem župnišču in pisal - bilo je nekaj lahkotnega. Pogledal sem skozi okno. Dan je žarel v sončni svetlobi, ki se je iskrila v tisočerih odsevih na pomrznjeni snežni belini. Globoko sem vdihnil v ponujeno lepoto in si rekel: “Kako čudovit dan!”, ko se je prek radijskih valov oglasil prijazen glas: »Poglejmo še na ceste …« in je opozoril na poledenelost na nekaterih odsekih, za konec pa dodal: »Opozarjamo na oviro na relaciji Lesično - Kozje. Na cesti se nahaja čreda ovac.« Čeprav je bilo v sobi prijetno toplo, me je oblil mrzel pot. V hipu sem vedel: to so moje ovce! Planil sem iz župnišča, sedel v avto in oddrvel saj veste kam. Spotoma sem ugotovil, da se nisem preobul in sem v copatah. “Bo že kako, sedaj moram reševati ovce!”

PRO  december 2010

Nekaj sto metrov pred domom prijateljev se je vila kolona. Pohitel sem iz vozila in jih zagledal. Vse navdušene so lizale sol, s katerim so posuli cestišče. Očitno so v posipu zavohale svojo slano poslastico, elegantno preskočile ograjo in sedaj … V copatih sem se zapodil v njihovo sredo, one pa so se spretno izmikale in se motovilile pravzaprav sem se sredi njih motovilil le jaz, saj preprosto nisem vedel, kako spraviti vso to ovčjo druščino v hlev. Očitno niso nameravale kar tako zapustiti svoje velike cestne lizike. Vozniki v koloni so iz svojih toplih vozil le mirno opazovali predstavo, ki bi trajala in trajala Bog ve kako dolgo, če bi ne prišli sosedje (za skoraj vsako ovco po eden), da smo potem vse te živali z veliko muko spravili v hlev. In potem smo ob vročem čaju razglabljali, kako so ovce nič kaj mirne in skromne, pač pa trmaste in svojeglave živali. Le neko dete si je s krušne peči z liziko v roki drznilo reči njim v bran: »Kaj pa morejo, če imajo rade sol.« Karel Gržan P. S. - Kako je duhovnik Karel skrbel za hišo svojih prijateljev in kako mu je v zadregi spet pomagal Radio Ognjišče, boste slišali v letošnjem silvestrskem programu.

59


Nagradna igra:

Kdo je kdo na Radiu Ognjišče Pred vami so fotografije simpatičnih otrok, ki so  nekateri bolj, nekateri manj podobni tistim na ostalih fotografijah. Le zakaj? Ker so to njihove fotografije iz otroških let, seveda. Naloga je enostavna:  pravilno povežite vse otroške in odrasle obraze med  seboj in potegovali se boste za nagrado, ki za zdaj 

60

ostaja skrivnost. Razkrili jo bomo v ponedeljkovi  oddaji Prijatelji Radia Ognjišče 17. januarja 2011 .  Prav tako bo takrat znano ime nagrajenca. Rešitve  pošljite na naslov: Radio Ognjišče, p.p. 4863, 1210  Ljubljana Šentvid s pripisom Nagradna igra,   Kdo je kdo. 

A

B

C

Č

D

F

G

H

I

PRO  december 2010


Na slikah so:

Helena Škrlec Sonja Govekar Marko Zupan

Mojca Močnik Mateja Feltrin Novljan  Mateja Subotičanec

Matjaž Merljak jože Bartolj Marta jerebič

1

2

3

4

5

6

7

8

9

PRO  december 2010

61


PIŠE: MIRjAM jUDEž

Veselimo se s sodelavci! Najbolj navdušen je seveda tehnik Matjaž Gerčar, ki je  očka postal prvič: "že nekaj dni po Špelinem rojstvu sva  se z Ano pogovarjala, da sva pravzaprav pozabila, kako  je bilo, ko sva bila še sama. želja, ki je že dolgo tlela v  naju, se nama je uresničila po treh letih, 14. junija, ko je  na svet prijokala Špela in življenje se je v trenutku spremenilo. Precej na boljše. Špela je priden otrok in je že  od začetka razumevajoča do naju, saj ponoči zelo rada  spi. Njena najljubša spremljevalka je duda. Po pol leta  starševstva priznam, da je ni lepše stvari na svetu, kot  je otrok, ki te zjutraj ali pa ponoči zbudi z velikim nasmehom na obrazu." 

Naš novinar Tone Gorjup, ki je postal očka tretjič, takole  pravi: "Čas pričakovanja je bil tokrat precej drugačen, saj  sta Natalija in Pia v tednih pred rojstvom presenečali z  vprašanji, domislicami in željami. Tudi ko je naš najmlajši  Peter 5. julija prišel na svet, je bilo zanimivo opazovati  široko odprte oči, ki so spraševale vse mogoče ... Ko sta  Peter in Nataša prišla domov, je bil za vse nas praznik, ki še  traja. Veseli smo, da je z nami, da je zdrav in radoživ ..."    

Voditelj jože Bartolj je bil bolj kratkobeseden: "Valentin  Bartolj. Rojen 11.01.2010, tehtal 3990 g, 5. otrok. Priden,  radoveden. jé vse, če česa ne, pa dá vedeti, da ne bo. Spi  veliko, le vstaja zgodaj."

Nekdaj Urška Rutar je od 28. avgusta Urška Hrast. "Čeprav živiva le nekaj kilometrov zračne razdalje  narazen, sva se spoznala na slovenski obali. Rok je mene  potegnil v športne dejavnosti, jaz njega v kulturo. Oba  sva navdušena kolesarja, smučarja in hribolazca. Vsak  prihranjen evrček nameniva spoznavanju novih krajev,  zato je bilo tudi poročno potovanje podobno avanturi  v neznano - kupila sva letalsko karto in jo za tri tedne  mahnila na Šrilanko. Danes se pri odločanju za zakon porajajo mnoga eksistencialna vprašanja, zato so vera, zaupanje, pogum in  ljubezen prava popotnica za učenje življenja v dvoje.  Čeprav sva v majhnem gnezdecu v središču Ljubljane,  nama je lepo!"

62

PRO  december 2010


Oddajniki ... PIŠE: MARKO ZUPAN

  Po skoraj 16. letih smo na Krvavcu zamenjali stari  oddajnik Itelco. Tamkajšnji inženirji so nas namreč  opozorili, da mu moč peša, in ker je zanesljivost oddajanja nujna, smo se odločili za novega. Tranzistorski 10  kilovatni oddajnik Italijanskega proizvajalca Elenos je  bil prava odločitev glede na ceno in kakovost. Porabi  manj energije, njegova modularna sestava pa omogoča  delovanje tudi ob morebitni okvari. Tako ne pride do  izpada programa, ampak se le zmanjša moč oddajanja.  Stanje delovanja sporoči sistem v obliki sms sporočil in  elektronske pošte. Zamenjavo smo skrbno načrtovali, tako ob preklopu ni  prišlo do prekinitve programa.  Oddajnik smo poskusno  zagnali v juniju, direktor Franc Bole pa ga je blagoslovil  29. julija. Ob tej priložnosti se ekipi RTV Slovenija, OC  Krvavec, še posebej vodji Robertu Gartnerju, najlepše  zahvaljujemo za nasvete in pomoč.

Novost tudi v Vipavski dolini junija smo zagnali tudi oddajnik, ki izboljšuje slišnost  v Vipavski dolini. Oddajnik deluje na Planini nad  Ajdovščino na frekvenci 101,1 MHz. Na območju Ilirske  Bistrice pa smo decembra začeli oddajati z nove lokacije  na novi frekvenci. Tako nas poslušalci odslej lahko  poslušate prek oddajnika na Karlovici na frekvenci   102,4 MHz. Oddajanje frekvence 97,3 MHz bo izključeno  januarja 2011.

Sliši nas lahko več kot 90 % prebivalcev Slovenije

PRO  december 2010

63


Najdi, informacijske storitve, d.o.o., Cigaletova 15, 1000 Ljubljana

SVEŽE ZAPEČEN NOVI TELEFONSKI IMENIK SLOVENIJE NA ZGOŠČENKI

NAGRADNA IGRA! Izšel je novi Telefonski imenik Slovenije na zgoščenki – TIS 2011! Novi TIS na zgoščenki je najpopolnejši, najuporabnejši in edini univerzalni telefonski imenik v Sloveniji! Odlikujejo ga enostavnost uporabe, hitro delovanje in širok nabor podatkov.

Priskrbite si novi TIS 2011 na zgoščenki v prednaročilu do 7. 12. 2010 in sodelujte v nagradni igri na www.itis.si/nagradnaigra! Deset izžrebanih srečnežev bo prejelo opekač (toaster), trije pa bodo dobili darilni bon v vrednosti 500 EUR za nakup v salonu pohištva Kerin Povirk. Nakup ni pogoj za sodelovanje v nagradni igri. Več o nagradni igri si poglejte na www.itis.si/nagradnaigra. Slika darila je simbolična.

Naročila na: 080 30 00 ali www.itis.si


PRO december 2010