5 vidika, kar dokazujejo ostanki zidovja in straţnih stolpov iz sklopa Claustra Alpium Iuliarum na pobočjih nad Vrhniko. Mesto so v 5. stol. uničili Huni. Neviodun (Municipium Flavium Latobicorum Neviodunum) – Drnovo pri Krškem Naselbina je nastala kot vojaška postojanka, kasneje pa je uprava prešla v civilne roke. Njegovemu razvoju je botrovala ugodna geografska lega na poti med Siscijo in Emono, med katerima sta potekali tako cestna kot rečna trgovska pot. V mestu so bile lončarske in opekarske delavnice, skladišča in trţni prostori, večina za potrebe rečnega pristanišča. Kljub majhnosti pa je Neviodun imel vse udobje nekega velikega mesta: kopališče, vodnjaki, stanovanjske stavbe z mozaiki, vodovod, hipokavsti ter številna grobišča.
Atrans – Trojane so obcestna in carinska postaja na prevalu med Ljubljansko in Celjsko kotlino. Danes je na Trojanah priljubljena točka tranzitnih turistov s slastnimi krofi. Praetorium Latobicorum – Trebnje so obcestno naselje, postojanka za popotnike. V naselju so imeli mitrej in druga svetišča, stanovanja, urejena s kanalizacijo, grobišča so bila zunaj naselja. Colatio – Stari trg pri Slovenj Gradcu je obcestno naselje na poti iz Celeje v Virun na Koroškem.
Rimljani so k nam prinesli veliko novosti V času rimske oblasti na našem ozemlju je prišlo do ţivahne trgovine z ţelezom, ţivino, koţami, medom in zdravilnimi zelišči, ozemlje je gospodarsko in druţbeno napredovalo, iz nekdanjih vojaških taborov so nastajala mesta, v katerih sta bili značilni mestno ţivljenje in mestna kultura. Za širjenje rimskega vpliva so zasluţni najprej trgovci, ki so trgovali na našem ozemlju, kasneje pa tudi vojaki.
Castra – Ajdovščina V 4. stol. je na območju naselja obstajal utrjen vojaški tabor z obrambnimi stolpi Castra Ad Fluvium Frigidum (Ob mrzli reki), ki je sluţil kot cestna postaja na poti iz Italije v Panonijo in na Balkan. V bliţini Vrhpolja je bila leta 394 bitka med Teodozijem I. in Evgenijem, ki jo je dobil prvi in s tem je zmagalo krščanstvo v rimskem cesarstvu. Leta 451 je hunski vojskovodja Atila na pohodu v Italijo postojanko porušil.
Vpliv rimske kulture se je čutil v vsakdanjem ţivljenju, ki se je občutno spremenilo. Vojaki so gradili tlakovane ceste, ki so povezovale pomembnejša mesta in kraje na našem ozemlju, na podeţelju so nastajale vile (villae rusticae), v hišah se pojavijo vodovod, kanalizacija in centralno ogrevanje, druţine so svojce pokopavale v druţinske grobnice – nekropole. Proces romanizacije je prav tako močno vplival na samo razmišljanje ljudi. Pojavi se zasuţnjevanje ljudi, prihaja pa tudi do širšega izkoriščanja naravnih virov (les, ţelezova ruda). Na področju kmetijstva so pri nas začeli uvajati dvoletno kolobarjenje in uporabo pluga, začelo se je krčenje gozdov, izsuševanje močvirij in reguliranje strug, vse z namenom izboljšati kmetijsko izrabo tal in povečati pridelek. K nam so prinesli vinsko trto, pospeševali so oljarstvo in sadjarstvo.