Pavčkove vitice 2022: Vsi naši otroci

Pavčkove vitice 2022: Vsi naši otroci

Uredila: Mojca Žefran

Vodja projekta: Mojca Žefran Strokovna komisija: Klavdija Kotar, Milan Markelj, Mojca Žefran Izdala in založila: Osnovna šola Toneta Pavčka Za založnika odgovarja: Majda Čengija Uredniški pregled: Staša Hočevar Zajc in Tjaša Tomše Jezikovni pregled: Nuša Fabjan Kastelic in Mojca Novak Oblikovanje in fotografije likovnih izdelkov: Klemen Kramar Mentorica likovnih izdelkov: Aleša Sušnik Škedelj

Tisk: ARTPRO fotografija oblikovanje tisk d.o.o., 150 izvodov V Mirni Peči, oktobra 2022

Zbornik smo izdali s pomočjo Občine Mirna Peč in Zavarovalnice Triglav, d. d.

CIP – Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

821.163.6-93-194

PAVČKOVE vitice 2022 / [uredila Mojca Žefran ; fotografije Klemen Kramar]. - Mirna Peč : Osnovna šola Toneta Pavčka, 2022

ISBN 978-961-95534-1-1

COBISS.SI-ID 123706371

Pred nami je nova zbirka Pavčkovih vitic Vsi naši otroci, ki obravnava temo, ki se lahko na prvi pogled zdi enostavna, saj če o čem kaj vemo, so to otroci. Imamo jih polno šolo in tudi doma se kakšen najde. To so naši froci, frklje in smrklje temnih, svetlih in kodrastih las. Tone je bil, po slikah sodeč, froc ravnih, a skuštranih las, ki niso marale glavnika. Vsakemu staršu je njegov otrok najlepši in najbolj popoln. Je njegovo sonce in njegov svit.

Pred nekaj dnevi sem se s šolskim avtobusom peljala od ene vasi do druge. Bil je čudovit jesenski dan in naš žep Dolenjske se je kopal v soncu. Ko sem tako opazovala pokrajino okoli sebe, sem nenadoma začutila, kar je čutil Pavček kot otrok. Vsaj domišljam si, da je bilo tako. Lepota valujočih gričev, nešteto odtenkov zelene in rodovitna zemlja sta me kar vabila v svoje naročje in v živo sem si predstavljala, kako se uležem v zeleno mehkobo travnika tam pod drevesom na vrhu hriba in se zakotalim v dolino. Vreščim in vpijem od sreče. Ko se ustavim, se mi vrti v glavi in sem opojena z vonjem trave, ki je pustila zelene sledove na mojih oblačilih, začutim, ne samo vidim, mojo deželo v vsej svoji lepoti. Se je morda tudi Tone kotalil po gričih?

Verjetno se je in počel še marsikatero drugo otroško vragolijo.

Ena od lastnosti poeta je, da se lahko vživi v objekt svojega pisanja, zato lahko rečemo, da je bil Pavček večni otrok. V enem od intervjujev je povedal, da mu njegov notranji mulc daje navdih za otroške pesmi. Ta notranji mulc, ki je že malo pubertetnika in upornika, nas modro poduči o življenju. Preko otroške rime in enostavne metrike spoznamo pomembne reči – ni važno, kakšen si, ko se pogledaš v ogledalo –pomembno je, da veš, kdo si, od kod prihajaš in da je tvoja usoda tudi usoda drugih ljudi. Zato je ta svet, v katerem živimo, le majhna vas, saj je dogajanje 500 km stran prineslo k nam otroke, ki sedaj uživajo v naših lepotah in miru. Opozarja nas, da vzljubimo in sprejemamo vse otroke, velike in majhne ter vseh ver in ras, ne glede na njihove okoliščine, kajti le-te lahko kmalu postanejo naše.

In ne glede na to, v kako težkih razmerah se otrok rodi in priveka na svet, vedno s seboj prinese sončni žarek, ki vsaj za trenutek osvetli življenja svojih najbližjih. Mi, ki smo že starejši otroci, potrebujemo svetlobo in energijo vas še pravih otrok. Še eno skrivnost vam povem – res dobrega starša in učitelja naredi ena sama modrost – da ne pozabi, kako lepo, a včasih tudi težko, je biti otrok.

Vse to in še več so mladi ustvarjalci izrazili v svojih razmišljanjih in Pavčkovemu pojmovanju otrok dali nove razsežnosti. Popeljejo nas v svoj svet in vsekakor upam, da so se člani komisije Pavčkovih vitic, Klavdija Kotar, Milan Markelj in Mojca Žefran, vrnili v vesele otroške dni pri prebiranju prispevkov. Jaz sem se.

Majda Čengija, ravnateljica

»Vsi otroci so naši otroci, je rekel prijazen glas, vse smrklje in frklje in froci, vsi svetlih in temnih in kodravih las, vsi naši! Tudi tisti drugačni, drugačne usode in vere in ras, vsi beli in črni, vsi bolni in lačni so taki kot kdo izmed nas. Skupaj na tem svetu živimo, svet nam je skupna velika vas, kjer na srečo iščemo rimo in poslušamo božji glas, ki živeti in rasti veleva in biti odprtih rok za hudo, ki prizadeva vsak čas na milijone otrok! Vsi otroci na svet so rojeni za srečo in dober prid, vsak je podoben tebi in meni in vsak je sonce in vsak je svit.«

To so verzi pesnika Toneta Pavčka, ki so na letošnjem literarnem natečaju mlade pesnice in pesnike usmerjali v njihovem ustvarjalnem pesnjenju. V svojih delih so poglobljeno razmišljali o otroštvu in svojem poslanstvu. V njihovih verzih lahko preberemo: »Otroštvo je lepo obdobje veselja. Obdobje prijateljstva in tudi učenja. Otroštvo je zlato obdobje miru, ki zasluži ga vsak na svetu. / Veliko je padcev, veliko nezgod, a povem vam, lepo je biti otrok. / Veliko ljudi je na tem svetu, veliko otrok na našem planetu. Vesel sem, da sem otrok, da se lahko igram bosih nog po vasi naokrog in skrbi naženem v kozji rog.«

Ugotavljajo, da na žalost vsi otroci nimajo te sreče: »Vsi niso tako srečni kot mi, le malo jih tako živi. Naše življenje predstavlja jim sanje in težko verjamejo vanje. / Medtem ko se bogati otroci s hrano obmetavajo, revni otroci med smetnjaki tavajo. Pokrove od smetnjakov odpirajo in hrano iz njih pobirajo. / Takšna je enakopravnost po svetu. Eni normalno živijo, drugi pa trpijo in se za življenje borijo.«

V njihovih pesmih je čutiti bolečino in nemoč: »Nič nismo krivi, svet na odraslih stoji. A mi gremo v prihodnost z odprtimi očmi. / Vsak otrok si zasluži imeti starše, dom, prijatelje, srečo za vse življenje in pravico izraziti svoje mnenje. / Otrok ni stvar, ne kupiš je za denar.» Sprašujejo se, zakaj je temu tako in predlagajo rešitve: »Čeprav smo si različni, ne smemo biti do drugih krivični. Prijaznost s prijaznostjo vračaj in sovraštvo okoli obračaj! / Nekateri nimajo lepega življenja, pomagajmo jim po svojih najboljših močeh, zato da ne bo trpljenja in bodo iskrice tudi v njihovih očeh. / Spoštovanje in sočutje je božja stvar, pomembna je ljubezen in ne denar.«

Nekateri avtorji so kljub težki situaciji v svetu pozitivno naravnani ter iskreno izražajo svoje želje: »Vrtiljak otroštva je le eden, tam veselje je doma in naj nanj vstopi vsak otrok, da smeh bo vse, kar pozna! / Želim, da se otroci vsega sveta ne bi bali, da miza bi od dobrot se šibila, da siti in varni bi mirno spali, zjutraj pa mamina roka bi jih zbudila. / Želim si, da bi otroci vsi otroci ostali, da vojna jim ne bi doma vzela, da bi se lahko smejali in sreča jih ne bi nikoli zapustila. / Otroci so bogastvo tega sveta, oni so nedolžni in ne poznajo zla.«

Mnogi odraslim trkajo na vest: »Vsi otroci so naši otroci, dani na srečo in na veselje. Dani le enkrat, a za vse življenje. / Vsak ljubezen si zasluži, ne glede na to, s kom se druži. Naj se dobro z dobrim vrača, ljubezen z ljubeznijo poplača. / Živimo pod istim soncem, dihamo skupen zrak, vsak je nekomu prijatelj in nekomu pravljično enak. / Pravijo, da svet na mladih stoji. Toda brez podpore nam ni pomoči!«

Ob prebiranju verzov lahko preberemo še: »Vsi naši otroci so kot najboljša knjiga. Nekateri so široko odprti, drugi vase zaprti. Nekateri te nasmejijo, drugi veliko naučijo. Nekateri so majhni kot žepna knjiga, drugi veliki kot enciklopedija. / Veselje poslušati otroški je smeh, besede, veselje v majhnih stvareh, objem in poljub, čokoladne sledi, otroška glava reši odrasle skrbi.«

Predstavili smo vam le nekaj utrinkov iz bogate bere letošnjega pesniškega ustvarjanja. Pred vami je zbornik, ki vas vabi k branju. Odziv na natečaj je bil izjemen, nad pričakovanji. Pod budnim očesom 104 mentorjev iz 73 slovenskih osnovnih šol je sodelovalo več kot 400 učenk in učencev. V zborniku se predstavljajo s 413 pesmimi. Vsi mladi literarni ustvarjalci so ponovno pokazali in dokazali, da ljubijo poezijo.

Strokovna ocenjevalna komisija je imela glede na obsežnost gradiva in raznolikost pesniškega ustvarjanja zahtevno nalogo. Kriteriji pri izbiri najboljših treh pesmi iz vsake kategorije so bili izvirnost, pristnost, jezikovna bogatost, slogovna in oblikovna dodelanost ter metaforičnost prispelih literarnih del. Pohvaliti je potrebno vse pogumne pesnike, ki so svoje pesmi zapisali v zahtevnejših pesniških oblikah, in vse, ki so v Pavčkovi pesmi prepoznali sporočilnost »božjega« glasu in simboliko, ki se odraža v soncu in svitu, v svetlobi in upanju.

V zborniku so objavljene vse pesmi, ki so prispele na natečaj, kajti vse si zaslužijo, da jih preberemo.

Tone Pavček je v enem izmed zadnjih pisem, ki jih je namenil učencem OŠ Toneta Pavčka, zapisal: »Pritekel bi k vam, če bi mogel teči, saj bi vam hotel reči, da ste sama sonca.«

In mi dodajamo: »Vsi otroci ste eno samo veliko sonce, ki prinaša svetlobo v naša življenja. Velikega pesnika ni več med nami, so pa njegove pesmi te, ki ohranjajo spomin nanj.«

Spoštovane mlade pesnice in pesniki, veseli smo, da ste tudi vi postali del naše velike zgodbe. S svojimi pesmimi prispevate, da poezija ne bo tonila v pozabo. Sodeč po vašem odzivu na pesniški natečaj, ugotavljamo, da ima le-ta v vaših življenjih in srcih pomembno in posebno mesto. Ostanite sonce!

V imenu strokovne ocenjevalne komisije Mojca Žefran

OTROCI

Hiše na barki, hiše na kolih, jurte, riadi, šotori v puščavi, igluji, domačije, stare kmetije, v njih živijo otroci sveta.

Tisti ubogi, ki nimajo šole, hrane in zvezkov, peresnic in žog, vsi smo enaki pod istim vesoljem, navihani, pridni in delovnih rok.

Majhni in šibki, veliki in močni, enaki, drugačni, vsi hecni in resni, vsi dobri v šoli in slabi v športu, petke ne more imeti vsak.

Želje so močne, otroci želijo, da bi vse slabo se hitro končalo, da bi se lahko igrali, učili, skupaj sestavili lep, dober svet.

Lana Tulimirović, 2. razred OŠ Malečnik, mentorica: Nika Mirnik

VSI MI OTROCI

Mi smo otroci, ki se zelo radi igramo, mi smo otroci, ki tudi v šoli vse znamo. Po celem svetu imamo veliko vrstnikov, ki prav tako učijo se tujih jezikov. Otroci so velik zaklad, ni pomembna barva njihovih las. Eni so svetli, drugi so temni, ravnih las in modrih oči, drugi skodrani in rjavih oči, ampak vsi so prelepi otroci.

Nasmeh in solze so iste povsod, le razlog ni isti in prizadene po svetu milijone otrok. Hrane in vode imamo v Sloveniji dovolj, po celem svetu pa lačnih in žejnih je na milijone otrok.

Enkrat bo tudi za lačne in žejne posijalo sonce, nasmejani bodo in siti tekali, ne pa umirali od lakote. Pomagajmo otrokom, da svet bo lepši, ker otroci so kot sonce, ki kar naprej sije.

Maj Grabrijan, 3. razred OŠ Podzemelj, mentorica: Andreja Fabić

IMEJ ME RAD

Veliko ljudi je na tem svetu, veliko otrok na našem planetu. Različni pa smo si, v srčkih čisto vsi. Vesel sem, da sem otrok, da se lahko igram bosih nog, po vasi naokrog, skrbi naženem v kozji rog. Vsi otroci, sestra ali brat, dojenček ali mlad, vsi imamo radi, da nas ima nekdo rad!

Nace Tušek, 2. razred OŠ Poljane, mentorica: Maja Trček

OTROČARIJE

Otroci so majhna radost sveta. Denar, telefon, televizija jim ne sežejo niti do hrbta.

Z luknjo v čevlju z nasmehom čez nos norijo po svetu kot roj majhnih os.

Po šestih letih iz vrtca letijo in v šolo hitijo, da novo znanje dobijo. A vsi vemo, kaj si v resnici želijo. Bonbone, seveda! Po njih močno hrepenijo.

Tihi kot miši. Glasno kot sloni želijo odrasti v mesecu dni. Veliko je padcev, veliko nezgod. A povem vam, lepo je biti otrok.

Nuša Žgank, 6. razred OŠ Fram, mentorica: Jožica Ravš

MAJHNO BITJE

Majhno bitje na svet pokuka, že se vse okrog njega suka. Veseli obrazi, radosti polni, vsi od veselja so v srcu popolni. Minejo dnevi, meseci in leto, že je na tortici svečk nešteto. Majceno bitje je veliko postalo in v svet se podalo, tam je srečo iskalo. Bitje je staro postalo, a otroka v sebi je vedno iskalo.

Gloria Jarc, 6. razred OŠ Toneta Pavčka, mentorica: Sanja Pavlinić Vidic

OTROŠKI SVET

Vsak otrok ima želje tri, ena je, da mirno spi, ena je, da nasmejan se zbudi, in ena, da nič slabega se mu ne zgodi.

Mi otroci imamo svoj svet, v njem pa prav poseben red. Le otroci ga poznamo, zato ga tudi nikomur ne damo.

Veliko na svetu nas je različnih otrok, a vsi imamo enak smeh in jok. Šalam se smejimo, iger pa neskončno veselimo.

Mark Strehar, 6. razred OŠ Vič, mentorica: Rahela Zupančič

TI IN JAZ

Ti in jaz, jaz in ti različna sva –tako se nama zdi!

Ti imaš okrogel obraz, jaz pa sem kodravih las.

Tvoje pege so velike, jaz pa nimam niti ene pike.

Ti si suhe postave, jaz pa prazne glave.

Tvoj nasmeh se iskri, jaz pa imam temne oči.

Tvoj glas je visok, ni pa višji od mojih rok. Ti obožuješ večerne sprehode, jaz pa imam raje jutranje pohode. Ti se obračaš na Boga, jaz pa na prijatelja.

Poznava se že vrsto let, čeprav hodiva po različnih poteh. Kljub razlikam skup’ drživa, saj v obeh se otrok skriva.

Jaz in ti, ti in jaz, Različna sva –to sploh ne drži!

Briana Lubej, 8. razred OŠ Franca Lešnika - Vuka Slivnica pri Mariboru, mentorica: Petra Trstenjak

ENAKOVREDNI

Vsi ljudje smo krvavi pod kožo, vsi narejeni iz enakih kosti. Vsako srce bije podobno, vsak otrok se rad mame drži.

Vsak mali prstek je zrasel v prst, ki okoli ga nosijo roke vseh vrst. Vsak je človek, vsi smo ljudje, vsi imamo svoje ime.

A vendar smo vsi na svoj način posebni, edinstveni, enakovredni. Spoštovanje in sočutje je božja stvar, pomembna je ljubezen in ne denar.

Ajda Drnovšek, 7. razred OŠ Komenda Moste, mentorica: Tina Eremić

OTROCI KOT KNJIGA

Vsi naši otroci so kot najboljša knjiga. Nekateri so široko odprti, drugi vase zaprti.

Nekateri te nasmejijo, drugi veliko naučijo.

Nekateri so majhni kot žepna knjiga, drugi veliki kot enciklopedija.

Zabavne vzameš v svet, resne postaviš za peč.

Z lepimi se kiti mama, z modrimi baha se tata.

Vsi so nam dani kratek čas, da nas naučijo misli brati, in ne samo za okras.

Vid Lavrenčič, 9. razred

OŠ Simona Gregorčiča Kobarid, mentorica: Nataša Špolad Manfreda

1. TRILETJE

OTROŠKE SANJE

Otroci smo vedno prijatelji, sanjamo, ko se stemni.

Radi se imamo kot stroj, ki srčke ustvarja za seboj.

Ustvarja tudi ta širni svet, v katerem nam je lepo živet’.

Ko otroci gremo spat, 7 palčkov gre z nami v korak.

Ti koraki pa so raki, so rdeči kot balon in otroci ga imamo kot bonbon.

Bonbon je sladkor, v katerem je magija, magija pa je prava gostija.

Gostija je nagajiva domišljija, ki jo imajo otroci, in to je prava razmetanija.

Razmetanija je lumparija, a ker je to nam všeč, zdaj pesmice ni več.

Ina Dvanajščak, 2. razred I. OŠ Žalec, POŠ Ponikva, mentorica: Andreja Pušnik

OTROCI

Vsi otroci smo kot pisan metulj, ki razpre krila.

Otroci smo kot dragulj, ki ga iz čarobne palčke pričara vila.

Otroci se med seboj radi imamo, besedo prijateljstvo vsi poznamo. Skupaj se igramo, vse male skrivnosti poznamo.

Ko otroci gremo spat, vedno red je bil tak, zjutraj se zbudimo in hitro ven pohitimo.

Otroci smo vedno prijazni, včasih smo tudi nagajivi, a smo kolikor se da marljivi.

Otroci se radi igramo skrivalnice, in skačemo kot iz igre figurice.

Otroci se radi igramo z baloni, najraje pa se sladkamo z bonboni.

Klara Kos, 2. razred I. OŠ Žalec, POŠ Ponikva, mentorica: Andreja Pušnik

SMEH VSEM RAZJEDA KOSTI

Ko virus smeha nas napade in skačemo vsi, naš otroški svet se že smeji.

Virus smeha se hitro širi. Ko rečeš en’, dve in tri, se virus smeha na otroke razširi.

Virusi smeha so nalezljivi, otroci radi jih imamo. Ker se virusi smejijo, imamo vsi energijo.

Smeh rad otroke ima, z njimi se zabava, nam po kosteh zaplava, viruse razmetava.

Virusi smešni so, radi se zabavajo, otroke nasmejijo, bolezen in žalost stran odpodijo.

Bor Novak, 3. razred I. OŠ Žalec, POŠ Ponikva, mentorica: Andreja Pušnik

ČUDOVITI OTROCI

Otroci res so čudoviti in zraven še zelo barviti. Tudi če koga pesti rak, poskrbimo, da nam je enak.

Ni pomembno, ali je širok, ker normalen je otrok. In ko počil bo balon, vsi pojedli bodo en bonbon.

Matija Hlupič, 3. razred OŠ Brinje Grosuplje, mentorica: Nina Kristić

SPOŠTOVANI OTROCI

Nekateri otroci imajo radi balone, drugi pa raje jejo bonbone.

Vsi otroci so čudoviti in vsi otroci so med seboj zelo barviti. Eni otroci rišejo svojo domišljijo, drugi pa pišejo Pavčkovo poezijo. Vsi otroci so naši, ker hodijo k sveti maši … Pa tudi če ne.

Mark Lenarčič Korošec, 3. razred OŠ Brinje Grosuplje, mentorica: Nina Kristić

VSI SMO ENAKOVREDNI

Vsi smo enakovredni, vsi smo znanja vredni, nekateri tudi poredni, drugi pa neredni. Otrok ima svoj meč, meč, ki pomeni več. Otrok ima svojo moč, moč, ki mu v življenju je v pomoč.

Simon Perme, 3. razred OŠ Brinje Grosuplje, mentorica: Nina Kristić

NEVARNOST

Bežimo v mesto čez cesto, ob tem naredimo eksperiment, a potem so rekli ostali, da se polijmo in eksperiment naredimo. Eksperiment je narejen iz strupenih stvari in tega niso vedeli. Rečejo vsi: »En’, dve, tri!« Največji zlobnež v mestu potrpi in zaspi.

Potem se zgodi, da iz eksperimenta pride največja pošast. Iz mesta in iz njega se naredi ena velika presta.

Vsi so jo hoteli pojesti, a je bila prevelika za v usta –lahko jo pojemo samo za pusta!

Rušili so se bloki, morali so bežati, zaradi tega so morali v počivališče; njihov bratec pa je šel v zaklonišče. In zbežalo je mimo še eno pišče.

Tara Terkaj, 1. razred

OŠ Danile Kumar, mentorica: Jožica Rupar

PASJI MLADIČKI

Pasji mladički so se ravno rodili, skotili in mlek’ca začeli piti. In pili so, dokler ni mama rekla: »Stop!«

Zdaj je konec sveta. Tralala, je igrala muzika, naša muzika tratata, tratata. Pasji mladički so rekli: »Tukaj bomo živeli, nikjer drugje.« Nikjer drugje živeti – in so morali potrpeti. Potrpeti, malo zapeti in se ujeti in še enkrat zapeti. Pasji mladički so ravno skoteni, znojeni in zbujeni. Gledajo v nebo, tam dol v ravno polje, kjer raste žito, gledajo kravje kopito in kako se bik smeje teličkom in vsem malim mladičkom. Sladko pesmico mama je pela in se smejala in prav sladko še sama zaspala. Ko so se mladički zbudili, so pri mamici mlek’ca pili, se veselili in se po pomoti z mlek’cem polili.

Tara Terkaj in Beti Vidrajz, 1. razred

OŠ Danile Kumar, mentorica: Jožica Rupar

SONCE GREJE

Sonce greje in se kotali in se velikokrat vmes tudi zasmeji in se kar naprej kotali, dokler ne pride do tja, kjer je konec sveta.

Gre na drugo stran sveta, tam kjer igra naša muzika. Sonce greje vse živali, vse živali na drevesih, greje, greje sonce moje. Moje sonce, ki greje tudi vse druge živali na tleh, v vesolju, kot smo tudi mi – ljudje. Želim vsem na svetu, da imajo lep, sončen razgled!

Beti Vidrajz, 1. razred OŠ Danile Kumar, mentorica: Jožica Rupar

MRAVLJICA

Mravljica po gozdu hodi in se zavrti in se zasmeji. Smeje se do takrat, dokler iz pesmi rima ne pade, pade z neba, z neba. Z rimo se lovim in se smejim in se igrivo zavrtim. Mravljica pa zapleše tako kot jaz in spet sva skupaj, skupaj, ko je mraz.

Beti Vidrajz, 1. razred OŠ Danile Kumar, mentorica: Jožica Rupar

GROZNA NOČ

Pečina je zmajeva duplina, tam zmaj straši in grozno kriči. Kričaj se sliši naokoli, naokoli, naokoli, tja čez tri vode in gore. Tam je pa kraljičin grad, tam kraljica se ustraši, zakriči na pomoč, ker je grozna noč.

Beti Vidrajz, 1. razred OŠ Danile Kumar, mentorica: Jožica Rupar

SOVRAŠTVO OKOLI OBRAČAJ

Vsak otrok je v čem dober. Nekateri delajo kot bober. Vsak drugačen, marsikdo lačen.

Vsak ima drugačne oči. Veliko jih drugače govori. Vsak ima drugačno višino, trebuhi različno širino.

Čeprav smo si različni, ne smemo biti do drugih krivični. Prijaznost s prijaznostjo vračaj in sovraštvo okoli obračaj!

Aleksej Bartolj, 3. razred OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert, mentorica: Katja Kramer Simončič

VSI OTROCI

Vsi otroci so otroci, ker se radi igrajo. Vsi otroci so otroci, ker se radi imajo. Živimo kjer koli na svetu, v katerem koli letu. Radi si pomagamo in se skupaj dobro zabavamo.

Julija Cugelj, 3. razred OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert, mentorica: Katja Kramer Simončič

TAKI SO OTROCI

Zgodi se urok, ko rodi se otrok. Prijoka na svet brez zmot in napak. Ne ve, kaj čaka ga in v kaj se spremeni. Otroci so vsi – suhi, debeli, majhni in veliki.

Nekateri so prijazni in veseli, spet drugi nesramni in žalostni. Taki so otroci.

So otroci bogatih, obdani z ljubeznijo, prijatelji in mirom.

In so otroci brez doma, staršev, prijateljev, živijo v vojni in nemiru.

A vsi otroci bi morali biti le otroci.

Nik Golob, 3. razred

OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert, mentorica: Katja Kramer Simončič

OTROCI

Otroci so svet življenja, ki nenehno utripa. Svet življenja, ki se ne ustavi in ves čas diha. Ko se rodijo, so majhni, ko odrastejo, postanejo veliki. Bolni, zdravi, močni in suhi, delavni in tudi leni. Veseli, radodarni in živahni. Otroci so takšni, pa kaj zato, takšni pač so. Otroci so otroci in nikoli ne bodo drugačni.

Teja Kuselj, 3. razred

OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert, mentorica: Katja Kramer Simončič

ČAROBNI OTROCI

Čarobni otroci so pridni, delavni, so čarobni kot zvezde. V čarobnem gozdu živijo, ni jim dolgčas, se radi smejijo.

A glej, tisto noč prišel je čaroben dež, vse zmočil, vse poplavil. Otroci so brž v jok skočili, se drli, jezni postali.

A glej, nato pogumni so postali. Pesem so naglas zapeli, zaplesali in vilo priklicali. Vila na pomoč jim je priskočila. Otroci veseli so postali, se spet igrali.

Eva Sladič, 3. razred OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert, mentorica: Katja Kramer Simončič

EH, TO POVE MI TVOJ NASMEH!

Prijatelji se imamo radi.

To vidi se na naši bradi. Eh, to pove mi tvoj nasmeh!

To pove mi tvoj objem. Že kar nekaj časa jaz to vem.

Ko si prijatelja zaželim, ga hitro dobim.

Prijatelji niso radi sami, zato so radi z nami, z ramo ob rami.

Emir Hadžić, 3. razred

OŠ Draga Kobala Maribor, mentorica: Renata Časar

DOM JE TAM, KJER JE SRCE

Kulturna dediščina nas uči: Vse v življenju mine.

Vse se spremeni.

Le prijateljstvo ostane in živi do konca dni.

Biti nekomu prijatelj pomeni, podariti mu dom. Dom je tam, kjer je srce, ki bije zate.

Tam so tudi roke, ki vedno brezpogojno čakajo nate.

Tjaša Hojski, 3. razred OŠ Draga Kobala Maribor, mentorica: Renata Časar

TOPLINA SRCA

Zdravje na prvem mestu stoji. Prijateljstvo mu na drugem sledi.

Poglej, roka se roke drži!

Ravnokar se pravo prijateljstvo rodi.

Tu je še toplina srca, ki se pravemu prijatelju da.

Prijatelj je zame vedno tu in tam, nikomur ga ne dam.

Ko potrebuješ ga tudi ti, ti vedno na pomoč prihiti.

Leon Horvat, 3. razred OŠ Draga Kobala Maribor, mentorica: Renata Časar

PRIJATELJSTVO

Lepo je, če ga imaš. Lepo je, če ga daš. Upam, da ga nikoli ne izdaš. Lepo je, če ga deliš.

Potem ga tudi ti dobiš in se ob tem veseliš.

Prijateljstvo nas krepi, če nam ga kdo podari. Radi ga delimo in se ob tem veselimo.

Maša Kasalo, 3. razred OŠ Draga Kobala Maribor, mentorica: Renata Časar

ZAKAJ NE BI BILO VESELO?

Ko z mano se igraš, čutim, da me rad imaš.

Vsak dan s teboj preživim, še mnogo takih dni si želim.

Skupaj nama je lepo, kadar modro je nebo.

Ko pa solze po licu teko, pa dobrodošli prijatelji so.

Naj bo igra ali delo, prijatelj naredi vedno vse veselo. Zakaj ne bi bilo veselo?

Naj bo črno ali belo, med nama je vedno veselo.

Vito Majhen, 3. razred OŠ Draga Kobala Maribor, mentorica: Renata Časar

PRIJATELJ

Prijatelj je pravi prijatelj, ko piše pesmi kot pravi pisatelj. Prijatelj ve, katera beseda boli in katera beseda te nasmeji. Če prijatelj ti pomaga, pravi, da zmaga. Prijatelj te čaka tam, kamor nočeš sam. Če mu zaupaš kakšno skrivnost, je ne izda, ker ve, da tudi sam jo ima.

Aisha Piciga, 3. razred OŠ Draga Kobala Maribor, mentorica: Renata Časar

PRIJATELJ MOJ, PA KJE SI TI?

Ti si moj prijatelj, z menoj se igraš, skupaj se učiva, včasih tud’ loviva.

Ko so težki dnevi, ko solza mi polzi, prijatelj me pokliče in vpraša: »Prijatelj moj, pa kje si ti?«

In kmalu mi je bolje, takoj sem boljše volje.

Lucian Purgaj, 3. razred OŠ Draga Kobala Maribor, mentorica: Renata Časar

OTROŠKA POEZIJA

Vse v življenju je za nekaj dobro. Vsaka zgodba nekaj nam pove. Vsaka moja rima nima takšne sreče, tale za spomin bo in tudi za srce: Otrok je sonce. Otrok je cvet. Otrok je ptica in nežen pogled. Otrok je mavrica sredi neba, ki staršem vso svojo lepoto da.

Tiana Tivadar, 3. razred OŠ Draga Kobala Maribor, mentorica: Renata Časar

ZAKAJ?

Prijatelj moj, pojdi z menoj. Roko mi podaj, nikoli ne vprašaj: »Zakaj?«

Pridi, nikoli ne odidi. Lahko raziskujeva in si srečne dni kujeva. Lahko se smejeva in si pozimi roke pogrejeva. Skupaj se lahko zabavava in malo poigravava. Lahko tudi ustvarjava ali pa se samo pogovarjava. Lahko se ob učbeniku druživa in si petico prisluživa.

Gal in Maj Tušek Ladić, 3. razred OŠ Draga Kobala Maribor, mentorica: Renata Časar

PRIJATELJI SE IMAMO RADI

Otroka dva sta velika prijatelja. Sonce rada opazujeta, nikoli se ne kujata.

Prijatelji se imamo radi. Ne samo v šoli, tudi na zabavi.

Prijatelj tebi je enak, a to ne more biti vsak. Je le tisti, ki ima te srčno rad.

Loti Železnik, 3. razred OŠ Draga Kobala Maribor, mentorica: Renata Časar

HUDA MIŠKA

Pozdravljeni prijateljčki, sem prvošolka Melina, prisluhnite tej zgodbici, ki se mi je prejšnjo noč zgodila. Pod posteljo je nekaj počilo, zato sem se zbudila, ozrla sem se sem ter tja in sem se začudila –pred mano stala je HUDA MIŠKA LINA, saj namesto v pravega ugriznila je v balon v obliki sira.

Melina Stopar, 1. razred OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični, POŠ Temenica, mentorica: Dragica Gračner

KO BO LUNA SVETILA

Ko bo luna vzšla, bo sonce pregnala z neba in zvezde priklicala, da za naju svetile bodo z neba. To bo najina pesem.

In 1, 2, 3 bo luna vzšla za naju. Kot zlata hruška.

Kaja Tomažič, 2. razred OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični, POŠ Temenica, mentorica: Dragica Gračner

SUPER REŠITEV

Dolgo že iščem to samo rešitev. To samo super rešitev. Z njo se zabavam in se igram. To je res super!

Upam, da najdem to super rešitev, ker res super je. Zdaj pa sem našla to rešitev –to je moja sestrica!

Mirjam Čarman, 2. razred OŠ Frana Metelka Škocjan, POŠ Bučka, mentorica: Suzana Rajgl Zidar

OTROCI SVETA

Otroci sveta veliki in mali, suhi, okrogli, drugačni. Kako eni so lačni, drugi veseli, tretji brez staršev bogi so, joj.

Nismo vsi isti, tradicije so drugačne, smo tudi pridni, nahranimo lačne. So v hišah in pa blokih, res so razlike pri odraslih in otrocih.

Tudi na ulicah so nekateri, so črnci in navadni, pa skoraj beli, drugačne jezike imamo, velike so naše razlike.

Matic Pirman, 3. razred OŠ Frana Metelka Škocjan, POŠ Bučka, mentorica: Urška Picek

NAŠI OTROCI

Naši otroci razigrani so, da staršem je lepo, ker še mladi so.

Staršem je hudo, da rastejo, zato se naskrivaj včasih zjočejo.

Kmalu se spet potolažijo in otroke povabijo na eno namizno igro. Ko igra se konča, mamica otroke spati da.

Otroci iz našega sveta so iz različnega mesta.

Vsak otrok svoj jezik ima in ga govoriti zna.

Lea Saje, 3. razred

OŠ Frana Metelka Škocjan, POŠ Bučka, mentorica: Urška Picek

DOLGOUHLICA

V zajčniku doma je zajklja pisana, ime ji je Dolgouhlica. Imela je pet ali šest majhnih že spet.

Čisto vsi so rjavi bili. Nekaj jih je v trebuhu, nekaj pa v kruhu.

Jih že pogrešamo in že plešemo. A fante smo prodali in si pujska prigarali.

Anastazija Sedlar, 2. razred

OŠ Frana Metelka Škocjan, POŠ Bučka, mentorica: Suzana Rajgl Zidar

VSI OTROCI ENEGA SVETA

Mi otroci žalostni in veseli, radi se igramo in hvaležni smo za hrano. Vsi za življenje se učimo in se veselimo.

Vsako jutro z nasmehom se zbudimo in v šolo odhitimo. Najbolj se počitnic veselimo, še bolj pa, ko na morje odhitimo.

Maks Urbanč, 3. razred OŠ Frana Metelka Škocjan, POŠ Bučka, mentorica: Urška Picek

OTROCI SVETA

Vsak otrok svoj domek ima, a drugim ga ne da. Vsak otrok srečo nosi, ki se nikoli ne raztrosi. Vsakemu otroku je kdaj težko, a to premagati je res lahko. Otroci si stojimo z ramo ob rami in vedno skupaj bomo zbrani. Otroci sveta smo si različni, a smo skupaj vedno lični. Nekateri smo črni, drugi smo beli, a vsi smo lahko vedno veseli!

Lana Dobrin, 3. razred OŠ Majde Vrhovnik, mentorica: Sandra Štemberger

OTROCI IN MAMICA

Otroci in mamica, to skupaj gre lepo, ker mamice so zlate kot suho rumeno zlato.

Skrbijo za otroke, pečejo, kuhajo, perejo, likajo in vmes zapojo, da vsem pri srcu nam je lepo.

Mamice so sonce, brez njega življenja ni, zato, otroci, bodimo pridni vsi!

Laura Škraba, 3. razred OŠ Majde Vrhovnik, mentorica: Sandra Štemberger

MI SMO OTROCI

Mi smo otroci, mi smo nagajivi, mi smo igrivi, mi smo hecni.

Mi smo otroci, mi smo različni, mi smo tudi kdaj zaspani, mi smo razigrani.

Mi smo otroci, mi se učimo, veliko znanja že imamo, marsikaj že poznamo, veliko se še moramo naučiti in še več se veseliti.

Vita Muhvič, 2. razred OŠ Marije Vere, mentorica: Ema Zupet

TO SMO MI, OTROCI

To smo mi, otroci, zabavni prav vsak dan, nagajivi in igrivi, firbčni in zvedavi, sončki pravi. Hodimo v šolo, že veliko znamo, radi se igramo, še raje klepetamo.

Vita Muhvič, 2. razred OŠ Marije Vere, mentorica: Ema Zupet

VSI MOJI SOŠOLCI

»Vsi sošolci so moji sošolci,« je rekel angelski glas, »vsi pobalini, lumpki in mulci, vsi pridni, poredni in nagajivi, vsi moji sošolci!«

Tudi tisti drugačni, iz različnih družin, iz različnih vasi, različno veliki in majhni, različnih las in oči.

Skupaj v učilnici se učimo in skupaj se veselimo.

Vsak dan se kaj novega naučimo in dobre ocene dobimo.

Vsi moji sošolci so rojeni za veselje atijev in mamic, vsak je poseben tebi in meni in vsak je ponos dedkov in babic.

Emilija Kočevar Banfi, 2. razred OŠ Metlika, mentorica: Darinka Vrlinič

NAŠI PRIJATELJI

Naši prijatelji so drugi otroci, ki jih poznam, otroci drugih mam. S prijatelji se igram, praznujem, učim, si življenje gradim.

Vsi otroci so drugačni po barvi las, eni kodrastih, temnih ali svetlih las. Vsi polni otroških besed, ki veliko pomenijo za ves svet. Naš svet bo lepši, če včasih namesto odraslih dejanj zaigra otroški program.

Če bi vsi starši se z otroki igrali, ne bi bilo časa, da bi pri televiziji zaspali.

Otroški svet je kakor ringaraja, želim si, da čim dlje traja.

Vsak otrok zasluži si mir in milino ter dobro in skrbno družino.

Lili Martina Kralj, 3. razred OŠ Podzemelj, mentorica: Andreja Fabić

OTROCI

Če otroci lahko bi vladali svet, bi bil iskren in povsod smeh. Bil bi razigran naš planet, ker bi otroci vladali naš svet.

Povsod v trgovinah bi bile le igrače, na igriščih in v šoli ne bi pazili na hlače. Nikomur ne bi bilo mar za denar in uspeh, kar bi štelo, bi bil skupen čas in nasmeh.

Umetniki risali bi le družine, ki so srečne in prav nič fine. Ko se zjutraj zbudili bi v nov dan, bi bil svet spet razigran.

Lucija Klepec, 3. razred OŠ Podzemelj, mentorica: Rozalija Fabić

MALČEK

Rad sem malček, ki skače kot palček. Sem otročiček, ki srka znanje, ki mi ga nudi moje popotovanje. Na svetu je polno igrivih otrok, ki vedno tečejo naokrog. Jaz vem, da sem nagajiv, a sem pri mami priden in marljiv.

Anže Matkovič, 3. razred OŠ Podzemelj, mentorica: Rozalija Fabić

NAGAJIVI OTROCI

Vsi otroci so igrivi, pri pouku nekateri tudi radoživi. Med odmori se zabavajo in tudi puncam ponagajajo. Luka žogo rad lovi, David pa se mu smeji. Punce za vogalom klepetajo, včasih fantom miru ne dajo.

Aleksander Malešič, 3. razred OŠ Podzemelj, mentorica: Rozalija Fabić

OTROCI

Včasih otroci so peli, plesali, se pridno učili in urno skakali. Pridno v šolo so hodili, da dobre ocene so dobili. Ko v šoli zazvonil zadnji je zvonec, otroci so zbrali se zunaj na travi. Otroški smeh donel je po vasi, ko otroci so se igrali na trasi.

Danes otroci imamo vse, kar želimo, saj ponavadi zaradi lepih oči vse dobimo.

Otroška igra je ekran, kjer vsak otrok je za to zagnan. Otroci imamo veliko pravic, da staršem delimo veliko krivic. Starši so naš največji zaklad, kot včasih danes še vedno velja.

Luka Pezdirc, 3. razred OŠ Podzemelj, mentorica: Andreja Fabić

OTROCI SE ZABAVAJO

Otroci se zabavamo, smejimo in skačemo.

To smo mi, otroci, smešni in zabavni.

Vsi otroci smo enaki, sitni in trmasti.

Radi telovadimo, se zabavamo, igramo in to smo mi, otroci.

Marko Rus, 3. razred OŠ Podzemelj, mentorica: Andreja Fabić

OTROCI

Smo otroci, ki radi se igramo. Hodimo v šolo in prijatelje tam spoznamo. Skupaj se učimo, igramo, se veselimo ter super se imamo. Včasih nam ne gre vse po planu, a s skupnimi močmi si pomagamo vse dni, da lepe ocene imamo. Doma staršem pomagamo in tudi kakšno nagrado dobimo. Z njimi domače naloge delamo, se pogovarjamo, igramo. Zvečer se utrujeni odpravimo spat.

Erik Selak, 3. razred OŠ Podzemelj, mentorica: Andreja Fabić

MOJ DOM

Tam, kjer zvon domači poje pesmice vasice svoje, je mladosti moje dom, kjer spomine budil bom.

Vabi pesem me domača, z njo spomin se vedno vrača. In srce mi šepeta: »Le ostani tu doma.«

Ti moj dom, ti vir veselja, bil začetek si življenja, kjer me mati zibala, pesmice prepevala.

Leon Štrucelj, 3. razred OŠ Podzemelj, mentorica: Rozalija Fabić

OTROCI IN NOGOMET

V kotu žoga zelena stoji in se mi lepo smeji. Otroci v kup so se zbrali in z zeleno žogo se igrali.

Trener napotke jim je dal, da ne bo faul. Igra lepo jim je stekla in nasmehe na obraz jim prinesla.

Na koncu dali so še gol in zmago prinesli domov.

Maks Šuklje, 3. razred OŠ Podzemelj, mentorica: Rozalija Fabić

PRIJATELJSTVO, OTROCI

Prijateljstvo je najlepše, zelo prijazen, zelo srečen, danes pa najsrečnejši.

Zelo je dobro, zelo lepo, vse skupaj pa najboljše.

Jaz, vi, ti, skupaj smo, najlepši, najboljši.

Vsi smo močni, lepi, dobri.

Za prijateljstvo življenje je najlepše.

PRIJATELJE NAJLEPŠE JE IMETI.

Ana Eržen, 2. razred

OŠ Poljane, mentorica: Maja Trček

MI OTROCI

Jaz sem otrok iz Francije, jaz pa iz Japonske, jaz sem pa iz Anglije, jaz sem pa iz Češke.

Jaz sem svetel, ti si temen, jaz sem nizek, ti visok in nam na celem svetu prav vseeno je, kakšen je kdo.

Ker pomembno nam je samo to, da se družimo lahko.

Alenka Miklavčič, 2. razred OŠ Poljane, mentorica: Maja Trček

OTROCI

Otroci so različni, vsi nasprotniki in prijatelji. V notranjosti različni vsi in svet okoli vseh otrok vrti različno se

Zdaj pa vendar vemo vsi, da otroci vsi različni so in vsak otrok življenje ima kot jaz in ti in mi vsi.

Otroci vsi so pridni, brihtni in prijatelji.

Zarja Strel, 2. razred

OŠ Poljane, mentorica: Maja Trček

LENOBA

Jaz sem lenoba, a nikakršna zloba. Mraz me ne moti, a kdo to že sluti?

Vročina mi paše, še ovčka ne skače. Rad imam rimo, mrzlo kot zimo!

Vitjan Dobelšek, 2. razred OŠ Šalek, mentorica: Tina Juršič

VSI OTROCI

Vsi otroci tega sveta so si različni. Nekateri so bele, drugi rumene polti, tretji rjave, a vsi se igrajo skupaj.

Tudi v hlevu si pomagajo, krmijo živali.

A živali so muhaste, trmaste, a tudi ljubke.

Zoja Krajnc Vasle, 2. razred OŠ Šalek, mentorica: Tina Juršič

ŽIVALI

Hruška, buška. V šoli imamo dva kužka. Eden je rjav, eden bel, eden pa vesel.

Imamo še ribo, mogoče še bibo.

Pa še riž za belo miš. Jaz sem pa lačen, še malo in bom drugačen.

Tine Kuzman, 2. razred OŠ Šalek, mentorica: Tina Juršič

ŠOLA

Šola je zanimiva, ampak za ene pa ne. Trmarijo, se derejo in igrajo. Zakaj pa ne sedijo, le prdijo?

Jaz sedim in ne prdim, ampak se učim in se smejim.

Lepo se igramo, včasih sladkamo. Čeprav vsak tega ne ve, jaz se učim za me.

Tine Kuzman, 2. razred OŠ Šalek, mentorica: Tina Juršič

OTROCI SVETA

Beli, temni, to so otroci.

Nagajivi, pridni. Iz noska jim curlja.

Nekateri se smejijo, nekateri pa se ne.

Vsi so otroci in to se ve!

Lara Lazar, 2. razred OŠ Šalek, mentorica: Tina Juršič

VESEL ALI ŽALOSTEN

Veselje je kot med in ti si pravi sladkosned. Jaz vesel sem in ti žalosten.

Če si žalosten, naj te ne skrbi. Če pa vesel si, pa kar ostani.

Vita Štaher, 2. razred OŠ Šalek, mentorica: Tina Juršič

RIME

Jaz govorim rime, ti govoriš rime. Jaz rečem puška, ti rečeš hruška. Jaz rečem zima, ti rečeš rima. In tako dalje, dokler ne poveš vseh rim.

Vita Štaher, 2. razred OŠ Šalek, mentorica: Tina Juršič

TINČKOV DAN

Tinček vstane kar brez drame, novega dne se veseli in prav nič ga ne skrbi.

Najprej torbo si pripravi in v šolo se odpravi, na poti v šolo grede sreča še prijatelje.

Pri pouku se uči, da kaj znanja pridobi, med odmorom je zabava, s prijatelji je žurka prava.

Po šoli se na igrišču dobijo, da se za igro dogovorijo, ko pa se odločijo, od smeha skoraj počijo.

Košarke se lotijo, učitelji jih zmotijo, češ, da delajo nemir, ker se vnel je grd prepir.

Ko končajo z igrami, vsem se že domov mudi, Tinčka čaka že družina, zraven pa sestrična Brina.

Večerjo skupaj pojedo, nato še malo zapojo.

Ko sonček gre za goro spat, se Tinček brž odpravi spat.

David Kmet, 3. razred OŠ Šmarje - Sap, mentorica: Mojca Lešek

OTROCI NA ZEMLJI

Otroci, otroci na Zemlji živijo, brez doma in hrane žalostno strmijo.

Otroci, otroci na Zemlji živijo, se igrajo in okoli hiše norijo.

Otroci, otroci na Zemlji živijo, v bolnišnicah ležijo in se za življenje borijo.

Otroci, otroci na Zemlji živijo, vsi si živeti želijo.

Staš Konček, 3. razred OŠ Šmihel, POŠ Birčna vas, mentorica: Sara Šenica

OTROCI

Prijazni otroci niso vsi, nekateri so spoštljivi, a drugi neubogljivi.

Vsi hodijo v šolo, kjer pridno se učijo in znanje pridobijo.

Otroci radi se igrajo, zato za igro naj več časa imajo. Kocke, avtomobilčki, žoge in puzzli so najljubši del otroške družbe.

Lovro Ovniček, 3. razred OŠ Šmihel, POŠ Birčna vas, mentorica: Sara Šenica

OTROCI V PARKU

Otroci tekajo po parku, radi se igrajo v jarku. V jarku se lovijo, skačejo, plešejo, norijo.

Ko pa pride njihov ati, mu zapojejo kot pirati. Skupaj se lovijo še po trati in zaplešejo s copati.

Inja Kopše Vek, 3. razred OŠ Žetale, mentorica: Jožica Prevolšek

OTROCI

Otroci so mali, veliki, a ponoči zelo nagajivi. Ne smeš jih spustiti! Že ne vidiš jih več.

K zdravniku gredo, sami z glavnikom v roki. Nato gredo v park, padejo v jar’k.

Nika Lončarič, 3. razred OŠ Žetale, mentorica: Jožica Prevolšek

RAZLIČNI OTROCI

Otroci niso enaki, vsi otroci so drugačni, eni so umazani, drugi so čisti, eni so sladkosnedi, drugi pa vsejedi.

Otroci smo otroci, vedno razigrani, otroci smo otroci, dobrega srca.

Neža Ban, 3. razred OŠ Žužemberk, POŠ Dvor, mentorica: Tatjana Hren

RAZLIČNI OTROCI

Vsi otroci različni smo si, eni so črni, drugi pa rjavi, eni so revni, drugi bogati.

Vsi so dobri, nobeni niso slabi.

Vsi otroci zabavajo se, vsak nekaj drugega počne.

Prvi se guga, drugi se spušča, tretji nič ne počne.

Eni so na igrišču, drugi na plesišču, tretji na smetišču, četrti pa v skladišču.

Jan Nose, 3. razred OŠ Žužemberk, POŠ Dvor, mentorica: Tatjana Hren

OTROCI SMO OTROCI

Otroci smo med sabo drugačni. Eni lačni, drugi siti, naslednji pa umiti.

Eni so beli, vsi niso debeli, čeprav smo različni, smo vsi otroci pač otroci.

Otroci se radi imamo, se radi igramo in klepetamo.

To smo pač mi, nihče nas ne spremeni.

Domen Zupančič, 3. razred OŠ Žužemberk, POŠ Dvor, mentorica: Tatjana Hren

DRUGAČNI

Po svetu veliko je otrok, vsi drugačni so in naši, vsi odprtih so rok.

Vsi otroci v drugih so vaseh, s prijatelji živijo in podarijo jim nasmeh.

Pri nas vse je zanimivo, naš glas, vse je ljubeznivo.

Ema Avbar, 3. razred OŠ Toneta Pavčka, mentorica: Tjaša Travižan

OTROCI

Otroci smo si različni. Eni so poredni, eni pridni, drugi pa lepovidni. Otroci so bolni, zdravi, eni pa lepozdravi.

Spet tretji pa se spakuje in norčuje, ker ima mamo, ki veliko potuje. Nekdo je slaboviden, ampak je lepoviden!

Radi beremo z otroki, ki so drugačni od nas, ker imajo lep glas.

To je naša želja za vas, ki imate zdaj čas!

Eva Bevc, 3. razred OŠ Toneta Pavčka, mentorica: Darja Gibičar

OTROCI SO ZABAVNI

Otroci imajo radi zabave in igre in radi imajo vse, kar je na svetu.

Otroci se radi zabavajo in pojejo in igrajo, radi imajo igrala.

Odrasli, poskrbite, da se bodo imeli super!

Tina Dular, 3. razred

OŠ Toneta Pavčka, mentorica: Darja Gibičar

SVOBODA

Mi smo otroci, vaši otroci! Želimo mir na svetu, na našem planetu!

Brez vojn, brez sovraštev, ker otroci želimo čist planet, poln vragolije in domišljije. Starši, pustite nam svobodo in sreče poln kozarec se nalije.

Julija Drenik, 3. razred

OŠ Toneta Pavčka, mentorica: Darja Gibičar

VSI NAŠI OTROCI

Mi smo skupinica otrok, ki se imamo radi. V šoli se učimo in se igramo. Pomagamo svojim sošolcem in obdarujemo otroke.

Ob potočku se igramo, lahko se tudi potapljamo.

Vsi otroci so zaklad celega sveta.

Mi smo skupinica otrok, ki se imamo radi.

Mia Gnidovec, 1. razred

OŠ Toneta Pavčka, mentorica: Barbara Avguštinčič

OTROCI SO NAŠI

Otroci si želijo lep svet, da ne bi bilo vojn, prepirov, ampak prijateljstvo. Svet, ki ga lahko odkriješ, brez, da se skriješ.

Poskrbimo, da smo vsi nasmejani in srečni, vsi otroci smo si različni. Odrasli, poskrbite za otroke, da se zabavajo in veselijo, družijo in se razvijajo, odkrivajo, da bodo nekoč dobri ljudje in tako svet lepši je.

Žan Vid Matkovski, 3. razred OŠ Toneta Pavčka, mentorica: Darja Gibičar

DRUGAČNOST

Vsi ljudje smo drugačni, nekateri so siti, nekateri pa lačni. Otroci igrajo se, vendar na žalost vsi ne.

Nekateri v šolo hodijo in ves čas v lumparijah vodijo. Drugi si v šolo le želijo, zato v sebi zelo trpijo.

Nekateri ljudje so mladi, drugi stari.

Nekateri so dobri, nekateri pa ne, naj tistim karma prikaže se.

Ne glede na vse, vsi smo ljudje, zato spoštujmo in radi imejmo se.

Ana Miklič, Matic Perpar Zupan, Naja Zupančič, 2. razred OŠ Toneta Pavčka, mentorica: Nina Zoran

VSI NAŠI OTROCI

Vsi naši otroci so si različni, vsak svoje besede ima, vsi razmišljajo drugače, ker vsak svoje možgane ima.

A v šolo hodijo še vedno vsi, nekateri so boljši, nekateri slabši, a zato smo si tudi različni, eni takšni, drugi drugačni.

To nam je všeč in tako naj ostane. Le kaj bi bilo, če bi vsi bili enaki?

Naja Primc, 3. razred OŠ Toneta Pavčka, mentorica: Tjaša Travižan

OTROCI

Vsi otroci so naši otroci. Igrajo se vsak dan. In pomagajo, ko je treba, so pridni in poredni kdaj.

Odrasli, poskrbite za otroke! Naj bodo srečni! Naj se igrajo in razgrajajo.

Vojne so grozne in naj izginejo, otroci naj z nasmehom vse prekinejo.

Klara Saje, 3. razred OŠ Toneta Pavčka, mentorica: Darja Gibičar

VSI NAŠI OTROCI

Vsi naši otroci so naša stvar, ki nas očarajo in nam pomagajo. Mi jim beremo knjige in jim pomagamo priti v šolo. V šoli se učijo lepih pesmic. Vsi naši otroci so naša stvar.

Neža Slak, 1. razred OŠ Toneta Pavčka, mentorica: Barbara Avguštinčič

VSI NAŠI OTROCI

Mi smo otroci, ki se imamo radi. Pridno delamo naloge in se lepo igramo. V šoli gremo na sprehod in šola je šala, ki se dela mala. Mi smo otroci.

Izak Sluga, 1. razred OŠ Toneta Pavčka, mentorica: Barbara Avguštinčič

ZAMISEL

Vsi naši otroci po svetu živijo, na milijone jih je in vsak ima svoj talent, z njimi nas vsi bogatijo, nekdo je gasilec, drugi pa dirigent.

Vsak ve, da 9 + 9 je 18, znajo črkovati in pisati, vedo, da na uri številk je 12.

Vsak ima svoj smisel, vsi drugačni, noben enak, nekdo je dobil zamisel, da bo nekoč postal junak.

Žan Sluga, 3. razred OŠ Toneta Pavčka, mentorica: Tjaša Travižan

VSI NAŠI OTROCI

Vsi so naši otroci, ki se radi igrajo in mi jim pomagamo. Imamo se radi. Želimo, da smo vsi zdravi. Želimo, da smo vsi lepi. Vsi so naši otroci, ki se radi igrajo.

Isabela Suša, 1. razred OŠ Toneta Pavčka, mentorica: Barbara Avguštinčič

KDO IGRA HARMONIKO

Kdo igra harmoniko? Kdo igra harmoniko? Le kdo je?

Mogoče je to Anja, Lovro, Neža, čisto mogoče je to Lojze Slak.

Vsi otroci so različni, v različnih stvareh; eni se raje igrajo, trobentajo, razgrajajo, drugi igrajo na glasbila. Eni se zabavajo, rajajo in ustvarjajo glasbo.

Svet naj brez vojn bo in glasbila naj zapojejo.

Neža Tisovec, 3. razred

OŠ Toneta Pavčka, mentorica: Darja Gibičar

OTROCI IN SREČA

Otroci so vsi naši, skrbimo, da bi bil vsak na svetu srečen. Vsi otroci so različni, eni so zlobni, eni so dobri, a trudimo se, da bi bili vsi dobrega srca.

Moramo se zabavati! Otroci moramo delati tisto, kar nas veseli.

Vsak naj najprej pred svojim pragom počisti in mir v sebi poišče.

Erna Zilić, 3. razred

OŠ Toneta Pavčka, mentorica: Darja Gibičar

2. TRILETJE

OTROCI RAZLIČNI SMO

Otroci srečni smo, radi se igramo. Po svobodi hrepenimo in se veselimo.

S prijatelji igramo se, super in veselo. Glasni smo, kadar se razveselimo.

Vsi živimo na istem svetu, drugačni smo v vsakem letu. Puberteta je huda reč, a ne, kadar smo si všeč.

Tudi če drugačni smo, stike ohranjamo. Srce nas umirilo bo, ko se spet srečamo.

Lara Cokan, 5. razred I. OŠ Žalec, POŠ Ponikva, mentorica: Andreja Pušnik

ČAROVNIJA OTROK

Otroci razigrani, igrali bi se z nami. Ko ptički pojo, se otroci smejejo.

Odšli bi v svet čarovnije, tam počeli lumparije, se smejali in igrali, kot žabe regljali.

Skakljali, plesali in se smejali, čarovnije kazali, živali čarali in v bazenu frfotali.

Ko v svetu čarovnije vsem zmanjka energije, otroci zaspijo in v sanjah govorijo, da v čarobni svet želijo.

Luka Cokan, 5. razred I. OŠ Žalec, POŠ Ponikva, mentorica: Andreja Pušnik

MI, OTROCI

Otroci radi se imamo, prijateljstvo poznamo. Kot sonce, ki žari, nam po žilah teče nemirna kri. Žalostni smo mi, če družine ni. Skupaj sicer živimo, a dom si v srcu želimo.

Tudi vsi bolj revni, tudi vsi bolj bolni. Moramo doživeti ta prelepi svet.

Lastnosti drugačne imamo, po karakterju se prepoznamo. Taki smo si všeč, to je res prava reč.

V sebi imamo srce, ki si želi, da imamo radi se. Če kaj nas res skrbi, veseli nismo mi.

Ljubezen je bolezen, ki jo doživi vsak, ki je veseljak. Če boš hodil po tej poti, boš tudi ti zdrav junak.

Sara Cokan, 5. razred I. OŠ Žalec, POŠ Ponikva, mentorica: Andreja Pušnik

VESELJE OTROK

Naj vsi otroci sveta se smejijo ter dobro se imajo, ampak včasih lumparijo tudi storijo.

Prijateljska vez se ne pretrga, naj vsak otrok ne nerga, naj vsak otrok si prijatelja poišče, z njim domišljijo razišče.

V smehu s prijateljem zaplava, kar je velika v otroštvu odprava. Naj se ta celota energije po našem svetu razlije.

Otroci se radi veselijo ter žalost in bolezni spodijo. To našo čarovnijo naj tudi odrasli posvojijo.

Vid Novak, 5. razred I. OŠ Žalec, POŠ Ponikva, mentorica: Andreja Pušnik

VSI OTROCI SVETA

Otrok je kot čebela, opravlja svojo nalogo in nihče ga ne sme imeti za nadlogo. Otroci sestavljamo en velik svet in vsak otrok je pomemben za ta naš planet. Vsak otrok je po svoje drugačen, a noben ne sme biti brez doma, družine, lačen. In vsi otroci smo pomembni, ker poskrbimo za nasmejan, srečen in razigran svet.

Živa Nonkovič, 6. razred OŠ I Murska Sobota, mentorica: Milena Mohorko

VSAK JE DRUGAČEN

Vsak je drugačen, a hkrati enakovreden. Na svet se rodi nedolžen. Eden reven, drugi premožen. Nekateri imajo krasen avto, bleščečo hišo, pikčasto kravato, čista oblačila in za njihov vonj tekoča mila. Drugi pa od doma odidejo s trebuhom za kruhom v svet in včasih do dobre poti pridejo zagotovo čez nekaj let. Vsak potrebuje spoštovanje, pravico, ljubezen in svobodo. Da ima družino, hodi v šolo in se potaplja pod vodo.

Sara Jurca, 6. razred OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika, mentorica: Ranka Keser

SREČA

Sreča je vesela, debela, sladka in gladka. Vse besede o sreči so kot bidon poln vode, ker tudi, če ga poliješ in ga razbiješ, bo sreča kot orožje polno kamnov.

Ostalo bo še celo in debelo, sladko in gladko. Vse o sreči to je res, saj polna je čudes: pesmi, pravljic in besed. A ko odpreš jih prav zares, so vse polne čarovnije.

Sreča je kot kolo, ki se vozi po vaseh, trka, kliče vse sosede, da bi srečni vsi bili in radi se imeli vsi vse do konca svojih dni.

Moja sreča je velika, prav za vsakega je je dovolj!

A, ko ji zmanjka sestavina, takrat se jeza prebudi!

Da bo polna jezobije, gre v omaro po kakav, ga pogreje in popije, pa ni več tak bav-bav-bav.

Kaja Brentin, 4. razred OŠ Brinje Grosuplje, mentorica: Karmen Bonifer

VSI OTROCI SVETA

Na svetu je ogromno otrok, med seboj se razlikujemo, ampak vseeno s tem povezujemo.

Revni ali bogati, vsi smo pravi junaki, rešujemo svoj navidezni svet in dobivamo nove prijatelje spet in spet.

Vsi smo različni, to svet bogati, med njimi sva tudi jaz in ti.

Tudi midva spreminjava ta barvni, mavrični svet, starejšim najine besede dajo polet. Zapojva zdaj midva pesem veselo, da nikogar pri srcu ne bo več bolelo.

Irma Krištof, 6. razred

OŠ Bršljin, mentorica: Jerneja Luštek

POČITNICE

Vsak otrok si želi počitnic, kjer bi užival v brezdelju. Vsak si želi drugam. Nekateri hočejo v gore hoditi, drugi pa se v morju plavati naučiti. Počitnice so namenjene zabavi in sprostitvi, zato že konec maja otroški možgani težijo k pridobitvi.

Hočem kopalke, brisačo in sup, vse sošolce sklical bom na kup. Se bomo po Krki vsak dan podili, ribe iz reke za zmeraj spodili. Norenja bo polno, vedno in več, dokler zvečer ne bom čisto preč.

Plavalne veščine bom natreniral, da drugo leto v triatlonskem klubu bom treniral. Počitnice zagotovo super preživel bom, septembra pa v šolo spočit prihitel bom.

Boštjan Škrbec, 6. razred OŠ Bršljin, mentorica: Jerneja Luštek

OTROCI SVETA

Vsi otroci sveta so drugačni. Nekateri večji, drugi manjši.

Vsi otroci sveta so kot angeli, ki so padli z neba.

Ni pomembno, ali so svetlejši ali temnejši.

Uporabljajo besede, ki božajo ali bolijo, pomembno pri vsem tem je le to, da se ob tem smejijo.

Smeh naj razleže se v vsak kraj in na svetu otrok bo občutil raj.

Ota Zupančič, 6. razred OŠ Bršljin, mentorica: Jerneja Luštek

DEŽEVEN DAN

Lije kot iz škafa že cel dan, vsi deževniki so prišli na plan. Otroci v hišah poležavajo in staršem nagajajo, saj zunaj nimajo kaj početi, zaradi dežja so vsi napeti.

Živci od slabe volje kar letijo, ko starši otroke silijo, da domačo nalogo naredijo, saj dež zunaj ne pusti, da skupaj bi se igrali vsi.

Anja Blažič, 6. razred OŠ Center, mentorica: Maja Sečnjak

OTROK

Jaz sem otrok, ti si otrok, piševa pesem sklenjenih rok.

Jaz sem revna, ti si bogat, ti imaš hišo, jaz kolibo brez vrat.

Jaz delam na vrtu, ti hodiš v šolo, a oba sva otroka, ki iščeva srečo in zlata polno vrečo.

Katarina Dović, 6. razred OŠ Center, mentorica: Maja Sečnjak

OTROCI

Ko pogledam skozi okno, vidim, kako se smejijo in se na igrišču lovijo. Vedno so iskreni, malo nagajivi, smešni in veseli.

Vsak trenutek, ko se smejijo, njihove oči žarijo, takrat staršem srce zaigra, saj radi vidijo otroka srečnega.

Otroci so vedno živahni, polni energije, radi se potepajo in zganjajo norčije, pogosto počnejo, česar ne bi smeli, a zaradi tega so drugačni in veseli.

Najraje imajo prijatelje in družino, saj se v njihovi družbi počutijo res fino. Otroci morajo imeti tudi svoj mir, da ko zvečer ležejo spat in se umirijo, najlepšim sanjam naproti drvijo.

Brina Vidic, 6. razred OŠ Center, mentorica: Maja Sečnjak

VSI NAŠI OTROCI

Vsak se je rodil in postal otrok. Vsak otrok na svetu nas razveseljuje.

Otroci so posebni in veliko vredni. Zelo so prepričljivi in kar preveč marljivi.

Zdaj veliki pobalini se odpravljajo v svet, po svoje sanje, saj živijo zanje.

Klara Omahen, 6. razred OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert, mentorica: Janja Jerovšek

PRIŠLA BO POMLAD

Kmalu prišla bo pomlad in rože bodo cvetele, grelo jih bo sonce, jih obiskali metulji in čebele.

Travnik bo pisanih barv in tam šopek bom nabrala, ivanjščice, vijolice in zvončke bom svoji mami dala.

Vem, da bo vesela, vesela kakor je pomladni čas, ko žvrgolijo sinice in se lastovke vračajo v našo vas.

Neža Turk, 6. razred OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični, mentorica: Dragica Gračner

OTROŠKI LETNI ČASI

Otroška pomlad je prinesla novih moči, novih idej, pisanih kril in veselih dni.

Poletje je že tu, juhuhu! Vsi otroci so zdaj v morju, v tem kristalnem morju. Vse otroške glave so šle na sladoled in na potep.

Jesen je, že listje odpada. Šola je tu.

Mihu se mudi, da pouka ne zamudi.

Pozimi sta sneg in led pripravljena na igro spet. Otroci se igrajo, hihitajo, veselijo, smejijo in se po snegu valijo.

Taras Čeranič, 6. razred OŠ Fram, mentorica: Jožica Ravš

OTROCI II

Otroci veliki in mali so z dobro voljo obsijani. Smo kot tobogan: s cilji gor, z uspehi dol.

Ko slab dan nas doleti, stečemo k mami in nas pomiri. Če kdaj kaj se nam zgodi, so starši prvi, ki jih to skrbi.

Brina Hebar, 6. razred OŠ Fram, mentorica: Jožica Ravš

OTROCI 1

Ko zjutraj otroci se zbudijo, hrano si zaželijo. Ker doma ni hrane, upajo, da jih kap ne zadane.

Otroci lačni so ves ljubi dan. Želijo si jesti, a po hrano nimajo kam.

Grejo na ulico prosit dobre ljudi, da bodo se lahko nasitili.

Mimo pa pride lepa gospa in jim da sočna ananasa dva.

Otroci se presrečni vračajo domov, lahko se bodo najedli, saj do zdaj niso ničesar snedli. Pride večer. Otroci gredo spat. Danes bodo sanjali, kako je biti bogat.

Mama jim pove zgodbico za lahko noč. Otroci pa padejo v veliko dolgo noč.

Laura Kavran, 6. razred OŠ Fram, mentorica: Jožica Ravš

PETROVO JUTRO

Ko se Peter zjutraj zbudi, sliši ptička, kako žvrgoli. Preteguje se in zeha, prav nič mu ni do smeha.

Kakšna tvoja je težava, da povešena je glava?

Mamo to zanima, tudi sama z glavo kima.

Rad bi dolgo jaz še spal, pa sem tako zgodaj vstal. Nič ni zunaj že glasno, vse je mirno res zelo.

Kje si ti se zdaj izgubil? Še pouk boš spet zamudil! Mama zdaj se res jezi, Peter pa po ulici hiti.

Urban Kolbl, 6. razred OŠ Fram, mentorica: Jožica Ravš

OTROCI ENA

Na igrišču otroci so zbrani in se smejijo ubogi Bojani. Njene obleke so strgane in prevelike, saj dobila jih je od sestre ta velike.

Zato izogibajo se je vsi, saj pravijo, da ona za v družbo ni.

Mimo pride Jure nasmejan in stopi Bojani v bran. Prime jo za roke in jo odpelje med ostale otroke.

V krogu plešejo in se vrtijo, kmalu pozabijo na vso hudobijo.

Klara Krupič, 6. razred OŠ Fram, mentorica: Jožica Ravš

OTROCI

Vsi otroci so radoživi. Igrivi in poskakljivi. So slični, vendar malo so si različni.

Nekateri so lačni, drugi so siti.

Mnogi si nočejo zobkov umiti. Večinoma se zjutraj zbudijo spočiti.

Ampak vsi so le otroci. In so si podobni. Globoko v sebi skrivajo srca zlata, ki običajno odpirajo vsa vrata.

Ajda Lah, 6. razred OŠ Fram, mentorica: Jožica Ravš

OTROŠKE LUMPARIJE

Otroci so navihani, včasih godrnjavi, prijazni, jezni, otročji. A so še vseeno otroci in moramo razumeti, da lahko kaka lumparija poči.

Če pa tega ne razumeš, zamudiš najboljšo izkušnjo. Zato razumi in se nam pridruži.

Marko Papec, 6. razred OŠ Fram, mentorica: Jožica Ravš

OTROCI

Mali ljudje rastemo v velike, igrive, trmaste, nagajive slike. Polni domišljije v šolo hodimo, še raje pa zjutraj dolgo spimo. Ko smo žalostni, jokamo, a se raje smejimo, ker otroci srečni biti želimo.

Oskar Vedlin, 6. razred OŠ Fram, mentorica: Jožica Ravš

TO SMO MI

To smo mi, otroci, ponavadi prisrčni, zabavni, svet se nam lahek zdi, ker šele odpiramo oči.

Naš nasmeh reši vse, saj ta nasmeh brezskrben je, poskušamo razumeti starše, kaj v njihovih glavah je.

Naši starši so naši junaki, vse zmorejo, nič jim ni pretežko, trudimo se vsak dan, da takšni enkrat bodemo.

Razmišljamo, kaj bomo, ko bomo veliki, tako veliki kot naši starši … Zdaj pa še lahko razmišljamo o zabavi.

Lina Dobriha, 6. razred OŠ Frana Metelka Škocjan, mentorica: Irena Pleterski

VSI NAŠI OTROCI

Vsak otrok je nekaj posebnega, en tak, drug tak, a drug drugemu enak.

Vsi otroci imajo radi sladkarije, noben pa šolske učenije.

Vsi otroci se znajo igrati, smejati, peti, plesati, nihče pa ne zna težkih računov reševati.

Vsi črni, beli, majhni, veliki, vsi so otroci tega sveta, oni so naša prihodnost in zaklad človeštva.

Anamarija Hočevar, 6. razred OŠ Frana Metelka Škocjan, mentorica: Irena Pleterski

OTROCI SO …

Otroci so lahko veliki, debeli, majhni in suhi Lahko kričijo, govorijo, pa tudi cepetajo.

Lahko so prijazni, jokavi, cmeravi, včasih tudi tihi. So najlepše darilo za mamo, očeta, babico in dedka.

Vsi jih imajo radi, kot da brez njih sploh ne moremo živeti.

Otroci so zlati.

Matic Dolenšek, 5. razred OŠ Frana Metelka Škocjan, POŠ Bučka, mentorica: Urška Zidar

OTROCI SO VSE

Otroci so dar za vse, tam naša zgodba se začne. Otroci pozno zaspijo, ko so zunaj, vreščeče kričijo, in ko voljo imajo, vedno vse prav imajo.

Vedno kaj ušpičijo otroci, to so naši otroci, ki večkrat nagajajo, včasih pa celo grizejo.

Ko se starši jezijo, otroci mirno ne zaspijo. Ko se zjutraj zbudijo, celo naglas zavreščijo. Igračka jih več ne gane, če mamica zgodaj zjutraj vstane!

Gaja Kokove, 4. razred OŠ Frana Metelka Škocjan, POŠ Bučka, mentorica: Urška Zidar

VSI NAŠI OTROCI (IMAJO STARŠE)

Vsi naši otroci v sladki noči sanjajo, sanjajo čudne reči.

A ko lonec poči, v sanjah nekaj poskoči in pred očmi jim čudna pojava stoji.

Še preden mi kaj naredi v največji moči, v sanje moj oče priskoči, postavo spodi in ponosno stoji.

To je naš oče, pogumen heroj! Kaj pa mama? Počakaj tu, stoj! Jaz grem po mamo takoj.

Mama je ljubka in prijazna, a ko se razjezi, me rada v kot spodi.

Manca Pleterski, 5. razred OŠ Frana Metelka Škocjan, POŠ Bučka, mentorica: Urška Zidar

VSI NAŠI OTROCI IMAJO DRUŽINO

Vsi naši otroci imajo mamo in očeta pa mogoče brata brez enega copata, ki veselo po sobi koraka in svoje besede v vodo namaka ter v pesmi pretaka.

Manca Pleterski, 5. razred OŠ Frana Metelka Škocjan, POŠ Bučka, mentorica: Urška Zidar

VESELI OTROCI

Bliža se pomlad, vsak jo ima rad. Učenci radi v šolo gremo, se učimo, beremo in pesmice pojemo. Ko pa nastopi zadnji šolski dan, vsi torbe v kot pospravimo. Žoge in igre na plan, skupaj se otroci poveselimo.

Tadej Mlakar, 4. razred OŠ Frana Metelka Škocjan, POŠ Bučka, mentorica: Urška Zidar

MALI OTROCI

Otroci radi se jezijo, se smejijo ter veselijo. Lahko so si povsem različni, a v srcu enaki.

Nekateri imajo prijazen glas, nekateri pa močan glas.

Vsi imamo dobre ljudi okoli, saj nam celo življenje prepovedujejo grozne napake! Vsi imamo v sebi napake, a ne enake! Ampak imamo seveda dobre ljudi okoli sebe!

Vsi smo si različni med seboj. Nekateri radi raziskujejo, drugi raje zamujajo. Ampak imamo seveda dobre ljudi okoli sebe!

Hana Vukovič, 5. razred OŠ Frana Metelka Škocjan, POŠ Bučka, mentorica: Urška Zidar

TOPEL SPREJEM

Nekaj ljudi neprestano išče svoje novo domovišče.

In ravno takih se bojimo, se jim posmehujemo, jih zmerjamo in se norčujemo.

A situacija se obrne in neprijaznost se do tebe vrne.

Taki predsodki niso primerni, tuje ljudi je pač treba sprejeti, jim pomoč nuditi in jih ob mrazu greti.

Matic Reberšak, 6. razred OŠ Franceta Bevka, mentorica: Anja Butala

LEPO JE BITI OTROK

Rad sem otrok, ker sem mlad in namesto da grem v službo, grem raje v družbo.

Najbolj uživam, kadar se igram, to počel bi noč in dan. A včasih sem jezen, če česa ne znam, zato učim se kar vsak dan.

Veselim se obiskov sošolcev, babice in dedka, a z njimi mi čas prehitro mine.

Zato povem vam –lepo je biti otrok.

Fedja Ferlič, 4. razred OŠ Grm, mentorica: Stanislava Šonc

OTROCI

Mi smo otroci. Skuštrani, počesani, resni, nasmejani, včasih tudi froci.

Tudi starši so bili otroci, a nikoli ne pomislijo na to. Tudi oni so bili poredni froci, nas pa včasih kregajo.

Starši vedno hočejo, da delamo po njihovo, da vse pospravimo, joj, kako je to hudo!

Starše moramo naučiti, da življenje je tudi zabava. Morda dobimo jih po riti, a to je strategija prava.

Lev Geršič, 4. razred OŠ Grm, mentorica: Stanislava Šonc

VREDEN OTROK

Kaj če sem ničvreden, se sprašujem, ko sem sam. A starši pravijo, da sem njihov naj fant.

To je čudno, jim pravim. Ampak vedno odgovorijo, mah.

Kako? Zakaj? si rečem v mislih, ko že trepetam od začudenja. Hej, hej, hej, reče mama, ko se pačim v kotu svoje sobe. Le kako me imate radi, če pa se derete name? Zato, ker si naš otrok, rečejo vedno, ko jih vprašam.

»To je čudno,« mi reče prijatelj. Kako?

Jaz sem tvoj prijatelj, dober prijatelj.

To je že bolje, prijatelj me razume.

Ne glede na to, kakšen sem, sem si všeč. Vreden otrok.

Nikolaj Koncilija, 4. razred

OŠ Grm, mentorica: Stanislava Šonc

VAROVANJE

Vsi otroci so vredni zaupanja, ker jim starši dajejo upanja. Prijazni otroci ostale hvalijo, zlobne pa kdaj kregajo.

Vsi otroci imamo pravice, ki enake so si kot lice.

Vroča voda na mizi, prste stran, se derejo starši huje kot vran.

Vsi smo enaki, vsi smo junaki, svet je vesel, ko vsi smo enaki.

Vsi se spoštujmo od kraljev do kraljic, zato nima nihče manj otrokovih pravic.

Rok Zajc, 4. razred

OŠ Grm, mentorica: Stanislava Šonc

PRIJATELJSTVO

Vsi otroci smo nagajivi, igrivi in »spoprijateljivi«. Včasih prijateljstvo poči, nato pa kar nov prijatelj priskoči.

Če je prijatelj pravi, se vse spore v trenutku popravi.

Takrat je prijateljstvo trdno kot Veliki kitajski zid, trden in močan, da ne more se razbit’.

Ko prijateljstvo ni pravo, ne drži se za glavo.

Naj ne gre oko za oko, namesto tega podajta si prijateljsko roko.

Zala Ladinek, 5. razred

OŠ Gustava Šiliha Laporje, mentorica: Marjana Štern

OTROCI SE IGRAJO

Na sredi vasi majhna hišica stoji, v njej deček Miha živi. Že vidi Mojco, ki po hribu drvi in zelo glasno kriči. Pridite, pridite otroci z vasi, saj se nam na igrišče mudi.

Ko so vsi zbrani tam, prihiti še mali Jan. V hipu igra se začne in že nekdo joče se. »Uboga Metka,« rečejo vsi, a igra brezhibno naprej drvi. Ena, dve, tri in vsi so že domov odšli, igra tukaj se žal konča in vsi otroci so zdaj doma.

Ajda Videčnik, 5. razred OŠ Gustava Šiliha Laporje, mentorica: Marjana Štern

OTROK O OTROKU

Sem otrok. Sem smrklja. Sem pubertetnica. Sem frklja.

Vsak dan hitim. Vsak dan v mislih norim. Vsak dan besnim. Vsak dan si le prijaznosti želim.

Rojena za srečo. Rojena za smeh. Rojena za ljubezen. Rojena za radost v očeh.

Živim za norost. Živim za mladost. Živim za smeh. Živim za ta lep svet.

Kaja Cebek, 6. razred OŠ Hajdina, mentorica: Janja Bratuša

VSAK OTROK IMA PRAVICE

Vsak otrok ima pravico do imena in državljanstva, pa vse tja do svojega poslanstva.

Mi vsi imamo pravice –do nenasilnega ravnanja, družine, zdravja in pa znanja.

Vsak otrok ima pravice –čisto vsak otrok!

Pa naj bo temen ali bel, družino vedno bo imel.

Brina Dovč, 4. razred

OŠ Koseze, mentorica: Jana Urh

OTROK

Vprašajmo se: »Kdo je otrok?«

Je to tisti, ki se afna in nori?

Je to tisti, ki samo spi?

Ali je to tisti, ki ne razume odraslih ljudi?

Da, nekateri so taki, a drugi pa ne.

Ne spijo, ne jejo, le delajo. Oh, kako jim je hudo!

Kako je lahko krut ta svet! Otroci ne vejo, katere otrokove pravice ima ta svet. Toliko pravic je, da jih je težko naštet’.

Kot prvo, veliko otrok je, in čeprav so drugačni, morajo srečno živet’.

Lahko bi se pilo, plesalo, a po svetu topovi pokajo kot za šalo. Še nekaj povem, preden grem. Lahko pomagamo otrokom?

– Seveda! Bodimo prijazni in veseli, da otroci po vsem svetu bodo od veselja peli.

Ela Frank, 4. razred

OŠ Koseze, mentorica: Jana Urh

OTROCI – VSI ENAKOVREDNI!

Otroci enakovredni smo vsi, nihče nevreden ni. Pravice nikomur ne smejo biti kršene, ker na svetu za vse prostora je. Otroci – majhni in veliki, lačni in siti, vsi enaki smo. Otroci – razvajeni in pridni, visoki in nizki, vsi zabavni znamo biti. Vsi enakopravni smo, v ta majhen svet ujeti, zato se potrudimo, kot se le lahko. Se zahvalimo in druge pohvalimo. Prijazni bodimo do vseh, ki nas spoštujejo. Ko smo prijazni, dobimo vse drugo prej od neprijetne kazni. Nikoli bližnjega na cedilu ne pustimo in ob strani vedno si stojimo.

Flora Lindič Bavdaž, 4. razred OŠ Koseze, mentorica: Jana Urh

OTROCI OKOLI NAS

Otroci smo najboljši! Ni pomembno, če smo beli, črni, močni ali vitki; pomembno je le to, da smo otroci srečni. Otroci imamo pravice tako kot vsi okoli nas. Tudi vi ste bili otroci, to ve že vsak okoli vas.

Mark Nedog, 4. razred OŠ Koseze, mentorica: Jana Urh

PRAVICE ZA VSE OTROKE

»Pravice za vse otroke,« rekel je nekdo, ki še sam ni vedel, da so kršene lahko. Pravice za vse otroke, ne glede na polt. Važno je, da med ljudmi ne zavlada molk.

Aleksander Vuković, 4. razred OŠ Koseze, mentorica: Jana Urh

MIDVA

Mogoče jaz lahko letim do neba, mogoče jaz lahko letim do sonca, mogoče lahko letim do tebe in ti do mene.

Jaz sem srečen, ti si srečna, ker mogoče lahko oba letiva, kamor si želiva. Lahko se srečava sredi jasnega neba, kjer oba srečna bova odšla na tla.

In spet nazaj se vrneva in spet nato odideva in tako se vrtiva, dokler ne zaspiva.

In ko se zbudiva, spet gor odletiva, letiva do lune, letiva do zvezd in vsa utrujena na tla se vrneva.

Ko že misliva, da sva moč letenja izgubila, sanjava, kako bi bilo, če spet letela bi lahko.

Ko ugotoviva, da moči nisva izgubila, vsa začudena spet poletiva, kamor si seveda želiva. Tako žalostno se pogledava, ko vsak svojo pot izbereva.

Mark Zajc, 5. razred OŠ Koseze, mentorica: Nina Jančič

NAŠI OTROCI

Naši otroci, kdaj se sprašujemo, kaj so naši otroci?

No, otrok, otrok je bogastvo, veselje in smeh.

Otrok te spremlja v srcu in nikjer drugje.

Do otroka moraš čutiti ljubezen. Ko otrok bedi, ga ti vedno pomiriš. Na svetu je otrok naš svet.

Lejla Bošnjak, 4. razred OŠ Majde Vrhovnik, mentorica: Laura Borak

VSI OTROCI SE RODIJO

Vsi otroci se rodijo, da jim bo lepo.

A včasih se zgodi, da jim je hudo.

Primimo se za roke, da na svetu lepše bo.

Z roko v roki zaplešimo! Nato zaprimo vsi oči in skočimo en’, dve, tri!

Ana Celič, 4. razred OŠ Majde Vrhovnik, mentorica: Laura Borak

VSI MI OTROCI

Vsi otroci imamo eno skupno lastnost, vsi smo na ta svet rojeni, nekateri v božjem imenu pa smo tudi posvojeni.

Veliko nas preživlja hude čase, eni manj, eni bolj. Najbolj pa boli otroka, če ga starš k sebi ne stisne v slovo zelo, zelo močno.

Vsak od nas ima pravico do sreče in veselja. Vsak pa si želi vsaj nekaj od življenja.

Naj povem, da za nekaj mamic in očkov po svetu je otrok največje bogastvo na tem planetu.

Sofija Justin, 4. razred OŠ Majde Vrhovnik, mentorica: Laura Borak

DOBRO JUTRO, OTROCI!

Ko jutranje sonce posije na vas, otroci zaspani pritisnejo gas.

Vsi otroci zbrani so še zaspani cicibani!

Ko fantki zaspani še ležejo v pas, punčke v krilih očarajo nas.

Ko z zaspanci prihodijo do mize domače, so vsi podoba zdelane kače. Ko v pasove pride blažen vonj po kruhu, pa se nihče ne more upreti temu duhu.

Ko mami zjutraj natoči kavo, se otroci že smejejo bolj zdravo.

Ko je očkova maslena pesem odigrana, je otrokom vesela duša dana.

To jutro naše je vredno smeha čaše.

Jonatan Kurinčič, 4. razred OŠ Majde Vrhovnik, mentorica: Laura Borak

ČE NA SVETU SO SAMI OTROCI ...

Če na svetu bi bili sami otroci, bolj zabavno bi bilo. Takrat na svetu vojn ne bo in lepo nam bi bilo.

Če na svetu so sami otroci, ne bi služb dobili vsi. Pomembno je samo eno, da smo prijatelji vsi.

Če na svetu so sami otroci, ne bi bilo zabavno, saj tudi starši se z nami igrajo in kuhajo nam hrano.

Mila Zgonc, 4. razred OŠ Majde Vrhovnik, mentorica: Laura Borak

VSI NAŠI OTROCI

Otroci so otroci, vedno otročji, vedno svobodni. Mulci in frklje, piflarji in mamini sinki.

Dojenčki se derejo zelo na glas, razvajenci starše imajo za okras, piflarji bulijo samo v knjige, nekateri kažejo in jejo samo fige.

Lahko so na koncu sveta, v Avstraliji, Afriki, na dnu morja.

Lahko so na ledeni plošči na Antarktiki, v ledenem morju na Arktiki.

Vsi ti otroci, mulci in froci, ki se lahko stepejo za kos kruha, da ne umrejo od svojega velikega trebuha, so vedno najlepši dar, so vedno najboljša stvar, ki se je zgodila na tem planetu, ki se je rodila na tem svetu.

In ta verz si zapomnite za tristo let, ponavljal ga bom spet in spet. Nikoli ne podcenjuj moči otrok, kajti tudi tebi delo morda ne gre od rok.

In tudi ti si bil enkrat otrok, ki je pil gosti jagodni sok.

In vsi ti naši otroci bodo spremenili svet, dali bi svetu dodatno vzmet,

tako da nikar jih ne podcenjujte, ampak jih pred zlom varujte.

To so vsi naši otroci.

Jakob Jaša Ključevšek, 5. razred OŠ Maksa Durjave Maribor, mentorica: Mojca Rozman

OTROCI

Otroci so prav res svojat, radi se igrajo, veseliti šole se ne znajo. Najraje pred ekrani, kadar mama jim ne brani, knjige niso zanimive, ker jih moraš brati.

So pridni, igrivi in polni energije, zdaj pa vsaka igrača gre na baterije, odrasli bi čim prej, da lahko ves dan se s čipsom bašejo in vzklikajo juhej! Delajo, kar hočejo, naj njihovi otroci jočejo!

Rihard Aleksander Jarc, 4. razred OŠ Metlika, mentorica: Marina Janjac

VSI NAŠI OTROCI

Vsi naši otroci –majhni in veliki. Vsi beli in črni in druge navade, ki jim jih usoda daje.

Vsi naši otroci, majhni in veliki. Vsi šolarji naši, ki za knjigami hodijo, v veliko stvar se zapodijo.

Vsi naši otroci, majhni in veliki. Vrtičkarji, ki med igračami letijo, se v sanjah zaletijo in še kar mirno spijo.

Vsi naši otroci tega širnega sveta, ki med knjigami hodijo, z igračami letijo ali pa kar mirno spijo.

Klaudija Pezdirc, 6. razred OŠ Metlika, mentorica: Špela Cimerman Hudopisk

OPORA

Ko na licih in na nosu zableščijo se mozolji, ko sami sebi nismo všeč in bi le jokali, mama nas razume in nas potolaži, da smo njej najlepši in za vedno najdražji.

Puberteta res je huda reč, mimo družine ne odvihra brez težkih besed.

Tudi ko mami rečeš: »Ne maram te,« ona se nasmehne, »saj kmalu mine te.«

Helena Rajakovič, 6. razred OŠ Metlika, mentorica: Špela Cimerman Hudopisk

VESELI OTROCI

Naš svet ima polno otrok, ki čakajo na dom odprtih rok, iščejo hišo, toplino, srečo, veselje.

Na drugem koncu planeta trpijo zaradi vojne in zmede sveta.

Vsi miru si žele, ki na tem svetu žive.

Kdor pa si tega ne želi, ni vreden, da z nami živi.

Eva Štubljar, 4. razred OŠ Metlika, mentorica: Marina Janjac

OTROCI SO

Ljudje so otroci, ki so še froci, bolni, zaspani, a kljub temu razigrani.

Eni zelo so veliki, drugi pa v malo manjši obliki. Eni v mestih so, drugi v vaseh, a pozitivna energija je v skoraj vseh.

Eni ustvarjajo, drugi lenarijo, a vseeno vsi otroci sveta so.

Filip Zupan, 4. razred OŠ Metlika, mentorica: Marina Janjac

VSI NAŠI OTROCI

Vsi otroci so naši, vsak malo drugačen, noben ni napačen.

Življenje nekaterim prijazno ni, morali bi se imeti radi vsi, tudi tisti druge rasti. Vsi so enakopravni, vsi enako upoštevani in vsi nadvse prijazni. Vsi so naši, zelo so igrivi in iz dna srca iskrivi.

Vsak otrok je junak, nihče ni drugemu enak, vsak je zase prvak!

Lina Bebar, 6. razred OŠ Mokronog, mentorica: Nastja Stropnik Naveršnik

PRAVICE OTROK

Brez pravic otrok ne sme biti, nihče ne sme prek pravic okoli zaviti. Če si rjav, črn ali bel, če ves čas si žalosten ali vesel, če lase dolge imaš, če čevlje imaš ali le par gamaš, tudi če nimaš ne čevljev ne las, če tvoj dom je mesto ali vas, če prijateljev imaš veliko, in če visoko imaš odliko, če si nizek ali visok, vsak je enakovreden otrok, vsak je edinstven in bo takšen ostal, nihče mu pravic ne bo jemal. Ker vsi smo enaki in ostali za vedno bomo taki.

Matevž Nadrih, 6. razred OŠ Mokronog, mentorica: Nastja Stropnik Naveršnik

OTROCI SO NAŠ SVET

Otroci so naš svet in upanje, zato so vsi naši in vaši. So naše najlepše sanje. Vedno razigrani, igrivi in polni iskrenega srca, prijazni in iskrivi.

Vsi se sprašujemo, kakšno bi bilo življenje brez otrok. A odgovora še nimamo, vemo pa, da brez upanja in veselja, ne bilo bi živahnega direndaja.

Otroci so enkrat kot sončki, veseli, igrivi. Spet drugič kot vražički, navihani so.

Naj jim bosta dana pravica in mir. Smeh in veselje svobodna naj bosta. Vsak dan jim povejmo, da radi jih imamo.

Neža Zupančič, 6. razred OŠ Mokronog, mentorica: Nastja Stropnik Naveršnik

MI OTROCI

Mi otroci smo iz vasi, saj pri nas stolpnic ni. Smo s kmetij in iz hiš in včasih opazimo kakšno miš.

V bližini so reke, polja, gozdovi, to naši za igro so domovi. Radi špičimo kozlarije in druge traparije.

V šoli se pridno učimo in vsako leto v višji razred odhitimo.

Jerca Hutter in Brina Zupin, 4. razred OŠ Naklo, mentorica: Breda Rajh

NAŠI OTROCI

Otroci se družijo med nami, radi se igrajo in dobro se imajo. Življenje je na svetu skupno, polno je otrok, takšnih in drugačnih. Vsak otrok je nekaj posebnega, saj otroci so zaklad, ki je poln različnih besed.

Mi radi jih imamo, ker nasmeh do ušes imajo.

Maša Beton, 5. razred OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled, mentorica: Lidija Vidic

VSI OTROCI SMO NEKOČ

Kuža, mami in oči, vsi enkrat smo otroci, enaki kot vsi, le časi se spreminjajo.

Včasih se na ulicah pelo in plesalo je, danes pa vse brez veze je, saj tehnologija že obstaja.

Če pa se že kaj dogaja, to je kraja, ne zabava.

Maša Beton, 5. razred OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled, mentorica: Lidija Vidic

ŽIVLJENJE OTROK

Prava sreča na svetu se začne, ko otroci rodijo se in njihove prve besede, ki sladke in nežne so.

Včasih skregamo se radi, a se pobotamo, saj močna ljubezen je med nami, ki se nikoli ne konča ali izgubi.

Vas zbira se otrok, ki tkejo vezi med ljudmi. Slabe in dobre, a za nekaj vredne.

Otroci so nagajivi in poskočni, saj življenja za njih ni, če zabava ni prava, prava pa je, če se smeh in zabava dogaja.

Maša Beton, 5. razred OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled, mentorica: Lidija Vidic

OTROCI ČASA

Nekoč so bili otroci, ki na njivi so se bosi lovili in nič niso skrili, skrivnosti niso bile laži.

Danes so bili otroci, ki telefone so imeli, cel dan nič na plan, so samo v telefone strmeli.

Jutri bodo otroci, ki veselo se bodo vozili, z letečimi avti, astronavti, kar na luno na počitnice.

Bodo otroci, taki naši otroci, ki skupaj se bodo vrteli. In čisto na glas bodo v harmoniji zapeli, mi smo veseli, vsak od nas!

Ajda Kralj, 5. razred OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled, mentorica: Lidija Vidic

VSI NAŠI OTROCI

Želim, da se otroci vsega sveta ne bi bali, da miza bi od dobrot se šibila, da siti in varni bi mirno zaspali, in zjutraj bi mamina roka jih zbudila.

Želim, da otroci vsega sveta bi v šolo hodili, da imeli bi čista in topla oblačila, da s prijatelji bi se skupaj lovili in za praznike darila dobili.

Želim si, da vsi otroci bi otroci ostali, da vojna jim ne bi doma vzela in ne jedila, da vsi otroci bi se lahko smejali in sreča jih ne bi nikoli zapustila.

Ažbe Vovk, 6. razred OŠ Rodica, mentorica: Alenka Brovč

VSI ZA ENEGA, EDEN ZA VSE!

Vsi na isti Zemlji živimo, zato se vsi spoštujmo. Zato le roke si podajmo in skupaj odskakljajmo.

Vsak otrok se rad igra, ne glede na to, kakšna je njegova vera. Čeprav nekateri raje v roke telefon dobijo, a ga starši ne dovolijo.

Od nekoč razlikujemo se, danes veliko je elektronike. A nič za to, le prijazni bodimo in se veselimo.

Ela Logar, 4. razred OŠ Rovte, mentorica: Ermina Šimenc

SEDANJE PUNCE IN NJIHOVE ŽELJE

Sedanje punce iPhone si želijo, iPhone si želijo, a jih ne dobijo!

Sedanje punce k prijateljici želijo, k prijateljici želijo, a jim ne pustijo!

Sedanje punce si kužka želijo, si kužka želijo, a ga ne posvojijo!

Sedanje punce, imajo veliko želja, veliko želja, neizpolnjenih želja!

Ema Treven, 4. razred OŠ Rovte, mentorica: Ermina Šimenc

OTROCI

Otroci smo si zelo podobni, vsi življenjsko pot začnemo, vsi živimo, vsi umremo.

Vendar majhne so razlike, eden je črn, drugi bel, eden je suh, drugi debel.

Vid Lapajne, 6. razred OŠ Simona Gregorčiča Kobarid, mentorica: Nataša Špolad Manfreda

ŠE DOBRO …

Ko sem prišel na ta svet, sem se imel tako lepo, vsi so se igrali z mano, nosili so mi igračke, metuljčke in račke.

Ko v prvi razred sem prišel, mama zmeraj pomagala mi je, ko učiti se je bilo treba.

Potem dobil sem sestro, gledali so vsi le njo,

noben se ni več zmenil zame, le moja zlata mamica.

Prišel sem v najstniška leta, ko sem bil malo svojeglav, vse je bilo narobe, ocene so šle samo dol.

Še dobro, da sem zlato mamico imel, ki mi je pomagala in me reševala.

Sara Skočir, 6. razred OŠ Simona Gregorčiča Kobarid, mentorica: Nataša Špolad Manfreda

OTROCI

Na svetu je mnogo otrok, vsak izmed njih je odprtih rok, vsi so radi veseli, majhni, veliki, črni in beli. Vsi se radi v šoli učijo, a še raje se popoldne veselijo, ko se lahko s prijatelji zaupno pogovorijo, včasih pa tudi skupaj se učijo.

Mojca Žuber, 6. razred OŠ Simona Gregorčiča Kobarid, mentorica: Nataša Špolad Manfreda

SOLZE OTROK

Solze otrok različne so, vse različne, a enake so, vse prinašajo pozdrav od daleč stran, od puščav do puščav.

Puščave tudi v srcih odraslih so, ne zaznajo krikov bolečine, ki v solzah otrok so.

Vojne, prepiri, nesreče, nemiri … Le za kaj vse to? Ko le rahločutni otroci vodili svet bi, solze bolečine in trpljenja iz vasi in mest bi šle, v solze sreče spremenile bi se.

Neža Sara Fratnik, 5. razred OŠ Stopiče, mentorica: Brigita Prus

OTROK NIKOLI NI SAM

Otrok nikoli ne bo sam, če bo pomagal in spoštoval, ljubil in delil svoje sanje, ki vodile ga bodo do zmage.

V nekaterih srcih trpijo, v drugih pa mirno zaspijo. Ko vojn in grozot več ne bo, za otroke še posebej veselo bo.

Nihče ne bo sam, če znanje ima, ne bo več reven, ampak bogat.

Še dandanes na svetu je mnogo ljudi in otrok, ki borijo se za vsaj en dnevni obrok.

Neža Novak, 5. razred OŠ Stopiče, mentorica: Brigita Prus

ŽIVLJENJE OTROK

V življenje otrok sodi veselje in jok.

Vem, kaj je prav in kaj ne, in tudi vem, da sem otrok, ki teka po travniku bosih nog.

Ko hudo ti je, le pomiri se, zapri oči, štej do tri, in reci si: »Jaz sem ta bistri.«

Vsi na svetu živimo in se veselimo, hvaležni, da smo zdravi in srečni.

Vem le, da vseeno je, če smo si različni.

Ana Ovniček, 5. razred OŠ Stopiče, mentorica: Brigita Prus

OTROK

Kako biti otrok, se še kdo to sprašuje z mano?

Ali to pomeni, da ves čas capljaš le za mamo?

Ali da si svoboden, počneš, kar želiš, da z domišljijo proč odletiš?

Je srečen otrok čist, popackan?

Je ves čas pri hiši, odtava tudi stran?

Zdi se mi, da otrok potrebuje zabavo, prijatelje in svojo mamo. Kako pa ga še drugače zadovoljiš, kmalu sam ugotoviš.

Rebeka Ucman, 6. razred OŠ Stopiče, mentorica: Karmen Blatnik

OTROCI

Poznamo majhne in velike, glasne in tihe, pridne in take, zaradi katerih poznamo krike.

Od njih bi se lahko še kaj naučili, saj oni ne obsojajo, če smo črni ali beli ali suhi ali debeli.

Ne vejo, kaj se dogaja okoli njih, kdo drug bi to bil kot pa naši otroci.

Nina Vidmar, 6. razred OŠ Stopiče, mentorica: Karmen Blatnik

ENAK BIT

Zjutraj mi tihi glas v meni rekel je, da enaka tebi sem. Ker vsi smo enaki otroci in hkrati nagajivi froci.

Vsi smo enaki in pravi junaki. Tudi tisti, ki so invalidi, in tisti, ki so marsičesa krivi.

Vsak je enak meni in tebi! Pa ni važno, ali je zdrav ali ni.

Je pa važno, da ga ne zavrneš, sicer bo kot v temi.

Vsi so naši in vaši, četudi ne hodijo k maši. Med ljudmi ne iščemo razlik, ker imamo vsi enak bit.

Na koncu koncev smo vsi ena pisana družina, ker smo vsi enaka skupina. In vsi se enakega bojimo in vsi si enako želimo.

Nina Vrbnjak, 6. razred OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici, mentorica: Maja Strah

OTROK

Otrok je prava otroška igra. Če sonce sije, se igra, če dež lije, pa mama vpije.

Ko igra se začne, se glava razbistri, v smeh in veselje spusti.

Ko lonec poči, pa časa ne bo, jok in stok se vsako noč začne.

Le urnebes čakati je res, če solze, ne smeh, vso noč so na tleh. Otroke vzgajamo, z njimi vstajamo, zato le daj, skoči v raj.

Med igro si pomagajo, sabljajo, skrivajo, igrajo ...

Zato otroci ostajajo!

Klara Babič, 5. razred OŠ Šmarjeta, mentorica: Mojca Slapšak

OTROCI

Mi smo otroci veliki in mali in bi se radi ves čas igrali.

Eni smo tihi, eni smo glasni, a vsem staršem vedno krasni.

V šolo hodili bi samo ob petkih, druge bi dni preživeli pri dedkih.

Bi babice kuhale dobre obroke za najbolj na svetu ljubljene otroke.

Eliza Dežman, 5. razred OŠ Šmarjeta, mentorica: Mojca Slapšak

NEMIRNI OTROCI ZVEČER

Naši otroci so pač taki. Zmeraj so nemirni. Najbolj pa takrat, ko je noč. Takrat imajo res posebno moč.

Starši so takrat jezni in otroci se ne bojijo. S težavo v posteljo zlezejo in takoj zaspijo. V spancu pa v sanje poletijo.

Ko otroci se zbudijo, sobo si prezračijo in v hlače se oblačijo. Potem na zajtrk oddrvijo in v šolo odhitijo.

Matija Škrbina, 5. razred OŠ Šmarjeta, mentorica: Mojca Slapšak

OTROCI

Otroci so kakor vrtiljaki, igrivi prav vsaki, hodijo v šolo, se učijo, če česa ne znajo, pa molčijo.

Se radi igrajo vsak dan, saj brez igre brezvezen jim je dan, so nasmejani kakor sončki, najboljši so jim bonbončki.

Opravljajo domače naloge, ki se jim zdijo velike nadloge, so utrujeni in zaspani kot dojenčki mali.

Različne ocene v šoli dobijo, če je ocena dobra, po celi šoli se lovijo, če je ocena slaba, v šoli kot kipi stojijo in tiho v učitelje strmijo.

To so otroci!

Manca Udovč, 5. razred OŠ Šmarjeta, mentorica: Mojca Slapšak

IGRA

Otroci smo vsi prijatelji, četudi smo si različni. Nekateri po laseh, obnašanju in tudi odraščanju.

Skupaj na tem svetu živimo in se ves čas veselimo. Sreča nas spremlja ves čas, tudi ponoči, da ne bi trpeli kot nekateri otroci.

Ko sonce vzide, se igra začne: tja do večera, tja do nemira nas popelje in se zavleče.

Ko se igra konča, vsi zaspimo in naslednji dan spet ponovimo.

Analina Pestotnik, 4. razred OŠ Šmartno v Tuhinju, mentorica: Eva Arh

OTROK

Vsak od nas otrok je bil, nekateri so še zdaj. Zdaj otrok se je polil in prišel je direndaj.

Mama se jezi, otrok pa kriči, oče miži, ko otroka miri.

Zdaj prišel je tisti dan, ko ne bo več direndaj. Mama se zelo joče, ker otroka nazaj hoče.

Metka Pestotnik, 4. razred OŠ Šmartno v Tuhinju, mentorica: Eva Arh

OTROŠKA VAS

Mi smo čisto navadni otroci, ampak nas vsi kličejo froci. Živimo v veliki vasi in smo prav pravi asi.

V naši vasi se igramo in za ptički poletamo. Vsi smo si različni in v šoli prav odlični.

Kdaj smo malo poredni, kdaj pa ogledni, gledajo nas gledalci, ki so odlični bralci.

Delamo velike rime, ki so velike kot slonje bime. Bime so slonje tace od srca do velike race.

Zoja Urh, 4. razred OŠ Šmartno v Tuhinju, mentorica: Eva Arh

OTROCI Z VASI

Vsi otroci smo veseli, saj na vasi smo živeli. Skupaj se igramo, lovimo, smejimo, tako je bolj zanimivo.

Vsi smo prijazni, nismo nagajivi in tako smo drug do drugega spoštljivi. Če kdo nesramen je do nas, hitro mu pokažemo, da veselje je pri nas.

Otroci veseli smo vse dni, saj igra pri nas živi. Zabavali se bomo skupaj vse do konca svojih dni.

Pia Celič, 4. razred OŠ Šmihel, POŠ Birčna vas, mentorica: Mateja Železnik

VSI NAŠI OTROCI

Vsi smo otroci, otroci sveta, beli, črni ali z drugega sveta.

Radi se učimo, igramo in smejimo. Včasih se spremo, vendar dolgo sprti ne zdržimo.

Naj se vojne vse končajo, saj si zaslužimo svoj mir, zlobneže pa poženemo v dir.

Neža Fabijan, 4. razred OŠ Šmihel, POŠ Birčna vas, mentorica: Mateja Železnik

OTROŠKE PRAVICE

Vsi otroci pravico imajo, da se nekaj časa igrajo. Vsi otroci v šolo morajo iti in se zelo pridno učiti. Mi na telefonu smo cel dan, eni trpijo pa zaman. Mi uživamo v življenju in se veselimo v toplem gorenju. Nekateri nimajo te sreče, imajo le tri žalostne vreče. Zato zamislite se, da imamo veliko sreče, na tem svetu le pravično obnašajmo se. Tilen Gašper, 5. razred OŠ Šmihel, POŠ Birčna vas, mentorica: Milka Hudoklin

TO SMO MI

Vsi smo si različni. A koga moti to, vsak človek je zvezda, tako tvorimo nebo.

Vsi pravice imamo, da se igramo, prijatelje spoznamo in se dobro imamo.

Če pravica je kršena, to se konča tako, da nekdo počuti se slabo.

Na srečo smo si različni, da ni vsak enak, ampak je prvak. Upam, da nam bo še dolgo lepo, saj življenje ni vedno sladko.

Tomaž Gregorčič, 4. razred OŠ Šmihel, POŠ Birčna vas, mentorica: Mateja Železnik

DRUGAČNI SMO

Nekateri otroci smo beli, ne norčujemo se, da so debeli.

Tisti, ki radi imajo kus kus, to pa ne pomeni, da zanič imajo okus.

Vsi smo drugačni, nekateri pa tudi lačni.

Ljudje različne stvari radi imamo, zato nekateri sovražimo salamo.

Ko obrnemo nov list, se imamo radi vsi, ne glede na razlike držimo se olike.

Nuša Kovač, 5. razred OŠ Šmihel, POŠ Birčna vas, mentorica: Milka Hudoklin

ENAKI – RAZLIČNI OTROCI

Enaki, a hkrati različni otroci smo si. Pravice imamo vsi, zato jih moramo upoštevati.

Vsi smo enaki. Obožujem čokolado, ti pa marmelado. Rada grem v kino, ti želiš zabavo fino.

Dosežem ti do glave, ti že rasteš v višave. Tvoji poševni očki so iskrivi, moji ravni pa nagajivi.

Kot da sva si različni, a bodiva pravični. Obe le eno želiva, da ljubezen dobiva.

Barva in izgled lahko zameglita pogled. A vsi smo si enaki, pod sonce vsi smo rojaki.

Laila Samia Mokbel, 4. razred OŠ Šmihel, POŠ Birčna vas, mentorica: Mateja Železnik

MOJE PRAVICE

Moje pravice so take, da lahko delam napake. Vsako jutro in večer je v meni nemir.

Igra je moja pravica, sladka je kot najboljša sladica. Šole otrok je obvezen, tudi če ima hudo bolezen.

Upam, da ste se iz te pesmi kaj naučili, zdaj se bomo poslovili. Otroških pravic je veliko, zdaj pa bom tole pesem končala s piko.

Ula Muhič, 5. razred OŠ Šmihel, POŠ Birčna vas, mentorica: Milka Hudoklin

OTROCI IN PRAVICE

Vsi mi otroci pravice imamo, nobenemu drugemu jih ne damo. Vsi različni smo, to naj vam jasno bo!

Lahko si debel ali suh, pa še vedno nisi od muh. Lahko imaš rjave ali črne oči, pa še vedno nimaš nobenih moči.

Veliko pravic imamo. Če so kršene, nam Unicef pomaga. To za nas je zmaga.

Blažka Pirc, 4. razred OŠ Šmihel, POŠ Birčna vas, mentorica: Mateja Železnik

PRAVICE

Čeprav smo mali otroci, imamo velike sanje in močno verjamemo vanje.

Ne želimo si samo igrač, kolesa, morda konjiča, želimo si tudi zdravja, ker to je naša pravica. Ne potrebujemo telefona, računalnika in TV-ja, če je zunaj prijateljica Neja.

Radi se igramo, pojemo in plešemo, veselo poskakujemo in novo znanje kujemo.

Izabela Turk, 4. razred OŠ Šmihel, POŠ Birčna vas, mentorica: Mateja Železnik

OTROCI SO VREDNI VEČ KOT ZLATO

Starši mi pravijo: »Čakaj, da odrasteš, pazi se odraslih dni.« Mene pa nič ne skrbi, saj imam še mlade dni. Odrasti se mi ne mudi.

Menim, da otroci sreča so, vredni več so kot zlato. Vsi enaki, vsi različni, z domovi ali brez, vsi krasijo ta naš svet.

Ema Jovič, 4. razred OŠ Tončke Čeč Trbovlje, mentorica: Nikita Vrbnjak

POLETJE

Vsi otroci tega sveta imajo pravico do vsega morja. Tako jim je vroče, da slečejo se, da kar skočijo v vodo in kopajo se, ko grejo iz vode, posušijo se, grejo domov in razpakirajo se. Res bi si želel, da vsi otroci izkusijo to, tako lepo se imeti in to je to.

Sergej Mudrinić, 4. razred OŠ Tončke Čeč Trbovlje, mentorica: Nikita Vrbnjak

OTROCI

Otroci so srčni, veseli, prijazni, včasih tudi žalostni.

Kadar so žalostni, kot dež jočejo, kadar so veseli, kot sonce žarijo. Kadar so jezni, kot grom se jezijo, vsa čustva zelo dobro izrazijo.

Kadar so žalostni, na pomoč jim priskočijo starši, še rajši imajo, da jim prisluhnejo stari starši. Rada mlajše otroke imam, zato si želim, da vsi srečni, veseli, zdravi bi bili.

Špela Pirc, 4. razred

OŠ Tončke Čeč Trbovlje, mentorica: Nikita Vrbnjak

OTROCI

Otroci so kot sonce, ki žari, in nikoli ne uidejo s prave poti. Otroci so polni energije, še posebej, kadar jim mama reče, da ne smejo na sladkarije.

Otroci so kot žar luči, ki vedno sveti. Vedno, kadar potrebujejo pomoč, v pogovor vskočijo in za pomoč prosijo.

Kadar ušpičijo za mamo kaj, ni več poti nazaj. Vse, kar človek si želi, je, da vsi otroci na svetu srečni bi bili.

Tia Radić, 4. razred OŠ Tončke Čeč Trbovlje, mentorica: Nikita Vrbnjak

OTROCI

Otroci veliki, majhni, drugačni, luštni, igrivi, prijazni. So kot sonce, ki žari in osvetljuje vse ljudi. Ko kaj ušpičijo, so kot jagoda rdeči, hitro od težav bežijo in so leteči, ko pa starše zagledajo, pa se jih razveselijo in takoj v njihovo naročje poletijo.

Neža Strakušek, 4. razred OŠ Tončke Čeč Trbovlje, mentorica: Nikita Vrbnjak

ČOKOLINO

Ata gre v trgovino in mi kupi Čokolino. Čokolino rad pojem, ker nič trdega ne smem. Mlečni zobek me boli, stalni pa na dan hiti.

Ko pa zobek ven bo šel, bom spet srečen in vesel.

Vse, kar želim si iz srca, je, naj to jed poizkusijo vsi otroci sveta!

Filip Zupan, 4. razred

OŠ Tončke Čeč Trbovlje, mentorica: Nikita Vrbnjak

VSI NAŠI OTROCI

Včasih otroci so tako živeli, da ob ognju so sedeli, ličkali in peli.

Mnogokrat so zgodaj vstali, da so staršem pomagali. Zelo so jih spoštovali.

Njive so z njimi skupaj orali, z njihovo pomočjo vse pridelke pobrali.

Včasih so že pred zoro v hlevih vse postorili, nato so se do čistega umili in potem v šolo stopili.

Današnji otroci pa niso taki: eni pred ekrani sedijo, drugi se zunaj lovijo.

Jedo slabo, večino že kupljeno, če to dobro ni, pa zanje McDonald’s poskrbi.

Na koncu vsem želim povedati, da veliko jesti dobro ni. Treba se je zdravo prehranjevati, migati in skakati. Tako bomo ohranili naravo in živeli dolgo in zdravo.

Živa Aupič, 6. razred OŠ Toneta Čufarja Jesenice, mentor: Jure Cvetek

VSI OTROCI NISMO ENAKI

Vsi otroci nismo enaki. Eni razigrani korenjaki, drugi za igricami sedijo in neradi se lovijo.

Eni radi jejo zdravo, za prebavo, drugi pa raje čokolado imajo.

Nekateri radi se učijo in za knjigami sedijo, da petke v šoli pridobijo.

Vsi pa radi s prijatelji se igramo in družino radi imamo. Taki pa vsi smo enaki, mali korenjaki.

Otroci mi vsi treniramo, od športov vseh si izbiramo, da v tem se uživa in porablja energija.

Mi otroci obožujemo živalice od najmanjših do največjih vrst, ki prikupno se smejijo in z nami se lovijo.

Taki pač smo mi otroci, vsi različni in hkrati enaki mali, mali KORENJAKI !!!!

Iris Markizeti, 6. razred OŠ Toneta Čufarja Jesenice, mentor: Jure Cvetek

VRTILJAK OTROŠTVA

Zakaj potrebne so razlike?

Vsi smo enaki, tudi tisti malce drugačni; črni, beli, siti ali lačni.

Nekaterim se slabo godi, zato vsak otrok si želi, da tudi on svojo srečo ulovi in je nikoli ne izpusti!

Na vse isto sonce posije, vsak dobroto in ljubezen potrebuje … Zato preženimo nesrečo ter se končno zasipajmo s srečo!

Vrtiljak otroštva je le eden, tam veselje je doma in naj nanj vstopi vsak otrok, da smeh bo vse, kar pozna!

Kaja Bukarica Žagar, 6. razred OŠ Toneta Čufarja Ljubljana, mentorica: Zdenka Ferenc

OTROCI

Otrok je več kot vsega, celo več kot vseh nog. Otroci predstavljajo vse, kuje, ihte, tečnobe in še kaj, a nekaj otrok je tudi pridnih. Teh je zelo malo, največ za čajno žličko, s katero mešaš čaj.

Pino Cacovich, 6. razred OŠ Toneta Čufarja Ljubljana, mentorica: Bojana Polak Mijović

OTROCI

Vsi smo otroci, čeprav različni smo si.

Nekateri v šolo radi hodijo, drugi pa se raje igrajo.

Navzven različni smo si kot mačke in psi.

Res, da podobni nismo si, a lepi smo vsi.

Ni važen jezik, rasa ali vera, vsi taki so kot mi.

Desiree Chifari in Veronika Pokorn, 6. razred OŠ Toneta Čufarja Ljubljana, mentorica: Zdenka Ferenc

OTROCI

Otroci nas povezujejo, otroci nas zabavajo. Otroci so pridni, kdaj pa poredni.

Otroci so naše bogastvo, naša sreča in naš zaklad. Tudi če nas kdaj jezijo, jim starši vedno vse oprostijo.

Timotej Čad, 6. razred OŠ Toneta Čufarja Ljubljana, mentorica: Bojana Polak Mijović

VRSTNIKI NEKOČ

Otroci, naši vrstniki, nekoč so trpeli, ne glede na to so bili vedno veseli. Starši so se jezili, muhe okoli riti s pasom so lovili.

Otroci trdo so doma in na polju garali, zato da bi staršem v stiski pomagali. Šola je kot mučilnica bila, odmor prava poslastica.

Igra doma je bila bolj boga, pravila bila so stroga. Prijatelje so si iskali, uboge obleke gor dajali.

Bine Jurman, 6. razred OŠ Toneta Čufarja Ljubljana, mentorica: Zdenka Ferenc

LUNAPARK

Vsak otrok ob luni zaspi, ko sonce ne zasveti.

Vsak otrok v parku se igra kot mala nadlogica. Vsak otrok spi in hrepeni po topli mamini roki.

Vsako otroško življenje je kot dar, za katerega nam mora biti mar.

Zoja Kump, 6. razred OŠ Toneta Čufarja Ljubljana, mentorica: Zdenka Ferenc

MOJE MAVRIČNO OTROŠTVO

Otroštvo je sreča – kot ljubezen RDEČA, ko me mamica objame in k sebi prižame.

ORANŽNA barva je mladosti, igre, plesa in radosti.

RUMENA – zvezdica Zaspanka, ki se po nebu sanka in sveti brez prestanka.

Po ZELENEM travniku moj vranec teče, mamica pa sadno torto peče.

Ko grem poleti na morje, vidim nad vodo MODRO obzorje.

VIJOLIČNA je galaksija, čudežna kot čarovnija.

Rada ROZA imam obleke, hlače, majice in posteljne prevleke.

Moje otroške SANJE so kot mavrično POTOVANJE!

Skozi ples in IGRARIJO v neskončno DOMIŠLJIJO.

Mirjam Nabergoj, 6. razred

OŠ Toneta Čufarja Ljubljana, mentorica: Zdenka Ferenc

OTROCI

Otroci različni si nismo tako zelo, vsi razgrajamo in nagajamo. A ko delati treba je, energije čudežno nimamo več.

Želimo zabavo in vso nezdravo hrano, saj ko zabavamo se, čas mimo hitro gre.

Ko pa delati moramo, vse celo večnost trajalo bo.

Zara Victoria Pavlin, 6. razred OŠ Toneta Čufarja Ljubljana, mentorica: Bojana Polak Mijović

OTROCI

Ena, dva, tri, otroci so vsi. Vsi so nagajivi, majhni in veseli.

Hodijo kot konji, glasno in močno.

Ko pa slišijo pok, zadržijo svoj glas.

Samo sladkarije bi jedli, čokolade in bonbone,

saj so mladi sladkosnedi, mladi in veseli.

Jokajo in stokajo, kričijo in vreščijo. Ušesa nam bodo popokala in ta bodo jokala.

In ko mislimo, da je že konec sveta, otroci objamejo svojega očija.

Zdaj pa morajo iti, saj se morajo učiti.

Izabela Valič, 6. razred OŠ Toneta Čufarja Ljubljana, mentorica: Bojana Polak Mijović

OTROCI

Čisto vsi so že bili otroci, nekateri bodo, nekateri pa že so.

Vsi so skakali po rjavem blatu, plavali po modri vodi, trgali rdeče cvetlice in zaspali na zeleni travi.

Čisto vsi otroci imajo roko, ki jih boža iz dneva v dan. Ta roka pa poje pesem za lahko noč in dober dan.

Vsi otroci si pomagajo in delijo, zato čisto vsi zaspijo, ko dneva in pesmi je konec.

Mila Vute, 6. razred OŠ Toneta Čufarja Ljubljana, mentorica: Bojana Polak Mijović

OTROCI

Vsi otroci smo froci. Majhni, veseli in debeli. Igra in smeh nas veseli, ko v prihodnost zremo vsi. Igra je naša zabava, igrišče je naš dom.

Brezskrbnost nas obdaja, kot velik bel balon.

Da, vesel je ta naš svet, bistven je otroški smeh.

Jošt Zgonc, 6. razred OŠ Toneta Čufarja Ljubljana, mentorica: Bojana Polak Mijović

OTROCI

Vsi otroci so prijazni, ne glede na vero in ne glede na raso.

Tudi če so drugačni, so še vedno otroci.

Prijazni in nepopolni, vsi so otroci.

Petra Zorman, 6. razred OŠ Toneta Čufarja Ljubljana, mentorica: Bojana Polak Mijović

OTROCI

Vsi otroci smo isti, nagajivi, poredni. Vsi spimo in se smejimo, vsi imamo radi bonbone.

Ko spimo, vsi pravijo: »Joj, kako so pridni.« Ko pa nagajamo in packamo, vsi pravijo: »Lumpi poredni.«

Mi se pa smejimo in pravimo, vedno smo isti in vedno bomo isti.

Le glejte nas in se smejte.

Pika Zupančič, 6. razred OŠ Toneta Čufarja Ljubljana, mentorica: Bojana Polak Mijović

OTROKOVA IGRA

Vsak otrok si ni enak in prav nihče ni tak. Veliki in ta mali, vsi bi se radi igrali.

Otrok je božji dar, zato naj ne prizadene ga nihče nikdar. Ko se igra, lahko postane, kar želi. Tudi velike ladje mornar.

Enej Božnar, 5. razred OŠ Toneta Tomšiča Knežak, mentorica: Vanja Delost

OTROCI

Otroci smo vsi, veliki in mali. Radi se igramo in svojega otroštva ne damo.

Starši nas učijo, naj bomo pošteni in spoštljivi, da bomo v življenju uspešni in marljivi.

Nik Delost, 5. razred OŠ Toneta Tomšiča Knežak, mentorica: Vanja Delost

SMISEL ŽIVLJENJA OTROK

Smisel življenja otrok je ležanje in igranje s starši na straži in prijatelji na plaži.

Smisel življenja otrok je ležanje in igranje. S fruktelji v rokah in z japonkami na nogah.

Vsak otrok sveta naj svoje pravice in dolžnosti ima.

Jonan Delost, 5. razred OŠ Toneta Tomšiča Knežak, mentorica: Vanja Delost

ODLIČNO RAZLIČNI OTROCI

Vsak otrok je nagajiv, a tudi očarljiv. Včasih so z njimi zmešnjave in starši jih imajo polne glave.

Otroci se radi učijo, igrajo in klepetajo. Vsi otroci so različni, bolni in zdravi, a vsi so odlični.

Tjaž Lenarčič, 5. razred OŠ Toneta Tomšiča Knežak, mentorica: Vanja Delost

OTROCI SMO ZAKLAD

Otrok je zaklad, pa tudi, če ni zlat. Mama in ata ga nikomur ne data.

Najlepše je, ko se skupaj odpravimo na izlet in poližemo sladoled.

Naj bodo srečni vsi otroci naše Zemlje in naj vsa žalost se z vlakom stran odpelje.

Sebastjan Maljavac, 5. razred OŠ Toneta Tomšiča Knežak, mentorica: Vanja Delost

DRUGAČNOST ALI ENAKOST

Ne vem, zakaj smo drugačni, saj se vsi igramo in družimo, se pogovarjamo in tečemo, jemo in pijemo.

Ne vem, zakaj nekatere zaničujejo in tepejo, zakaj jih drugi ne razumejo, saj smo enaki, le zunanjost je različna.

Nekateri otroci so brez staršev, nekateri starši brez otrok.

Naj se raje sliši otroški smeh in utihne otroški jok.

Manca Pecman Buček, 5. razred OŠ Toneta Tomšiča Knežak, mentorica: Vanja Delost

VSI ENAKI, VSI JUNAKI

Vsi smo različni in enaki, vsi imamo enako pravic. Jaz in ti, vsi smo junaki, ne delajmo krivic!

Eni smo tu, drugi so tam –isti planet različnih besed.

Jaz in ti in na milijone ljudi, skupaj v sožitju živimo vsi.

Lan Gostečnik, 4. razred OŠ Trebnje, mentorica: Tina Šlajkovec

RAZLIČNI SMO SI MI VSI

Vsi smo različni, nekateri so sebični, a na srečo smo si tudi v tem različni. Ne ničvredni, ampak posebni.

Moramo se ceniti in si hrbta ne obrniti, se s skupnimi močmi braniti ter drug drugega kriti.

Vsi smo si enaki, isti smo junaki, radi se imamo, med seboj se igramo.

Pravice morajo biti! Ne smemo jih izgubiti! Moramo jih spoštovati in jim ne nasprotovati. Drugačnih se ne bojimo, pred njimi ne bežimo,

z njimi se spoprijateljimo ter jim ljubezen podarimo.

Hana Jevševar Nosan, 4. razred OŠ Trebnje, mentorica: Tina Šlajkovec

VSI ENAKOVREDNI

Vsi smo enakovredni tudi, če smo posebni, ne smemo se poniževati.

Tudi če smo različni, ne smemo pozabiti: tudi v pravicah smo si enakovredni!

A ko vsaj bilo bi tako! Otroci v Aziji, Afriki in še kje drugje tega nimajo.

Marcel Mavsar, 4. razred OŠ Trebnje, mentorica: Tina Šlajkovec

VSI NAŠI OTROCI

Vsi otroci so naši otroci. Četudi različni, so naši otroci. Vsakega otroka moramo braniti in ščititi. Branimo drug drugega in bodimo prijazni med seboj. Bodimo prijatelji in se igrajmo skupaj. Imejmo se radi. Bodimo prijazni do vseh otrok in drugih ljudi. Bodimo prijatelji mi vsi.

Kristjan Odlazek, 4. razred OŠ Trebnje, mentorica: Tina Šlajkovec

LE KAJ PO GLAVI NAŠIM OTROKOM SE PODI?

Le kaj po glavi našim otrokom se podi? Zakaj od nas še vedno se jim mudi? Le kaj skrivajo pred nami? Zdaj otroci, a kmalu odrasli, zdaj puberteta, a kmalu fakulteta. Odrasti in uspeti si želijo, zato v svoj svet hitijo.

Nina Ornik, 5. razred OŠ Trebnje, mentorica: Mojca Bahun

NAŠE PRAVICE

Imamo pravico, da živimo z resnico. In da se smejimo, ko kaj zabavnega naredimo.

Imamo pravico do strehe nad glavo in dolžnost pomagati, ko ima kdo poplavo.

Moramo biti spoštljivi, tudi ko nam ljudje niso zanimivi. Otroci imamo pravice, da bi bilo na tem svetu manj krivice.

Neja Podboj, 4. razred OŠ Trebnje, mentorica: Tina Šlajkovec

VSI ENAKI, VSI OTROCI

Vsi enaki, vsi različni, vsi naši, vsi le otroci.

Vsi otroci so enakovredni, pridni in poredni.

Vsi so različni, vsi drugačni, žal, nekateri so tudi lačni.

Otroci različnih velikosti, barv in oblik –a enakih pravic. Vsi so enakovredni, v to nikakor ne smemo dvomiti!

Eva Povhe, 4. razred OŠ Trebnje, mentorica: Tina Šlajkovec

NAŠE PRAVICE

V preteklosti bilo veliko je solza bolečine, da tu smo zdaj, bilo je vredno zlata naše domovine. Zato treba je poznati pravice nas ljudi in naše prelepe domovine.

Dober prijatelj pomaga mi, če v stiski smo mi vsi. Zamere vse poravna in slabe misli posladka.

Ne pozabimo na dolžnost, da vsem otrokom hrano in šolo zagotovimo, da pomagamo starejšim in otrokom prihodnost priskrbimo.

Naja Šavrič, 4. razred OŠ Trebnje, mentorica: Tina Šlajkovec

PRAVICA NI ENA SAMA

Otroci smo mi, čisto vsi ali smo črne ali bele polti. Važno je le, da se radi imamo, čisto vsi.

Vsi smo prvaki, tudi če smo drugačni junaki. Pravica ni ena sama! Pravica je kot sladica …

Čeprav se še ne zavedamo, kje smo, vedeti moramo, da vsi ljudje smo.

Omogočiti moramo vsem otrokom osnovno izobraževanje, da bodo znali brati, pisati in računati, da nihče ne bo dvomil vanje. Otrokom moramo izboljšati življenjske razmere, tudi za tiste – črno-bele.

Ema Ule, 4. razred OŠ Trebnje, mentorica: Tina Šlajkovec

NIHČE NI VEČ, LE OTROK

Vsi otroci so enakovredni. Starši nas rodijo, nekateri se jih znebijo, drugi jih posvojijo.

Nekateri na ulici živijo, ubogi po svetu trpijo in se redko veselijo. Drugi se v šoli učijo in se skupaj smejijo.

Imamo pravico živeti, očeta in mamo ob sebi imeti, se z bratom igrati, teči po travi in marjetice nabrati.

Poslušati pesmi, ne pa teptanja in kričanja ob sebi imeti. Zakaj bi ljudje trpeli, če bi se lahko vsi fajn imeli?

Ožbej Zaletel, 4. razred OŠ Trebnje, mentorica: Tina Šlajkovec

ŠOLSKI DAN

Vsi smo otroci, smo čisto enaki. Radi se igramo, plavamo, ližemo sladoled in sladek med.

Fanti igramo nogomet in rokomet, punce pa majo rade hip-hop in pop.

Tudi če si drugačen in si skos lačen, ne se brigat’ za to, ker svet ne gre tako.

Lahko se spremeniš in prijatelja dobiš. Pazi na red, da bo svet sladek kot med.

Zdaj pa moram odit, ker bo kmalu svit. Moram it’ v šolo, z našo malo trolo.

Jurij Balen, 5. razred OŠ Trebnje, POŠ Šentlovrenc, mentorica: Teja Zajec

LAJF JE IGRA

Vsi smo otroci, ‘mamo potencial, eni dobr’ plešemo, drugi pa ful športamo.

Tud’ če si drugačen, dobr’ se imej, lajf je igra za zabavo, ne ustej.

Če si drugačen, jaz ti povem, noben ni slabši, izkoristi zabavo zdej.

Delaj neki dobrega, kar te veseli, naj drugi ti ne vzamejo, kar te poživi.

Zdaj pa moram it’, spodbujaj se in smej, lajf je igra, dobr’ se imej!

Nace Barle, 4. razred OŠ Trebnje, POŠ Šentlovrenc, mentorica: Teja Zajec

KAJ SMO MI?

Vsi smo otroci in mamini froci, očetovi srčki in bratovi hrčki. Smo babičina hruška in dedkova puška. Včasih smo tečni, a večino časa smo srečni.

Katarina Turk, 4. razred OŠ Trebnje, POŠ Šentlovrenc, mentorica: Teja Zajec

OTROCI

Vsi naši otroci so naši otroci! Spremljajo nas, kamor koli gremo in kjer koli smo. Z nami se strinjajo vedno ali čisto nikoli.

Ko se ne strinjajo, se tudi kmalu pobotajo. So najboljši prijatelji Tu ali čez mejo. Ja, to so vsi naši otroci.

Tjaša Jeraša, 6. razred OŠ Vič, mentorica: Rahela Zupančič

OTROCI

Vsi naši otroci so takšni, in ne drugačni, se vsak dan med seboj igrajo, vriskajo ali se smehljajo, in se zelo lepo imajo.

Nekateri so živahni, drugi bolj plašni, so iz različnih kontinentov in vetrov, vsak svojih je oblik, vsak po svoje zvit, vendar pa vsak od njih čudovit.

Ko zatisnejo svoje zaspane oči, se vse okrog njih v hipu umiri, vendar ko se spet zbude, vsi ti naši otroci naša srca prebude.

Jan Sever, 6. razred OŠ Vič, mentorica: Rahela Zupančič

NAŠI OTROCI

Vsi pridni, vsi poredni, a za starše vsak je enak.

Vsi otroci za enega, vsi otroci za vse.

Nekateri imajo srečo, drugi malo manj.

A niso užaljeni, sreča jim pride na plan.

Vsi dobri vsi, naši vsi pridni, nihče ni za manj.

Ožbej Ulaga, 6. razred OŠ Vič, mentorica: Rahela Zupančič

VSI OTROCI SMO RAZLIČNI

Vsi smo različni, vsi smo pravični. Radi se imamo, radi se igramo.

Ko skupaj smo, imamo se lepo. Ko kaj narobe je, vse popravi se.

Miha Božnik, 5. razred OŠ Vojnik, POŠ Socka, mentorica: Sabina Skok

VSI SMO

Vsi smo zrasli iz malih nog, bolj natančno otrok. Vsem smo v prid, kot svit.

Vendar smo vsi drugačni, ko smo lačni.

Ko smo rojeni, vsi pravijo: »Podobni so meni.« Čeprav smo različnih ras, pravijo, da je to značilno za nas. Vsi smo srečni, da živimo in se veselimo.

Sara Čretnik, 5. razred OŠ Vojnik, POŠ Socka, mentorica: Sabina Skok

OTROŠKO VESELJE

Vsi otroci na celem svetu zlati so in čudoviti. Lepo pojejo, se igrajo, najlepše pesmi ustvarijo.

Mamice in očki skoraj zajokajo od veselja, ko slišijo otroško pesem veselja.

Če otrok si kaj zaželi, to veliko pomeni.

Živa Leban, 4. razred

OŠ Vojnik, POŠ Socka, mentorica: Sabina Skok

OTROCI FROCI

Mi smo otroci, smo si različni, tralala hopsasa.

Ko se igramo, se zabavamo. tralala hopsasa.

Eni so majhni, drugi pa veliki.

Eni so zabavni, drugi pa žalostni, tralala hopsasa.

Vsi smo si različni, mi smo otroci forci.

Val Očko, 5. razred

OŠ Vojnik, POŠ Socka, mentorica: Sabina Skok

OTROCI

Otroci so nekaj posebnega, otroci so nekaj igrivega, nasmejanega.

Otroci so nek poseben čar, ki se zgodi le nekajkrat. Jočejo, ko jih piči komar.

Jočejo, ko začutijo nek čar, da je nekomu za njih mar. Ko začutijo veselje, srečo in nek poseben dar.

Ana Pavliha, 5. razred OŠ Vojnik, POŠ Socka, mentorica: Sabina Skok

TEŽKI TRENUTKI

Vedno nastopijo težki trenutki, dolgi prepadi in težke poti.

Hitro nas najdejo in se prikradejo kot kakšne čudne pošasti, ki tudi slišijo travo rasti.

A ostanimo skupaj, pomagajmo si, saj s skupnimi močmi premagali bi vse težke poti.

Luna Kepa Uhan, 6. razred OŠ Vrhovci, mentorica: Sanja Jazbinšek

VOJNA

Zdaj ko vojna divja, pa veter tam vihra. Otrokom pomagajmo vsi, da srečni in veseli bi bili. V šolo bi hodili in veliko se naučili. Zavetje bi si našli in se skupaj dobro znašli.

Nato konec vojne bi bilo, upamo, da nobene več ne bo.

Luna Kepa Uhan, 6. razred OŠ Vrhovci, mentorica: Sanja Jazbinšek

ZLATI OTROCI

Kakšni so naši otroci?

Črni ali beli, so v sanjah tudi lebdeli?

Majhni ali veliki? Le v kakšni obliki?

Resni ali hecni?

Kdaj pa malo tečni?

Revni ali bogati? Kaj pa čisto normalni?

Vse to sploh važno ni, vsi so zlati in pridni, pa tudi navihani.

Luna Kepa Uhan, 6. razred OŠ Vrhovci, mentorica: Sanja Jazbinšek

MI, OTROCI

Vsi smo isti, vsi enaki, eni takšni, drugi taki. Vsi različni, vsak drugačen, a nihče ni prav napačen.

Razposajeni in sanjavi skupaj se igrajmo v travi in pozabimo tegobe, ki jih trosijo le zlobe.

Radi imamo vse otroke, ki držijo se za roke.

Irina Kljun, 6. razred OŠ Vrhovci, mentorica: Sanja Jazbinšek

DVE MESTI

Hodil sem po neznani cesti. Zagledal v daljavi sem obris, bili sta dve mesti, vsako imelo je en napis.

Stopil sem čez prag prvega, vsi meščani so bili temne polti, ni jim manjkalo dela trdega, saj za preživetje se vsak bori.

V mestecu ostal sem nekaj dni, spoznal kakšne prijazne in kakšne nesramne ljudi, a želel sem še druga mesto videti, zato sem se moral odpraviti.

Hodil sem in hodil, po nekaj urah končno prispel na cilj. Pogledal sem okoli sebe, ko sem si pot skozi množico končno izboril.

Mesto drugačno je od prvega bilo, koga slabe volje najti je bilo težko.

Vsi so hodili veselo v neznano, se sprehajali po ulicah, hiteli ubrano.

Jaz sem ravno stopil v banko, ko zaslišal sem kričanje. Ljudje kazali so na dečka, ki pobral denarnico je zanje.

Deček začel je teči, za njim so gledali meščani, nihče ni želel nič kaj reči, kot da bi bili malo bolani.

Jaz pri sebi mislil sem si: zakaj ljudje začeli so kričati, res da nimajo enake polti, a ni razlog, da s prstom bi morali kazati.

Na svetu spoznaš različne ljudi, a ne glede na polt smo si vsi enakopravni.

Eva Medved, 6. razred OŠ Vrhovci, mentorica: Sanja Jazbinšek

VSI OTROCI SVETA

Na svetu je veliko otrok, različni so si vse naokrog. Prvi so vitki, drugi široki, tretji so nizki ali visoki.

Otroci, ki so pridni, so pri neumnostih previdni

in niso žaljivi in nevoščljivi.

Otroci, tisti poredni, niso ravno ugledni, ker so nagajivi in malo zbadljivi.

Vsem otrokom pa je skupno, da smehljajo se prikupno. Vsi radi se igrajo in tudi posladkajo.

A vsak je zase svoj svet, lep in poseben kot cvet.

Kaja Ucman, 6. razred OŠ Vrhovci, mentorica: Sanja Jazbinšek

NAŠ RAZRED

V našem razredu je 23 učencev, zato imamo veliko zvoncev, ki med odmori zvonijo in nam veselje delijo.

Je premalo punc, a preveliko fantov. V šolo nosijo veliko avtov, saj bodo fantje za zmeraj ostali.

Punce pridne smo kot čebele, rade bi med poukom pele. A rade zadržimo se, saj nemira ne mara nihče!

Fantje sitni so, a med njimi tudi pridni so. Med poukom se ne morejo zadržati, zato mora učiteljica zakričati.

Vsi radi se imamo, saj prepira ne maramo. Učiteljica prijazna je, a če je potrebno, tudi sitna je.

Nuša Maček in Anja Pance, 4. razred OŠ Žiri, mentorica: Marija Treven

PESEM

Ko zjutraj se zbudimo, v šolo odhitimo. Kaj je Jan poreden! Jakob Štremfelj sladkosneden. V ustih vedno bonbon ima, saj kašelj draži ga.

V razredu glasbenikov je veliko, to seveda opravljajo z odliko, učenci radi si mrmrajo, da naj glasbeniki zaigrajo.

Lucija sede za klavir, Žan za violončelo, Tian pa s kitaro, lepe pesmi zaigrajo.

Vsak z nečim se ukvarja, med odmorom pogovarja.

In vsak s kom sedi, med poukom ga miri.

Tiberij Padovac in Drejc Pečelin, 4. razred OŠ Žiri, mentorica: Marija Treven

OTROCI

Otroci smo veliko bogastvo. Ni pomembno, ali smo bogati ali revni, vsi smo enako vredni.

Ni pomembno, ali pridni ali poredni smo, pomembno je, da spoštovanje drug do drugega sejemo.

Tudi v šolo radi hodimo, čeprav včasih učiteljem nagajamo.

Otroci!

Imejmo se radi vsi, saj ni pomembno, kdo in kakšen si. Neža Hrovat, 4. razred OŠ Žužemberk, mentorica: Blanka Perpar

IGRIV OTROK

Vsak otrok se rad igra in po vodi čofota. Teče, skače in se lovi, dokler ga mami le pusti.

Žogo meče visoko v zrak, vse dokler ne pade mrak. Pleza po drevesih rad, dokler ne pade na zadnjo plat.

Veselje se tako konča, ker mama je vsa prestrašena. Hitro steče k njej v naročje in se smeje otročje.

Ažbe Kelšin, 4. razred OŠ Žužemberk, mentorica: Blanka Perpar

ENAKI, A RAZLIČNI

Vsi smo si enaki, vsi smo si različni. Veseli smo, da smo taki, da vsi smo res odlični.

Jaz rad rišem, on rad poje. Pesem pišem kar po svoje.

Meni je všeč limonada, njemu pomarančni sok. Vseeno se imava rada, skupaj skačeva okrog.

Čeprav drugačne imava želje, še vedno sva lahko spoštljiva. V srcu nosiva veselje, vsem prijatelja bodiva.

Samuel Perko, 4. razred OŠ Žužemberk, mentorica: Blanka Perpar

VSI OTROCI SVETA

Mi, otroci mali, brezhlačni, enkrat smo siti, drugič pa lačni. Smo včasih žalostni, včasih pa prav »pačni«.

Nekateri smo nizki, drugi visoki, vsi smo različni kot morja otoki.

Eni majhni, drugi veliki, otroci smo mirni, včasih zagnani kot biki.

Včasih nam je prav, včasih pa narobe. Vedno smo sitni, če dobimo preveč naloge.

Če na pici dobimo slabe gobe, nam gre tisti dan prav vse narobe.

Matej Bevec, 6. razred OŠ Toneta Pavčka, mentorica: Simona Laknar Strahinić

SONCE OTROK

Žarelo je sonce iz tega sveta, in reklo, da je letelo z neba. Na Zemlji otroci so videli nebo in rekli, da je sonce prišlo.

Vsi otroci so spet rojeni in na svetu so tudi prišli k meni. Prišel je tudi čas, ko vsi so si pogledali v obraz.

Nika Brezar, 4. razred OŠ Toneta Pavčka, mentorica: Patricija Štrbuncl Jalovec

VSI OTROCI

Vsi otroci so različni, vendar so vsi pravični. Vsak otrok je poseben in sveta vreden.

Nekateri so premožni, nekateri so revni, vsi so za naš svet primerni.

Eni pametni, drugi čudni. Različni in podobni.

Otroci so prihodnost, vsak od njih je eden izmed nas. Preteklost se na njih ne ozira, vsi sestavljajo našo vas.

Teja Cesar, 6. razred OŠ Toneta Pavčka, mentorica: Simona Laknar Strahinić

RAZIGRANOST

Buška tu, buška tam, spet sem bil razigran. So solzice tekle, dokler niso mamine roke pritekle. Tolažba z besedo je prišla, bolečina je kar izginila. Veselo nazaj se podam, plezam in kobacam.

A glej ga zlomka, v stol se zadanem in spet mamo za tolažbo objamem.

Gloria Jarc, 6. razred OŠ Toneta Pavčka, mentorica: Sanja Pavlinić Vidic

OTROŠTVO

Otroštvo je lepo, kot bi sonce držal za rokó.

Oče in mama se s tabo smehlajata, z veseljem se bratec in sestrica s teboj poigrata.

V vrtcu te čaka mnogo otrok, s svojim veseljem zaseješ radost povsod.

Ves svet se s teboj veseli, ko rasteš in se razvijaš ti.

Gloria Jarc, 6. razred

OŠ Toneta Pavčka, mentorica: Mojca Novak

RAZLIČNI OTROCI

Vsak otrok je iz svojega mesta in vsaka starša to dobro vesta. Vsak svoj značaj ima in zamenjati se ga ne da.

Eden priden, drugi nagaja, tretji pa pri mami aja.

Veliki, majhni, vsi drugačni, vsi sprejeti, ljubljeni, objeti.

Gloria Jarc, 6. razred

OŠ Toneta Pavčka, mentorica: Mojca Novak

OTROCI BEGUNCI

Veliko ljudi mora bežati, a ne samo revni, tudi bogati.

Z njimi tudi otroci bežijo, saj lepšega življenja si želijo.

Pomoč jim nudijo odrasli, saj otroci sami

vsem strahotam vojne še niso dorasli.

Nik Kajič, 4. razred OŠ Toneta Pavčka, mentorica: Mojca Starešinič

VSAK OTROK JE DRUGAČEN

Vsi otroci smo drugačni, eni so črni, eni so beli, eni so lačni.

Lahko smo majhni, veliki suhi, debeli, vsi smo lepi, zato bodimo veseli.

Nekateri otroci mislijo, da so grdi. A to ne drži, vsi smo lepi. In vsi otroci smo pomembni.

Kaja Kolenc, 4. razred OŠ Toneta Pavčka, mentorica: Mojca Starešinič

OTROCI

Četudi se sami igramo, v sebi vedno družbo imamo.

Vsi prijatelji se imamo radi, stiskamo se kot mehurčki v kadi.

Drug drugega podpiramo, saj nikoli bujno ne odreagiramo. Skupaj uspemo vedno, da se vsega spomnimo za vedno.

V srcu smo vedno mladi, posebnih dogodkov spominjamo se radi. Spomini simpatij pa kdaj postanejo tudi večni pari.

Marsičesa se bojimo, nočna mora res ni fino. Na koncu se vse poplača, vsakič z drugo stvarjo, kaj pa je to?

Tina Lavrič, 4. razred OŠ Toneta Pavčka, mentorica: Patricija Štrbuncl Jalovec

OTROCI ZEMLJE

Mi smo otroci Zemlje, eden že dolgo dremlje, drugi sploh nič ne sanja, enemu je ime Jan, drugemu pa Vanja.

Vanja že lepo spi, a Jan se v igrici bori, a oba sta tudi ena od nas, podobna kot ti in jaz.

Tudi, če izgledamo različni, smo po srcu vsi isti.

Jaka Markelj, 6. razred OŠ Toneta Pavčka, mentorica: Sanja Pavlinić Vidic

ŽIVLJENJSKA POT

Otroštvo je veselje, kjer izpolnijo se ti najgloblje želje, in takrat se joka, poje in smeje.

Mladost je simfonija, harmonija, melodija in moja prva simpatija.

Starost, oh, ta starost je žalost, a napočil bo tvoj dan, dan tvojih novih sanj.

Nuša Nose, 6. razred OŠ Toneta Pavčka, mentorica: Mojca Novak

NAŠI OTROCI

Naši otroci so nagajivi in igrivi, včasih malo leni, pogosto sramežljivi.

V šolo radi hodijo, se z vrstniki družijo in norčije uganjajo.

Ko so počitnice, so vsi veseli, najraje bi samo te imeli. Med poletjem se malo polenijo, zato se jim počitnice čisto prekratke zdijo.

Septembra znova torbe so težke in popisane prve strani beležke. Glavice že polne novega znanja, za sprostitev pa ne manjka igranja.

S prijatelji se radi lovijo po vrtu, kjer nehote uničijo domovanje krtu. V bazenu norijo, na trampolinu pa buške dobijo. Zvečer obležijo in do jutra trdno spijo.

Sanjajo o sladoledu in limonadi ter o babičini čokoladni roladi. Zjutraj, ko jih budilka zbudi, njihov srček znova zaživi.

Neja Piko, 5. razred OŠ Toneta Pavčka, mentorica: Mojca Žefran

OTROCI SO POMEMBNI

Po svetu so otroci raznorazni, njihovi želodčki polni in prazni. So pridni, prijazni, občasno poredni, učeni, nevedni in radovedni.

Igrajo se in se učijo, se zunaj podijo ali na kavču sedijo.

Moramo jih imeti radi, saj otroci so pomembni zelo, brez njih človeštva ne bi bilo.

Timotej Pogačnik Ajdič, 4. razred OŠ Toneta Pavčka, mentorica: Mojca Starešinič

VSAK OTROK IMA SREČO

Vsak otrok ima srečo, ki jo da v svojo vrečo.

Vsak otrok je vesel, zaradi tega je zelo debel. Veliko ljudi ima nesrečo, ki jo vrže v smeti skupaj z vrečo.

V vreči lahko najdemo kar dve sreči.

Da otroci dobimo srečo, potrebujemo ogromno vrečo.

Vsak otrok ima vrečo, zato imamo veliko srečo.

Žiga Slak, 6. razred

OŠ Toneta Pavčka, mentorica: Simona Laknar Strahinić

NAŠI OTROCI

Vsi otroci so naši otroci, mali, veliki, temni in svetli, saj prav vsak je iz ljubezni in sreče nastal.

Sanjajo lepe in dobre stvari, a ko v svet odhitijo, vidijo, da pogosto otroške glavice tudi napačne predstave rodijo.

Vsi v življenju ves čas hitimo, čas neusmiljeno reže gube na vsakega izmed nas, a otroštvo je izraz, ki vedno povrne nasmeh na naš obraz.

Neja Vrhovec, 6. razred OŠ Toneta Pavčka, mentorica: Mojca Novak

OTROCI

Vsi otroci so naši. Vsi črni in beli, vsi suhi, debeli, vsi žalostni, veseli.

Vsi radi se imamo, vsi z igračami se igramo. Vsi vržemo se v Krko, vsi pogledamo mrko.

Zala Zupančič, 4. razred OŠ Toneta Pavčka, mentorica: Patricija Štrbuncl Jalovec

OTROCI

Otroci so različni a spet – vsi smo isti, vsi ljudje, vsi imamo srce, vsi imamo ljubezen tukaj nekje.

Otroci poslušajo svoje srce, gledajo pozitivno na vse, imajo še upanje, da na svetu vse dobro je.

Bine Žmavc, 4. razred OŠ Toneta Pavčka, mentorica: Mojca Starešinič

3. TRILETJE

OTROŠTVO

Vsi smo otroci različnih starosti, vsi po svoje uživamo v svoji mladosti, medtem pa starši se čudijo naši norosti.

Vsi smo otroci, ki šole ne maramo, vsi smo otroci, ki radi nagajamo.

Življenja smo polni, da se ustavit’ ne moremo, in kmalu bo čas, da svetu s svojim znanjem pripomoremo.

Uživajmo, nagajajmo, radi se imejmo, saj kmalu bomo odrasli, zato čim več se smejmo. Tudi ko odrastemo, še vedno bomo razigrani, tudi ko nam brade zrastejo, še vedno bomo nasmejani.

Alen Boh Cehte, 7. razred OŠ Adama Bohoriča Brestanica, mentorica: Andreja Dvoršek

OTROCI

Otrokom v življenju gre gladko, nobenemu ni hudo.

Četudi šola pritiska na nas, četudi besede drvijo naglas, četudi se misli vrtijo in solze polzijo, četudi se nam želje iskrijo in se ne uresničijo.

Edinstveni rojeni smo, a v družbi nas ne slišijo. Komentarji »metki« postanejo in nas pogosto zadenejo.

Lenka Rojs, 8. razred OŠ Anice Černejeve Makole, mentorica: Barbara Gmeiner Kline

VSI NAŠI OTROCI

Ko se zbudim, otroke prebudim, v kuhinjo se odpravim, kjer hrano jim pripravim.

Nato se v šolo odpravim, kjer veliko otrok pozdravim.

Otroke imamo radi vsi, saj so vsi lepi, veseli, srečni.

Ko življenje nekomu podariš, si zelo srečen, saj v otroku ostal boš večen.

Maša Sagadin, 8. razred OŠ Anice Černejeve Makole, mentorica: Barbara Gmeiner Kline

OTROCI, DAR SVETA

Vsi otroci so naša radost, naše življenje, upanje, sanje in naša prihodnost. Pravijo, da svet na mladih stoji, v družinah se včasih vse okrog otrok vrti. Zato pomembna je vzgoja otrok in da doma režim ni preveč tog. A vendarle strpnost je vrlina prava, da naša prihodnost bo vélika sprava. Odrasli z otroki le sodelujte, svoje otroškosti v srcu nikar se ne bojte. Odrasli morajo čuvati svoj največji zaklad –čuvati otroke in jih imeti rad.

Pia Govekar, 8. razred OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika, mentorica: Ranka Keser

OD OTROKA DO ODRASLEGA

Že prišel sem na ta svet, mleko začel sem zjokan pit’.

Kakam, jem in spim pribit, nočem več se tega it’.

Naučil hodit’ sem se zdaj, bežim pred starši; čist’ preveč je meni fajn.

V vrtcu rad sem vsaki dan, plenička pa naj gre kar stran. Šolsko torbo na rami ‘mam, saj v prvi razred jaz prihajam.

Pa že leta so minila in valeta se zdajle štima.

Gimnazija mi dobro gre, na dober faks prihajam že.

Sem službo kar hitro dobil in družino si lepo zgradil.

Pa krog se spet začne, od začetka do konca, kot se zagre.

Ema Starman, 9. razred OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika, mentorica: Ranka Keser

ZDRUŽENI V RAZNOLIKOSTI

Otroci prijatelje si izbiramo sami, kljub temu da so drugačni, zagotovo niso napačni. In nas združujejo ter povezujejo.

Lahko smo veliki, lahko smo mali, važno je le, da skupaj se bomo smejali. V svet se podajamo, z veseljem in smehom po njem rajamo.

Lahko premikamo skale, gradimo gradove, a nikar ne pozabimo, da le s skupnimi močmi naša dejanja obrodijo sadove.

Vsak otrok je biser, biser, ki v temi najde luč. Pomaga ti v dobrem in slabem, odpira ti tudi zaprta vrata, da ti zanje najdeš pravi ključ.

S tem ključem uspeš odpreti vsaka vrata in otroška življenja narediš bolj bogata. Spoštuj slehernega ti otroka, nikomur ne želi nobenega joka.

Gaja Jakše, 7. razred OŠ Bršljin, mentorica: Jerneja Luštek

OTROCI SPREMINJAMO SVET

Mi majhni otroci smo, ki veselo pojemo. Skupaj se smejimo, včasih pa tudi zakričimo. Lumparije delamo vsi, s tem staršem povzročimo še več skrbi.

Ni važno, če si majhen ali velik, suh ali debel, sam sebi vedno boš zrel.

Mlad ali star, ni važno kaj, otrok še vedno v tebi živi, brez skrbi, na dobri poti si.

Gabrijela Čebin, 8. razred OŠ Brusnice, mentorica: Darja Šinkovec

IMEJMO SE FINO

Ko pogledaš v svet, otroci različnih so let.

Eni želijo uspet’, eni pa dudo vzet’.

Nekateri otroci zbirajo denar za sladkarije, eni pa že za nove tehnologije.

Več je starosti teh naših otrok, razlikujemo se še vsepovsod: eni so črni, eni so beli, eni so brihtni, spet drugi nevedni.

Čeprav so različni vsi naši otroci, nekaj imajo skupnega ti naši froci: Na Zemlji okrogli vendar živimo, zato je naš cilj: Imejmo se fino!

Zala Jaklič, 8. razred OŠ Brusnice, mentorica: Darja Šinkovec

OTROCI ALI OTROKI?

Otroci dandanes veliko vedo, velikokrat že zgodaj zjutraj s ptički pojo. Igrajo se in kričijo, nekateri pa se lovijo s sošolko Mijo.

Ne vejo še, ali so otroki ali otroci, za njihove igre se poimenujejo froci. Na svetu nimajo nobenih skrbi, če želodček kruli, bodo poskrbeli starši.

Mene pa res zanima, kaj so: otroki, froci ali otroci?

Ker mlajši še ne znajo reči noči in rečejo noci. Mislijo, da so že odrasli, pa čeprav jim mamice še berejo basni.

Jaz pa sem razred osmi, pa še vedno ne vem, ali so otroki ali otroci.

Anže Jaklič Rajar, 8. razred OŠ Brusnice, mentorica: Darja Šinkovec

NOVI OTROČIČKI

Otrok vsem nasmeh na usta da. Vsak vesel je, ko ga ima. Ko enkrat spregovori, mamici poln srček naredi.

A vedno večji otrok postaja in vedno več vsem nagaja. Kar naenkrat odrasel je in že nov otročiček prikaže se.

Tara Jazbec, 8. razred OŠ Brusnice, mentorica: Darja Šinkovec

OTROŠTVO

Vsi smo drugačni, nobeden ni enak, a nasmejan želi biti vsak.

Nekdo je smešen, nekdo je igriv. Nekdo je bister, nekdo občutljiv.

Ko v šoli sedimo, ure dolgo ni mimo.

Ker prehitro odrasti želimo, naše otroštvo steče mimo.

Lili Kobe, 8. razred OŠ Brusnice, mentorica: Darja Šinkovec

O OTROCIH

Otroci so vse okoli nas, tisti poredni, pridni in tisti, ki se derejo na ves glas.

Pijejo ti živce in to vsak dan. Vedno se potrudi, da si zaspan.

In ko pride v najstniška leta, ne želi ga razburiti nihče, saj malo dobre volje je, včasih pa brez razloga jezi se na vse.

Saj le niso tako slabi, ob njih ti nikoli dolgčas ni, in ko odraste, zate poskrbi.

Tinkara Medle, 8. razred OŠ Brusnice, mentorica: Darja Šinkovec

OTROCI SO POVSOD

Otroci velikokrat so bujni in nasmejani, ker se vedno igrajo, dokler niso zaspani. Kljub nezgodam in porednim dejanjem starši ne morejo ostati jezni nanje.

Otrok si vedno najde kaj za igrat, lahko inštrument ali pa kaj za brat.

Čez dan stečejo ven na travnik, ob večeru pa pridejo not’, take stvari se vedno dogajajo, saj otroci so povsod.

Pia Mikec, 8. razred OŠ Brusnice, mentorica: Darja Šinkovec

OTROK BREZ SKRBI

Otrok ni stvar, ne kupiš ga za denar. Otrok je sreča in veselje, igrivost in skrite želje.

Vsepovsod tekajo, se igrajo, plešejo, rišejo in pišejo.

Radi se imajo vsi, saj med njimi ni skrbi.

Igrivost ne pozna meja, otrok vsak naj jo dobi, zasluži si življenje brez skrbi.

Živa Nose, 8. razred OŠ Brusnice, mentorica: Darja Šinkovec

OTROK

Otrok ima v sebi polno energije, saj rad ima sladkarije, najboljše pa so mu mandarine.

Na vrtiljaku se vrti, kot da se mu kam mudi, a on se naglas smeji.

Ko pride z igrišča zaskrbljen, nalogo bo naredil kot pošten. To vendar bil je naučen.

Lukas Škrbec, 8. razred OŠ Brusnice, mentorica: Darja Šinkovec

VSI NAŠI OTROCI

Od dojenčka do odraslega človeka življenje teče kakor reka, vsak otrok je prav poseben, vsega najboljšega je vreden.

Starš se trudi za svojega otroka, čeprav ostane brez obroka,

ko otroci odrastejo, mame solze točijo.

Ni važna barva, ne obleka, saj to ne naredi človeka, pomembno je, da otroci zdravi so in da se z nami smejejo.

Tia Baša, 9. razred OŠ Center, mentorica: Maja Sečnjak

OTROCI

Vsi otroci smo enaki. Vsi se radi po gozdnih poteh lovimo in nasmehe s prijatelji delimo. Včasih tudi kakšno besedo preveč izgovorimo.

Skupaj živimo v tem zatohlem svetu, ki ga z barvami želimo ponesti v nebo, kjer nam bo lepo.

Mavrični bogovi nam dajejo moč na poti, da kdo ne bi taval v pusti zmoti.

Raznokožni človečnjaki skupaj lovijo sončni valj. In skupaj pod pisanim dežnikom pazijo, da koga ne bi odneslo stran!

Otroci skozi rožnata očala, ki ob rojstvu jim jih je dala narava, razlike v enakost spremenijo in se na travno bilko zavihtijo.

Če jih bo zdržala, to sploh ni vprašanje, saj človeški mladič uživa svoje sanje.

Luna Goršek, 7. razred OŠ Center, mentorica: Valerija Kastelic

OTROŠTVO

Otroštvo je veselje, včasih trpljenje, včasih razigrano ali zaspano. Če nisi previden, ti vrata zapre. In če se potrudiš, ti nova odpre.

Zna biti grenko ali sladko kot bonbon. Otroštvo ima veliko stopnic kot stolp. In dokler si živ, hodiš in se učiš, z dobrimi prijatelji do vrha odletiš.

Žan Pečjak, 9. razred OŠ Center, mentorica: Valerija Kastelic

VSI NAŠI OTROCI

Navzven izgledamo različni. A to je le izgled, v nas se skriva marsikaj, povemo vam le na skrivaj.

Skupaj se igramo, skupaj skakljamo in norimo in se veselimo.

Niso pomembne barve, širine in višine. Važno je le, da skupaj držimo.

Jonida Rustemi, 7. razred OŠ Center, mentorica: Valerija Kastelic

VSI NAŠI OTROCI

Vsi naši otroci se učiteljev bojijo, ker jih z domačo nadlogo morijo.

A sanje velike se le ne predajo, tudi ovinke prevoziti znajo.

Ljubezen se širi, otrok več ni, malo prej v plenici mirili smo jih.

Nina Šinkovec, 7. razred OŠ Center, mentorica: Valerija Kastelic

ŠOLA NI HARMONIKA

Šola me ne veseli, saj za šolo nismo vsi, enim gre bolj lepo, meni pa še kar slabo.

Fajn se trudim, da je dva, sošolec me že vsak pozna, kaj si morem, takšen sem, šola je ves moj problem. Glasba mene veseli, ob njej me glava ne boli, harmonika je prava stvar za veselje in za d’nar.

Četrte kitice pa ni, ker bo kmalu polnoči, meni se močno že spi, hojladrija, hojladri.

Nik Bevk, 7. razred OŠ Cerkno, mentorica: Mojca Lipužič Moravec

OH, TA ŠOLA

Oh, ta šola mi preseda, saj to je res prava beda, vsak dan en kup snovi, meni pa se na krosa mudi.

Samo to zanima me, katere rajde speljem vse, da se čez skok spustim, tega se najbolj veselim.

Malo se tudi za puncami podim, da od kakšne lepe pogled ulovim, včasih spregovoriva par besed, da v obraz postanem čisto bled.

Zanima me res veliko stvari, šola pa od mene zahteva nemogoče snovi, pa saj tudi to minilo bo, ko še malo odrastemo.

Dejan Jurman, 7. razred OŠ Cerkno, mentorica: Mojca Lipužič Moravec

TISTA LETA

Prišla tista leta so, ko vse je grdo in slabo, po »moško« modrujem in se sprašujem, zakaj starši težijo, da se stvari same ne naredijo. Prišla so tudi tista leta, ko mi čustva razganja, srce pa tako razbija, da je ljubezen prava polomija. V teh letih šola vedno težja postaja in snov v mojem zvezku že krepko zaostaja. Pa vendar si svoj dan ne narediš, če iz postelje vstaneš kot limona, tako bo tvoj vlak za nov dan odpeljal z bednega perona. Če pa se zjutraj z nasmehom zbudiš, zvečer, po uspešnem dnevu, lažje zaspiš.

Jonas Lapanja, 7. razred OŠ Cerkno, mentorica: Mojca Lipužič Moravec

MOJ PETEK

Jaz sem zdaj v tistih letih, ko mi najstnik pravijo … Zbudim se ves zaspan, ura petnajst je šele čez pet, pojém, poščetkam, se oblečem rano in grem v šolo pisat test. Prva ura – matka, to je direndaj, druga pa je gefa, kot bi šel v raj. Zadnja naravo bo slavila, zdaj bom pisal test, jaz bojim se, da bo trojka, joj, me že peče vest. Zvonec že začne zvoniti, vsi odidemo, treba se je prav boriti, da skozi vrata pridemo.

To je moje najstništvo, ne preveč zanimivo, a prepričan sem v to, da se nekaj iz mene bo izcimilo.

Jakob Mavri, 7. razred

OŠ Cerkno, mentorica: Mojca Lipužič Moravec

PUBERTETNA LETA

Ko v letih si 12 in več, dolžnosti vedno je preveč, nobeden ne razume te, da hočeš mir, nihče ne ve.

Potem pa dobiš obisk, pride doslej še neznana teta, ki nikakor ni najljubša, to je teta Puberteta.

Takrat se vse šele začne, prepiri, vpitje, upiranje … a ni vse tako slabo, lepe stvari so prav tako.

Najlepša vedno je LJUBEZEN, nepovabljena, nenadna, naseli se ti v glavo, iz fanta naredi zmešnjavo.

Jernej Mavri, 7. razred OŠ Cerkno, mentorica: Mojca Lipužič Moravec

PUBERTETA

Mama mi teži, ko v šolo se mudi, jaz pa ne hitim, ker napol še spim.

Ko v šoli sedim, se mi poslušati ne da, zato cela zmeda pri kontrolki je bila.

Pa pridem domov, sem sitna vsa, zato kriva je tista pubertetica.

Vsak dan vse se ponovi, učitelj, ki predava ti, mama, ki doma teži, a meni se le s prijatelji družit’ mudi.

Zala Močnik, 7. razred OŠ Cerkno, mentorica: Mojca Lipužič Moravec

PUBERTETA

Oh, ta leta, ko me daje puberteta, v moji glavi je zmešnjava in telo me ne dohaja.

Mama večino časa le z glavo zmajuje, oče se večino časa le smeji, ko pa je le preveč, ponori.

Šola najbolj mi ne diši, ampak trenutno druge izbire ni, tudi s sošolci imam same težave, saj ne razumejo razvoja dekliške postave.

Živeti pa strašno je lepo, ker vem, da to le majhne so skrbi, saj z leti spoznaš, da življenje potica ni.

Manca Rupnik, 7. razred OŠ Cerkno, mentorica: Mojca Lipužič Moravec

ZAKAJ BI HODILA V ŠOLO

Ko zjutraj oči odprem, skozi okno se zazrem, pogled v nov dan mi je še neznan.

Po jutranji rutini v šolo se mudi, učiti, brati, spraševati … Kaj vse je treba znati!

Šola bedna je zelo, le zakaj nas silijo v njo, pol snovi se sploh ne rabi, skrajšali bi mi jo radi.

Zjutraj radi več bi spali, v šoli včasih se igrali, če več zabave bi bilo, bi vsem nam lepše b’lo.

Nika Svetik, 7. razred OŠ Cerkno, mentorica: Mojca Lipužič Moravec

KAKŠNA SE TI ZDIM?

Ali tudi ti kdaj pomisliš name, se pozanimaš zame, te kdaj prijeten občutek objame, ko me vidiš, ali se zamisliš, ko moj glas slišiš, ali si misliš, kako se počutim, kaj do tebe čutim, ali kdaj razmišljaš, o čem se smejim, česa si želim, o čem sanjam, ko zaspim, in ko se smejim, kakšna se ti zdim?

Eva Jesenovec, 9. razred OŠ Domžale, mentorica: Jasmina Mazej

LJUBEZEN

Ljubezen je bolezen, ampak samo takrat, ko boli, in ko ne, lepo in prav je vse.

Včasih si od te ljubezni kar malo zadet in kar naenkrat najlepši je svet.

Pa se nasmehnem sama pri sebi in ne veš, da ta pesem namenjena je tebi, bi najraje kričala na ves glas, ker težko čakam, da vidim tvoj prelep obraz.

Čustva mi ne dajo miru, o jezi, žalosti ni sledu, ko zagledam te, cvetim kot najlepši cvet, oh, kako lep je ta svet.

In ne vem, kako si postal mi všeč, ljubezen, ta presneta reč.

Eva Jesenovec, 9. razred OŠ Domžale, mentorica: Jasmina Mazej

TAKRAT

Takrat, ko sonce sijalo je, takrat počutila sem se kot iz pravljice, in ko sem izvedela, da ne čuti isto kot jaz, nisem vedela, kaj bi, saj noben drug všeč bil mi ni, in sem čustva skrila v sebi, ampak so misli bežale nazaj k tebi, razmišljala o tebi sem vsak dan in na koncu vse je bilo zaman.

Eva Jesenovec, 9. razred

OŠ Domžale, mentorica: Jasmina Mazej

KLIC OTROKOM SVETA

Otroci, ali ni zdaj že čas, da otroci dobimo svoj glas?

Leni, nesramni in vedno na spletu –smo otroci označeni po vsem svetu.

Ljudje dandanes so včasih sebični, raje obsojajo mlade, kot da bi bili resnični.

Svet gre naprej, mi smo prihodnost in ne gre nam le za neko malo ugodnost.

Pravijo, da svet na mladih stoji. Toda brez podpore – nam ni pomoči!

Karin Košak, 8. razred

OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert, mentorica: Janja Jerovšek

VELIKA SREČA

Otroci radi staršem nagajajo, čeprav jih cele dneve razvajajo. So pridni, poredni, igrivi zelo, včasih besed je preveč za uho.

Le kdo jih ponoči spravil bo spat, razmišljajo le, kako se igrat; Eni so žalostni, drugi veseli, lačni, siti, nekateri preveč nabriti. Kmalu bo treba v svet iti.

Vsak je drugačen, s svojim karakterjem označen. A nekaj je skupnega prav vsem –vsi imajo sanje in verjamejo vanje.

Jasna Omahen, 8. razred OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert, mentorica: Janja Jerovšek

LEPO JE BITI OTROK

Starša sta se veselila, da otroka bosta dobila. Mami se trebušček velik naredi, po devetih mesecih ga izgubi.

Nato pridem jaz na svet, občudujejo me kot najlepši cvet. Najprej jočem na vso moč, da priskoči še babi na pomoč.

Zdaj že velik sem otrok, kolo voziti znam brez rok. Ko pa padem po dolini, prileti mami po strmini.

Lepo je otrok biti, dokler v šolo ne začneš hoditi. Matematika mi glavo prazni, hitreje kot mami denarnico sprazni.

Zdaj odrasel sem postal, pogrešam čase, ko sem komaj stal. Čim dlje otroci ostanite, počasi, počasi odrasli postanite.

Ula Zidar, 8. razred

OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert, mentorica: Janja Jerovšek

VSAK JE LAHKO OTROK

Otroci, majhni in veliki, so na svetu tem, da osvetljujejo temne dni ter so dan za dnem polni moči.

Tisti malo manjši jejo, spijo in se smejijo, noč za nočjo, dan za dnem pri mami v naročju živijo.

Oni, ta veliki, pa so samostojni in so naročniki vsega, kar je v modi.

Pravijo, da si odrasel, polnoleten, ko si 18, a včasih kdo še ni prerasel plišaste igrače, ko je bil 19.

Tudi vsaka mama je še vedno lahko otrok, če v njej je kot v nama otroške radosti jok.

A smeh je slajši, če skupaj se smejimo, ni važno, če si mlajši, skupaj rajamo in se veselimo.

Žana Jelinič, 8. razred OŠ Frana Metelka Škocjan, mentorica: Irena Pleterski

OTROŠKA UGANKA

Otroci pridejo na svet tako ali drugače, vsi podobni, a različni, ko stopijo v okolico hiše domače, takoj najbolj prestižni.

Mama sem in tja vihra, teta dudo vneto išče, otrok na vrtu se igra, pa bi šel raje na igrišče.

Pa pride 1. rojstni dan in še drugi in še tretji, pa prikaže babica se na plan, naloga njena je otroka objeti.

Pa pride šola in učenje, izobrazba je pomembna, mama pravi, imenuje otrok to trpljenje, pa mu mati uganko zastavi.

Uganka je še bolj zabavna od učenja in mišljenja,

pa saj to oblika je učenja, vidiš, da ni takega trpljenja.

Patricija Kokove, 8. razred OŠ Frana Metelka Škocjan, mentorica: Irena Pleterski

OTROCI

Najlepše darilo, ki starš si ga želi, je otrok, ki srečo deli, ko nasmehne se ti in prisrčno pogleda tvoje prelepe oči.

Vse otroke je treba spoštovati in jih ljubko oskrbovati. Rojeni so za to, da nam v prihodnosti lepše bo.

Tijana Marjetič, 8. razred OŠ Frana Metelka Škocjan, mentorica: Irena Pleterski

NAŠI OTROCI

Vsi otroci so različni, a vsi pomenijo enako. Nekateri so lepo naučeni in lični, jejo brokoli in musako.

Otroci v sebi skrivajo svoje barve, nekatere so temne, druge barvne. V otrocih se skrivajo aure, so najdene in še iskane.

So temni, svetli in rumeni, so ostrih, velikih in majhnih oči, so samozavestni in razdvojeni, a vsi so polni dobre moči.

Majhni se še učijo, veliki pa odraslim sledijo. Majhni si še želijo, veliki pa že letijo.

Vsi za prihodnost so rojeni, vsi prihodnosti se veselijo. Vsi za prihodnost so učeni in pripravljeni, da nova življenja rodijo.

Neja Mlakar, 7. razred OŠ Frana Metelka Škocjan, mentorica: Irena Pleterski

OTROCI – FROCI

Včasih po cesti tečejo, ti igrivi in majhni otroci, včasih kakšno žogo vzamejo in si samo rečeš: »Kakšni froci!«

Otroci so lahko v prvem razredu, lahko pa so odrasli z domišljijo. Otroci lahko živijo v neredu ali pa skrbijo za domačijo.

Vzamejo zvezek, nekateri igrice, danes tudi televizijo in telefon, vsi pa komaj čakajo na počitnice, da pojejo in včasih grejo pred mikrofon.

Pametnejši so ta stari, berejo knjigo, igrajo na violino, igrivi so pa ta mladi, ki imajo veliko domišljijo.

Tia Pevec, 8. razred OŠ Frana Metelka Škocjan, mentorica: Irena Pleterski

NAŠI OTROCI

Vsi otroci so naši otroci, dani na srečo in na veselje. Dani le enkrat, a za vse življenje.

Dani so nam, da z njimi zaspimo, se od njih učimo in se z njimi veselimo.

Dani so nam, da jih spoštujemo, da z njimi raziskujemo in potujemo.

Vsi otroci so naši otroci –majhni in veliki, revni in z zlatniki, zdravi in bolniki.

Neža Poljanec, 7. razred OŠ Frana Metelka Škocjan, mentorica: Irena Pleterski

OTROCI

Vsak nov dan otrok se rodi, prijoka na svet, še preden odpre oči.

Ko oče ga prime v naročje, utihne … Ko mu oče pogleda v oči, se umiri in zaspi.

Otroška sreča je velika vreča sladkarij. Otroška sreča, tako hrepeneča, tople roke in veliko srce.

Lucija Ana Povše, 7. razred OŠ Frana Metelka Škocjan, mentorica: Irena Pleterski

OTROCI SVETA

Vsi otroci so naši otroci, ne glede na lase in obraz, vsi črni in beli, veseli, drugačni, vsak je eden izmed nas.

Čeprav so razlike včasih velike, jih lahko rešimo brez večjih skrbi, le stopiti moramo skupaj, pa vse breme v zrak izpuhti.

Veseliti se moramo skupaj in spoštovati z vso močjo, da bo čisto vsak dan lepši, naj bo le vedno tako.

Tajda Povše, 7. razred OŠ Frana Metelka Škocjan, mentorica: Irena Pleterski

OTROCI

Otrok je veliko, a nikoli preveč, ljubezni do njih pa mora biti več in več.

Otroci smo na videz vsi drugačni, a v srcu smo vsi enaki in za sebe junaki.

Vsak otrok je tu z namenom in vsak je tu z lepim pomenom.

Vsak otrok si zasluži živeti in imeti pravico svoje starše objeti.

Špela Šterk, 8. razred OŠ Frana Metelka Škocjan, mentorica: Irena Pleterski

RAZNOLIKOST SVETA

Le kakšen bi bil svet, če vsi enaki bi bili, le kakšen, če enaka bi bila jaz in ti? Vse bilo bi brez pomena, vsi prepiri, vsa ta čustva v tihem breznu potopljena.

In kaj ljudje bi brez razlik, brez drugačnosti in vseh oblik, vseh vrst ras in vseh višin, vseh slabosti in vseh vrlin? Kakšen bi bil svet, če vsi enaki bi bili? Dolgočasen in pa bled, brez želje po prihodnosti.

Larisa Rebolj, 9. razred

OŠ Gabrovka - Dole, mentorica: Marta Hrovat

ZAKLAD V SRCU

Taki in drugačni, siti in lačni, revni in bogati, tisti, ki so oboje hkrati, krivični in pošteni, zanemarjeni in urejeni, ne glede na raso, višino, maso in širino, ljubezen in ljubiti si zasluži vsak, saj človek človeku je znotraj enak. Ni važno, iz kje si ali koga imaš rad, važno je le, da imaš v srcu zaklad.

Larisa Rebolj, 9. razred

OŠ Gabrovka - Dole, mentorica: Marta Hrovat

ŽELJE

Vsak ima nekaj, kar si želi, a nima vsak možnosti, da to dobi. Bi en rad motor ali hišo in slavo, drug pa bi dal vse imetje za hrano. Hrane imajo nekateri preveč, toliko, da jim je ta že odveč. Ponavadi so ti tisti, ki jim preveč še ni dosti.

Si želijo še več, jim primanjkuje modrosti. To ni pravično, tudi blizu tega ni,

bi radi vse imeli in nič ne bi dali.

Tako je od vedno in še hujše prihaja, če zmoreš pomagaj, to ni več vaja.

Larisa Rebolj, 9. razred OŠ Gabrovka - Dole, mentorica: Marta Hrovat

OTROK NI VEČ OTROK …

Mislim, da že skoraj vsak je srečal to, to bolezen muhasto: ko misliš, da vse je lepo.

To bolezen.

Imenuje se ljubezen, ko se ti nenadoma odpre nebo.

Ko najstniška dekleta začnejo skrbeti za svoje telo … Parfumi, balzami in kremic sto.

Da vsak starš je zaskrbljen, mislim, da že skoraj vsak je srečal to.

Ko se on zaljubi v njo, ko se odloči, da prvič v življenju kupi vrtnico. Tisti fant, ki ni verjel v ljubezen, je zbolel za to muhasto bolezen.

A ni to prelepo?

Mislim, da že skoraj vsak je srečal to …

Natja Juvan, 7. razred

OŠ Gradec, POŠ Vače, mentorica: Dajana Maurič

ČAROVNIJA

Otroci so lahko majhni, otroci so lahko veliki. Vsak je lahko otrok, če je le »razprtih rok«. Otrok je nekdo, ki ima ime, recimo: Janez, France, Rozalija …

Kaj ima otrok, da sploh otrok je?

Ima srce, v katerem »igra se igra«. Otrok ima majhne, živahne nogice, ki se ustavijo, ko zakličeš: »Čokolada!«

Otrok ti polepša življenje, ne glede na to, koliko v njem smisla je. Otrok je samo en, zato njegov nasmeh ne izgine,

izgine samo odraslih posmeh. Otrok te ima rad in te bo objel, njegov objem ti bo »lisice snel«.

Ko pogledaš skozi okno, vidiš otroka, ki se igra.

Takrat še drevo se smehlja.

Njegov nasmeh je največja čarovnija, tako močna in mila, ena redkih, ki jih naš svet ima.

To čarovnijo ti samo otrok da, saj je edini, ki jo uporabljati zna. »Adijo, otroštvo«, reče nekdo, ki bo otrok za vedno.

Za vedno se bo igral in tekal ter se smehljal, da nekoč bo lahko mirno zaspal sredi trav.

Iris Klic, 7. razred

OŠ Gradec, POŠ Vače, mentorica: Dajana Maurič

OTROK SE IGRA

Otroci so igrivi, na svetu so zelo pomembni. Čeprav ne ravno potrpežljivi, vsi otroci so igrivi. Starši naj bodo zanesljivi, saj za otroke so posebni. Vsi otroci so igrivi, na svetu so zelo pomembni, naj bodo ljubljeni in tud’ poredni.

Tjaša Klinc, 7. razred OŠ Gradec, POŠ Vače, mentorica: Dajana Maurič

NAŠI OTROCI

Vsak otrok je poseben, včas’ tud’ poreden. Je kot ovinek, ni vedno pregleden. Kljub temu pa otroci so naše veselje, največji zaklad, ki izpolni vse želje.

Začetek je zanje vedno težak, a v šoli postane pameten vsak. Čeprav se nam zdi, da tam vse deluje, težava prav hitro sama se skuje.

Otrokov nasmeh pomeni veliko, v barve odene odraslo mu sliko. Ob njej se bo grel celotno življenje, z voljo premagal vsako trpljenje.

Eva Maček, 7. razred OŠ Gradec, POŠ Vače, mentorica: Dajana Maurič

VSI ZAKLADI SVETA

Otroci so zaklad tega sveta, oni so nedolžni in ne poznajo zla.

Otroci so svet, ki rabili bi ga, otroci so sreča, ki v svetu je manjka.

Otroci so nežnost, ki za nas je prava uganka, otroci so iskrenost, ki na svetu je manjka.

Otroci so luč, ki sveti noč in dan, saj zaklad so, ki bil nam je dan.

Mia Močilnikar, 7. razred OŠ Gradec, POŠ Vače, mentorica: Dajana Maurič

MILIJONI OTROK

Na milijone nas je, otrok; vsi smo otroci tega sveta, saj živimo drug za drugega; odrasli nas vzgajate pridnih rok.

Čeprav smo vsi drugačni, majhni dobri in pošteni, to smo le otroci mi, pozornosti smo včasih lačni.

Če smo kdaj osamljeni, skupaj pišemo rime si, in čas kot blisk mimo zdrvi.

Skupaj se igramo vsi, zato nam dolgčas nikoli ni. Otroštvo naj dolgo še živi.

Jona Mohar, 7. razred OŠ Gradec, POŠ Vače, mentorica: Dajana Maurič

POSEBEN PIKA SI

Poseben.si. Meni, tebi se smeji. Čas v šoli ti beži.

Poseben.si. Kaj ti smešno ni, ko znanje te za rep drži in učitelj ti teži?

Poseben.si

Ko luna se spusti, v tebi strah zaspi. Domišljija se zbudi. Poseben.si.

Lovro Šinkovec, 7. razred OŠ Gradec, POŠ Vače, mentorica: Dajana Maurič

OTROK V ČASU

Ko se jokajoče dete rodi, se vse okoli njega veseli. Otrok kriči v naročju mame, ki je utrujena od vseh skrbi.

Deček zelo hitro v šolo hiti, in se svoje mladosti veseli. Leta prinesejo ogromen nemir, v njegovih očeh se življenje iskri.

Fant večno ljubezen spozna in se ji z vsem žarom preda. Življenje je kot tulipan lep, ampak enkrat se s smrtjo konča.

Tristan Tori, 7. razred OŠ Gradec, POŠ Vače, mentorica: Dajana Maurič

OTROCI SVETA

O troci imajo poseben dar, Takšnega, ki poskrbi, da otrok vse dobi. R adi jih nimajo vsi, O d napora starejše glava boli. C elota izvira iz njihovih rok, I griv je svet, poln otrok.

S rce, polno ljubezni imajo, Veselje med druge zmeraj razdajo. E naki, vendar vsi različni,

Taki, kot so, so zmeraj odlični –A ngeli mali, a tudi hudički.

Žana Turkovič, 7. razred OŠ Gradec, POŠ Vače, mentorica: Dajana Maurič

OTROKOM MIRNA NOČ

Otrokom čas včasih ne mine, je kot dolgi dan zime. Včasih pa hiti, kot pesniku tečejo rime.

Ko sonce zatone, gre spat za goro, takrat je čas, da se oči tiho zapro.

Ponoči se čas malo ustavi, nas v posteljo spravi, nežno zaziblje v spanec, na uri ustavi kazalec.

Luna in zvezde svetijo celo noč, da si med spanjem povrnemo moč. Otrok mirno zaspi, ko mu Luna lahko noč zaželi.

Maks Vrhovec, 7. razred OŠ Gradec, POŠ Vače, mentorica: Dajana Maurič

VSI SMO RAZLIČNI

Vsi smo različni, saj to ni slabo, noben si ni enak, kot zvezde na nebu.

Zelene, rjave, črne oči, temni ali svetli ljudje.

Saj ni tako važno, kako izgledamo, važno je, da prijazni smo.

Čeprav ni zelo lahko, se lahko potrudimo, smo majhni ali veliki ljudje, naj prijaznost vodi nas vse.

Nina Brglez Kobale, 7. razred OŠ Gustava Šiliha Laporje, mentorica: Albina Avsec

OTROCI SKOZI ČAS

Med otroki nekoč bila je revščina velika, igrače in igra mila želja.

Starše so spoštovali, učitelje še bolj. Danes le redko spoštovanje uzrem.

Tudi odrasli se vedejo, kot da ne razumejo, da vojna v Ukrajini razžalosti predvsem otroke, ki jim je edina želja igra.

Danes žalujemo zelo, ker družine brez domov ostale so. Otroci z več sreče pa razvajeni v šolskih klopeh sedimo in se delamo, da se nič ni zgodilo.

Samo čakamo, da konča se vse, da spet bomo potovali in se igrali.

Zala Gajšt, 7. razred OŠ Gustava Šiliha Laporje, mentorica: Božena Ferenčina Brence

IGRIVOST ČAROBNIH OTROK

Otroci so darovi sveta. Smejijo se, kot bi bili narejeni iz čistega srebra. V pisanih čevljih med cvetlicami tacajo, se z barvami radi igrajo.

Najraje poslušajo pesmi, ki jih pojejo ptice, obožujejo pa sončne žarke, ki jih ob rosi nežno poljubijo na lice. Zvečer pod milim zvezdnim nebom zaspijo, saj se čez dan igrivo za žogo podijo.

Otroke se prepozna po smehu in sreči ob čokoladi, takrat nas znajo oni najbolj iz srca imeti radi. Njihov smeh ter jok naj se sliši do neba, saj to najlepši glas je tega sveta.

Taja Novak, 9. razred OŠ Hajdina, mentorica: Irena Vesenjak

PUBERTETA

Puberteta je kot ena nadležna teta, ki mlade glave obnori in najstnike spremeni, da so tečni tja v tri dni.

Punce nagovori: »Daj, vzemi mami šminko in svinčnik za oči!« Fantom hormone prevrti, da sanjajo poredne stvari. Ko oče z mamo razpravlja: »A si slišala, kako se pogovarja?! Je rekla, da jo fant že ob živce spravlja.

Včeraj je menstruacijo dobila, je zajokala, da bo od bolečine kar na urgenco zavila.

V naslednjem hipu se je razjezila, da si bo vse kocine pobrila, danes pa je celo hišo preklela, da je debela.«

Ah, ja, staršem prehitro tečejo leta – mulce je že zadela puberteta!

Zoja Vegelj, 7. razred OŠ Hajdina, mentorica: Irena Vesenjak

IGRA NA IGRIŠČU

Mladi Tonček se je igral na igrišču, leno in počasi.

Kmalu zagleda avto črn na parkirišču, zaslišijo se glasi veseli.

Sreča Tončkov obraz prekrije v trenutku, tekel bi lahko povsod.

Le njegov oče s čudnim je občutkom rekel: »Pridi, greva od tod!«

Tonček trdno na tleh stoji in na prijateljčka iz avta čaka.

On ničesar se ne boji, saj strele ne letijo z neba.

Oče odstopi od stališča svojega, da Tonček bo vesel.

Ko je spoznal prijatelja novega, je z njim še tri ure lepo se imel.

Ko sta hodila proti domu po poti, oče se novega pogovora loti. Dokončala sta ga doma: »Veš, Tonček, ni nujno, da boš zaradi novega prijatelja kaj bolj srečnejši.«

Tonček pa le en pomislek ima: »Pa saj ni nič narobe, če je prijatelj malo temnejše barve!«

Kian Hodžić, 9. razred OŠ Ig, mentorica: Slavica Čergič

ENAKOST

Enakost je beseda velikega pomena, težko pridobljena, pogosto izgubljena.

Je črna in bela, žalostna in vesela, a vendar enaka na poti vsakega koraka.

Sara in Tiana Jovanov, Tjaša Kavčič ter Brina Petelin, 8. razred OŠ Ig, mentorica: Barbara Simčič

POŠTENA IGRA

Ena, dve, tri, na igrišču smo vsi. Štiri, pet, igrali bomo spet. Žoga v gol leti, ekipa se veseli.

Suhi, debeli, žalostni, veseli, pridni in jezični, zelo smo si različni. Vseeno super se imamo, ker »fair play« igramo.

Sara in Tiana Jovanov, Tjaša Kavčič, Brina Petelin ter Barbara Simčič, 8. razred OŠ Ig, mentorica: Barbara Simčič

MI, OTROCI

Vsi otroci v sebi skrivamo ljubezen, radost, smeh, srčnost, prijaznost, pa tudi greh.

Če si črn ali bel, žalosten ali vesel, vsak od nas pravico ima, biti član tega sveta.

Vsak ljubezen si zasluži, ne glede na to, s kom se druži. Naj se dobro z dobrim vrača, ljubezen z ljubeznijo poplača.

Patricija Škrabar, 7. razred OŠ Ivana Skvarče, mentorica: Darja Murn

KO SEM BIL OTROK

Vsi smo bili otroci, ki letali smo okrog, klicali so nas froci, bonbonov bili smo polnih rok.

Želeli smo čim manj pouka, hoteli smo se igrati hkrati, naučili smo se, da krava muka, a pisati smo hoteli znati.

Vsak dan hodili smo v šolo, naučili se novih veščin, pili smo le kokakolo, igrač želeli smo si polnih skrinj.

Ko pospravljati bilo je treba, nas najti ni bilo lahko, iskala nas je vsaka oseba, a videlo nas ni nobeno oko.

Vedno več prijateljev, a vedno manj prostega časa, a nekaj, kar vsak od nas je imel, je bil užitek do slovenskega Krasa.

Tekli smo povsod naokrog, kot da nosil nas je tok, a nikoli ne bom pozabil, da vse v otroštvo nazaj bi zvabil.

Alan Abidović, 8. razred OŠ Jožeta Krajca Rakek, mentorica: Maruša Nared

OTROŠTVO

Otroštvo je najlepši svet, svet besed in neomejenih sanj. Je svet, kjer je jabolko enako hruški, pes mački in miš slonu, je svet enakosti, četudi poln drugačnosti.

V tem svetu vile, princese in vitezi oživijo, živali govorijo, narava poje čarobno melodijo. Svet smeha in nasmeha, kjer čas ne obstaja, kjer si želimo postati odrasli in hoditi v šolo.

A ko odrastemo in izstopimo iz tega sveta, težko zmoremo nazaj v otroški raj. Vstopimo v sicer dolgo želeni svet, ki pa nam s svojo resnico izbriše svetlobo. Svet resnice postane temačen, poln neomejenih pravil.

Hej, ko odbije polnoč, pobegni z mano nazaj v svetli svet!

Tja, kjer naju bodo zvezde varovale in ni drugega kot le svetel jutri. Ob vstopu skozi čarobna vrata bova za vedno ostala mlada.

Takrat, prvič po dolgem času moje življenje ni bilo črno in belo, ampak zgrajeno iz najbolj slikovitih barv.

To je moj prostor, ki ga kličem dom, moja duša, kri in solze.

Toda vse zgodbe morajo priti do konca, in ko bo minuta čez polnoč, se bodo čarovita vrata zaprla. Odkorakala bom stran ter vedela, da je bil to najlepši trenutek. Njegova zgodba pa bo za vedno ostala v mojem srcu.

Ne pozabi me, otrok, vedi, da sem tu, če želiš jokati. Ne povej mi samo, da si v redu. Saj te poznam … ti si ta, ki me je rešil iz najgloblje teme. Ne vem, kje so vse stvari šle narobe, a tako je, ko odrastemo, saj je predaleč, da bi se spomnili.

In vendar – ko dobiva krila, lahko skupaj poletiva tja do belih zvezd in se še enkrat rodiva. Čemu?

Da ta svet ponovno doživiva.

Zoja Cejan Šega, 7. razred

OŠ Jožeta Krajca Rakek, mentorica: Silvestra Kotar

TISOČE LET NAZAJ …

Jaz sem bela in gledam skozi okno, z zlatom okrašeno. Ti si črn in na ulici čepiš. Oni rumeni in rdeči žalostno živijo … Vsi molčimo …

Za betonom. A vsi smo bratje, sestre, eno nas združuje. Povezani smo s popkovino Mame! Nudili smo topel si objem in stali v skupnem krogu. Danes – na kilometre daleč, ne da bi vedeli drug za drugega, a vseeno nekaj čutimo …

To je pradavni ritem enotnega srca, ker smo vsi otroci našega sveta.

Neža Rikke Rutar, 7. razred

OŠ Jožeta Krajca Rakek, mentorica: Silvestra Kotar

DANAŠNJI OTROCI

Današnji otroci, naši otroci, četudi različnih ras.

Današnji otroci, naši otroci, četudi različnih las.

Današnji otroci, naši otroci, četudi različnih let.

Današnji otroci, naši otroci, četudi različnih pet.

Vsi naši, vsi popolni, zaslužijo ljubezen.

Vsi usojeni, vsi mladi, na tem krutem planetu žive, kjer usode ne vedo, čeprav približujejo jim se.

Zala Klara Šubelj, 8. razred OŠ Kašelj, mentorica: Nina Korošec

OTROCI

Otroci izražajo veselje, radost in brezskrbnost. So pridni in poredni, lepi in čedni.

Včasih dobijo darila, ki imajo svoja krila, da ponesejo jih v svet čarovnije, kjer vsak dan se kakav pije.

Dobijo, kar si želijo, so brez strahu, da kaj bi šlo po zlu.

Vsakdo bi si želel biti spet otrok, ki vedno pade v jok.

Teja Godec, 8. razred OŠ Kidričevo, mentorica: Sonja Lenarčič

OTROCI

Temni ali svetli, majhni ali veliki. Sploh ni pomembno, kako otrok izgleda.

Pomembno je le, da je vesel.

Ni pomembno, kje prej je živel.

So vsi otroci božji dar, za starše velik dar.

So otroci na videz drugačni, nekateri bolni in lačni.

Otroci gledajo na svet kot na magijo, čarovnijo, nekakšno fantazijo … ki je odrasli ne razumejo, ne vidijo. Sem slišala starše, ko so rekli:

»Kaj vse bi dali, da zopet bi bili otroci nasmejani!« Ni pomembno, kako izgledaš. Le da nasmejan si, ker neke noči postal odrasel boš ti.

Ana Kores, 8. razred OŠ Kidričevo, mentorica: Sonja Lenarčič

ČE NE BI VEDEL …

Če bil bi spet otrok, z nasmeškom bi polnil obraze staršev, babic, dedkov, ko izgovoril bi svoje prve izraze.

Če bil bi otrok, bi se moral ponovno učiti govoriti, se plaziti, hoditi.

Če bil bi otrok, bi se brezskrbno igral, malo hodil v šolo, sanjal in spal. Če bil bi otrok, bi hotel biti odrasel. Saj odrasli dobijo, kar želijo in ne rabijo potrdila staršev.

Če bil bi spet otrok, bi za božič odvijal darila.

Ki jih je prinesel mož v rdečem in jih nista starša kupila.

Če bil bi spet otrok, bi verjel, da dobro zmaga, slabo izgubi.

In ne bi vedel, da dobrega skoraj več ni.

Ne bi vedel za vojne in strahote, ki se godijo. Ne bi videl na TV-ju ljudi, ki se bojijo.

Ki se bojijo, da bi svoje otroke izgubili, da bi jim bližnje v vojni ubili.

Da bi ostali brez hiše, brez denarja za obrok. Ker tega ne bi vedel, si želim zopet biti otrok.

Tobija Lakić, 8. razred

OŠ Kidričevo, mentorica: Sonja Lenarčič

OTROCI

Otroci smo mladi. Igramo in učimo se in odrasle posnemamo radi. Razmišljamo, kaj ušpičimo, nikoli se ne dolgočasimo. Starše jezimo, nove stvari spoznavamo in se razvijamo.

Brez časa po svetu hodimo, v otroškem, brezskrbnem življenju živimo.

Nekaterim pa ta sreča ni dana, nekateri so na svetu sami, so iz družbe izgnani, sami sebi prepuščeni.

Za takšne molimo lahko ali pomoč pokličemo in jim pomagamo.

Elizabeta Liza Muršec, 8. razred OŠ Kidričevo, mentorica: Sonja Lenarčič

OTROCI

Otrok je veliko. Z nami težav je toliko! Smo pridni in poredni, sramežljivi, samovšečni, priljubljeni in še marsikaj.

Smo črne, bele, mešane polti. A to ni pomembno.

Vsi otroci imajo pogled enak. To je tisti pogled, ki se mu odrasli ne morejo upreti.

Ko kdaj prideš v šolo, se morda začnejo pogovarjati, kako si čuden, kako se oblačiš …

Ne zavedajo se tega, da je to le drugačnost.

Pozitivna lastnost tega pogovora pa je, da so te opazili.

Poskusi sprejeti drugačnost drugih.

Nikoleja Peklič, 8. razred OŠ Kidričevo, mentorica: Sonja Lenarčič

OTROCI

Radostno igranje, večno otroško smejanje. Le kaj je boljšega početi? Se ves dan igrati ter včasih noreti.

Ta razigranost!

Vse nas je enkrat dohitela in nas v domišljijske sanje s sabo vzela.

Te sanje brez strahu so bile, v neskončno lepoto so se raztezale.

A ko sanj konec je bilo, pred nami izginilo je vse zlato. Takrat s prijatelji smo se poslovili, nato se v usodo napotili.

Ta usoda nam je odprla vrata v svet, pokazala različne izbire, pred nas postavila ovire, ko smo raziskovali naš planet.

Marko Pišek, 9. razred OŠ Kidričevo, mentorica: Sonja Lenarčič

POGLED OTROK

Otroci imajo na svet čisto drugačen pogled. Pogled nedolžnosti, veselja. Ta pogled se z odraščanjem pogosto izgubi. A včasih ostane skozi mladost. Ta pogled je najlepša stvar na svetu. Ne zavedaš se, da je svet krut in nepravičen.

Ela Šalamun, 8. razred OŠ Kidričevo, mentorica: Sonja Lenarčič

VSI NAŠI OTROCI

Vsi naši otroci … Čeprav jih ne bomo rodili … Naše dežele otroci, ki nas bodo nasledili …

Našega jezika kulturo bodo dobili, odgovornost bo nanje padla. Ga bodo ohranili? Al’ bo padel kot roža postana?

Se šola končuje, ki znanje jezika nam je predala. Čeprav je nihče ne objokuje, bo vedno v svojem poslanstvu ostala.

Le kaj z otroki se bo zgodilo? Z zanamci brez lastnega jezika? Le kaj v njih zavest bo budilo, da branijo dom brez umika?

Vse naše otroke: črne al’ bele – še brezskrbno vesele vzemimo malo v svoje roke.

Miha Vaupotič, 9. razred OŠ Kidričevo, mentorica: Sonja Lenarčič

OTROCI

Otrok bi bil, če majhen bi bil. Jaz v šoli čakam, da ura se konča. Zunaj se igrajo otroci. Napolnjeni z energijo. Radi tudi kričijo. Brezskrbno se igrajo. Z veselimi nasmeški.

Filip Vidovič, 8. razred OŠ Kidričevo, mentorica: Sonja Lenarčič

OTROCI

Oh, ti naši otroci so polni učenosti, smeha in radosti. Vedno polni energije in spočiti za norije.

Nagajivi nepridipravi, ki ti včasih glavo zmešajo, in pridni mali angelčki, ki dneve ti polepšajo.

Vedno znova presenečajo, ko se v glavi z domišljijo srečajo. V malih glavah ima tudi slon par kril in kača nekaj okončin.

Ko zvečer se tema naredi, v toplo posteljo popadajo vsi. V globokem snu odtavajo in v neskončno morje zgodb odplavajo.

Ana Vita Planinc, 7. razred OŠ Komenda Moste, mentorica: Tina Eremić

RAZLIKE MED NAMI

Želim si širom po svetu potovati in najrazličnejše ljudi ob tem spoznati.

Kaj radi počnejo, se radi igrajo, koliko različnih jezikov poznajo?

Je njihovo življenje težko ali prijetno, kdo od njih ga zajema z žlico zajetno?

Veliko potujejo ali so bolj doma, kateri od teh več izkušenj ima?

Obiskujejo šole, kakšne službe imajo, ali drug drugemu roko prijazno podajo?

Kakšna je barva njihove kože in v kaj verujejo, v kakšen vsakdan se vedno znova prebujajo?

Naslednjič, ko se na počitnice ti mudi, poglej, kakšna so življenja drugih ljudi.

Kaja Uhan, 7. razred OŠ Komenda Moste, mentorica: Tina Eremić

PESEM KORAKOV

Otrok naredil prvi je korak, pogumno, previdno, hoče, da je brez napak in da bi bilo vsem ostalim vidno.

Otrok naredil drugi je korak, hitro, poskočno, z rokami ravnotežje lovi ter hitro naprej oddrvi.

Otrok naredil tretji je korak, ravnotežje izgublja, a ne bo se še vdal, bo še en korak prestal.

Hitro naredil še četrti je korak, od veselja padel je na zadnjo plat, vendar se na noge je postavil ter korakov par še napravil.

Takšni povsod so vsi otroci, črni, beli, mali, veliki, ki za hojo živijo ter obožujejo njeno čarovnijo.

Anže Vogrinc, 7. razred OŠ Komenda Moste, mentorica: Tina Eremić

OTROŠTVO

Otroštvo je lepo obdobje veselja. Obdobje prijateljstva in tudi učenja. Otroštvo je zlato obdobje miru, ki zasluži ga vsak na svetu.

Nič nismo krivi, svet na odraslih stoji. A mi gremo v prihodnost z odprtimi očmi.

In obstaja še ena pravica, ki tudi za otroke velja. Da doma jih nekdo čaka, nekdo, ki jih rad ima.

Diana Burtseva Kulyavtseva, 7. razred OŠ Ledina, mentorica: Zdenka Ožinger Hrovat

OTROCI – TISTI, KI NAS REŠIJO VSEH SKRBI

Z roko v roki, z glasnimi koraki, otroci hodijo v boljši svet, ki objamejo ga v ljubezni cvet.

Drugačni otroci, a hkrati brez razlik, vsi borci

za čim več odlik.

Včasih leni, zaspani, včasih žalostni, v usodo vdani, ampak vedno polni idej in brez mej.

Otroci so tisti, za katere se je vredno boriti, saj tudi ko boš slab dan imel, te bo otrok objel in te rešil vseh skrbi.

Tisa Drinovec, 7. razred OŠ Ledina, mentorica: Zdenka Ožinger Hrovat

RAZNOLIKOST ISTEGA SONCA

Ob rojstvu vsi smo enaki, črni, beli in debeli, med sabo si rojaki. Skupaj gradimo ta svet, ki v čarobnost je odet.

Živimo pod istim soncem, dihamo skupen zrak, vsak je nekomu prijatelj in nekomu pravljično enak.

Skupaj ustvarjamo raznobarven svet, ki se nam odpira kot prelep cvet. Vsak je edinstven in lep, kdor tega ne vidi, je slep.

Nekaj dobrega v duši je vsaki, ki nestrpno želi priti na plano, tako kot že na začetku bilo ji je dano.

Na koncu ne glede na socialne meje šteje tvoje ravnanje, ki ti izpolni še tako nepredstavljive sanje.

Neža Erjavec in Kora Kapus, 8. razred OŠ Ledina, mentorica: Zdenka Ožinger Hrovat

OBČUTLJIVI OTROCI

Otroci delajo polno napak, a hkrati popoln je vsak. Majhni se cele dneve podijo, veliki pa le za zvezki tičijo.

Vsaka beseda jih prizadene, zato stečejo v objem svoje mame.

Zanima jih vse, kar se da, razen šole in učenja.

Iz napak se učijo, bogato znanje gradijo.

Za svojo bodočnost skrbijo in se prihodnosti veselijo.

Kim Mojca Habas, 7. razred OŠ Ledina, mentorica: Zdenka Ožinger Hrovat

OTROCI

Zelo so nagajivi, hitro izmuzljivi in nadvse iznajdljivi.

So brez vsakršnih skrbi, le smeh in zabava, torte in čokolada, sok in limonada, dokler vse to naenkrat ne izpuhti.

Počasi, počasi ugotoviš, da le ni vse paradiž.

A otroška igrivost bo vedno tista, ki ti v odraslo življenje prinaša sonce in veselje.

Nika Pečarič, 9. razred OŠ Metlika, mentorica: Špela Cimerman Hudopisk

ENAKI/RAZLIČNI

Včasih pravijo ljudje: Glej ga, kakšen je! Jaz pa se samo smejem, obračam v drugo smer.

Vsi mi smo enaki, čeprav tega ne opazimo, eni vitki, drugi silaki, a še vedno: enaki.

Mi gostujemo na tem svetu, ki nas sprejema čisto vse, zagotovo ni pravično, da izobčimo drugačne.

Kdo se sploh še primerja z drugimi? Zakaj bi iskali napake v sebi, če lahko raje prisluhnemo drugačnosti? Lepši od vseh primerjav in pobarvanih glav.

Žana Dim, 7. razred

OŠ Mirna, mentorica: Maja Marinč

VSI OTROCI

Vsi otroci so enaki ne glede na jezik, ki ga govore, ne glede na barvo kože, vsi so sami po sebi junaki.

Vsi, ki gredo na kolo, vsi, ki veselo pojejo glasno, vsi, ki zunaj se lovijo, prav vsi srečni so.

Pika Bebar, 8. razred

OŠ Mokronog, mentorica: Nastja Stropnik Naveršnik

OTROŠKO ŽIVLJENJE

Otroci krasni so vsi, naj staršev nič ne skrbi, saj svoje življenje živijo, kljub vsemu pa jim včasih misli krojijo.

Vsi niso enaki, eni revni, drugi bogati, lepi, grdi, bolni, razigrani, a v srcu vedno nasmejani.

Vsak otrok si zasluži imeti starše, dom, prijatelje, srečo za vse življenje in pravico izraziti svoje mnenje.

Žal, nekaterim se prekrižajo poti, enim smrt staršev se zgodi, drugi zbole, tretji pa v revščino nalete.

Lenart Kostrevc, 7. razred OŠ Mokronog, mentorica: Nastja Stropnik Naveršnik

VSI PRIJATELJI

Imam prijatelje vseh ras in velikosti, vseh barv las, debelosti, vseh težav in vseh modrosti.

Vsi so prijazni in spoštljivi pa zabavni in zanimivi. So zvesti in zaupljivi in vedno zanesljivi.

Si vsak od njih zasluži srečo in imeti ob sebi osebo ljubečo. To je lahko mama, ki je boljša opora kot rama.

Ni važno, ali so drugačni, brez mame ali lačni. So vsega na tem svetu vredni, pa naj so revni ali zgledni.

Lia Smerke, 7. razred OŠ Mokronog, mentorica: Nastja Stropnik Naveršnik

NAŠI OTROCI V TEM VELIKEM SVETU

Otroci na svetu vsi enakopravni naj bi bili, ko vsaj starše bi imeli, ki zanje vedno bi skrbeli.

Otroci vsi enakopravni naj bi bili, a otroke v Afriki lakota pesti, skoraj možnosti ni, da se jim enakost zagotovi.

Ko otroci v Južni Ameriki in Afriki zbolijo, starši z njimi k zdravniku ne odhitijo.

Bogati starši na telefonih visijo, za otroke sploh ne skrbijo, revni starši pa za vsakdanji kruh se borijo.

Medtem ko se bogati otroci s hrano obmetavajo, revni otroci med smetnjaki tavajo. Pokrove od smetnjakov odpirajo in hrano iz njih pobirajo.

Takšna je enakopravnost po svetu. Eni normalno živijo, drugi pa trpijo in se za življenje borijo.

Alenka Šmit, 7. razred OŠ Mokronog, mentorica: Nastja Stropnik Naveršnik

BRAT IN SESTRA – PTICI, KI STA ODLETELI

1. ODHOD

Midva sva otroka, polna čustev. Midva sva otroka, polna sprememb. Midva sva otroka, polna izkušenj. Midva sva otroka ločenih staršev.

Midva sva kot lastovki, ki zapuščata dom, odpravljajoč se v toplejše kraje. Vsako izmed njih čaka ta pot kot kamen težka, neopisljivo zahtevna. A tokrat se na pot odpravljava le midva.

Ptici selivki, ki sledita tisti, na začetku jate –da, to sva midva, podajajoč se v neznano, nepričakovano zapuščava najin dom. Odhajava stran od poznanih stvari, ker letiva proti spremembam, ki bodo odslej del najinih življenj.

Odločitev sprejela je ptica na čelu jate, najina mama. Ne veva, kaj pričakovati, a midva letiva za njo.

Ločili smo se. Odhajamo. Vračala se bova. Ampak le midva. Od tu ni poti nazaj.

Vsak, ki visoko leta, nizko pade.

2. IZBIRA

Danes se sprašujem, zakaj je tako, kakor je.

Ni se enostavno privaditi novostim, novim ljudem in spremembam. Ampak privaditi se je bila edina izbira. Ker kot otrok ločenih staršev nimaš izbire. Danes točim krokodilje solze, ki to niso. Krokodilje solze so tiste,

v katerih se pretaka lažnost. V mojih se pretaka tesnoba. Zakaj sem tu, kjer sem? V mojih se pretakajo spomini. Zakaj ni več tako, kot je bilo?

Zakaj mora biti drugače!?

Bratov obraz zakrivajo solze, spreminjajoč se v morje, v katerem se utaplja, kjer so njegove črne misli nafta, ki v morju se raztaplja.

Moj brat je kot ptica, ki išče pot iz nje, a je ne najde.

»Vedno najde življenja se smisel,« bratove solze stopile so misel.

Nisem vedela, da je iz sladkorja.

Kajti mamina je železna.

3. ŽELJA

Včasih si želim, da bi lahko odletela samo daleč, daleč stran in se od tam nikoli več vrnila nazaj.

Notranji kompas v njihovih srcih kaže jim pravo pot. Ptice letijo druga za drugo z lahkimi krili in brez spominov, ptice letijo, letijo v neznano.

Ptica, ena sama. Vse, kar ima, je le krhko telo. Sledi sebi, svojemu stilu, sama smisel življenja si išče.

Ptica … Z lahkoto v krilih kot ptičje pero,

s srcem kot sonce, s prazno glavó.

Tudi jaz bi bila ena izmed njih! Ptica z lahkimi krili, a s težkim srcem.

4. DOMOV Večeri se, sonce se v morske globine potaplja. Jata ptic odhaja – že spet na dolgo pot v neznano. Ne vedoč, da vreme danes ni jim pogodu.

Mami še vedno na čelu je jate. Letimo skozi viharje laži,

neurja jeze, nevihte žalosti, nad deževnimi gozdovi, razburkanimi oceani, a če smo skupaj, vedno najdemo pot domov, kjer nas čaka ljubezen.

In to je najpomembnejše.

Midva sva ptici, ki se nikoli ne predata. Midva sva ptici, ki vztrajno letita naprej.

Od tu ni poti nazaj. Ko najdeš sebe, ni več strahu in mej.

Nuša Bohak, 8. razred OŠ Polzela, mentorica: Karmen Zupanc

PESEM ŽIVLJENJA

So zvezde nedosegljive, so želje neuresničljive, ne znam, ne morem, ni mogoče, mi glas dopovedati hoče. Ni mi všeč, roji mi po glavi, globoko v meni pa deklica spi, v želji veliki, da svoje sanje živi.

Ljudje so kot platno, jih filtri krojijo, vse je popolno, sanje živijo.

Ni mi všeč, roji mi po glavi, globoko v meni se deklica prebudi, v želji veliki, da svoje sanje zaživi.

Vsi si sledijo, všečkat hitijo, z emojiji dan si razvedrijo, če ni ga, zbolijo. Ni mi všeč, roji mi po glavi, ne bodi kot drugi, srce mi pravi.

Svoje sanje bom zaživela, pesem življenja bom zapela, svoj ples odplesala, ne bom se filtrom vdala.

Še rože cvetijo, se ljudje smejijo, so iskre v očeh, lepota v ljudeh.

Lana Turnšek, 9. razred OŠ Polzela, mentorica: Mojca Cestnik

VSI NAŠI OTROCI

Mi smo otroci enega sveta, vse, kar si želimo, je prijateljstva. Ni nam treba biserov, zlata, se pa veselimo rajanja.

Vsak ima pravico biti sit, čeprav je nor samo na pomfrit. Želimo si sladoled, saj vsak otrok je sladkosned.

Imamo življenje, ljubezen, izobrazbo, skozi težke trenutke prebijamo se z glasbo. Nas muči vprašanje, kako uskladiti jutranje spanje. Vsi želimo si mladost, pa tudi če je ta norost.

Jan Hribar, 8. razred OŠ Preserje pri Radomljah, mentorica: Jasmina Pogačnik

VSI NAŠI OTROCI

Naši otroci so pač naši in tega ne more nihče spremeniti. Včasih lahko so tudi malo vaši, ko v vrtcih spijo v dek’cah zaviti.

So majhni, veliki, okrogli in vitki, ljubezni so polni in vedno zmagajo v bitki.

Norčavi, zvedavi in včasih so bolni, ni važno, če črni so, beli ali rumeni, enako so srčni, lepi in nedolžni. Vedno nekaj zgane se v meni in lepa misel v glavo se vcepi. So polni veselja, sanj in smeha ali pa žalosti, joka, bridkosti. Pri igri nihče ne odneha in veselijo se svoje radosti. Za otroke vredno je živeti in jim lepši svet zgraditi. Najraje na vsem svetu jih imeti, ko odrastejo, pustimo jim oditi.

Ela Jenko, 9. razred OŠ Preserje pri Radomljah, mentorica: Jasmina Pogačnik

VSI TI NAŠI OTROCI

Vsi niso tako srečni kot mi, le malo jih tako živi. Naše življenje predstavlja jim sanje in težko verjamejo vanje.

Se velikokrat sprašujem, kaj lahko storim, da v njih žarek upanja prebudim. Evro ali dva upanje bi jim ulilo in voljo prebudilo, da tudi njihovo življenje se bo spremenilo.

Ker nikoli ne vemo, kaj nas lahko doleti, pomagajmo jim vsi. Ljubezen v njih prebudimo in jim s tem gorivo podarimo.

Pomagajmo jim, da bi se njihovi talenti prepoznali, in s tem bomo vsi svetu pomagali. Radostni smo lahko vsi, če se le prijazno drug v drugega zazremo in se podpremo.

Anja Marinšek, 8. razred OŠ Preserje pri Radomljah, mentorica: Jasmina Pogačnik

MI, OTROCI

Ko se otroci rodimo, starši ob nas vse noči bedijo, nas učijo in se z nami veselijo. Ko odrastemo, mislimo, da naš lahko je cel svet in da ta je sladek kakor med. Užiti ga želimo, kot bil bi sladoled.

Takrat nastopi čas, ko se s starši večkrat skregamo naglas. Vendar vedno so ob nas, ko sije sonce in ko je v naših mislih mraz.

Nas spodbujajo in spet učijo, da enkrat bomo kot ata in v vetru vihrala nam bo kravata. Da bomo kot sonce, ki vsako jutro vstane in v nove izzive plane.

Nace Potočnik, 8. razred OŠ Preserje pri Radomljah, mentorica: Jasmina Pogačnik

VSI NAŠI OTROCI

Otroci vsi so drugačni, nekateri siti, drugi lačni. So visoki in nizki, razkošni ali pa živijo v stiski.

Pa naj bodo temni ali beli, vsi imajo pravico, da so veseli. Jih je na milijone čez ves svet, a še vseeno se nov rodi spet in spet.

Polne glave modrosti, včasih tudi norosti. So vsi lepi, pa naj so nemi ali slepi. Ljubezen z vsakim nasmehom se nam pokaže, ta ljubezen se ne laže. Saj vsi ti otroci so naši, tako moji kot tudi vaši.

Flavia Pregrad, 8. razred OŠ Preserje pri Radomljah, mentorica: Jasmina Pogačnik

AVANTURA OTROK

Otrok se rodi. Zaslišim jok. Živ je.

Otrok shodi. Otrok spregovori. Otrok nima ali ima nekoga, ki skrbel bi zanj.

Otrok zdaj raste, se upira in upira. Svetu. Odrašča. Odrasle misli ima. Mudi se mu v svet, ki se vrti okrog njega.

Prehitro mudi se mu odrasti, da uzrl vase bi se. Uspešen bi rad bil, a zalomilo se mu je. V življenju in nasploh ... Spet slišim otroški jok.

Nikita Chanel Kolar, 8. razred OŠ Rače, mentorica: Sabina Ozmec

PRAVA PESEM

Besedo na besedo zložiš, da mogoče pravo pesem dobiš. Zlagaš in zlagaš verz za verzom, kitico dobiš … napišeš še eno … in ostrmiš …

Pišeš iz srca in ljubezni, besede zlivaš na papir in ne maraš, če je kje prepir. Ko si srečen ali v bedi, nove svetove onkraj tega sveta odkrivaš … in pridobivaš …

Ko pravo pesem napišeš, imaš v duši mir. In iščeš, najdeš novih misli izvir. Prave pesmi ne moreš skrivati v sebi, napišeš jo in deliš z vsemi.

Tiara Čolić, 7. razred OŠ Rodica, mentorica: Alenka Brovč

MI OTROCI

Vsi otroci smo si podobni, vendar nismo enaki, smo revni in bogati, nekateri smo veseli, drugi včasih tudi čudaki, nekateri smo svetli, drugi temnolasi, in vsi rastemo počasi.

Pomembno je vedeti, kdo smo in kam gremo ... Pomembno je, kaj je zapisano v meni in da so moji nameni vedno pošteni. Včasih smo prijazni, drugič malo manj, pomembno je, da vsi cenimo vsak dani dan. Lahko smo žalostni, veseli in jezni, pomembno je, da v srcu nosimo tono ljubezni. V srcih nam bije enako srce, ki nam pove, kaj prava sreča je.

Karin Ferlič, 7. razred OŠ Rodica, mentorica: Alenka Brovč

KAKŠNI SO OTROCI?

Otroci so lepi, mirni in razigrani. Smešni so, ko so zaspani. Vedno nekam hitijo, se ničesar ne bojijo.

Živijo, se lovijo in kričijo. Včasih tudi malo ponorijo. Zjutraj se zgodaj zbudijo, v šoli pa nazaj zaspijo ...

Tijan Jagušić, 8. razred OŠ Rodica, mentorica: Alenka Brovč

OTROCI NA PIKNIKU

Otroci se na pikniku igramo, Starši nosijo nas štuporamo. Mama zraven poje svoj sonet, očka peče dvajseti kotlet.

Ko očka stran pogleda, se naš kuža v žar zagleda.

Jaz pa hitro: »Kuža, nič ne bo, res ti danes ni naklonjeno nebo!«

Tijan Jagušić, 8. razred OŠ Rodica, mentorica: Alenka Brovč

OTROCI

Vsi otroci smo enaki, v življenju nam ni vedno lahko, a še vedno smo pravi junaki, ker premagamo ovire – tudi če je kdaj težko.

Nekateri nimajo lepega življenja, pomagajmo jim po svojih najboljših močeh, zato da ne bo trpljenja in bodo iskrice tudi v njihovih očeh.

Katja Jovanov, 7. razred OŠ Rodica, mentorica: Alenka Brovč

PRAVA PESEM

Prava pesem nastane, ko nas nekaj v sebi boli, prava pesem nastane, ko se ti od sreče iskrijo oči. Prava pesem nastane, ko se ideja rodi, in ko razmišljaš, veš, da si to pesem ustvaril ti.

Ko nekaj zapišeš, postane zgodovina. Je obraz svetlega ali temnega spomina. Napisati pravo pesem je včasih težko, saj bolečina jo mnogokrat spremlja lahko.

Tia Kolenc, 7. razred OŠ Rodica, mentorica: Alenka Brovč

OTROŠKA BALADA

Žalostna sem, če otroci trpijo, žalostna sem, če nihče jih ne mara. Ko jokajo, ker brez staršev živijo, v očeh od hudega nimajo žara.

Za vse na svetu dovolj je ljubezni, ker sonce svetlobo pošilja vsem. Bodimo drug z drugim prijazni in nežni in vse bo lepše na svetu tem.

Lea Ivančič, 8. razred OŠ Simona Gregorčiča Kobarid, mentorica: Nataša Špolad Manfreda

OTROK RASTE

Po devetih mesecih končno pride dan, ko otrok prijoka in je ves z ljubeznijo obdan. Majhen, ranljiv, droban.

Potem otrok raste, se vzgaja, uči in vztraja. Najstnik postaja. Trga niti, počasi na svoje odhaja. Velik, močan, nič več droban.

A nevidna vez s starši, sestrami in z brati ostaja. In ljubezen traja in traja.

Aljaž Menič, 9. razred OŠ Simona Gregorčiča Kobarid, mentorica: Nataša Špolad Manfreda

SKOZI MOJE OČI

Na svetu veliko različnih je stvari, ena med njimi smo mi. Kot mali, nedolžni, navihani, razigrani ne razumemo sveta med nami.

Bogat, reven, lačen, sit, svet je drugačen vsem ljudem, vsak odrašča drugačnim očem. Ko nedolžnost mine, spoznaš, da biti otrok je velika laž.

Ajša Šabić, 8. razred OŠ Sostro, mentorica: Katarina Leban Škoda

VSAK SVOJ JUNAK

Vsak drugačen, vsak poseben, nihče enak, vsak svoj je junak.

Mi vsi vemo, da se razlikujemo ter ločujemo tudi po tistih najmanjših stvareh.

Barva kože, las in oči nas lahko pripeljejo do sovraštva ljudi.

In tudi, če se še tako trudimo biti kakor drugi, ne bomo nikoli enaki, a kljub temu moramo biti enakopravni.

Pia Mlinarič, 7. razred OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici, mentorica: Maja Strah

KO SEM BIL OTROK

Ko sem bil otrok, vse drugače je bilo, nič skrbi, le zabava, to všeč mi je bilo.

Ni bilo važno, kako izgledal si. Ni bilo važno, kaj počel si.

A zdaj vse drugače je, saj to svet več ni, kot je nekdaj, ko otrok sem bil.

Pazi! Ko že tako pravim, pazi, da v slabo družbo ne padeš, saj poti nazaj ni.

Zdaj samo lažeš vsem v obraz in tako vse se je spremenilo, ko otrok sem bil.

Manca Vegnuti Benič, 7. razred OŠ Toneta Čufarja Jesenice, mentor: Jure Cvetek

OTROŠTVO

V otroštvu se naučimo veliko stvari. Ena izmed njih je, kako šteti do tri.

Vsak otrok trdo se uči, a na koncu dneva sladko zaspi.

A vsako otroštvo se enkrat konča, sploh takrat, ko otroka imaš.

Ambrož Bedjanič, 8. razred OŠ Toneta Čufarja Ljubljana, mentorica: Bojana Polak Mijović

KO NISI VEČ RAJ

Otroci so res zahtevna stvar, z njimi dolgčas ni nikdar. Eni so glasni, eni so tihi, vsi so v isti glihi. Otroci so res zahtevna stvar.

A slej ko prej ti mali naši sončni otročiči postanejo večji mladiči. Nekoč starši za njih so raj, potem pa kot nadležen papagaj.

Otroci so res zahtevna stvar.

Anže Bizjak, 9. razred OŠ Toneta Čufarja Ljubljana, mentorica: Bojana Polak Mijović

VSAK V SEBI OTROKA SKRIVA

Vsak v sebi otroka skriva in ga v srcu vsak dan zaliva; včasih smeh, včasih jok, včasih iz ritke pride pok.

Vsak v sebi otroka skriva, mu dušo nehote izpira. On pa vedno tam ostane, saj drugače ravnovesje se zamaje.

Vsak v sebi otroka skriva, a ta povezava je kriva. Polna je ovinkov, skritih in nepomembnih spominkov.

Vsak v sebi otroka skriva, na prosto ga vsake toliko zliva. Takrat ga sreča preplavi in z njo si v hipu depresijo ozdravi.

Vsak v sebi otroka skriva, ga s hladnim srcem tušira. Včasih ga ni, včasih spi –a nikoli nas zares ne zapusti.

Tisa Cetinski, 9. razred OŠ Toneta Čufarja Ljubljana, mentorica: Marjana Florjan

LAČNI OTROCI

Le revni, mladi otroci po mestu tepetajo. Vsi so eni mali froci, ker povsod klepetajo.

Lačni so in revni, ker nimajo denarja, nič nimajo od lajfa!

Če nimaš nič denarja, nič ni ti dobro, ker nimajo nič za kupiti od mesarja.

Otroci mladi, hodite v šolo, da dobili boste dobre službe in ne boste več na robu družbe.

Maj Džabić, 8. razred OŠ Toneta Čufarja Ljubljana, mentorica: Bojana Polak Mijović

OTROŠKA BEDA

Otroška beda knjigo gleda. Oko uprto v besedo,

kot prežeča se ujeda, in že vonj premami bedo. A pogled knjige ne osami. Zopet beseda je zvezda večera, a ko znala bi beda brati, in ne le bledo molčati. In končno ura zapre vrata in senca pokrije knjigo in beseda zaspi, dokler se beda ne zbudi.

Eva Julija Homovc in Jon Lucijan Homovc, 8. razred OŠ Toneta Čufarja Ljubljana, mentorica: Bojana Polak Mijović

OTROŠTVO

Vsi otroci, svobodni in veseli, črni in beli so skupaj se objeli.

Vsi v otroštvu ujeti, brezglavo zagreti, pripravljeni vse spustiti iz rok, da vsi jih gledajo naokrog.

Obdani s smehom, veseljem in znanjem, in čeprav niso vsi navdušeni nad branjem, igrivo letijo naokrog kot ptice lahkih nog.

Nekateri siti, drugi lačni, eni zdravi, drugi bolni, obdani z oblaki, a na koncu vsi obrazov enakih.

Vesna Horvat, 7. razred OŠ Toneta Čufarja Ljubljana, mentorica: Zdenka Ferenc

VSI NAŠI OTROCI

Naši otroci so se na igrišču igrali in se zabavali.

Skupaj so se smejali, ko so se igrali na obali. Med sabo so si delili igrače, tudi njihove najzanimivejše frače.

Ustvarili so si spomine na mladost, ki v srcu nikoli ne mine.

Lana Jelenič, 8. razred OŠ Toneta Čufarja Ljubljana, mentorica: Bojana Polak Mijović

OTROCI SVETA

Vse se začne z ljubeznijo, ko si v trebuhu, kjer se razviješ in hrano staršev pridobivaš. Otroci smo vsi: z malo skrbmi, z veliko radosti, včasih ob težki mladosti ...

Zelo radi se zabavamo in staršem ponagajamo. Zelo velikokrat smo kaznovani kljub vsej pridnosti.

Najhuje pa je, ko otroku uničiš sanje, da ne verjame več vanje. Takrat brez ciljev življenje nadaljuje, brez smotrov v svet potuje.

Mi smo tudi taki, da vse želimo brati in vse takoj znati, da v življenju lahko nam bi bilo, ko nas v svoje gnezdo popeljalo bo.

Rui Kalan in Aleksander Zakrajšek, 9. razred OŠ Toneta Čufarja Ljubljana, mentorica: Marjana Florjan

OTROK

Biti otrok je lahko, biti otrok je težko.

Biti vesel, razigran in radoveden, lastnosti otroka so to. Luna, ki se gleda v valovih, je kot otrok v očeh starševih. Otrokova usta, so kot klavirjeve tipke, ki pojejo najrazličnejše ritme. Vsak bo za zmerom otrok, le da se odloči, kdaj začne to skrivati.

Gaja Panter Kek, 9. razred OŠ Toneta Čufarja Ljubljana, mentorica: Bojana Polak Mijović

MLADOST

Ko si mlad, cel svet pred tabo je, s prijatelji rad veseliš se. A ko šola nastopi – ustrašiš se.

Z odraščanjem težave prihajajo, a na srečo nam starši vedno pomagajo. Tudi stres in strah obiščeta nas, mi pa takrat še raje smejemo se na glas.

S prijatelji radi uživamo, prosti čas skupaj preživljamo, kdaj pa kdaj pa tudi radi kaj ušpičimo.

Lucija Kocjančič in Iza Maša Kremžar, 9. razred OŠ Toneta Čufarja Ljubljana, mentorica: Marjana Florjan

OTROK

Naša zunanjost različna, a srca enaka. Ves svet je srečen, dobil bo novega junaka. Za nas je ta otrok čista dobrota, ob rojstvu bogat, nikakor sirota.

Nič na tem svetu ni bolj boleče, če misel njegova mu v glavi zastane. Ob rojstvu prihodnost večna nastane. Vsi si želimo, da otrok poln sreče ostane.

Maks Lah, 9. razred OŠ Toneta Čufarja Ljubljana, mentorica: Bojana Polak Mijović

VSEGA SI VREDNA

Jok in stok, smeh in zabava, vse to podarila mi je narava. Kratke noči, temne vrečice pod očmi, neskončno skrbi, a vsega tega vredna si ti.

Pogledam te v oči in solza počasi priteče mi, saj gledam te in ljubim te vse dneve in noči.

Ura spolzi kot mivka skozi prste, saj še včeraj pletla sem ti kitke čvrste. Danes pa že zapuščaš me, saj študij pred tabo je. A ne skrbi, saj mati za vedno ljubi te.

Mia Loboda Žagar, 9. razred OŠ Toneta Čufarja Ljubljana, mentorica: Marjana Florjan

OTROŠKA BOLEČINA

Otroci so se igrali, peli in plesali, zdaj pa samo bežijo in se žalostijo. Na begu so že dneve in noči, lakote in smrti se bojijo.

Hrano jim pošiljamo, denar doniramo. Če ranjeni so, jim zdravniki pomagajo.

Vsak dan rešimo življenja, kar nas veseli, a v sebi še vedno čutijo bolečino, ki zelo boli.

Nimajo vsi tega, kar imamo mi, zato si želimo vsi, da varni bi bili do konca svojih dni.

Ema Michieli in Nika Vidmar Tomažič, 7. razred OŠ Toneta Čufarja Ljubljana, mentorica: Zdenka Ferenc

OTROCI

Na začetku, z rojstvom sveta, rodila se je pravica, ki je pravila: »Vsi ste otroci moji, s težavami in jezo vred. Mnenja in problemi tvoji, dolžna sem jih sprejet’.«

Ti otroci so odraščali, živeli, se spreminjali, potomce imeli. Novi otroci, drugačni naposled prepotovali so svet.

A nekaj jih je težilo, mnogo jih je čutilo, da v vojno potegnili bodo vse.

Čas je mineval, leta in dnevi, nakar njihovi potomci so se srečali. Različne barve, kulture, jeziki, ali so ljubše biblije, nevernost ali grški miti. Vedeli so, kje so se sprva zmotili, glas materin so pozabili.

Sklenili so roke ter zapeli glasno, razločno, da bo vsem jasno: »Otroci pravice smo mi, ne glede na spol, bolezen in barvo oči. Združimo se in malo premislimo, saj na koncu vsi si želimo ljubezni, sreče in doma toplino.«

Odšli so svoje poti, prepiri glede barve, resnice in časti. Sporov bali so se, kot tudi lačni so jih bili.

Dominika Pavlin, 8. razred OŠ Toneta Čufarja Ljubljana, mentorica: Bojana Polak Mijović

OTROCI SO

Otroci so vsi majhni in veliki, vseh starosti in oblik ter velikosti. Eni razigrani, spet drugi so zaspani in seveda v šoli prav nič zbrani.

Popoldne so veseli in prav nič niso leni. Za žogo se podijo in mamice jezijo.

Zvečer hitijo na večerjo, da bi noč minila mirno, da trebušček ne bo stokal, da za piškoti ne bo jokal.

Kristina Pokorn, 9. razred OŠ Toneta Čufarja Ljubljana, mentorica: Bojana Polak Mijović

OTROCI

Vsi otroci smo si enaki, ne glede na to, če so naši starši bogati. Lahko smo različne rase, pa vseeno gledamo na svet iz iste terase.

Mladi in revni, na koncu smo vsi pomembni. Veliki in stari, vsi, ko smo majhni, smo kot barbari.

Oskar Rogel, 8. razred OŠ Toneta Čufarja Ljubljana, mentorica: Bojana Polak Mijović

GLOSA, LE DA JE O OTROKU

Dete se rodi in sreča staršem že bledi. Zdaj po svetu hodi ter svojega si plodi.

Alenka je noseča, a zanjo to ni nesreča. Milana prejšnji teden je omožila, in kar hitro sta se namnožila! Trenutno jé vse živo in bere o starševstvu čtivo. Kar naenkrat voda odteče in Milan v sobo priteče. V bolnico se jima mudi, dete se rodi

Sprva zgleda lep, nato pa se začne dret’. Luštni mali Jaka precej rad kaka.

Poleg tega je izbirčen in hitro zadirčen. Brez spanca sta naša junaka, saj mali spet kaka. Iz ust se mu slina cedi in sreča staršem že bledi.

V vrtec sta ga vpisala, res je mala zgaga. A prijateljev ima veliko in nariše že dobro sliko.

Rad skače na trampolinu in bere o Aladinu.

Kaj kmalu v šolo je odhajal ter tam odlično shajal. Zanimanje je našel v modi, zdaj po svetu hodi.

Na zanimivo šel je fakulteto in nato še v vojaško četo! Naredil je starše ponosne, čeprav gre za uspehe rosne. Spoznal pa je tudi svojo Oljo, zanjo je vedno imel voljo. Skupaj sta šla v neznano in zaželela sta si malo Ano. Nekdaj mali Jaka odrasel iz otroka si ter svojega si plodi.

Zala Rubin, 9. razred

OŠ Toneta Čufarja Ljubljana, mentorica: Bojana Polak Mijović

NOV ZAČETEK

Otroci so nov začetek, dolžnost njihova je počistiti ta drek, ki nabral se je pred njimi. Garati bodo morali kot njihovi predniki na njivi.

A ne le počistiti, zgraditi na novo nujno je ta svet, da ne bo zmeraj nov začetek, a tudi napredek. Konec koncev pa zmeraj je en drek in naslednji počistiti moral ga bo spet.

Marko Sever, 9. razred

OŠ Toneta Čufarja Ljubljana, mentorica: Bojana Polak Mijović

OTROCI

Če bi svet živel v hiši, bi nas rasa zmotila? Bi vojno storila? Bi revni živeli v kleti in bogati na strehi?

In kaj ljudem iz kleti na stopnicah preti? Bi jih ostali spotaknili ali bi se jim umaknili?

Sofia Srdić, 8. razred

OŠ Toneta Čufarja Ljubljana, mentorica: Bojana Polak Mijović

OTROCI

Vsi otroci so se enkrat rodili, fantje, punce, pridni, poredni. Vsi so naši otroci, tudi ras in ver različnih.

Naši otroci, veliki, majhni, delavni, leni. Vsi so enaki, vsi so ljubljeni.

Vsi otroci prinašajo srečo in žalost, dobro in slabo. Vsi ti so božji otroci.

Selena Maja Sladič, 8. razred

OŠ Toneta Čufarja Ljubljana, mentorica: Bojana Polak Mijović

OTROCI

Kam gremo?

Vsi otroci na svetu, enaki, drugačni ter siti in lačni pogledujejo k mami in očetu.

Vsi otroci na svetu, muhasti, pridni, drzni, previdni, se ozirajo radovedno v prihodnost na našem planetu.

Bo vode in hrane še vedno za vse, miru in ljubezni?

Kako bedno, da se sprašujemo mi otroci take stvari. Odrasli, zbudite se! Zdaj na vrsti ste vi!

Sofija Škoberne, 9. razred

OŠ Toneta Čufarja Ljubljana, mentorica: Bojana Polak Mijović

OTROCI VSEGA SVETA

Vsi otroci smo si enaki, a vendar vsakemu usoda drugačno pokroji.

Smešni, nesramni, mladi, starejši, z vseh koncev sveta. Nekateri so lačni, nekateri ležijo,

nekateri pa srečni, da so doma.

Nekateri revni, nekateri bogati. Nekateri se znajo igrati, nekateri pač ne. A vsi smo v nečem dobri, v glasbi ali mati.

Natan Urbanc, 7. razred OŠ Toneta Čufarja Ljubljana, mentorica: Zdenka Ferenc

VSI OTROCI

Otroci so srca vsake družine, z njimi ponovno rastemo, se igramo, učimo, jezimo in jih naučimo dobrih vrlin.

Otroci so vse od hoje po vseh štirih nogah, besed avto, mama, am, em, tudi najstniških dram, do trenutkov, ko vsi spomini splavajo po vodah.

Luka Valič, 9. razred OŠ Toneta Čufarja Ljubljana, mentorica: Bojana Polak Mijović

RAZLIČNI OTROCI

Vsi otroci so drugačni, a zato ne smemo reči, da so napačni. Nekateri nimajo doma, ker od doma jih pregnala je strašna vojna.

Nekaterim je vse priskrbljeno, nekateri pa se trudijo, da bo narejeno. Ker je svet krut, ima na milijone otrok veliko muk.

Vso otroci imajo pravico do sreče, vendar nekatere malo iz tira meče. Ne glede na vse smo vsi otroci, ki pa smo v sebi tudi norci.

Matej Dominik Vrlič, 7. razred OŠ Toneta Čufarja Ljubljana, mentorica: Zdenka Ferenc

OTROCI

Otroci smo enaki, vsi junaki, vsi posebni in seveda tudi radovedni.

Z velikimi očmi gledamo na svet in si želimo, da bi zrasli. Vsi so kričali: »Le kdaj bomo odrasli!?«

»Jaz bil bi rad samorog, jaz zdravnik in jaz Golob.« Vsak otrok bi vozil avto in medtem igral še flavto.

A nekateri so lačni, lovijo jih vojaki mračni. Nimajo sanj, želijo si hrane, a vedno zaman.

Zato jim pomagajmo in dajmo hrane, lepšo prihodnost in obilo zabave.

Zoja Zajc, 7. razred OŠ Toneta Čufarja Ljubljana, mentorica: Zdenka Ferenc

OTROCI SVETA

V razredu sedimo, se pridno učimo. Veliki in mali, svetlolasi, črnolasi, vsi zvedavih oči.

Včasih smo veseli, spet drugič solznih oči. Kot da breme celega sveta nam na ramah leži.

Včasih smo muhavi, spet drugič angelski otroc’, eni smo Francke, drugi Ane in še bi lahko naštevali to raznolikost imen.

Tako smo različni, da mame nas zamenjajo ne, da na fotki razpoznamo se, da raznolikost sveta bogatimo.

Tako različni kot pasemski mucki, tako enaki kot vrsta človeških mladičkov, kot vaši otroci, kot del velike družine otrok planeta Zemlja.

Vaše stopinje, starši, nam kažejo pot. Zato, mami in ati, postoj in poglej! Sem vajin otrok, sem otrok tega sveta, sem tisto najboljše vaju obeh.

Človek postoj in poglej, ne presojaj barve mojih lic, ne velikosti moje noge, ne mojih nebeško modrih oči.

Sem kot vsak drug otrok, prihodnost in upanje tega sveta.

Sem toliko tvoj kot vsi drugi otroci tega sveta.

Jasna Zorko, 9. razred

OŠ Toneta Čufarja Ljubljana, mentorica: Bojana Polak Mijović

OTROCI

Vsako minuto se rodi, ki je prav takšen kot mi vsi. A med sabo nas loči nekaj razlik, ki vse prepogosto povzročijo kratek stik.

Milijone otrok v vojnah trpi in lačnih ust vsak dan živi. Veliko od njih bolezen ulovi, ki jim celo življenje dihati ne pusti.

A pomembno je, da sprejeti so vsi! Ne glede na raso ali drugo nepomembno stvar vsako. Kajti vsak otrok si zasluži srečo in zdravje, ne glede na pripadnost ali finančno stanje.

Ajda Katarina Žvokelj, 8. razred

OŠ Toneta Čufarja Ljubljana, mentorica: Bojana Polak Mijović

OTROCI KORONSKEGA ČASA

Mi smo otroci koronskega časa, v trenutku bilo je kot zategovanje pasa. Vsak priklenjen v svojo sobo, ves čas si ogleduje le svojo podobo.

Tu pa tam malo bolje postane, vendar po tem še slabše nastane. Samoto preživljam z junaki iz knjig, skozi okno gledam drevo, polno fig.

Mi smo otroci koronskega časa, po internetu naročam čevlje z Massa. Ležim na postelji in poslušam pesmi, starši so zopet besni. Nikamor ven se mi več ne da it’, saj se nimam za kaj veselit’.

A globoko v sebi verjamem, zaradi tega tudi boljše volje postanem, enkrat vse to končalo se bo, izginilo bo vse, kar je slabo.

Katja Tomšič, 9. razred OŠ Toneta Tomšiča Knežak, mentorica: Olga Novak

POT ŽIVLJENJA

Bodi srečen!

Lažje reči, kot narediti, se proti smoli boriti.

Kaj pa če sreča ni vse?

Mogoče bolj pomembno je veselje, ki te do smeha pripelje.

Ali pa ljubezen, ki povzpne te na hrib in čezenj. Verjetno pogum bo tisti pravi, dovoli ti, da se svetu pokažeš v popolni postavi.

Kako naj vem, kaj dalo mi bo moč, da skozi življenje hodim ter najhujše krize prebrodim?

Le to vem, da se nikoli predati ne smem ter moram zaupati pravim ljudem.

Katja Tomšič, 9. razred OŠ Toneta Tomšiča Knežak, mentorica: Olga Novak

HOČEM BITI …

V svet se hočem podati, nove ljudi in stvari spoznati, svoje probleme obvladovati. V svet se hočem podati.

Najti hočem svojo ljubezen, pasti v to neozdravljivo bolezen, poljub in objem je v življenju obvezen. Najti hočem svojo ljubezen.

Hočem biti jaz, pokazati svoj pravi obraz, biti pripravljena na poraz. Hočem biti jaz.

Katja Tomšič, 9. razred OŠ Toneta Tomšiča Knežak, mentorica: Olga Novak

VSE SANJE SO NAŠE SANJE

Vse sanje so naše sanje, mi pravi prijazen glas, vsak skok s padalom, zabava in plezanje, vsi športi, zabava in ples.

Vse moje. Tiste drugačne, drugačna domišljija in pogum, vse bele in črne, vse svetle in mračne, so take, kot jih plete razum.

Skupaj živimo in iščemo rimo, poslušamo vabilo v sanjski raj, da se hrup v glasbo spremeni, da nas nič ne zadrži.

Vse sanje na svetu so ustvarjene za srečo in dober dan, vse so podobne mojemu dnevu, ki je obsijan.

Zoja Avbar, 8. razred OŠ Trebnje, mentorica: Mojca Bahun

V TEM MALEM SVETU

V tem malem svetu kot otrok bivam na tem modrem planetu. Včasih letim nad oblakom, ne želim si biti enak niti ostati pod pragom.

Želim mnogo doseči, je pa težko visoko seči. Imam svoje sanje, imam pogum, postajam vse, kar dovoljuje moj um.

A odrasti ne smem prehitro, želim zabave, čim manj skrbi moje mame, ko njen sin ne boji se višin.

Matic Jarm, 8. razred OŠ Trebnje, mentorica: Mojca Bahun

OTROCI SMO ZAKLAD SVETA

Otroci smo zaklad sveta in prijazna živa bitjeca, srečo vsem prinašamo in praznino odnašamo.

Radi skupaj se igramo in veliko klepetamo, všeč nam je, če skupaj smo, saj nam lepše je tako.

Včasih prave smo nadloge kot kak vlak, ki ušel je s proge. Lepo učite nas, naj prijazni smo do vas.

Radi vas imamo zelo in nikomur vas ne damo. Če nas radi boste imeli, vam z veseljem bomo zapeli. Da le skupaj nam je lepo in za vedno bo tako!

Zara Redek, 8. razred OŠ Trebnje, mentorica: Mojca Bahun

DEKLE DOLGIH SKODRANIH LAS

Dekle dolgih skodranih las, nasmeh razsvetljuje mi temačen obraz, da, to sem jaz.

Za mami sem srček, za druge dekle, ki z nasmehom predse zre. Drugačna od drugih, tekmujem in se primerjam, živim, da se veselim.

Poje mi meh harmonike, s prsti iščem melodijo, da zlila bi se v harmonijo.

Na svetu sem, da srkam znanje, iščem resnico in pravico, iščem srečo in veselje, kar me v odraslost pelje.

Manca Trlep, 8. razred OŠ Trebnje, mentorica: Mojca Bahun

VSI OTROCI

Vsi otroci smo na svetu, da bi se igrali in morda zdravniki, gasilci postali.

Ti otroci smo mi, ti otroci ste vi, ti otroci smo vsi.

Vsi skupaj na tem svetu živimo in mnogo pustolovščin doživimo. V svet sanj bežimo in v igri po sreči hrepenimo.

Nuša Bobnar, 7. razred OŠ Toneta Pavčka, mentorica: Mojca Novak

OTROCI

Vsi otroci živimo in skozi življenje letimo. Po veselju, ljubezni in sreči celo življenje hrepenimo. Otrok je vsak, ki ga ni strah. Naj bo star ali mlad, vsak v srcu skriva zaklad.

Jure Gašperič, 7. razred OŠ Toneta Pavčka, mentorica: Mojca Novak

OTROCI

Vsak človek je najprej otrok –majhen, nato večji. Prav takšne pa so tudi starševske skrbi, saj vsak izmed njih prej kot za sebe za svojega otroka poskrbi.

Otrok se z žogo igra, čeprav še niti prav hoditi ne zna, saj igra, zabava in učenje je vse otroško življenje. Vsi otroke neprestano spodbujajo, a le redki jih prav razumejo.

Lana Kramar, 7. razred OŠ Toneta Pavčka, mentorica: Mojca Novak

OTROŠKO ŽIVLJENJE

Otrokovo mišljenje je kot srečno življenje. Sreče ne zmanjka nikoli in potuje okoli.

Včasih vsega ne znajo, a tega ne izdajo, in da svet okoli sebe spoznajo, se vedno igrajo.

Vedno življenje otroka nima za srečo odtoka. Vedno je veselo, da vsem se bo pelo.

Elza Matko, 7. razred OŠ Toneta Pavčka, mentorica: Mojca Novak

OTROK

Vsak otrok je kot en dober obrok, dobre dni nam prinese in slabe daleč proč odnese. Vsi smo si različni, a v srcu večinoma nismo sebični.

Pri otrocih je sreča kot polna, slastna vreča. Vse okoli nas nasmejimo in težko se odtujimo.

Za vse otroke odrasle skrbi, tudi ko nimajo moči.

Elza Matko, 7. razred OŠ Toneta Pavčka, mentorica: Mojca Novak

OTROŠKA GLAVA

Vprašanje nedolžno visi v daljavi, kaj dogaja v otroški se glavi, kjer sonce in sreča prihajata le, skrbi pa potlači zlato srce.

Plešoče kamele in samorogi, komar se pogumno prikloni stonogi, nasmeh na licih v spanju domuje, otrok pravljice si v sanjah sam kuje.

Odprte oči, migajoči prsti, nov dan in priložnosti čakajo v vrsti, lučka domišljije nikoli ne ugasne, ne zmanjka idej, brez dvoma zabavnih, najboljših doslej.

Veselje poslušati otroški je smeh, besede, veselje v majhnih stvareh, objem in poljub, čokoladne sledi, otroška glava reši odrasle skrbi.

Tea Metelko Klemenčič, 9. razred

OŠ Toneta Pavčka, mentorica: Mojca Novak

VSI NAŠI OTROCI

Vsi naši otroci so igrivi, vendar šole se nikoli niso veselili. V septembru začnejo učiti se, v sredini junija pa pozabijo na vse.

Kadar počitnice so pred vrati, otroci se igrajo radi. Večkrat priredijo kakšno zabavo, saj takrat dobro se imajo.

Med prostim časom jih dolgčas nikoli ne prime, ker skupaj sestavljajo rime. Vedno se skupaj držijo, ker eden brez drugega ne preživijo.

Nika Piko, 7. razred OŠ Toneta Pavčka, mentorica: Simona Laknar Strahinić

OTROCI SVETA

Brez skrbi in nasmejano se naši otroci lovijo razigrano. Njihove glavice z nasmeškom do ušes raziskujejo na milijone otroških čudes.

A ena glavica brez nasmeha stoji, iz temačnega sveta stran beži. Jo vidi otrok, ji roko poda, širok nasmeh nazaj na obrazu ima. Vsi otroci na tem planetu naši so, a vsak išče popolnost v svojem svetu.

Nina Rajšel, 9. razred OŠ Toneta Pavčka, mentorica: Mojca Novak

OTROŠKO ŽIVLJENJE

Otroci so nam vsi pomembni in po navadi pomoči potrebni. Radi jih imamo in jim pomagamo.

Uporabijo znanje vsak dan, da dobijo kakšno priznanje, ki je namenjeno prav zanje, zato njihov trud ni zaman.

Včasih smo bili še skupaj, danes pa so že odrasli in ne živijo več tukaj, vsekakor smo nanje ponosni.

Nik Zupančič, 8. razred OŠ Toneta Pavčka, mentorica: Simona Laknar Strahinić

I. OŠ Žalec, POŠ Ponikva

Ina Dvanajščak, 1. triletje Lara Cokan, 2. triletje Luka Cokan, 2. triletje Sara Cokan, 2. triletje Klara Kos, 1. triletje Bor Novak, 1. triletje Vid Novak, 2. triletje

OŠ I Murska Sobota

Živa Nonkovič, 2. triletje

OŠ Adama Bohoriča Brestanica

Alen Boh Cehte, 3. triletje

OŠ Anice Černejeve Makole

Lenka Rojs, 3. triletje Maša Sagadin, 3. triletje

OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika

Pia Govekar, 3. triletje Sara Jurca, 2. triletje Ema Starman, 3. triletje

OŠ Brinje Grosuplje

Kaja Brentin, 2. triletje Matija Hlupič, 1. triletje Mark Lenarčič Korošec, 1. triletje Simon Perme, 1. triletje

OŠ Bršljin

Gaja Jakše, 3. triletje Irma Krištof, 2. triletje Boštjan Škrbec, 2. triletje Ota Zupančič, 2. triletje

OŠ Brusnice

Gabrijela Čebin, 3. triletje Zala Jaklič, 3. triletje Anže Jaklič Rajar, 3. triletje Tara Jazbec, 3. triletje Lili Kobe, 3. triletje Tinkara Medle, 3. triletje Pia Mikec, 3. triletje Živa Nose, 3. triletje Lukas Škrbec, 3. triletje

OŠ Center

Tia Baša, 3. triletje Anja Blažič, 2. triletje Katarina Dović, 2. triletje Luna Goršek, 3. triletje Žan Pečjak, 3. triletje Jonida Rustemi, 3. triletje Nina Šinkovec, 3. triletje Brina Vidic, 2. triletje

OŠ Cerkno

Nik Bevk, 3. triletje Dejan Jurman, 3. triletje Jonas Lapanja, 3. triletje

Jakob Mavri, 3. triletje

Jernej Mavri, 3. triletje

Zala Močnik, 3. triletje Manca Rupnik, 3. triletje Nika Svetik, 3. triletje

OŠ Danile Kumar

Tara Terkaj, 1. triletje

Beti Vidrajz, 1. triletje

OŠ Domžale

Eva Jesenovec, 3. triletje

OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert

Aleksej Bartolj, 1. triletje Julija Cugelj, 1. triletje Nik Golob, 1. triletje Karin Košak, 3. triletje Teja Kuselj, 1. triletje Jasna Omahen, 3. triletje Klara Omahen, 2. triletje Eva Sladič, 1. triletje Ula Zidar, 3. triletje

OŠ Draga Kobala Maribor Emir Hadžić, 1. triletje Tjaša Hojski, 1. triletje Leon Horvat, 1. triletje Maša Kasalo, 1. triletje Vito Majhen, 1. triletje Aisha Piciga, 1. triletje Lucian Purgaj, 1. triletje Tiana Tivadar, 1. triletje Gal Tušek Ladić, 1. triletje Maj Tušek Ladić, 1. triletje Loti Železnik, 1. triletje

OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični Neža Turk, 2. triletje

OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični, POŠ Temenica Melina Stopar, 1. triletje Kaja Tomažič, 1. triletje

OŠ Fram Taras Čeranič, 2. triletje Brina Hebar, 2. triletje Laura Kavran, 2. triletje Urban Kolbl, 2. triletje Klara Krupič, 2. triletje Ajda Lah, 2. triletje Marko Papec, 2. triletje Oskar Vedlin, 2. triletje Nuša Žgank, 2. triletje

OŠ Frana Metelka Škocjan

Lina Dobriha, 2. triletje

Anamarija Hočevar, 2. triletje Žana Jelinič, 3. triletje

Patricija Kokove, 3. triletje Tijana Marjetič, 3. triletje

Neja Mlakar, 3. triletje

Tia Pevec, 3. triletje

Neža Poljanec, 3. triletje

Lucija Ana Povše, 3. triletje

Tajda Povše, 3. triletje Špela Šterk, 3. triletje

OŠ Frana Metelka Škocjan, POŠ Bučka

Mirjam Čarman, 1. triletje

Matic Dolenšek, 2. triletje

Gaja Kokove, 2. triletje

Matic Pirman, 1. triletje Manca Pleterski, 2. triletje

Tadej Mlakar, 2. triletje

Lea Saje, 1. triletje

Anastazija Sedlar, 1. triletje Maks Urbanč, 1. triletje Hana Vukovič, 2. triletje

OŠ Franca Lešnika – Vuka Slivnica pri Mariboru Briana Lubej, 3. triletje

OŠ Franceta Bevka Matic Reberšak, 2. triletje

OŠ Gabrovka - Dole

Larisa Rebolj, 3. triletje

OŠ Gradec, POŠ Vače

Natja Juvan, 3. triletje

Iris Klic, 3. triletje

Tjaša Klinc, 3. triletje

Eva Maček, 3. triletje Mia Močilnikar, 3. triletje

Jona Mohar, 3. triletje

Lovro Šinkovec, 3. triletje Tristan Tori, 3. triletje Žana Turkovič, 3. triletje Maks Vrhovec, 3. triletje

OŠ Grm

Fedja Ferlič, 2. triletje

Lev Geršič, 2. triletje Nikolaj Koncilija, 2. triletje Rok Zajc, 2. triletje

OŠ Gustava Šiliha Laporje

Nina Brglez Kobale, 3. triletje Zala Gajšt, 3. triletje Zala Ladinek, 2. triletje Ajda Videčnik, 2. triletje

OŠ Hajdina

Kaja Cebek, 2. triletje

Taja Novak, 3. triletje Zoja Vegelj, 3. triletje

OŠ Ig

Kian Hodžić, 3. triletje

Sara Jovanov, 3. triletje Tiana Jovanov, 3. triletje Tjaša Kavčič, 3. triletje Brina Petelin, 3. triletje

OŠ Ivana Skvarče

Patricija Škrabar, 3. triletje

OŠ Jožeta Krajca Rakek

Alan Abidović, 3. triletje Zoja Cejan Šega, 3. triletje Neža Rikke Rutar, 3. triletje

OŠ Kašelj

Zala Klara Šubelj, 3. triletje

OŠ Kidričevo

Teja Godec, 3. triletje Ana Kores, 3. triletje Tobija Lakić, 3. triletje Elizabeta Liza Muršec, 3. triletje Nikoleja Peklič, 3. triletje Marko Pišek, 3. triletje Ela Šalamun, 3. triletje Miha Vaupotič, 3. triletje Filip Vidovič, 3. triletje

OŠ Komenda Moste

Ajda Drnovšek, 3. triletje Ana Vita Planinc, 3. triletje Kaja Uhan, 3. triletje Anže Vogrinc, 3. triletje

OŠ Koseze

Brina Dovč, 2. triletje Ela Frank, 2. triletje Flora Lindič Bavdaž, 2. triletje Mark Nedog, 2. triletje Aleksander Vuković, 2. triletje Mark Zajc, 2. triletje

OŠ Ledina

Diana Burtseva Kulyavtseva, 3. triletje Tisa Drinovec, 3. triletje Neža Erjavec, 3. triletje Kim Mojca Habas, 3. triletje Kora Kapus, 3. triletje

OŠ Majde Vrhovnik

Lejla Bošnjak, 2. triletje Ana Celič, 2. triletje Lana Dobrin, 1. triletje Sofija Justin, 2. triletje Jonatan Kurinčič, 2. triletje Laura Škraba, 1. triletje Mila Zgonc, 2. triletje

OŠ Maksa Durjave Maribor

Jakob Jaša Ključevšek, 2. triletje

OŠ Malečnik

Lana Tulimirović, 1. triletje

OŠ Marije Vere

Vita Muhvič, 1. triletje

OŠ Metlika

Rihard Aleksander Jarc, 2. triletje Emilija Kočevar Banfi, 1. triletje Nika Pečarič, 3. triletje Klaudija Pezdirc, 2. triletje Helena Rajakovič, 2. triletje Eva Štubljar, 2. triletje Filip Zupan, 2. triletje

OŠ Mirna Žana Dim, 3. triletje

OŠ Mokronog

Lina Bebar, 2. triletje Pika Bebar, 3. triletje Lenart Kostrevc, 3. triletje Matevž Nadrih, 2. triletje Lia Smerke, 3. triletje Alenka Šmit, 3. triletje Neža Zupančič, 2. triletje

OŠ Naklo

Jerca Hutter, 2. triletje Brina Zupin, 2. triletje

OŠ Podzemelj

Maj Grabrijan, 1. triletje Lili Martina Kralj, 1. triletje Lucija Klepec, 1. triletje Anže Matkovič, 1. triletje Aleksander Malešič, 1. triletje Luka Pezdirc, 1. triletje Marko Rus, 1. triletje Erik Selak, 1. triletje Leon Štrucelj, 1. triletje Maks Šuklje, 1. triletje

OŠ Poljane

Ana Eržen, 1. triletje Alenka Miklavčič, 1. triletje

Zarja Strel, 1. triletje

Nace Tušek, 1. triletje

OŠ Polzela

Nuša Bohak, 3. triletje Lana Turnšek, 3. triletje

OŠ Preserje pri Radomljah

Jan Hribar, 3. triletje Ela Jenko, 3. triletje

Anja Marinšek, 3. triletje Nace Potočnik, 3. triletje Flavia Pregrad, 3. triletje

OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled

Maša Beton, 2. triletje Ajda Kralj, 2. triletje

OŠ Rače

Nikita Chanel Kolar, 3. triletje

OŠ Rodica

Tiara Čolić, 3. triletje Karin Ferlič, 3. triletje Tijan Jagušić, 3. triletje Katja Jovanov, 3. triletje Tia Kolenc, 3. triletje Ažbe Vovk, 2. triletje

OŠ Rovte

Ela Logar, 2. triletje Ema Treven, 2. triletje

OŠ Šalek

Vitjan Dobelšek, 1. triletje Zoja Krajnc Vasle, 1. triletje Tine Kuzman, 1. triletje Lara Lazar, 1. triletje Vita Štaher, 1. triletje

OŠ Simona Gregorčiča Kobarid

Lea Ivančič, 3. triletje Vid Lapajne, 2. triletje Vid Lavrenčič, 3. triletje Aljaž Menič, 3. triletje Sara Skočir, 2. triletje Mojca Žuber, 2. triletje

OŠ Sostro

Ajša Šabić, 3. triletje

OŠ Stopiče

Neža Sara Fratnik, 2. triletje Neža Novak, 2. triletje Ana Ovniček, 2. triletje Rebeka Ucman, 2. triletje Nina Vidmar, 2. triletje

OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici

Pia Mlinarič, 3. triletje Nina Vrbnjak, 2. triletje

OŠ Šmarje - Sap

David Kmet, 1. triletje

OŠ Šmarjeta

Klara Babič, 2. triletje Eliza Dežman, 2. triletje

Matija Škrbina, 2. triletje Manca Udovč, 2. triletje

OŠ Šmartno v Tuhinju

Analina Pestotnik, 2. triletje

Metka Pestotnik, 2. triletje Zoja Urh, 2. triletje

OŠ Šmihel, POŠ Birčna vas

Pia Celič, 2. triletje

Neža Fabijan, 2. triletje

Tilen Gašper, 2. triletje

Tomaž Gregorčič, 2. triletje Staš Konček, 1. triletje

Nuša Kovač, 2. triletje

Laila Samia Mokbel, 2. triletje Ula Muhič, 2. triletje Lovro Ovniček, 1. triletje Blažka Pirc, 2. triletje Izabela Turk, 2. triletje

OŠ Tončke Čeč Trbovlje Ema Jovič, 2. triletje Sergej Mudrinić, 2. triletje Špela Pirc, 2. triletje Tia Radić, 2. triletje Neža Strakušek, 2. triletje Filip Zupan, 2. triletje

OŠ Toneta Čufarja Jesenice

Živa Aupič, 2. triletje Iris Markizeti, 2. triletje Manca Vegnuti Benič, 3. triletje

OŠ Toneta Čufarja Ljubljana

Ambrož Bedjanič, 3. triletje Anže Bizjak, 3. triletje Kaja Bukarica Žagar, 2. triletje

Pino Cacovich, 2. triletje Desiree Chifari, 2. triletje Tisa Cetinski, 3. triletje Timotej Čad, 2. triletje Maj Džabić, 3. triletje

Eva Julija Homovc, 3. triletje Jon Lucijan Homovc, 3. triletje Vesna Horvat, 3. triletje Lana Jelenič, 3. triletje Bine Jurman, 2. triletje

Rui Kalan, 3. triletje

Gaja Panter Kek, 3. triletje Lucija Kocjančič, 3. triletje Iza Maša Kremžar, 3. triletje Zoja Kump, 2. triletje Maks Lah, 3. triletje

Mia Loboda Žagar, 3. triletje

Ema Michieli, 3. triletje Mirjam Nabergoj, 2. triletje Dominika Pavlin, 3. triletje Zara Victoria Pavlin, 2. triletje Kristina Pokorn, 3. triletje Veronika Pokorn, 2. triletje Oskar Rogel, 3. triletje Zala Rubin, 3. triletje Marko Sever, 3. triletje Sofia Srdić, 3. triletje Selena Maja Sladič, 3. triletje Sofija Škoberne, 3. triletje Natan Urbanc, 3. triletje Izabela Valič, 2. triletje Luka Valič, 3. triletje Nika Vidmar Tomažič, 3. triletje Matej Dominik Vrlič, 3. triletje Mila Vute, 2. triletje Zoja Zajc, 3. triletje Aleksander Zakrajšek, 3. triletje Jošt Zgonc, 2. triletje Jasna Zorko, 3. triletje Petra Zorman, 2. triletje Pika Zupančič, 2. triletje Ajda Katarina Žvokelj, 3. triletje

OŠ Toneta Tomšiča Knežak Enej Božnar, 2. triletje Nik Delost, 2. triletje Jonan Delost, 2. triletje Tjaž Lenarčič, 2. triletje Sebastjan Maljavac, 2. triletje Manca Pecman Buček, 2. triletje Katja Tomšič, 3. triletje

OŠ Trebnje

Zoja Avbar, 3. triletje Lan Gostečnik, 2. triletje Matic Jarm, 3. triletje Hana Jevševar Nosan, 2. triletje Marcel Mavsar, 2. triletje Kristjan Odlazek, 2. triletje Nina Ornik, 2. triletje Neja Podboj, 2. triletje Eva Povhe, 2. triletje Zara Redek, 3. triletje Naja Šavrič, 2. triletje Manca Trlep, 3. triletje Ema Ule, 2. triletje Ožbej Zaletel, 2. triletje

OŠ Trebnje, POŠ Šentlovrenc

Jurij Balen, 2. triletje Nace Barle, 2. triletje Katarina Turk, 2. triletje

OŠ Vič

Tjaša Jeraša, 2. triletje Jan Sever, 2. triletje Mark Strehar, 2. triletje Ožbej Ulaga, 2. triletje

OŠ Vojnik, POŠ Socka

Miha Božnik, 2. triletje Sara Čretnik, 2. triletje Živa Leban, 2. triletje Val Očko, 2. triletje Ana Pavliha, 2. triletje

OŠ Vrhovci

Luna Kepa Uhan, 2. triletje Irina Kljun, 2. triletje Eva Medved, 2. triletje Kaja Ucman, 2. triletje

OŠ Žetale

Inja Kopše Vek, 1. triletje Nika Lončarič, 1. triletje

OŠ Žiri

Nuša Maček, 2. triletje Tiberij Padovac, 2. triletje Anja Pance, 2. triletje Drejc Pečelin, 2. triletje

OŠ Žužemberk

Neža Hrovat, 2. triletje Ažbe Kelšin, 2. triletje Samuel Perko, 2. triletje

OŠ Žužemberk, POŠ Dvor

Neža Ban, 1. triletje Jan Nose, 1. triletje Domen Zupančič, 1. triletje

OŠ Toneta Pavčka

Ema Avbar, 1. triletje Eva Bevc, 1. triletje Matej Bevec, 2. triletje

Nuša Bobnar, 3. triletje Nika Brezar, 2. triletje Teja Cesar, 2. triletje Tina Dular, 1. triletje Julija Drenik, 1. triletje Jure Gašperič, 3. triletje Mia Gnidovec, 1. triletje Gloria Jarc, 2. triletje Nik Kajič, 2. triletje Kaja Kolenc, 2. triletje

Lana Kramar, 3. triletje

Tina Lavrič, 2. triletje

Jaka Markelj, 2. triletje

Elza Matko, 3. triletje

Žan Vid Matkovski, 1. triletje

Tea Metelko Klemenčič, 3. triletje

Ana Miklič, 1. triletje

Nuša Nose, 2. triletje

Neja Piko, 2. triletje

Nika Piko, 3. triletje

Matic Perpar Zupan, 1. triletje

Timotej Pogačnik Ajdič, 2. triletje

Naja Primc, 1. triletje

Nina Rajšel, 3. triletje

Klara Saje, 1. triletje

Neža Slak, 1. triletje Žiga Slak, 2. triletje

Izak Sluga, 1. triletje Žan Sluga, 1. triletje

Isabela Suša, 1. triletje

Neža Tisovec, 1. triletje

Neja Vrhovec, 2. triletje

Erna Zilić, 1. triletje

Naja Zupančič, 1. triletje

Nik Zupančič, 3. triletje

Zala Zupančič, 2. triletje

Bine Žmavc, 2. triletje

OŠ Toneta Pavčka

Ana Cesar

Maša Drenik

Jure Gašperič

Alja Gole

Valentina Kajič

Ema Kastelic

Tadej Kranjčič

Ana Lavrič

Rok Lavrič

Hana Neža Matkovski

Emiliana Pogačnik Ajdič

Lara Primc

Andraž Rovšek

Manca Saje

Neja Smrke

Tajra Zilič

I. OŠ Žalec, POŠ Ponikva Andreja Pušnik

OŠ I Murska Sobota Milena Mohorko

OŠ Adama Bohoriča Brestanica Andreja Dvoršek

OŠ Anice Černejeve Makole Barbara Gmeiner Kline

OŠ Antona Martina Slomška Vrhnika Ranka Keser

OŠ Brinje Grosuplje Karmen Bonifer Nina Kristić

OŠ Bršljin Jerneja Luštek

OŠ Brusnice Darja Šinkovec

OŠ Center Valerija Kastelic Maja Sečnjak

OŠ Cerkno Mojca Lipužič Moravec

OŠ Danile Kumar Jožica Rupar

OŠ Domžale Jasmina Mazej

OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert Janja Jerovšek Katja Kramer Simončič

OŠ Draga Kobala Maribor Renata Časar

OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični, OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični, POŠ Temenica Dragica Gračner

OŠ Fram Jožica Ravš

OŠ Frana Metelka Škocjan Irena Pleterski

OŠ Frana Metelka Škocjan, POŠ Bučka Urška Picek Suzana Rajgl Zidar Urška Zidar

OŠ Franca Lešnika – Vuka Slivnica pri Mariboru Petra Trstenjak

OŠ Franceta Bevka Anja Butala

OŠ Gabrovka - Dole Marta Hrovat

OŠ Gradec, POŠ Vače Dajana Maurič

OŠ Grm

Stanislava Šonc

OŠ Gustava Šiliha Laporje Albina Avsec Božena Ferenčina Brence Marjana Štern

OŠ Hajdina Janja Bratuša Irena Vesenjak

OŠ Ig Slavica Čergič Barbara Simčič

OŠ Ivana Skvarče Darja Murn

OŠ Jožeta Krajca Rakek Silvestra Kotar Maruša Nared

OŠ Kašelj Nina Korošec

OŠ Kidričevo Sonja Lenarčič

OŠ Komenda Moste Tina Eremić

OŠ Koseze Nina Jančič Jana Urh

OŠ Ledina Zdenka Ožinger Hrovat

OŠ Majde Vrhovnik Laura Borak Sandra Štemberger

OŠ Maksa Durjave Maribor Mojca Rozman

OŠ Malečnik Nika Mirnik

OŠ Marije Vere Ema Zupet

OŠ Metlika Špela Cimerman Hudopisk Marina Janjac Darinka Vrlinič

OŠ Mirna Maja Marinč

OŠ Mokronog Nastja Stropnik Naveršnik

OŠ Naklo Breda Rajh

OŠ Podzemelj Andreja Fabić Rozalija Fabić

OŠ Poljane Maja Trček

OŠ Polzela Mojca Cestnik Karmen Zupanc

OŠ Preserje pri Radomljah Jasmina Pogačnik

OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled Lidija Vidic

OŠ Rače Sabina Ozmec

OŠ Rodica Alenka Brovč

OŠ Rovte Ermina Šimenc

OŠ Šalek Tina Juršič

OŠ Simona Gregorčiča Kobarid Nataša Špolad Manfreda

OŠ Sostro Katarina Leban Škoda

OŠ Stopiče Karmen Blatnik Brigita Prus

OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici Maja Strah

OŠ Šmarje - Sap Mojca Lešek

OŠ Šmarjeta Mojca Slapšak

OŠ Šmartno v Tuhinju Eva Arh

OŠ Šmihel, POŠ Birčna vas Milka Hudoklin Sara Šenica Mateja Železnik

OŠ Tončke Čeč Trbovlje Nikita Vrbnjak

OŠ Toneta Čufarja Jesenice Jure Cvetek

OŠ Toneta Čufarja Ljubljana Zdenka Ferenc Marjana Florjan Bojana Polak Mijović

OŠ Toneta Tomšiča Knežak Vanja Delost Olga Novak

OŠ Trebnje Mojca Bahun Tina Šlajkovec

OŠ Trebnje, POŠ Šentlovrenc Teja Zajec

OŠ Vič Rahela Zupančič

OŠ Vojnik, POŠ Socka Sabina Skok

OŠ Vrhovci Sanja Jazbinšek

OŠ Žetale Jožica Prevolšek

OŠ Žiri

Marija Treven

OŠ Žužemberk

Blanka Perpar

OŠ Žužemberk, POŠ Dvor

Tatjana Hren

OŠ Toneta Pavčka

Barbara Avguštinčič

Darja Gibičar

Simona Laknar Strahinić

Mojca Novak Sanja Pavlinić Vidic

Mojca Starešinič

Patricija Štrbuncl Jalovec

Tjaša Travižan

Nina Zoran Mojca Žefran

Osnovna šola Toneta Pavčka