Pavčkove vitice 2015: Nekaj je v zraku by OŠ Toneta Pavčka

OSNOVNA PAV Č K O V E VITICE

ŠOLA TONETA PAVČKA 2015

Pavčkove vitice 2015: Nekaj je v zraku Uredila: Mojca Žefran Izdala in založila: Osnovna šola Toneta Pavčka Za založnika odgovarja: Danijel Brezovar Uredniški pregled: Staša Hočevar Zajc in Mojca Lužar Jezikovni pregled: Barbara Goršič in Simona Laknar Strahinić Ilustracije: Vanja Hribar, 9. razred Oblikovanje: Klemen Kramar Tisk: ARTPRO fotografija oblikovanje tisk d.o.o., 500 izvodov Mirna Peč, oktober 2015

Zbornik smo izdali s pomočjo Občine Mirna Peč.

CIP – Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 821.163.6-93-194 NEKAJ je v zraku : Pavčkove vitice 2015 / [uredila Mojca Žefran ; ilustracije Vanja Hribar]. - Mirna Peč : Osnovna šola Toneta Pavčka, 2015 ISBN 978-961-93608-6-6 1. Žefran, Mojca, 1969281599488

OSNOVNA PAV Č K O V E VITICE

ŠOLA TONETA PAVČKA 2015

UVODNIK Ko smo se lansko leto odločali za prvi literarni natečaj Pavčkove vitice, smo nekako s strahom pričakovali, kakšen bo odziv. Natečaj je bil za nas prvi in želeli smo, da bi bil med mentorji in učenci dobro sprejet. Odziv je bil lep in za nas spodbuden, zato smo s toliko večjim veseljem in optimizmom pripravili drugi natečaj, za katerega smo izbrali naslov Nekaj je v zraku. Tema pesmi je ljubezen, čustvo, ki nas spremlja od rojstva do smrti. Nihče mu ne uide, v takšni ali drugačni obliki ujame vse. Nekateri ga doživijo samo enkrat, drugi so neprestano zaljubljeni, eni ga izkusijo zelo zgodaj, drugi šele v zrelih letih. Vsi, ki so ljubljeni in ljubijo, čutijo: sreča je, ko si skupaj, bolečina pa, ko se je potrebno ločiti od ljubljene osebe, in vmes je hrepenenje po bližini ljubljene osebe. Vse te občutke so v svojih pesmih in rimah ujeli tudi sodelujoči na natečaju.

Rezultati drugega literarnega natečaja so presegli vsa naša pričakovanja in izredno smo veseli tako lepega odziva. Komisija, ki je pregledovala prispele pesmi, je imela zahtevno delo, da je izmed vseh izbrala devet nagrajencev. Prispela dela so kakovostna in kažejo na to, da mentorji spodbujajo učence, jih usmerjajo in jim svetujejo, da ustvarijo čim boljše pesmi. Zahvaljujemo se vsem mentoricam in mentorjem za spodbujanje mladih ustvarjalcev in poslane pesmi ter ravnateljicam in ravnateljem sodelujočih šol, da so omogočili udeležbo učencev na zaključni prireditvi. Posebna zahvala velja članom strokovne ocenjevalne komisije Martini Kramar, Mojci Žefran in Milanu Marklju, ki so pregledali obsežno gradivo razpisa in izbrali nagrajence. Zahvaljujemo se tudi Klemnu Kramarju za oblikovanje zbornika in učenki Vanji Hribar za ilustracije.

Odziv na razpis kaže, da je literarni natečaj Pavčkove vitice med mentorji in učenci dobro sprejet. Želimo, da bi prerastel v tradicionalni pesniški natečaj, saj bomo le tako trajno ohranjali spomin na našega velikega pesnika Toneta Pavčka. Ravnatelj

Danijel Brezovar

N ekaj je v zraku »Le kaj je v zraku? Le kaj dehti in brsti? Le zakaj utrip srca tako noro hiti? Nekaj je v zraku …« je bilo zapisano v verzih v eni od pesmi, prispelih na 2. literarni natečaj Pavčkove vitice. Isti mladi pesnik nadaljuje: »Piš vetra, ki ziblje in nosi oblake sanjave, po cesti nebesni v deželico sanj. In nosi vonjave poljskih cvetlic in kuštra frizure prelepih deklet.« Ustvarjalnemu razmišljanju in pesnjenju je pot utrla vsem znana Pavčkova pesem Nekaj je v zraku, ki je bila letošnja tematika literarnega natečaja. Pesem je bila pravi izziv za mlade ustvarjalce, ki so brez zadržkov izlili na papir svoje občutke in hotenja, želje in hrepenenja. V zraku niso začutili le nekaj lepega, nežnega in mimobežnega, temveč veliko in še več.

Razmišljali so in tuhtali, kaj vse je v zraku, in prišli do spoznanj, da je v zraku tudi žabji kvak, še en oblak, šepetanje trav. Vse to je v zraku. Pa veter v koraku, tema v mraku, petje ptic, šum dreves. Glasba in ples. Vse to je v zraku. In še mnogo več.

Ne bomo vam vsega izdali. Pred vami je zbornik, ki vas vabi k branju. Tudi letošnji odziv na razpis je bil več kot pričakovan. Sodelovalo je 142 učencev iz 18 osnovnih šol z območja Dolenjske, Bele krajine in Posavja. V zborniku se predstavljajo s 179 pesmimi. Iz prispelega gradiva je čutiti ljubezen do poezije in pesniškega ustvarjanja. Mnogim mladim ustvarjalcem je bila navdih Pavčkova poezija in so se v svojem pisanju približali načinu njegovega pesnjenja, mnogi so iskali besede in z njimi tkali drzne verze, spet drugi so se ozrli okrog sebe in navdih za pisanje črpali iz vsakdanjega življenja. Svoje misli so usmerili za zidove domov, pokukali v šolske prostore ali pa le občudujoče opazovali naravo in dogajanje v njej. V njihovem pisanju še najbolj diši po ljubezni, zaljubljenosti, pa tudi prijateljstvu. Naš pesnik je besedo ljubezen poimenoval vsebeseda, najlepša, najtehtnejša, beseda vseh besed. In če se dobro ozremo okrog sebe, ugotovimo, da je temu res tako. Ljubezen je vse okrog nas, čutiti jo je v zraku, podnevi in v mraku, vedno in povsod. Ljubezen do poezije je ena izmed njih. Vsi mladi literarni ustvarjalci so pokazali in dokazali, da ljubijo poezijo. Vsemu temu navkljub je imela strokovna ocenjevalna komisija težko nalogo. Kriteriji pri izbiri najboljših treh pesmi iz vsake kategorije so bili izvirnost, slogovna in oblikovna dodelanost, metaforičnost in jezikovna bogatost prispelih literarnih del.

V zborniku so objavljene vse pesmi, ki so prispele na natečaj. Objavili smo jih kot pohvalo in motivacijo za naprej, kajti naša želja je spodbuditi osnovnošolce k branju ter pisanju poezije in jim preko lastnega ustvarjanja privzgojiti spoštljiv odnos do slovenske besede. Tone Pavček je rekel, da nas bo pobralo, če ne bomo brali. Odziv na naš razpis pa kaže, da se to še dolgo ne bo zgodilo. Naj besedičenje zaključimo z verzi našega velikega pesnika Toneta Pavčka, ki pravijo: »Nekaj je v zraku, kar odseva v očeh, kar odmeva v ljudeh na vsakem koraku.« Morebiti pa je ta skrivnost, ki jo je čutiti v zraku na vsakem koraku, prav ljubezen do poezije. Člani ocenjevalne komisije: Milan Markelj, Martina Kramar in Mojca Žefran

NAGRAJENCI NATEČAJA

N agrajenci v 1 . triadi so : Tevž Kupljenik, 3. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Mojca Lužar) Čudež narave Ko sem jo videl, sem se zagledal vanjo kot v čudež morja. In nisem vedel, kdo je, kaj je ali kam bo šla. Je morda biser, ki je skrit med ljudmi? Ne vem, kaj se dogaja, a se mi zdi, da ko me ona pogleda, se v meni zgodi neka zmeda in od takrat naprej je nekaj v zraku. Mmm ... Nekaj lepega.

Rihard Ovnik, 2. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Darja Gibičar) Prijateljstvo je v zraku Nekaj je v zraku. Mi smo prijatelji veseli, skupaj bomo peli. Prijatelji se skupaj igramo, se “guncamo”, beremo in divjamo. V zraku je prijateljstvo, diši po sladkem, ne moremo ga prijeti z roko, ne moremo ga pohoditi z nogo, lahko ga občutimo z ljubeznijo.

Ema Erna Weber, 3. razred OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert (mentorica: Janja Jerovšek) Nekaj je v zraku Nekaj je v zraku. Nekaj ljubečega, letečega, nekaj je v zraku. Nekaj, kar je vredno čutiti, nekaj, kar je vredno slutiti. Ste že ugotovili, kaj je to? Naj vam prišepnem – da je lepo. Ta “nekaj” je tako lep, kot sreča, ki leti po zraku, kot kresnička, ki sveti se v mraku.

N agrajenci v 2 . triadi so : Vojko Hysz, 6. razred OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert (mentorica: Janja Jerovšek) Nekaj je v zraku Nekaj je v zraku. Veseli me. Bodri. Me spremlja povsod. Diši, dehti kot roža z visokih gora. Čista, lepa se dekletu v srce zasadi. Nekaj je … Nekaj, kar nikoli ne umre. Nekaj, česar nikdar ne pozabiš. Nekaj, za kar živiš. Kaj je to? V srcu. Žari. Živi. Ljubezen.

Urban Kočevar, 6. razred OŠ Metlika (mentorica: Helena Kostelec) Nekaj je v vodi nekaj nekaj nekaj nekaj

je v vodi čofota plava je v vodi

pljusk krog na gladini vznemirjen odsev motnja v modrini potop pod gladino v temačno globino

blisk med prodom še en še dva dve ribi prepleteni dva zaljubljenca pljusk krog na gladini vznemiri ogledalo motnja v modrini izgubljeni v svojem svetu tango plešeta dva ribja zaljubljenca

Ajda Kremesec, 4. razred OŠ Metlika (mentorica: Marina Janjac) Ljubezen velika Ali je kaj v zraku? Ja, veter v koraku, tema v mraku, petje ptic, vonj cvetlic, šum dreves, glasba, ples, dež v oblaku, vse to je v zraku. Ali je še kaj v zraku? Ja, žabji kvak, še en oblak, ljubezen, velika kot sonce, pika, šepetanje trav, vzklik av! In še velik mijav. Vse to je v zraku.

N agrajenci v 3 . triadi so : Sara Bobnar, 8. razred OŠ Bršljin (mentorica: Jerneja Luštek) Ona On ONA ON Misli nanj. Misli nanjo. Kdaj bo z njim? Kdaj bo z njo? Rada bi bila ob njem. Rad bi bil ob njej. Koliko časa bosta morala še čakati? Da se srečata tam, kjer je lepo. Tam, kjer srečna bosta. On in ona, ona in on. Skupaj tam nekje, kjer je doma ljubezen za dva.

Nina Rozman, 8. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Simona Laknar Strahinić) Ljubezenska matematika Matematika je veda, strašno zapletena in zelo, zelo učena. Nam pa bolj leži ta, ki je v knjigah ni, ta, ki o ljubezni govori. V njej ni formul, ni enačb in ni Pitagorovega izreka, je le en račun, ki si ga zapomniti je treba. In to je ta, da par je ena plus ena, sta dva nerazdružljiva koščka srca.

Klara Špendal, 7. razred OŠ Bršljin (mentorica: Katarina Črtalič) Nekaj je v zraku Nekaj je v zraku … Piš vetra, ki ziblje in nosi oblake sanjave, po cesti nebesni v deželico sanj. In nosi vonjave poljskih cvetic in kuštra frizure prelepih deklet. Nekaj je v zraku … Drobcena ptica, ki kroži nad glavo in poje in žvrgoli najlepšo pesem mojim ušesom: čiv, čiv, ljubezni čiv, čiv. Nekaj je v zraku … Le kaj je v zraku? Le kaj dehti in brsti? Le zakaj utrip srca tako noro hiti? Nekaj je v zraku! Nekaj je v zraku … Povej, kaj je v zraku. Moja misel in moj nasmeh, in moj pogled, usmerjen tja, čez Krko zeleno, kjer si ti, moj prijatelj, doma. Nekaj je v zraku …

1. TRIADA

Filip Auersperger, 2. razred OŠ Grm (mentorica: Irena Strasbergar) V Gobco Ata, pridi, pridi sem, da naju odpelješ v Gobco. Tam bomo vino pili, peli in se veselili. Radi bi ti sporočili, da bi se s tabo v gorici veselili. S tabo bi srečo delili in 70. rojstni dan proslavili. Neža Dora Brezovar, 2. razred OŠ Grm (mentorica: Irena Strasbergar) Ljubezen prijateljice Prijazna si, saj prijateljica prava si. Si vljudna in lepa, tvoja ljubezen ni slepa. Vedno mi pomagaš in mi stvari razlagaš. Z mano se igraš, veliko pozornosti mi daš. Zahvaljujem se ti, ker pomagaš mi in ti želim veliko veselih dni. Lina Kunčič Colarič, 2. razred OŠ Grm (mentorica: Irena Strasbergar) Sestrska ljubezen Zlata moja sestrica Brina! Veselim se, ko sem s tabo, ker ti si zmeraj z mano, ker čutim to ljubezen, povem ti, imam te rada! Zmeraj z mano se igraš, kar moreš, vse mi daš. Kot sonček z neba posiješ,

če se mi nasmeješ, v popolnosti zasiješ. Polepšaš mi dan, zato rada te imam. In ne pozabi, če te žalost zagrabi, me k sebi povabi, na žalost pozabi. Zoja Miklavčič, 2. razred OŠ Grm (mentorica: Irena Strasbergar) Moja mehka mamica Rada te imam, mamica! Mamica, saj mehka si kot moja pižamica. Prijazna si in zabavna, v družini vedno glavna, kot da si zvezda slavna. Vesela sem, da si moja, jaz pa za vedno bom tvoja. Zate bije mi srce, tu res za pravo ljubezen gre. Zoja Miklavčič, 2. razred OŠ Grm (mentorica: Irena Strasbergar) Ljubezniva teta Sonja, teta ti si mi ta prava, teta moja za vedno boš ostala. Sonja, rada te tako imam, da ti povedati ne znam. Zate bi dala vse, če bi hotela, imaš lep obraz in tudi glas. Z mano se veliko igraš in vedno zame vse daš! Lepa si tako in ostala boš moje zlato!

Nika Pureber, 2. razred OŠ Grm (mentorica: Irena Strasbergar) Moja družina Ti si edina, ki si lepa in živa, vedno zapeljiva. Topla si kot sonce in prinašaš mi srečo kot male pikapolon’ce. Tebe, družina, imam rada bolj kot samo sebe. Anja Vrabec, 2. razred OŠ Grm (mentorica: Irena Strasbergar) Oči, rada te imam Moj oči, rada te imam in s tabo se vedno igram. Zame res lepo skrbiš in se nikogar ne bojiš. Oči, ti si moj zlatnik, težko te je dobit’. Ti si moj sonček in zlati balonček. Ko boš star in neroden, še vedno boš zelo moden. Zate bom skrbela, da te za vedno bom imela. Zarja Iva Kirm, 3. razred OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert (mentorica: Janja Jerovšek) Sreča je v zraku V zraku je sreča, leti do pisanega planeta, se zasmeji, zavrti in mi roko podari.

Roko ji podam in že poletiva v nov dan.

Ko se sreče dotaknem, mi je pri srcu toplo. Kako lepo bi bilo, če bi bilo vedno tako. Maruša Čeh, 3. razred OŠ Trebnje (mentorica: Stanka Zaletelj) Smrček Na list narišem srček in vanj napišem “Smrček”. Narišem še: usta, sladka kot med, zobe, bleščeče bele, v ušesih dva uhana. Ta hip ljubezen mimo mene je šla brez pozdrava! Saša Hren, 3. razred OŠ Trebnje (mentorica: Stanka Zaletelj) Pesem brez naslova Prvi dan je bilo tako: Žiga Figa me pogleda, tresem se kot majhna miš. Drugi dan se srečava, vse drugače se zgodi, reče mi, da lepa sem in jaz se “zatrapam”. A že tretji dan poljub je “pal”, zame preveč hitro. Nikoli vedela ne bom, če Žiga zame bi bil ta prav’. Eva Hudoklin, 3. razred OŠ Trebnje (mentorica: Andreja Koščak) Svet Kakšen je svet? Je mogoče planet s tisto grozno ljubeznijo?

Čutim, da svet postaja bled, vsi si srčke kažejo in lažejo, da bodo skupaj za vedno. Upam, da mi moj svet v prihodnosti ponuja pravo ljubezen. Ljubeznivo in ne lažnivo. Gašper Glavan, 3. razred OŠ Trebnje PŠ Dobrnič (mentorica: Mateja Škufca Langus) Ljubezen Ljubim knjige, ljubim svet, ljubim starše, ljubim cvet. Ljubim hišo, ljubim te. Vse to rad imam, tebe, njega in še. Matevž Glivar, 3. razred OŠ Trebnje PŠ Dobrnič (mentorica: Mateja Škufca Langus) Ljubim Ljubim svet, uro, maj’co, računalnik, televizor, telefon, traktor, hišo in “plejstejšn” igr’ce. Ljubim kmetijo, mizo, stol, sluz “trešpekov”, kavboje, morje, bazen, obleko, mikrofon in svinčnike. April Kotnik, 3. razred OŠ Trebnje PŠ Dolenja Nemška vas (mentorica: Nevenka Grebenc) Ljubezen

Ljubezen je lepa stvar, saj doživi naj jo vsak. Pomlad je mesec maj, to prava je stvar sedaj. Ko ptički žvrgolijo, zagotovo nekje je nek nov par.

Ljubezen je povsod in marsikdo že nanjo čaka. V srcih naših je vedno nekdo, ki stoji nam ob strani. Ljubezen najlepša je stvar. Dan Križman, 3. razred OŠ Trebnje PŠ Dolenja Nemška vas (mentorica: Nevenka Grebenc) Ljubezen Ljubezen je prelepa. Je najslajša od vseh. Uspava te zvečer. Budi te zjutraj. Ena sama sreča. Za katero hrepenimo vsi. Ejej, čeprav dela tudi težave, ne moreš brez nje. Miha Vovk, 3. razred OŠ Trebnje PŠ Dolenja Nemška vas (mentorica: Nevenka Grebenc) Ljubezen Ptički pojejo lepe pesmi ljubezni. Pomladni veter je poln ljubezni. Rožice dišijo po ljubezni. Drevesa so polna ljubezni. Povsod okoli nas in v zraku je ljubezen. Tai Fornezzi Rezelj, 1. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Mojca Starešinič) Nekaj je v zraku V zraku je prava ljubezen. V zraku je svoboda. V zraku je zloba.

V V V V V V V V V V V

zraku zraku zraku zraku zraku zraku zraku zraku zraku zraku zraku

je misel. so počitnice. je dan sijoč. so sanje. je radovednost. je prijateljstvo. je fantazija. je navdih. so odmevi. je dim. je bomba.

Nika Krevs, 3. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Renata Fink Husić) V zraku je … V zraku je lahko metulj, ki leti, ali pa čebela, ki nebo krasi. Ali je lahko še kaj? Lahko bi bil zmaj z imenom Tolovaj. Nikoli ne veš, kaj je v zraku. Lahko je v zraku lepota, če zaslužiš si. Pa tudi samota. Ampak ta pri nas nikoli ni, saj si je nihče ne želi. Imamo se radi. Tinkara Krevs, 3. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Renata Fink Husić) Kaj je v zraku? Kaj je v zraku? Prelepa ljubezen. Kaj je v zraku tam zgoraj na nebu? Rumena toplota, ki rečem ji sonce.

Kaj si pa ti tam zgoraj na nebu? Jaz sem pa zvezdica mala.

Kaj je v peči v tihi Mirni Peči? Kruh. In zrak zadiši. Je še kaj tam doli v dolini? Polno otrok mrgoli na vse strani. Ja, polno zvezdic mrgoli. Tia Lužar, 2. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Draga Bregar) Bela Bela ni bela, barva je bela. Bela ni barva, kuža je Bela. Bela je črna in bela, ves dan spi, se na poštarja jezi ter gloda kosti. Tine Matoh, 3. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Renata Fink Husić) Nekaj Nekaj je v zraku: med čebel. Nekaj je v zraku: vonj sveže trave. Nekaj je v zraku: sreča, mir, toplota. Nekaj je v zraku. Nemir v majhnem otroku. Tea Metelko Klemenčič, 2. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Draga Bregar) Mlinsko kolo Mlinsko kolo se vrti, nam moko in vodo deli. Ponoči, ko lije dež, še vedno se veseli.

Jaz pa povem vam, da se je začela pomlad. Zdaj je moke še več, zdaj gremo jo iskat. Tea Metelko Klemenčič, 2. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Draga Bregar) Zvončki Pomlad, pomlad, pomlad prihaja. Ptički, zvončki, vse nagaja, mi pa gremo po kolesa in se gremo igrat. Jera Parkelj, 2. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Darja Gibičar) Mavrica veselja v zraku Nekaj je v zraku. Barvnega, čudovitega, pred žalostjo skritega. Na mavrici veselja so škratki, ki godejo in se veselijo, mavrico barvati hitijo. Rumena, rdeča, zelena, oranžna, vijolična in modra, vse barve se na nebu bleščijo in nas razveselijo. Žan Povše Žagar, 3. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Mojca Lužar) Ljubezen Ljubezen je nekaj lepega in nežnega. Kar pride in odide.

Ljubezen je vse, je večni žar življenja. Taka je pač ljubezen. Odpre srce, zapre oči.

Lara Primc, 1. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Mojca Starešinič) Nekaj je v zraku V zraku je čutiti petje. Eva prepeva cel dan. V zraku je čutiti ljubezen. V zraku je čutiti prijateljstvo. Ptički pojejo pesem. Veter pihlja, sonce sije. Sonce sije za vedno. Otroci in živali se veselijo tega dne. Enrique Pršlja, 3. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Mojca Lužar) Ljubezen O, nekaj je v zraku. Nekaj svetlečega in rdečega. Nekaj je v zraku. Ljubezen ali cvet. Ta ljubezen je mehka kot oblak in naredi majhen korak. Stopi v tvoje srce. Miha Rozman, 3. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Mojca Lužar) Ljubezen Ljubezen je v zraku in v mraku. Ljubezen je povsod. V vetrcu se igra, v travi leži in ljubčkati se ji mudi. Ko dekle zagleda fanta, ga poljubi in on jo nazaj. Pripravi košarico za piknik zdaj.

Nuša Zajc, 3. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Renata Fink Husić) Nekaj je v zraku Nekaj je v zraku, kar slišiš na vsakem koraku. To so skrivnosti in tvoje radosti. Nekaj je v zraku. Mogoče je cvet, ki spreminja se spet. Ni važno, kje. Počuti se kot led, ki spreminja svet. Počuti se kot luč, ki nikoli ne ugasne. Nekaj je v zraku. Ali so misli? No, malo pomisli – kaj je v zraku.

2. TRIADA

Živa Bregar, 4. razred OŠ Bršljin (mentorica: Ana Špiler) Ljubezen Ljubezen je nekaj lepega, nekaj mehkega. Ponese te okrog sveta. Če ljubezen rad imaš, pesmi pišeš, jih z veseljem zaigraš. V noči vidiš zvezde, ki tam gori vse žarijo in se ti smejijo. Če pa pretiraval boš, srce si kmalu zlomil boš. Bodi srečen, za kar imaš. Ne zapravi, ne popravi. Srečen bodi, za kar imaš. Živa Bregar, 4. razred OŠ Bršljin (mentorica: Ana Špiler) Srce ima težavo Ljubezen je nekaj lepega, nekaj mehkega. Ponese te okrog sveta. Če ljubezen rad imaš, pesmi pišeš, jih z veseljem zaigraš. V noči vidiš zvezde, ki tam gori vse žarijo in se ti smejijo. Če pa pretiraval boš, srce si kmalu zlomil boš. Bodi srečen, za kar imaš. Ne zapravi, ne popravi. Srečen bodi, za kar imaš.

Izabela Derganc, 4. razred OŠ Bršljin (mentorica: Ana Špiler) Ljubezen Ljubezen je lepa, diši in vse se smeji. Ko se dva imata rada, so rože in poljubi prava navada. Fant zaprosi dekle za roko in kmalu sledijo priprave na poroko. S prstani si ljubezen izpovesta, že kmalu postaneta ženin in nevesta. Eva Neža Doberdrug, 6. razred OŠ Bršljin (mentorica: Jerneja Luštek) Kako sva prišla do tega? Kako prišla sva do tega, da ti v postelji ležiš, ko jaz trepečem, če zbudil se boš? Gledam čez okno letne čase. Pozimi lovila sva se, spomladi pred dežjem se skrivala, poleti se ljubila, jeseni čakala sem te. Zdi se, da poleti si s soncem odšel, pozimi te veter je odpihnil, jeseni z dežjem si se izgubil, spomladi z meglo izginil. Pa vendar, zopet si zraven mene. Kako sva prišla do tega? Patricija Femc, 5. razred OŠ Bršljin (mentorica: Bernarda Kobe) Ljubezen Ljubezen je nekaj nežnega, hvaležnega, mimobežnega.

Ko zaljubljen si, ves svet se vrti, čas obnemi. Ljubezen v sebi moč ima, v njej sta vsaj dva, v fantazijo se popeljeta in skrbi odpeljeta. Zanju ves svet je zapuščen, ko si padeta v objem. A ljubezen tudi zaboli, ko sovraštvo se pritaji. Takrat vojne se važijo, mir in ljubezen sovražijo. In ko ljubezen se zbudi, vse ljudi spet dohiti. Ljubezen zopet moč ima, v sebi človek se hihita in spet sta v ljubezni vsaj dva, sama, srečna in ljubljena. Nika Fišter, 5. razred OŠ Bršljin (mentorica: Irena Gole) Melodija Sliši se, občuti se, toda kako jo razumeti? Skrivnostna in tiha, pela jo bom pa pika! Pa kako do tja priti? Po cesti zaviti? Poslušala bi jo rada cel dan, samo njej se lahko predam. Predana njenim besedam, ki se jih komaj zavedam. Le kaj mi je na njej všeč? Najbrž zvok drhteč, ki me zmeraj vabi, k meni le lepe misli privabi.

Nika Fišter, 5. razred OŠ Bršljin (mentorica: Irena Gole) Družina V ljubezni te podpira, tvoje slabe misli zapira. Pa jo ti kaj ceniš? Kaj o njej meniš? Bolj bi jo moral spoštovati, več ljubezni ji predati. Za nas mora vedno nekaj več veljati, saj v njeni mehkobi je lahko zaspati. Včasih se kregamo, pa se resnične žalosti ne zavedamo. Se spet pobotamo, in v njeno mehkobo vrnemo. Več bi lahko zanjo naredili in se vanjo poglobili. O, kako smo lahko srečni, da jo imamo, saj njej se vedno lahko predamo. Nika Fišter, 5. razred OŠ Bršljin (mentorica: Irena Gole) Ona … Nekje živijo prelepa dekleta, ampak ena je še posebej lepa. Vsak fant jo hotel bi imeti, le zanjo hoče on živeti. V njeni lepoti je sama grenkoba, redko je v njeni besedi svetloba. Njena simpatija bo za vedno prekleta, saj v srcu raste ljubezen slepa. Iz rok je ne moreš več izpustiti, le svojemu srcu se moraš prepustiti. Ta zgodba je prekleta, z napačnim čustvom začeta.

Njena obleka je rdeča, z njo je videti še bolj drhteča. Le en nasmeh premami njegov pogled, za vsak premik rabi njegov dotik. Njeno srce je krhko, gleda pa vedno mrko, dekle bo slepo ostalo in lažno ljubezen jemalo. Barbara Kebelj, 6. razred OŠ Bršljin (mentorica: Polonca Tratar Božič) Ljubezen Prava ljubezen je nežna in vsakomur hvaležna. Imejmo se radi vsak dan, nemarnost preženimo stran. Ljubezen je res luštna stvar, a nikoli ne mara prevar, naj bo med vsemi ljudmi in se naj ne izgubi. Ko se zaljubimo, pomlad se prebudi, češnja na drevesu pa znova zacveti. Ljubezen cveti v očeh, ki so zasanjana roža, in nežnost ima v dlaneh, ki jo žametno boža. Lepa ptička priletela, tole pismo mi je vzela in ga nesla v tisti kraj, kjer prebivaš ti sedaj. Anej Kren, 5. razred OŠ Bršljin (mentorica: Irena Gole) Čokoladna Napisati pesem dobil sem nalogo, mi to po navadi je v veliko nadlogo. Ob vsakem poskusu se ob rimo spotaknem, naučen sem vsaj, da se hitro izmaknem.

Imam rad čokolado, veliko bolj kot marmelado. Pravzaprav do čokolade gojim kar ljubezen, a ne tako močno, da bi bila bolezen. V čokolado na roki mi priletela je osa. Ona mene pik – jaz pa kot dete v krik. Na roko hitro položil sem led, a ne prehitro, da ne bi bil bled. Od takrat naprej ne maram več os, me rahlo je strah po travi iti bos. Preveč sem pojedel, v želodcu me stiska. Se spomnim: “Pojej čokolado, da ne bo driska!” Od veselja po čokoladi mi želodec kar vriska, hitro čez cesto, mi avto že piska. Konec koncev imam rad čokolado, je ne zamenjam nikdar za marmelado. Anej Kren, 5. razred OŠ Bršljin (mentorica: Irena Gole) Neuspeh Hodim po cesti, ne da se mi jesti, vidim le njo, jo ljubim srčno. Vse sem izvedel tisti dan, ko mi je rekla: “Pojdi stran!” Hrbet mi je obrnila, nikdar več se ni vrnila. Jaz pa še vedno hodim po cesti, nobena ljubezen ne more me zmesti. A nekoč, vem, si našel bom dekle, ki srčno bo ljubilo me. Anej Kren, 5. razred OŠ Bršljin (mentorica: Irena Gole) Reka Na bregu stojim in vanjo strmim. Tok vode misli mi odnaša in reka me prav nič ne vpraša. Ne vpraša me, zakaj strmim, zakaj nesrečen tam stojim.

Ob reki sem dekle spoznal, se vanjo silno zatrapal. Mislil sem, da moja bo, žal pa ni bilo tako. Ona odšla je daleč stran brez pozdrava iz mojih sanj. Reka pa še vedno teče, tiho, nemo, nič ne reče. Aila Močnik Pučinskas, 4. razred OŠ Bršljin (mentorica: Saša Brudar) Skrivno sporočilo Zaslišala sem nežen glas, rekel je: “Prihajam k tebi v vas!” Hitreje bije srček mi, prišel bo k meni v temi. Ves dan sem mislila le nanj, časa bilo je vse manj. Ura odbila je polnoč, prišel je k meni vriskajoč. Prijela sva se za roko, bilo mi je zelo lepo. Podaril mi majhno je rdeče darilo, v njem skrivno bilo tole sporočilo: “Všeč si mi, mislim nate vsak dan, do ušes sem vate zatrapan.” Anže Pirnar, 4. razred OŠ Bršljin (mentorica: Saša Brudar) Bonboni in banana Nikoli še zaljubljen nisem bil, a vendar dobil pogled sem iskriv, od deklice iz 4. b, ki mi podarila je srce.

Ko med odmorom stečem na WC, hitreje bije mi srce. Morda jo srečal zopet bom, podaril sladek ji bonbon.

Ko tekel mimo njenega sem razreda, bila je topla sončna sreda. S pogledom me je nežno oplazila, stekla k meni in se v objem privila. Prijela sva se za roko, povabil deklico sem na kolo. Odpeljala sva se v Ljubljano, na tržnico po rumeno banano. Žana Pirnar, 4. razred OŠ Bršljin (mentorica: Saša Brudar) Prišel je Zaslišala sem nežen glas, ki prihajal je med nas. Pogled odtaval je nazaj, zagledala njegov sem smehljaj. Prijela sem Heleno za roko, stisnila me je zelo močno. Pogledala sem ji v oči, ji tiho rekla: “Glej, proti meni hiti!” Bila je zelo očarana, ko sem ji to povedala, a Maja žalostna je bila, ker bila je tudi vanj zaljubljena. Mene to niti ne zanima, ta fant je zame prima! Čakala sem ga tednov pet, končno me povabil je na sladoled! Neža Povh, 6. razred OŠ Bršljin (mentorica: Jerneja Luštek) Ljubezni dotik Ljubezen je nekaj, kar ni kar tako. Ne čuti je vsak, a če jo, jo močno. To je nekaj, kar nas povezuje, tebe in njega, vse skupaj združuje.

Spomladi, ko rože dehtijo, je ljubezen na vrhuncu. Z vseh strani pari štrlijo in se grejejo na soncu. Laura Progar, 6. razred OŠ Bršljin (mentorica: Jerneja Luštek) Ljubezen, bolezen? Ljubezen je dobra bolezen. Včasih se sprašujete, kako to nastane. To je takrat, ko te pogled prevzame. Ko te pozdravi en fant, ti pove, da je ministrant. Ko je pa tu ena punca, ona, ona se pa rada “gunca”. Ko fant dekle poljubi, se pokaže, da nekdo nekoga ljubi. To je resnica, ki ti pove, kaj se mora in kaj se sme. Zoja Retelj, 6. razred OŠ Bršljin (mentorica: Jerneja Luštek) Ljubezen med ljudmi Ljubezen je lepo čustvo, z ljubeznijo raste drevo, lepo, mogočno in visoko, pogumno ter čisto nič krotko. Ljubezen ne išče krivice, najbolj pa se veseli resnice, saj ljubezen ni igra laži, prava ljubezen vse preživi. Ljubezen ni na ukaz, preživi vsak mraz, če ljubezen ti je naklonjena, nikoli ni zlomljena. Ko ljubezen spoznaš, se ji preprosto vdaš, saj ljubezen spremlja te skozi življenje in poskrbi, da ni trpljenje.

Ljubezen ne raste le med fantom in punco, raste med vsemi ljudmi,

ljubezen goji se med vsemi nami, med prijatelji in velikimi stvarmi. Zoja Retelj, 6. razred OŠ Bršljin (mentorica: Jerneja Luštek) Resnična ljubezen Ljubezen so sanje, ljubezen je igranje. Ko zaljubljen si, vse okoli tebe se vrti. Ko svojo ljubezen spoznaš, se ji popolnoma vdaš. Misli ti kar puhtijo in se ne izgubijo. Ljubezen ne išče krivice, najbolj pa se veseli resnice. Če pogumen si, vse preživiš in ne boli. Ni nujno, da je ljubezen lepa, lahko je slepa. Če ni pravična, ni nič kaj lična. Nina Strašek, 5. razred OŠ Bršljin (mentorica: Bernarda Kobe) Nekaj je v zraku Ljubezen je kot nežen, tih šepet, katerega čas spremeni v strast. Zaljubljen, z lepimi občutki si objet, vsak se ujame v to sladko past. Ljubezen okoli tebe kroži. Ko najmanj čakaš, puščico vate sproži. Ljubezni se strup po tebi razlije, v vsako se celico globoko vpije. Ko pa stopi čez vrata srca, se v tvojem življenju sprememba zgodi. Takrat hodiš po zraku in ne najdeš več tal.

Ves svet na glavo obrne se ti, ni mar ti, kaj mislijo vsi. Le k njemu želiš, po ljubezni hrepeniš. A ko k tebi pristopi, čisto zardiš. S časom uredi se vse, tudi najbolj sramežljiv zdaj v paru je že. Skupaj so v nežnosti, čeprav vedo, da ljubezen včasih boli. Tara Šiler, 6. razred OŠ Bršljin (mentorica: Polonca Tratar Božič) Ljubezen Ljubezen je lepa stvar, zanjo je potreben par. Pari se imajo radi, tako nastanejo otročički mali. Mame jih negujejo in zraven pritrjujejo: “Ljubim tebe, ti pa me, tako se ljubiva midve.” Tako nastajajo družine, z ljubeznijo, ki kar ne mine. Zato se radi imejmo vsi, da ljubezen doživimo mi. Inja Željko, 4. razred OŠ Bršljin (mentorica: Ana Špiler) Ljubezen je večna Ko si zaljubljen, si tudi priljubljen. Znaš biti nežen in tudi hvaležen. Ptički začnejo prepevati in se upevati. Prosijo te za roko in ti podajo poroko.

Ljubezen diši, nikoli ne zbledi. Je lepa in nikoli ni slepa.

Prva ljubezen je tista, ki šteje. Nikoli ne prestopi svoje meje. Inja Željko, 4. razred OŠ Bršljin (mentorica: Ana Špiler) Ljubezen Pogled na zelene doline te nikoli ne mine. Ljubezen te spremlja po hribu, dolini, po meji in veji. Ljubezen ne zbledi, nikoli ne zarjavi. Kdor jo doživi, se mu dobro godi. Luka Luzar, 6. razred OŠ Brusnice (mentorica: Darja Šinkovec) Krki Zelena v strugi prebivaš in celo mesto oblivaš. Si znamenitost naravna, po celi Dolenjski prepoznavna. Ti mirno tečeš, nobenemu ribiču rib ne odrečeš. Ko te dež do vrha napolni, se na travnike razliješ ter jih krepko zaliješ. Ker pa ne vemo, kaj imamo, te onesnažujemo, zastrupljamo. Vate odvržemo vse, kar pade nam pod roke. Če se bo tako nadaljevalo, bo mesto prepozno spoznalo, da uničilo je narave dar, ki se ne da kupiti za noben denar.

Luka Luzar, 6. razred OŠ Brusnice (mentorica: Darja Šinkovec) Lovec z novci (Poustvarjanje pesmi Daneta Zajca: Numizmatiki) Nekoč je živel en lovec, ki je imel zlat novec. Ker pa ni vedel, kaj bi z njim, je prižgal pipo in ven začel puhati dim.

Ko je razmišljal, kaj bi z njim, je šel v trgovino in si kupil margarino, čokolado in marmelado.

Ko pa je prišel domov in je stopil v hišo, se je začel veseliti in tako naglas vpiti, da ga ni bilo moč preglasiti. Sklonil se je pod mizo in ugotovil, da mu ne bo več treba prestajati krizo. Pod mizo je našel novcev sto in ni vedel, od kod so.

Še arheologi tega niso razumeli, zato so vsi zardeli. Nihče ni razumel, zakaj je le on tako srečo imel.

Za nagrado je letel, z letalom je šel čez širno Ameriko, Pariz, San Francisco in na koncu za zabavo še v daljno puščavo. Pa se je letalo pokvarilo in strmoglavilo v puščavski pesek.

Ta strašna novica poletela je kot ptica naglas v njegovo rodno vas.

To strašno novico pa so na uho dobili tudi nepridipravi. Zato so sklenili, da se bodo polastili lovčevih novcev. Pa še so sklenili, da si bodo plen razdelili. Ne bodi len, so kmalu dobili svoj plen, si ga razdelili in se po svetu izgubili. Pa pride lovec iz puščave in ga skoraj kap zadane. Odpre vrata in zagleda mlajšega brata. Ta stika po rečeh vse je prevrnjeno in na tleh. Hitro pospravi in pravi, da gre po svetu s puško na rami za nepridipravi. Ko jih dobi v roke, zdaj jim gorje!!! Luka Luzar, 6. razred OŠ Brusnice (mentorica: Darja Šinkovec) Nova pesem (Poustvarjanje pesmi Borisa A. Novaka: Prebesedimo besede) Poiščimo kakšne nezaslišane, zanimive, nagajive, premišljene besede. Odkrijmo kakšne neznane, a ne zlagane vrste besed, ki dal bi jim pet. Ustvarimo kakšne vojaške, politične in kritične povedi, ki se lepo izgovorijo ter zabavne se nam zdijo. Skujmo in oblikujmo, prebesedimo in prevedimo, prepišimo in napišimo

vse, kar ni grdo ter hitro gre v uho. Izmislimo si kakšne nove besede, kot to že dolgo počnejo. Eva Kocjan, 5. razred OŠ Center (mentorica: Nataša Dežan Avsec) V zraku je sreča V zraku je sreča, ki brli kot sveča. Utripa in ugaša. K tebi pride, pa spet odide. Nič te ne vpraša. V zraku je sreča. Lahko je opoteča. Ko jo potrebuješ, k tebi hiti, a drugič te spet preskoči, na cedilu pusti. Sreča ti je lahko mila. Pride in te potolaži, ko ti je sila. Kadar zatavaš v temo pregloboko, pride in te prime za roko. Odvede te nazaj, iz pekla v raj. Kadar te dolgčas obišče, ti sreča pošlje idej celo prgišče, da ga preženeš, nazaj v deželo teme odženeš. Sreča ti je prijateljica lahko, poskrbi, da ti je pozimi toplo. Ko se drugi ne zmenijo zate, ti obrnejo hrbet in rečejo adijo, te sreča odpelje v deželo, kjer sanje živijo, ali se drugače spomni nate. To vse je sreča lahko, zato nikoli ne pozabi na njo. Drugače te sreča več iz nevarnosti ne vodi, pusti, da tvoja duša po temnih hodnikih blodi.

Katja Molan, 4. razred OŠ Center (mentorica: Nataša Dežan Avsec) Kaj je v zraku? Kaj je v zraku? Sprašuje se otrok, poln želja, a praznih rok. Vidi človeka, brezželjnega in praznega, ki se ves čas prereka, pa vendar ima moč, da se spremeni v prijaznega. Deček misli in misli, a ne najde odgovora. Naenkrat se končno le domisli, kaj pelje do starega in modrega pregovora. V zraku je ves trud, želje in moč, pa tudi mnenje, da lahko skačemo čez velik obroč, ki mu pravimo življenje. Mija Prosinečki, 4. razred OŠ Center (mentorica: Nataša Dežan Avsec) Mlinček za kavo V neprostorni vežici, na leseno rjavi mizi, v čisto majhni krizi kot pišče pesnik sedi in čisto prave rime išče. Nekaj čutim. A ne slutim. Kaj bi to bilo? Cik cak črta pred mano se vije, nekaj me ovira. Mogoče šum prerije? Poglej, tam v prašnem kotu ždi, vame strmi mlinček za kavo, četudi brez pomoči, šumi. Pesnik jezi se! Bo črta se skrila ali bo uplahnila? Zdaj senca velika se zvrne nad mlin, kot majhen klin se mlinček drži, nič več ne šumi.

Zdaj mlinček molči, a navdiha več ni. Mlinček molči, ne pihne ne puhne, samo prisluhne. Pesnik navdih je dobil, sladek je kot jagodni preliv. Topla sapa v zrak odleti. Hvala, mlinček, zdaj ni več skrbi. Jernej Slak, 4. razred OŠ Center (mentorica: Nataša Dežan Avsec) Nekaj je v zraku? Kaj je v zraku? Nekaj čutečega, nekaj smrdečega. Nekaj je v zraku. Kaj je v zraku? Nekaj vidnega v očeh, kar je v naših močeh, kar nas spremlja ob vsakem koraku. Je kot tihi šepet, ne glasni hehet? Je to tiha čebela? Morda ljubezen debela? Nekaj je v zraku. Dišečega, pojočega, za nas navdihujočega. Kaj je v zraku? Kot dišeča cvetica in prijateljstva peščica, v zraku je moč in prijateljska pomoč. Kaj je v zraku? Zvok, ki nas spremlja ob vsakem koraku.

Neža Taufer, 5. razred OŠ Center (mentorica: Nataša Dežan Avsec) Note za klavir Nataša V sobi igrala je na klavir, imela je popoln mir. Medtem pa, sem pozabila, kje, nekaj skrivnostnega zbudilo se je. Letelo je čez planote in gore, šlo je tako hitro kot ferrari ne more. Skuštralo je njeno grivo rjavo, nato pa kot blisk švignilo v njeno glavo. Od kod je prišlo? Hej, Pija, tega ne vem, saj nisem Wikipedija! Čakaj, kje sem ostala? Kakor koli, igrala je tako lepo kot še nikoli. Kaj je ta stvar bila? Spet si me v zadrego spravila! No, ni bila ne dobra vila ne denarja ena kila ne srečni gumb, noben lump, ne dimnikar, ni bila nobena stvar, ni bil ne zmajev dih. Bil je čisti umetniški navdih. Žan Zdešar, 4. razred OŠ Center (mentorica: Nataša Dežan Avsec) Kaj je v zraku? Vse, kar je v zraku, leta ali pa se v nekaj velikega zapleta. Noče ne gor ne dol, želi le s hladnim vetrom se bahat’. V zraku je vse živo, milo, strašilo, letalo, padalo, smetnjak ali kokošnjak. Če kdo ve, kaj je v zraku, naj jo k meni popiha in se mi nasmiha.

Žan Zdešar, 4. razred OŠ Center (mentorica: Nataša Dežan Avsec) Kje vse je pesem? Pesem je tam, kjer se ustaviš in prisluhneš petju ptic ali šelestenju cvetlic. Pesem po navadi nastane v glavi, kjer se vse sestavi. Nato vse pride na list, z lista pa na mali tisk. Drugi pisatelj prebira mali tisk in mu v glavi nastane pritisk, tako gre spet nekaj drugega na list. Gašper Gole, 6. razred OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert (mentorica: Janja Jerovšek) Ljubezenska Ljubezen na svetu veliko pomeni, v srcu nastajajo zelo veliki plameni. Prava ljubezen je nežna, igriva … Včasih se v njej rdeča kri preliva. Ljubezen gojim tudi v svoji duši, čeprav se pri starših velikokrat zruši. No, ko jo zagledam, dobim metuljčke v trebuhu. Veste, mislim, da ne pripada nobenemu smrduhu! Zelo je”luštna”. Igriva. Mogoče je tudi ljubezniva! Ko se pogled moj ustavi na njej, začne drhteti kot rdeča pelargonija, ki je lepša kot najdražji demant. Ko njeni lasje med rožami valovijo, še lepše dišijo … Veste, lepa je! Njeno telo rado pleše od veselja, rada bi plesala do zvezd, do lune in nazaj. Nekaj pa vendar je v njenem srcu. Vidi se, da je ljubezen njena mladost, vseeno pa ne mislite, da se v meni prebuja norost.

Ida Ramovš, 5. razred OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert (mentorica: Janja Jerovšek) Nekaj je v zraku Nekaj je v zraku – vonj po pomladi, po dišečih cveticah, marjeticah in vijolicah. Nekaj je v zraku – prijeten nasmeh, bežen pogled in nežen dotik. Prijeten nasmeh mi zjutraj mama podari, ko me nežno zbudi. Le bežen pogled mi na ulici neznanec podari, daje mi občutek vrednosti. Nežen dotik mi prijateljica podari, ko vidi moje žalostne oči. Vse to je radost. To je ljubezen. Kako je lepo, če kdo reče ti: Imam te rad! Špela Gorenc, 5. razred OŠ Frana Metelka Škocjan (mentor: Aleksander Božič) Nekaj je v zraku Ljubezen je lepa in nežna kot smet, saj sonce posije vsakdanji nasmeh. Poletje je lepo, ko čutiš svoj smeh, saj punca že čaka tist’ fantovski vlet. In čaka in čaka, da pride njen let, saj hoče živeti pri fantu odslej. Pri fantu živela bo od zdaj naprej, saj njo je ljubezen že srečala prej. Pomislila bo sam’ na lepe reči, saj ona želi si živeti lepo, ker ona želi si, da vedno diši.

Pomlad bo že kmalu in ptički pojo, poletje čakalo bo na to pomlad, saj dobro je vedet’, kako ti pojo. Tina Kraljić, 5. razred OŠ Frana Metelka Škocjan (mentor: Aleksander Božič) Staljeno srce Ljubezen je lepa in nežna kot sneg, ki se nikdar in nikoli ne razbeži. Pomlad že prihaja in vse že hiti, le moja ljuba hiti mi na beg. Oh, zakaj, zakaj bežiš mi pred očmi, ko se moje srce vedno bolj tali? Hitro, pomagaj mi, da se ne stali, ker vedno bolj se mi blede pred očmi. Če hitro prišla bi nazaj, ko sem še tu, bi mogoče videla moje srce. Pridi, še preden se zasliši kuku. Če prideš prepozno, mene več ni, moje srce je že zdavnaj staljeno, moja duša pa še po tebi ihti. Alina Polovič, 4. razred OŠ Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki (mentorica: Katarina Zahrastnik) Ljubezen Takrat, ko ptiček ptičko išče, takrat, ko nekaj se zgodi. Takrat, ko fant si punco išče in ko čudež se zgodi. Takrat ljubezen nas obišče in vse nas obdari!

Manca Bajuk, 6. razred OŠ Metlika (mentorica: Helena Kostelec) Ljubezen do domovine Črnomelj, Semič, Metlika, to so mesta, kot se šika. To so glavna mesta v moji domovini, tej prelepi Beli krajini. Lepa je ta naša domovina, kjer raste frankinja in kraljevina. Trte dobro rodijo, vinogradniki sladko vince pridobijo in se ob tem neskončno veselijo. Tukaj sta okusni pogača in potica, ki zna ju speči vsaka belokranjska lepotica. Dobro vince in klobase in še lepe belokranjske glase, pa imamo Vinsko vigred, ki obuja stare čase. Pisanica, belokranjska noša druge vse v Sloveniji prekaša. Na njej so beli, črni in rdeči vzorci, da občudujejo jih tudi škorci. Naši folkloraši imajo najlepše glasove, s katerimi pojejo pesmi, ki spomnijo nas na stare čase. Lepo plešejo in igrajo ter nikoli se ne vdajo, čeprav v naši lepi noši vroče je zelo. Imamo lepe običaje, ki spomnijo nas na te tri kraje, te prelepe pokrajine naše Bele krajine. Vinska vigred, Semiška ohcet in Jurjevanje so prireditve, ki nudijo pravo praznovanje. Zeleni Jurij veselje prinaša in ne preveč ljubo zimo odnaša. Steljniki, breze in lan so pravi belokranjski vulkan. Res jih je veliko in vsak ima prav posebno obliko. To je moja ljuba domovina, prav prisrčna pokrajina, ta zelena Bela krajina.

To je moja ljubezen do Bele krajine, te prelepe zelene doline. Lara Filak, 4. razred OŠ Metlika (mentorica: Emilija Klopčič) Zemlja Zemlja je naš dom in tu živali živijo ter dojenčki se rodijo. Zemlja je polna čudes, a ptice skozi nebesa lete. Na Zemlji mi se rodimo in tudi umremo. Zemlja pa bo za vedno naš dom in tudi bo v našem srcu skrita. Lara Filak, 4. razred OŠ Metlika (mentorica: Emilija Klopčič) Nekaj je v zraku Nekaj je v naravi lepega. Nežnega. Dišečega. Nekaj je v naravi. Nekaj je v naravi, ki diši po naravi in lepo je videti kot okrašeno drevo v naravi. Nekaj je v naravi. Česar ne sme vsak vedeti. Nekaj je v naravi. Nekaj je v naravi, kar je skrivnostno in ne smeš nikomur izdati. Je to skrivnost? Ali življenje? Mogoče trpežnost, ki se v človeku skriva? Nekaj je v naravi.

Nina Gačnik, 4. razred OŠ Metlika (mentorica: Emilija Klopčič) Nekaj je na podstrešju Nekaj je na podstrešju skrivnostnega, skritega, zanimivega. Nekaj je na podstrešju. Sliši se, živo je. Kot dihanje in čudno oglašanje. Kot skok in velik plosk. V slednjem trenutku. Nekaj je na podstrešju. Kot vonj starine. Kot iz zgodovine. Nekaj je na podstrešju, kar odseva v vseh kar odmeva v očeh. Na vsakem skoku. Je to podstrešje ali mišje bivališče? Nina Gačnik, 4. razred OŠ Metlika (mentorica: Emilija Klopčič) Kaj je? Kaj je v pomladi, ki je nasprotje jeseni? Kaj dela sonce? Čez dan se mi smeji, le čez noč žarkov ni. Kaj dela veter, ki skače kot Peter? Veter se igra in se mi prikupno smehlja. Potok šumi, zanimivo se zdi. Tako hitro se zgodi, ko letni čas zamenja se mi. Rož’ce cveto, pomladi je prelepo.

Kristjan Grdun, 6. razred OŠ Metlika (mentorica: Helena Kostelec) Ptiček in ptičica Majhen ptiček leti čez nebo. Zagleda drobno ptičico, ki se gleda v bistrem potoku. “Glej, modro nebo, glej, rjavo drevo, glej, zeleni travnik, glej, rumene cvetlice. Vse je lepo, a ptičica je najlepša.” Kristjan Grdun, 6. razred OŠ Metlika (mentorica: Helena Kostelec) Ljubezenska Ljubezen je pojem, veselje in sreča. Spoznaš jo, ko jo zares čutiš. Odpelje te v višave in silne daljave. Ko se te dotakne, je svet lepši in imaš za kaj živeti. Ne da se je prijeti, ne da se je ujeti, ne da se je zavzeti, najboljše jo je živeti. Kristjan Grdun, 6. razred OŠ Metlika (mentorica: Helena Kostelec) Majska ljubezen V maju ljubezen prelepo cveti. Rože cvetijo, občudujemo jih. Ljubezen je lepa, nedolžna, prelepa. Če jo začutiš, srečen si, ker te ponese v najlepše sanje življenja.

Tina Kambič, 4. razred OŠ Metlika (mentorica: Marina Janjac) Nekaj je v zraku? Nekaj je v zraku in seveda v oblaku. A kaj je to? Seveda ljubezen prava in vse, kar daje narava. V zraku je še veliko onesnaževanje, ki se neprestano množi in pod milim nebom ždi prijetne poletne noči. Je še kaj v zraku? Seveda, metulj in kragulj, ki letita v mraku kakor ogenj na obzorju in hoja v koraku. Kako lepo je biti v zraku pticam, ki letijo v mraku, ki letijo proti daljnem se morju. Nekaj je v zraku! A prav nihče ne ve, kaj točno je na svetu, na tem planetu in v tem trenutku v zraku. Urban Kočevar, 6. razred OŠ Metlika (mentorica: Helena Kostelec) Ta m n e k j e tam nekje tam v širnem svetu, tam nekje v hitrem preletu leti in leti skozi svet, kamor prileti, odpre se cvet tam nekje pri potoku na toplem sončku deček in deklica –

ljubezenska pravljica ali sta zaljubljena ali jima je mar, saj sta skupaj najlepši par Nina Konda, 4. razred OŠ Metlika (mentorica: Marina Janjac) Ljubezen Nekaj je v zraku, ljubezen je v zraku, ljubezen zdaj leti, ljubezen zažari. Ko ljubezen se zbudi, sonce ogreje dušo mi, zdaj lepota zažari, a mene sonce nagradi. Ljubezen je lepota, ljubezen kakor mi, ljubezni ni nobene, ljubezen si ti. Ti kot en velik cvet si zrastel do mene, ljubezen se ne spremeni, a ti kot srce si. Ajda Kremesec, 4. razred OŠ Metlika (mentorica: Marina Janjac) Ljubezen v družini Ljubezen do mame in še do očeta, to je velika, ogromna štafeta. Ljubezen do sestre ni prav velika, seveda, ime ji je Nika.

Ljubezen je tu, ljubezen je tam, v zraku doma, v hiši tralala.

Vse to je ljubezen, je človek hvaležen, ker rad ga imaš, se z njim hihitaš. Eva Nemanič, 4. razred OŠ Metlika (mentorica: Emilija Klopčič) Neznanka Začutim dotik, nežen, skrivnosten, hvaležen za to, da z njim vsi ravnajo lepo. Zaslišim glas, znan, poznan, izbran za vso to svobodo, hvaležen za to, da mu je na svetu lepo. Zagledam osebo in takoj mi je jasno, da je ta oseba življenje, s katero se srečujem vsak dan. Eva Nemanič, 4. razred OŠ Metlika (mentorica: Emilija Klopčič) Čudež Včeraj zjutraj, tam v zraku, čudež se zgodil je res. Čuti se, opazi se, odmeva v meni, kot sliši se. Žari v svetlobi kot v temi. Je to čarovnija? Ali samo domišljija? Ki ti čudovite stvari prinese. Pesmi, krila, kot da ti jih pričara vila?

Marko Oberman, 4. razred OŠ Metlika (mentorica: Darinka Cimerman) Nekaj je v zraku Nekaj je v zraku, zapelje me ven, uležem se v travo, kjer omamno zaspim. Kar naenkrat v glavi se pojavi prelepo dekle, z rjavimi lasmi, takrat zbudim se. Naskrivaj se odplazim za njo, tako izvem, kje je njen dom in vem, da vedno ljubil jo bom. Stečem sem v cvetličarno po zanjo najlepšo vrtnico. Pozvonim pri njej in ko vrata se odpro, zagledam najlepše dekle. Nekaj je v zraku, zapelje me ven, uležem se v travo, kjer ugotovim, da zaljubljen sem. Maj Ogulin, 4. razred OŠ Metlika (mentorica: Marina Janjac) Nekaj je … Nekaj je v zraku, nekaj lepega v mraku, nekaj je v zraku, kot metulj v belem oblaku. Nekaj je v zraku, kot metulj v belem oblaku, nekaj je v zraku, nekaj čudnega v maku. Nekaj je v zraku, kot snežinka v belem traku, nekaj je v zraku, nekaj lepega v mraku.

Ljubezen je v zraku, ker mesto je v mraku, zato ljubezen je v zraku. Tomaž Pečavar, 4. razred OŠ Metlika (mentorica: Darinka Cimerman) Nekaj je v zraku Zagledal sem te in zaljubil sem se. Zdi se mi, kot da v meni pomlad cveti. Ko na nebu pojavi se sonce, zažariš v njegovi lepoti, jaz pa občutim žarke, ki božajo me po vsem telesu. Kot valovi morja nežno se objameva. Čutim, da moja si in jaz sem ves tvoj. Iga Prevalšek, 5. razred OŠ Metlika (mentorica: Jasmina Štampfelj) Ljubezen Ljubezen je nekaj lepega, nekaj, kar ne pride vsak dan. Ljubezen je čarobna, je kot čarovnija. Včasih je lepa, včasih pa grda. Včasih si žalosten, včasih vesel. Ljubezen je nekaj, kar pride z neba, je nekaj posebnega. Vsakega doleti ljubezen, naj bo še tako mila in skromna, ker to je ljubezen. Ljubezen je up za novo življenje in za prijateljstva vsa.

Ljubezen je močna in trda, a včasih krhka in ranljiva. Ljubezen se lahko rodi iz prijateljstva ali na prvi pogled. Ljubezen doživi vsak, ti in jaz, tisti in tista, kot čarovnija. Daša Radoš, 5. razred OŠ Metlika (mentorica: Jasmina Štampfelj) Nekaj je v zraku To se ne zgodi vsak dan, ampak le nekajkrat na dan. To je nekaj čudovitega, ampak ni za vsakega. To je nekaj posebnega. To je nekaj občutljivega. Kot da imaš v trebuhu metuljčke, kot da ti razbija srce. Nekaj je v zraku, ampak to niso ptice, metuljčki ali kaj podobnega. To je posebno čutilo. Ampak ni za vsakogar. To To To za

je ljubezen. je to čutilo. je poseben občutek, krajši ali daljši čas.

To lahko začutiš na prvi pogled ali pa na drugi pogled, lahko pa tudi na tretji pogled. V nedogled. Lahko pa je tudi dotik z roko, nogo ali prstom. Potem pa te pelje kot na vlakcu smrti. Potem se zgodi nekaj čudovitega, magičnega.

Spet ti razbija srce kot noro in se ne umiri. Takrat na dotik ustnic se začuti, da je nekaj v zraku. Čudovito, ljubeznivo, posebno čutilo. To je ljubezen, to je v zraku. Ampak pazi, ni za vsakogar, je za tiste, ki v to verjamejo. Alja Slobodnik, 4. razred OŠ Metlika (mentorica: Emilija Klopčič) Nekaj je v zraku Nekaj je v zraku, skrito v oblaku, le kaj bi to lahko bilo? Morda se sveti kot zlato. Nekaj je v zraku, kot roža v maku, le kaj bi se lahko tam skrivalo? Morda je lepo kot srebro. Nekaj je v zraku, bliža se travniku, okroglo je kot kolo, le kaj je to? Vesna Stipančić, 4. razred OŠ Metlika (mentorica: Darinka Cimerman) Nekaj je v zraku Nekaj je v zraku. Kaj bi bilo to? Seveda, to je fant na oblaku. Nekaj je v zraku. Kaj bi bilo to? V zraku je nekaj lepega, srčastega, že vem, kaj je to. Seveda, to je ljubezen, ki prihaja do mene.

Ljubezen, ki ima me rada in me objame, če sem žalostna in sama. To je fant, ki ima me zelo rad. Ki poje, pleše in mi prinaša rože. Martina Stipanović, 4. razred OŠ Metlika (mentorica: Darinka Cimerman) Prijateljstvo Skozi okno sonce se smeje, vabi me veselo, med prijatelje moje. To so fantje in dekleta, ki se igrajo, včasih se tudi malo požgečkajo. Kar naenkrat se mi zazdi, da prijatelj moj me na igro povabi. Srček zaigra mi, sonček se smehlja mi, prijatelj moj prijazno se smeji. Veselo se zabavamo, včasih si tudi nagajamo, srčke rišemo in pesmi pišemo. Žana Škabar Steiner, 4. razred OŠ Metlika (mentorica: Emilija Klopčič) Nekaj je v zraku Nekaj je v zraku. Skrivnostnega. Zaupnega. Nekaj je v zraku, česar ne smeš izdati.

Nekaj je v zraku. Zelenega. Dišečega.

Nekaj je v zraku. Nekaj žarečega in nekaj prisrčnega. Nekaj je v zraku, na kar smo lahko ponosni in naj vam razkrijem, to je naša MATI NARAVA. Lea Trenk, 4. razred OŠ Metlika (mentorica: Marina Janjac) Ljubezen Ko v šoli zazvoni, se začne prijateljski dotik. Pozdrav, ki traja cel dan. Ljubezen se meša le v zraku, kako pa pride k nam? Le kako? Po posebnih ceveh v naše srce, temu pravimo tudi norice. Se sladkam, se igram, vse to je ljubezen, ljubezen ni le, če si zaljubljen, to je tudi pisanje pesmi, učenje in še kaj. V srcu skriva se ljubezen, do nečesa radost, zato radi se imejmo in srečo delimo povsod. Lea Trenk, 4. razred OŠ Metlika (mentorica: Marina Janjac) Pozo r, ljub e ze n V ljubezni skriva se polno dobrih dobrot. A najboljša ljubezen je, saj sladka še najbolj je. Ljubezen kriva je, ker ne veš ne kod ne kam. Zato ne kregajmo se, radi imejmo se, da ne odide nam drugam!

Sedaj pa ljubezen izpuhtela je, to pomeni ni je več, da vsak sam bo živel. To ni dobro za nas, to ni dobro za svet. Valentina Vovk, 4. razred OŠ Metlika (mentorica: Emilija Klopčič) Nekaj je v sanjah Nekaj je v sanjah smešnega ali boječega, se skriva do dne, ko morda se pokaže. Nekaj je v sanjah. Čuti se, sluti se v sanjah kot šepet ptic iz daljnih nebeških belih cvetic. Nekaj je v sanjah, kar odmeva v daljavi, kar odseva v vsakem. Je to duh? Ali pa škratek Sanjavček, njegova domišljija in smeh do ušes? Morda pa je moja velika domišljija. Anja Željko, 4. razred OŠ Metlika (mentorica: Marina Janjac) Ljubezen v oblaku Kaj je v zraku? Ljubezen v oblaku, ljubezen v velikem belem oblaku. V velikem belem oblaku, ki pleše po zraku in ljubezen deli v mraku. Jadra po nebu, ptičke preganja, včasih se ustavi in o tebi sanja. Včasih se smeje, rahlo zajoka, a vedno vesel je pomarančnega soka.

Potuje pod mavrico, zvezde obišče, trosi ljubezen, kjer noben je ne išče.

Lea Žlogar, 5. razred OŠ Metlika (mentorica: Jasmina Štampfelj) Nekaj je v zraku Nekaj je v zraku, oblaki to vedo. Deklice molče in gledajo v zrak. Enako dečki. Učiteljica ve, zakaj zdaj vse to. Po tiho gleda še naprej in se šaljivo smeji. Deklice naše lepe, lepotične, vidijo v oblakih srčke. Fantje naši domišljavi pa poredne pasje smrčke. Ko objemali so se že vsi, se pesnik nasmeji in učiteljica izgovori: »Naš Markec je punco popeljal.« Lucija Konda, 6. razred OŠ Stari trg ob Kolpi (mentorica: Marija Volf) Ljubezen Ljubezen je lepa, sestavljena iz dvojine. Ko je enemu hudo, mu drugi pomaga. Ko eden pade, ga drugi pobere. Ko enega zebe, mu drugi ogrne svoj plašč in se skupaj grejeta. Ko prvi pravi, da je svet siv, ga drugi spremeni v rožnatega.

Živa Mihelić, 6. razred OŠ Stari trg ob Kolpi (mentorica: Marija Volf) Moja pesem Moja pesem govori o meni, govori o tebi in o naju. Govori o ljubezni, govori o bolezni. In poje se le zame in zate. In zaradi nje sta najini duši bolj trpežni. Ko jo slišim, ne trpim, ko jo slišim, jaz drhtim. Zato zapoj jo z mano, ne poj je z Lano, ne poj je z Romano. Nika Rauh, 6. razred OŠ Stari trg ob Kolpi (mentorica: Marija Volf) Nov dan Nariši nov dan, obriši skrbi, preženi žalost včerajšnjih dni. Nariši mi sonce, dež ali sneg, ujemi čas v mojih dlaneh. Prikliči pomlad, petje ptic, prikliči najin čas, najin svet. Sara Glavan, 5. razred OŠ Trebnje PŠ Dobrnič (mentorica: Mateja Škufca Langus) Ljubezen

Že želim si biti ob tebi, saj vedno, ko pomislim nate, dobim metuljčke v srce. Vedno, ko te vidim, se mi zasmejiš, ker rada te imam, vedno si pri meni, ko te potrebujem, saj to ljubezen je. Veter v laseh, rože so na tleh, kako te rada imam. Oh, daj že poljubček mi, saj vedno mislim le nate,

zaradi tebe imam še slabše ocene, ampak to pač ljubezen je. Sanje so vedno bile strah zate, daj, pridi k meni, da objamem te. Nič ne skrbi, saj vedno sem ob tebi, če želiš, še mojo številko dobiš, saj veš, da rada te imam, saj veš, da ljubim te, in nikoli, saj veš, da nikoli ne zapustim te. Če strah te je, le pridi k meni, saj veš, da LJUBIM TE! Ema Gnidovec, 6. razred OŠ Veliki Gaber (mentorica: Olga Podpadec) Ljubezen raste in zbledi Ljubezen nastane v velikem prostoru, vanjo daš ves trud in strast. Živi v prelepem dvoru, včasih zate tudi past. Ljubezni so različne, lične in mične kot prave gospodične. Ljubezen pomeni bolečino, pomeni strast in tišino. Ljubezen deli milino in zahteva bližino. Ljubezen ni kar tako! Osreči veliko ljudi, kar je zelo lepo. Nekdo si je zelo želi, pa je nikakor ne dobi. Nekdo je ima pa preveč, pa je nikomur ne deli. Morda mu je odveč, pa ničesar ne naredi?! Ema Gnidovec, 6. razred OŠ Veliki Gaber (mentorica: Olga Podpadec) Neskončna zvestoba Imeti rad je reka, ki te ponese v nebesa. Tam se nihče ne krega, duše letijo kot peresa.

Vsakdo ima lahko rad, ljubezen je mali nagajivi škrat. Ljubezen pomnoži srečo trikrat, prestopi vsak hišni prag. Ljubezen nikoli ne zbledi. Tudi če te nekdo zapusti, lep spomin v tebi živi. Mamina ljubezen vedno srce pogreje kot majica iz mehke preje. Nik Zidar, 6. razred OŠ Veliki Gaber (mentorica: Olga Podpadec) Ljubezen na prvi pogled V parku srečal sem te. Gledal sem te ... Kot angel si, ki sveti v temi. S tabo bi hodil, hodil vse dni. Kakor angel si ti. Kupil kitaro bi, kupil ti konja bi, kupil bi ti vse ... Rad bi, da veš in pozabiti ne smeš: ZAME NAJLEPŠA SI TI! Zaljubljen sem do ušes, vabil bi te na ples, s tabo bi se vrtel in ti zraven še pel. S tabo bi zares vedno bil, četudi bi prepoved dobil. S tabo hodil bi v svet, pa tudi na drug planet ... ZAME NAJLEPŠA SI TI! Lexi Cundrič, 5. razred OŠ Žužemberk (mentorica: Jana Mrvar) Kaj vse je ljubezen Ljubezen je pomembna v življenju, ker jo vsi pričakujemo, ampak ne vemo, kdaj, dokler je ne vidimo.

Ljubezen je nežna, lahko tudi bežna. Vse skupaj pride, če ti ne uide. Ljubezen je mlada, lahko pa tudi stara, najdem lahko ljubezen pri mladi norosti ali pri starejši modrosti. Ljubezen je sreča, včasih pa boleča, saj ljubezen ni vse, ker v življenju lepše in hujše je. Tia Flander, 5. razred OŠ Žužemberk (mentorica: Blanka Perpar) Ljubezen Ljubezen je nekaj izrazitega, nekaj čudovitega. Ljubezen je, ko roža vzklije, ko te muca polizne. Tiho cvetenje ljubezni, tihi pogled mimobežni. Ljubezen je prava, nikoli porazna. V glavi prepir, v srcu pa mir. Viktorija Jaklič, 5. razred OŠ Žužemberk (mentorica: Blanka Perpar) Pomlad Spomladi se ptički ženijo in žvrgolijo, sonce nas greje in se nam smeje. Dan se daljša in noč se krajša, sneg se topi in cvetje v naravi blesti. To pa še ni vse – drevesa dobijo cvetje in na njivah se zelenjavo sadi, kmalu se travnike kosi.

Jaka Juršič, 5. razred OŠ Žužemberk (mentorica: Jana Mrvar) Ljubezen Ljubezen je najlepša stvar, zanjo se ne potrebuje denar. Če ljubezen ti pokaže kdo, zate vedno lepše bo. Ljubezen je do očeta, mame in še do kakšne lepe dame – seveda zame. Pravijo, da ljubezen včasih tudi boli, na primer, če te punca zapusti. A to ne pomeni konca sveta, trikrat zažvižgaj in kmalu nova bo prišla. Od ljubezni človek kar gori, a brez nje življenje pravo ni. Zaradi nje se lahko tudi zboli, a za ljubezen zdravila ni. Jure Kocjančič, 5. razred OŠ Žužemberk (mentorica: Jana Mrvar) Ljubezen v pomladi Ko pomlad pridrvi, meni v glavi se vrti, vidim mavrice čarobne, puhaste oblake, rože lepe zlate. Ptički pojejo, rože rastejo, jaz pa sem v čarobnem svetu in pišem ljubezensko pesem na “netu”. Zvončke, marjetice nabiram, doma v šopek jih dam, voščilnico napišem, z ljubeznijo oddam. Ta oseba res pomembna je, že čaka me doma in močno me rada ima.

Jure Legan, 5. razred OŠ Žužemberk (mentorica: Blanka Perpar) Ljubezen Nekdo, ki srečo zamenja za nesrečo, ni prav prijazen in v njemu je mogoče golazen. Kaj pa veš? Človek je lahko prijazen, pa čeprav je v njemu grozljiva prikazen. Mogoče pa potrebuje le kanček ljubezni – tisto ta “pravo”, ta najlepšo in edino prijaznost. Ljubezni ne podari ti vsak. Kdor ima ta dar, je kot sonce, ki žari na nebu, in je človek tvojih sanj. Odpusti ljudem, če so nesramni. Bodi prijazen, radodaren. Bodi kakor človek tvojih sanj. Ni važno, od kod, kakšen si – ni ti treba biti za rasizem. Če vidiš osamljenega človeka, mu pomagaj, delaj mu družbo. Naredi v njemu pomlad. Gašper Longar, 5. razred OŠ Žužemberk (mentorica: Blanka Perpar) Ljubezen Ljubezen je vesela stvar, ki ti da poseben dar. Punca in fant se imata rada, kot je dolga Matjaževa brada. Ljubezen je lepa kot zajcu velika repa. Ljubezen je tudi žalostna in na videz sramežljiva. V ljubezni je dar, ki staršem sploh ni mar. Oni mislijo samo nase, ko delajo v podjetju Zase.

Niko Longar, 5. razred OŠ Žužemberk (mentorica: Jana Mrvar) Ljubezen Kaj je to ljubezen, se sprašuje enajstletni fant, ki sedi v zadnji klopi in prebira Ciciban. Ali je to ptic čebljanje, ko v grmu žvrgole, ali račje čofotanje, ko po vodi se pode? Ali je to klic fantiču, ki pod oknom dekleta čepi, ali je to objem deteta, ki v zibki tam leži? Ne, ljubezen je globoko čustvo, ki v tebi se zbudi in povzroča ti veselje tudi, ko te zaskeli. Ljubezen je v podobi mame, ki zame vedno skrbi, ljubezen je, ko me objame in lahko noč mi zaželi. Polona Meglen, 5. razred OŠ Žužemberk (mentorica: Blanka Perpar) V pomladi je ljubezen Pomlad je čas, ko vse cveti in ti v srcu mrgoli. Vse od zore do mraka se mi zdi, da se mi nikamor ne mudi. Vse živali, ptički žvrgolijo, da pomladi ne zamudijo. Mama, očka še v postelji spita, celo sosesko prebudita, ker tako na glas smrčita. Zajtrk mrzel, čaj leden – mame, očka ni nikjer! Mamo vprašam: “Kaj z vsemi se dogaja?” Pove mi, da pomlad prihaja.

Lucija Mrvar, 5. razred OŠ Žužemberk (mentorica: Jana Mrvar) Ljubezen Ljubezen, ljubezen, to je dobra bolezen. Vsi zaradi nje drhtijo in srčki z metuljčki okoli njih letijo. Ljubezen je kot roža, kadar si osamljen, te vedno boža. Ljubezen nikoli ne bo kar priletela, ničesar ti ne bo vzela, ne sedaj ne jutri. Lahko se zaljubita fant in dekle, a vsak ima ljubezen do mamice. Marija Mrvar, 5. razred OŠ Žužemberk (mentorica: Jana Mrvar) Pomlad Sedaj je mesec maj, to je mesec sanj. Zunaj ptički pojo in si iščejo rumeno proso. Sonce že močneje greje, listje ozelenelo je veje. Narava res lepa se zdi, ko vse zelenje cveti. Živali iščejo družbo, ker jim pač ni treba v službo. Maj je mesec ljubezni, lastovica pod streho gnezdi. Dnevi so vse daljši, čas do počitnic pa krajši. Ko zvečer utrujena zaspim, še sama se sebi princesa zdim.

Jakob Murn, 5. razred OŠ Žužemberk (mentorica: Blanka Perpar) Kaj pa se tu dogaja? “Kaj se pa tu dogaja?” je vprašal se gospod. Nekaj je v zraku, mogoče je zapisano v rdečem maku, ki se sramežljivo obrača v mraku. In ko se je gospod obrnil, o ljubezni ljudje so govorili – vsi so se ljubili. Razen njega, ki še sam vedel ni, kaj ljubezen je. In to je konec te žalostne pesmice. Gospod ostal je sam in še vedno o ljubezni govoriti ga je sram. Teja Skube, 5. razred OŠ Žužemberk (mentorica: Blanka Perpar) Skrivnost Ljubezen je nekaj lepega. Kot šum gre mimo tebe. Ljubezen ti v pomoč preide, a čez nekaj časa v nemoč se spremeni. Ko se šepet spremeni v klepet, se ti počasi spet srce odpre in misliš, da je to le skrivnostni navdih, ki ti ga srce zada. Mohor Travnik, 5. razred OŠ Žužemberk (mentorica: Blanka Perpar) Ljubezen je … Ljubezen je nekaj posebnega, a za nekatere nekaj bednega. Ljubezen ni samo med fantom in punco, ampak tudi med tabo in muco.

Ponekod pa ljubezni ni, tam zlobni so vsi.

Ali bo kdaj tam mir? Ne, ker vsi iščejo prepir. Jaz si želim samo eno stvar, ki mi je vedno zanjo mar, da ljubili bi se med seboj tako kot rastline in gnoj. Živa Zajec, 5. razred OŠ Žužemberk (mentorica: Jana Mrvar) Ljubezen Ljubezen je sreča, ljubezen je smeh, ljubezen so iskrice v tvojih očeh. Ljubezen ne mine kar tako, čeprav vedno kdo pride v njo. Lahko jo prevaraš, lahko jo razkriješ, lahko pa molčiš. Tako bo ljubezen ostala pri tebi, nihče je prevaral in razkril ne bo, samo molči in ne misli na to. Zala Bobnar, 6. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Mojca Novak) Ljubezen je dar Ljubezen ni bogastvo, ne denar. Z ljubeznijo moraš lepo ravnati, če želiš, da dala ti bo dar. Podarjeno ti morda bo všeč, morda tudi ne, odvisno je namreč od tebe, kako odzoveš se. Če odzoveš se lepo, ti ljubezen je usojena, z njo dolga pot bo prehojena.

Če odzoveš se grdo, ti mar ni za to in s to ljubeznijo zagotovo nič ne bo. Matej Cesar, 6. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Mojca Novak) Ljubezen živi Ljubezen živi v temi, če prevara se ljudi. V knjigi živi za vse modre ljudi. V srcu živi za vse srečne ljudi. A v žalosti je ni, ker ljubiti smemo samo mi. Valerija Dragan, 6. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Mojca Novak) Moje srce je tvoje Zaljubila sem se vate, nevede. Kakor ptica z juga. Potem pa si nehote odprl svoje srce in povedal svoje občutke. Verjela sem ti, čeprav je moje srce govorilo drugače. Čez teden dni ugotovila sem, kakšen v resnici si. Vse te dni si govoril, kako ljubiš me, a tvoje srce lagalo je. Pia Fornezzi Rezelj, 4. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Zdenka Mežan) Lebdenje

Nekaj lebdi v zraku. Poglej! Visoko lebdi in počasi šteje do tri. Poglej zdaj še bolj, visoko v nebo.

To niso ptice. To ni vonj cvetja ali zraka. To je večje in močnejše. Sedaj obrnem se na desno. Vidim dlan. Pogledam še bolj. Vidim, da je majhen človek in zelo šibak. Nebo se čudno obnaša. Malo na levo, malo na desno ga veter odnaša. Nato se združita. Kot dve srci, ki najdeta drug drugega. Ves svet lebdi od radosti. Od ljubezni vsem se vrti. Malo na desno, malo na levo. Tia Globokar, 6. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Mojca Novak) Ljubezen Ljubezni, tiste prave, se ne da opisati z nobeno besedo. Doživiš jo le enkrat, in sicer, ko srečaš tisto popolno osebo, ki jo imaš rad kar naenkrat. Ne da se je opisati z nobeno besedo, ko doživiš svoj prvi najlepši poljub, ko si srečen s pravo osebo, ko te nihče več ne spravlja v obup. A vendarle se jo da opisati – s čustvi, ki jih izražaš do pomembnih ljudi, ki so vredni več kot bogastvo, ki te imajo radi takšnega, kot si. Ema Gracel, 4. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Zdenka Mežan) V zraku je ljubezen V zraku je nekaj rdečega in nežnega. V zraku je nekaj puhastega. Ptički so v zraku. V sebi nosijo rdeča srca. Obrnem se na levo in vidim obraz, ki strmi vame. Oči se svetlijo, da kar iskre iz njih poletijo. V prsih srce drhti in trepeta, ker čuti, da nekdo ga rad ima. Da ljubezen je v zraku, nam povedo ovčice z oblakov.

Lina Ilar, 6. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Mojca Novak) Ljubezen ne usahne Ljubezen je nenavadna, ker se nikoli ne konča. Kot voda med brzicami hiti in brez postanka naprej drvi. A če prave ljubezni ni, se njen tok umiri, iskrica v srcu zbledi, saj ljubezni, ki bi gorela zame, več ni. Ko pa ljubezen ponovno oživi, se vse razsvetli, iskrica spet zažari in ljubezen naprej hiti. Iza Kavšček, 5. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Mojca Žefran) Ljubezen Ljubezen je bolezen, ko ljubimo se, upamo, da nikdar ne mine in da večna bo. Za valentinovo se ljubezni posvetimo in si z velikim veseljem darilca delimo. Eva Krevs, 4. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Zdenka Mežan) Ljubezen Bilo je nekaj lepega, ljubezenskega, bilo je v zraku. Metulja sta se lovila in se v zaljubljenca spremenila. Od ljubezni vsa prežeta sta na rdečih oblakih lebdela. Kar naenkrat je prišlo, neizmerno lepo je bilo.

Urban Matko, 4. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Zdenka Mežan) Nekaj pade na zemljo Kaj je to, kar pade na zemljo? Je mogoče avion, bonbon, balon ali bizon? Nič od tega ni, kar se ti zdi. To je ljubezen! Zastrupljajoča za starejše, a čudna za mlajše. Čudno se nam zdi, ko namesto dežja ljubezen prši. Mogoče prši, mogoče boli. Od tega ti srce žari, te razveseli in včasih oveni. To te zelo boli, to te skoraj uniči, piči in pošlje v drugo dimenzijo, kjer te take stvari še bolj bolijo ali skoraj umorijo. A v vsakem slabem je nekaj dobrega, boljšega in novega, ki te obudi in vse spet oživi, te reši. Vse se spet vrti in še enkrat in še in še. A če si nanjo jezen, te peče kot česen, piči kot sršen. Ko si zaljubljen, si omamljen in misliš samo na ljubezen, ki se ponovi in vse zaljubljence osreči.

Nina Saje, 5. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Mojca Žefran) Ljubezen Kar se sveti v očeh in se neti v ljudeh ter se dviga v zraku, je ljubezen. Vsak človek jo ima in v srcu vsakega je doma. Ni noči ne dni, ko je v našem srcu ni, tam stalno biva in v nas počiva. Matevž Špilar, 4. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Zdenka Mežan) Ljubezenski padec z Marsa Bilo je nekaj srčkanega in lepega. Bila sta lep par brez očal. Bila sta kralj in kraljica. Imela sta velike oči in veliko moči. Njun grad je bil iz kravat, na tleh. Iz njega se je slišal smeh. Bila sta velika in tiha. Imela sta velike oči in veliko moči. Maks Zupan, 4. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Zdenka Mežan) Ljubezenska pripoved

Ko pogledaš jo, je polna ljubezni. A ko jo spoznaš, je lahko tudi hudobna. Ko hodita na zmenke, sta si vedno bliže. Potem se poročita in v ljubezenskem objemu živita.

3. TRIADA

Sara Bobnar, 8. razred OŠ Bršljin (mentorica: Jerneja Luštek) Idila Rožice cvetijo, ptički žvrgolijo, metuljčki vsepovsod letijo. Na klopci dva sedita, za roke se držita, v svojih oblakih živita. Takrat nikoli nisem sam, ker še eno osebo ob sebi imam in te osebe nikomur ne dam. Sara Bobnar, 8. razred OŠ Bršljin (mentorica: Jerneja Luštek) Igra čustev Rada te imam. Rad te imam. Gledam jo. Gledam ga. Skupaj potujeva med zvezde. Med zvezde, kjer srečna sva. Med zvezdami sva in gledava. Gledava na svet z neba. Opazujeva ljudi v tem svetu. V svetu, kjer sovraštvo, jeza prevladujejo. Ampak tu med zvezdami samo ena stvar prevladuje. To je LJUBEZEN. Tjaša Brulc, 8. razred OŠ Bršljin (mentorica: Polonca Tratar Božič) Je to re s to? Šolski zvonec spet zazvoni in na hodnik odhitimo vsi. Takrat sem prvič ga zagledala ter se zadrževala, da nobenemu ne bi povedala, da dne tistega si našla pašo za oči.

In tiste sem dni le čakala, da šolski zvonec zazvoni, da vnovič bi ga videla ter predvidela, da spet bo tam sred’ gneče otrok zakopan. Srce mi razbija kot za stavo, a ne najdem besedo pravo, da bi ta občutek opisala, čeprav že cel sem slovar preiskala. Ali je to kakšna bolezen ali samo tisti “feeling”, ki mu pravijo ljubezen? Alenka Červ, 8. razred OŠ Bršljin (mentorica: Jerneja Luštek) Od ljubezni se živi Vsi bi radi živeli lepo in v miru ter se včasih umaknili vsakdanjemu diru. V topel, ljubeč, domačih objem in v tak, da se počutimo varni v njem. To cenijo ljudje, ki vedo, kaj poganja planet, ki vedo, zakaj je vredno živeti in bi naredili vse, da bili bi z ljubeznijo odeti. A takim dogajajo se težke reči, ker njihovi urarji so ti, ki jim je mar le za materialne stvari. Ne razmišljajo, kako se drugim godi, gledajo le nase, vse želijo zase. In tako marsikdo spozna, da ljubezen ni le sladka pravljica, da včasih zahteva odrekanje in bolečino in nemalokrat pusti brazgotino. Je pa nagrada, če potrpiš, ali še bolje – se upreš in slaviš! Tedaj je ljubezen, kar želimo si vsi in vsak se lahko v objem potopi ter večno uživa v bližini ljudi, ki ga imajo radi.

Iza Gorše, 7. razred OŠ Bršljin (mentorica: Polonca Tratar Božič) Č e nisva “s k up”, j e ž ivlj e nj e b r e zup A, ko si rekel tisto, si mislil resno? Saj veš, tisto, da se ob vseh puncah, razen ob meni, počutiš stresno? Da sem jaz tista “ta lepa”? Da se ti ob pogledu name naredi grozna kepa? Pa kako ne morem tega doumeti? Kako, da moji možgani tega niso zmožni razumeti? Seveda sem zate “ta lepa”, itak, da se ti ob meni naredi v grlu kepa. Saj še jaz, ko te pogledam ali pa se kam zagledam in razmišljam o tebi in malo o sebi, vidim, da preprosto paševa “skup” in da je brez tebe moje življenje navaden brezup. Maša Kralj, 8. razred OŠ Bršljin (mentorica: Jerneja Luštek) Ljubezen in strast V pomladnem času svet obarva se rdeče. Poljubov drhtenje ustvari barvo strasti, ko z roko v roki prek ceste življenja mladi par drhti. Prepletajoče roke ustvarijo vozel ljubezni, ki reši ga lahko le dotik sanjave simpatije, ki z vročično sapo v uho šepeče ti besede velikanske te norije. Ti sprehodi z barvo rdečo obdani se vidijo v zasanjanih očeh in razkuštranih laseh ter v rdeči od dežja objokani vrtnici, ki dekle žareče stisne jo ob vsakem ponovnem koraku. Toda strasti polni trenutki ne zaključijo se s poljubom in tudi ne z objemom, končajo se s sanjami v hladnih nočeh, v katerih dekle vročično drhti ob simpatiji na klopci v parku.

Maša Kralj, 8. razred OŠ Bršljin (mentorica: Jerneja Luštek) Pismo poljubov Pismonoša zjutraj še v mraku prihiti z mislijo, da vsak človek v tem času zagotovo ne bedi, toda misel hitro se mu spremeni, ko pošto preda v plašču nemirnemu dekletu. Dekle vse objokano odpre pismo, ki poljub mu služi kot pečat. Vse sanjavo ga prebere in s poljubi preleti podobo simpatije. V mislih že sestavlja pesem polno strastne poezije kot odgovor na ljubezen svoje simpatije. Komaj pismo zapečati, že prilepi nanj poljub z ustnicami, polnimi počitniških spominov. Med spuščanjem te srčne dragocenosti v rdečkast nabiralnik si še enkrat v misli vtisne podobo svoje simpatije, ki na plaži objema njo, obdano z vročičnim soncem. Maša Kralj, 8. razred OŠ Bršljin (mentorica: Jerneja Luštek) Razlaga ljubezeni Ljubezen je velika beseda, beseda modrecev in pomembnih ljudi. Čeprav je vsak ne zna razložiti, jo doživijo tudi tisti z zlomljenim srcem. Zaljubljenec bi ljubezen opisal kakor sonce, ki v zgodnjih urah pojavi se izza gora, kakor cvet, ki mlad in čist razpre se v nov svet. Toda strti bi rekli, da je to največji bol srca, ki se pripeti z zanemarjanjem in majhnimi prepiri, ki mučni in boleči so za vsakogar. Toda vsak bi rekel, da ta norija nikakor ni majhna in neslišna, temveč je mogočna in pomembna za obstoj srca, za življenje dah in srečo ter drhtenje ustnic večno.

Tea Pirc, 8. razred OŠ Bršljin (mentorica: Jerneja Luštek) Pojem ljubezni Ljubezen je beseda, ki veliko obeta, beseda, s katero se mnogokrat opleta. Je vse, po čemer človek hrepeni, si otrok želi, svet hrepeni pa četudi v loži živi. Kaj je ljubezen? Skoraj bolezen ali pojem brezvezen, mogoče obvezen, da le ostane od nje človek trezen. Eva Šubic, 7. razred OŠ Bršljin (mentorica: Jerneja Luštek) Sile ljubezni Ljubezen prihaja iz srca, a ne iz tistega, ki je iz mesa. Iz tistega čutečega, šumečega. Ljubezni se ne da ujeti, kaj šele pravilno razumeti. Ljubezni se ne da kupiti, tudi ne na silo vzljubiti. Nekdo bi bil rad zaljubljen cel dan, drug pa vse bi dal, da bi ostal večno sam. Ljubezen povzroči veliko ran, a zagotavljam vam, da ni bilo zaman. Ko se ljubezen k tebi obrne, ne vidiš črte jasno, trezno, ne vidiš lune črne, mrke, a opaziš sonce svetlo. Ljubezen se ne preda, rada podira meje. V ljubezni smo vsi, saj drugače ne bi na svet prišli. Lepo je, da vsi verjamemo v to nadnaravno silo. LJUBEZEN.

Tjaša Turk, 8. razred OŠ Bršljin (mentorica: Polonca Tratar Božič) Zavidam svetu Zavidam luni, ki ve, kaj je v njegovih sanjah. Zavidam soncu, ki mu sleče majico. Zavidam dežju, ki ga boža po koži. Zavidam zvezdam, ki mu obujajo spomine. Zavidam temi, ki ga skrije. Zavidam svetlobi, ki ga osvetljuje. Zavidam blazini, na kateri spi. Zavidam postelji, na kateri leži. Zavidam sliki, v katero so usmerjene njegove oči. Zavidam solzam, ki pridejo, kadar boli. Zavidam dnevu, ki vidi, kako zaspi. Zavidam njej, ki te bo objela, upam, da bo dojela, da svet mi je vzela. Tjaša Turk, 8. razred OŠ Bršljin (mentorica: Polonca Tratar Božič) Lagati zaman Kaj so metulji in zvezdno nebo, kaj travnik cvetlic in pesem, ki jo ptički pojo? Kaj sonce sijoče, kaj roža drhteča? Oh, to je srce, ki polni ga sreča. Zakaj so metulji v trebuhu, zakaj megla in smeh, zakaj v očeh so iskre, zakaj solza na dlaneh? Zakaj dih ob njem mi zastoji, zakaj so rosne moje oči, zakaj po tebi hrepenijo moje dlani, zakaj tebe ob meni ni? Zakaj toliko vprašanj, zakaj vem odgovore nanj? Čeprav trdim si, da to res ni, vseeno v mojem srcu ljubezen živi.

Ema Breščak, 9. razred OŠ Drska (mentorica: Irena Šega) Zvezdni prah Zvezdni prah pogreznjen je v mah. Skrit je v očeh, ujet je v nasmeh, razprt je v dlaneh. Blešči se v vsej svoji lepoti, bohoti se v vsej svoji krasoti. V njem je ujet odsev neba, kot tolmun globoko dno ima. Kdor zapira oči, ga ne vidi, kdor ga gleda, oslepi od blišča. Zvezdni prah obkroža zvezde in govori ti: “Pridi, pridi!” Ema Breščak, 9. razred OŠ Drska (mentorica: Irena Šega) Jaz Jaz ima moj obraz, noge, roke in srce. Jaz oponaša vsak moj izraz in ve moje najbolj skrivne želje. Jaz, to sem jaz, ki se smejim, jočem in kričim. Jaz ne more biti nihče drug kot jaz, ko pred ogledalom stojim. Jaz je včasih muhast, včasih pa od sreče ves puhast. Jaz ni nič več in nič manj kot jaz. Jaz sem jaz od pet pa vse do vrha las. Ema Breščak, 9. razred OŠ Drska (mentorica: Irena Šega) Tišina

Tišina je prostor, ki nas obkroža, je občutek, ki te boža, je odmev,

ki odzvanja, je samostalnik, ki se sklanja. Tišina je občutek, ki te mori, je ton, ki ti v glavi doni, je večni mir, ki se bohoti, je glasna in hrupna v svoji tihoti. Je neprijetna, ko je predolga, je dolgočasna, ko je tiho, je smešna, ko se pači, je prijetna, ko si z Miho. BODI ŽE VENDAR TIHO! Patrik Rojc, 7. razred OŠ Krmelj (mentorica: Polona Starič) Resnična ljubezen Resnična ljubezen nikdar ne boli. To vem, ker zares osrečuješ me ti. Nikdar čustva najina naj ne zblede, nikdar tok ljubezni naj se ne zapre! Življenje je kratko, v njem malo je dni, ko bila si ljubljena, ko ljubila si. Ne vprašaj nikdar me, zakaj ljubim te. Pravi odgovor pozna le srce. Ljubezen ne vpraša za starost in spol. Za vse, ki so iskreni, je je dovolj. Ljubezen ne sprašuje za vitkost, denar. Le vdano toplo srce ji je mar. Tia Vidmar, 7. razred OŠ Krmelj (mentorica: Polona Starič) Ljubezen je ljubezen Kaj je ljubezen? Še sama ne vem. Oče mi govori, da se prehitro

zaljubiti ne smem. Je to drama, bojazen pred izgubo ali varovanje pred bolečino? Kdo ve … Kaj je ljubezen? Je svetloba, ki v srce posije in te s srečo oblije? Kaj je ljubezen? Mogoče ljubezen ni slaba in jo imam tudi sama. Ljubezen do družine, prijateljev, bližnjih. Ljubezen do sonca, svobode, topline. Ljubezen je ljubezen. Tia Vidmar, 7. razred OŠ Krmelj (mentorica: Polona Starič) Ljubezen Pravijo, da je ljubezen bolezen. Je nalezljiva? Je bolezen, ki je neozdravljiva? Ko se zaljubiš, se pojavijo simptomi – vedno večji, vedno bolj opazni. Mrzlica, vročica, rdečica čez lica. Obiščeš zdravnika, recepta ni. Se sprijazniš, postane ti jasno – v ljubezni vse je krasno. Tjaša Kos, 8. razred OŠ Šmarjeta (mentorica: Kristina Ščuka) Zjutraj

Sonce vzhaja, sopara hiti,

jaz vstanem en dva tri. Poletno je jutro, vse se vedri in jaz hitim v šolo, da čim prej zagledajo jo moje oči – prelepo muzo mojih hrepenenj. Ne da mi spati, zaradi nje ne rabim več ne jedače ne pijače – ljubezen me ohranja živega kot energija v obliki lepega. Jo pogledam, odnese me v drug svet – svet ljubezni, objemov in lepih besed. Ali ona čuti drugače – tega še ne vem. A ko pogleda me nazaj z njenimi lešnikovimi očmi, to je višek mojega dne, repete mojih sanj, živeti za trenutek tak je kot živeti v svetu najlepših sanj. Tjaša Kos, 8. razred OŠ Šmarjeta (mentorica: Kristina Ščuka) Opoldne Sonce je visoko na nebu – oblačka nobenega. Jaz hodim ob njej, sprehajava se z roko v roki, srčno in brez besed, a njena toplina in bližina poneseta me v najlepši sen. Izpolnilo se je tisto, kar sem želel – bom zdaj potešen? Prosim, naj se ta dan nikoli ne neha, kar večno se sprehajajva, tople poglede podajajva. Ob njej ne noge ne roke ne telo – nič nikdar utrudilo se ne bo. Njen nasmeh, vonj, ravni zobje, svetleči lasje – je to angel ali nimfa mojih sanj? Tokrat me ne odnese nikamor stran – ob njej lahko ostanem vse dni, dokler ne bom že star. Tjaša Kos, 8. razred OŠ Šmarjeta (mentorica: Kristina Ščuka) Zvečer Sonce zahaja, murenčki pojo. Sen poletne noči okoli plemti, jaz ležim na svoji postelji.

Razmišljam – razgalil, izpovedal sem se. Povedal sem ji svoja čustva, prisluhnila mi je. Držala sva se za roke, spustila jih je. Srce se mi je ustavilo, mislil sem, da se mi bo življenje porušilo. A zgodilo se je nekaj najlepšega, najboljšega, nepozabnega – objela me je! Močno in okrog vratu, da lahko sem duhal njen parfum – sedaj sva uradno skupaj, kabum. Ne grem še spat, ker resničnost je končno boljša od sanj. Sedaj bom razmišljal o njej, o njenih zobeh, svetlečih laseh, vonju njenih oblek. Čuval jo bom kot zaklad, nikdar od sebe je ne spustim – oj, muzo mojo poletnih noči. Tjaša Udovč, 7. razred OŠ Šmarjeta (mentorica: Kristina Ščuka) Ni sveta Ta je iz srca zate, zame, za naju oba, čeprav ne veš, da obstajam, tam nekje, zunaj tvojega sveta, kjer zvezde ločijo noč od dneva. Tam, kjer ni konca sveta, verjamem, da spet srečava naju prava oba, saj to, kar je zdaj, je vse prevara. Ni sveta, ki naju loči, ni dežja, ki naju zmoči in ni osebe, ki naju razloči. Jaz te poznam in ti mene, ampak vedi, da usojeno nama je kljub nesreči, ki naju loči, da najdeva se spet in spet.

Tjaša Udovč, 7. razred OŠ Šmarjeta (mentorica: Kristina Ščuka) Ve del si Nikoli ni mislil, nikoli ni slutil, vedno je vedel, kdo mu ob strani stoji, a pred tem si zatiskal oči. Spomnim se bedečih noči, kjer misli letele so mi in nikoli nisem vedela, kaj počneš ti. In prišel je dan, ves nasmejan, z rožicami posejan, ko rekel si mi, da mar ti ni za vse moje stvari. Jaz jokala bi, a nič več mar mi ni, kaj si moje srce želi. Liza Curk, 8. razred OŠ Veliki Gaber (mentorica: Olga Podpadec) Prijateljske vezi Niti prijateljstva – prijateljske vezi, po celem planetu povezujejo ljudi. So tanke, šibke, ozke, krhke, pa vendar krepke, močne, trdne ... nevidno tečejo po svetu, radost prinašajo planetu. Potujejo po zraku, izginjajo v mraku in kakor da srce imajo, prav posebno moč mi dajo. Da primem te za roko, čeprav si daleč stran, da vdihnem spet globoko, da ves svet je poln sanj.

Liza Curk, 8. razred OŠ Veliki Gaber (mentorica: Olga Podpadec) Prva ljubezen Prva pesem daje občutek, kot da se prvič rodiš, kot da se iz sna prebudiš, kot da v zraku lebdiš. Kakor žarek v temi, je kot klic, ki (te) budi, kot nasmeh, ki v srcu gori, in kot okrasek, ki torto krasi. Prva pesem je lahko v srcu, čarobnem ogledalu, dobro shranjena za vedno. Ali pa sameva v temni sobi, v predalu, in je tvoje življenje brez nje venomer pusto in hladno. Sara Kek, 7. razred OŠ Veliki Gaber (mentorica: Olga Podpadec) Uganka Ljubezen je lepa, čeprav je včasih slepa. Ljubezen je nekaj, kar se rodi, raste in gradi. Lahko te odpelje na sedmo nebo, lahko odloži te v sivo meglo. Vsakega od nas vsaj enkrat doleti. Kaj veš, morda jutri si na vrsti ti. Zato ljubezen je uganka, dva sklene skupaj, da nastane zanka. Sara Kek, 7. razred OŠ Veliki Gaber (mentorica: Olga Podpadec) Duo

To sva midva: jaz in ti, skupaj si rušiva skrbi. Midva sva duo, o tem dvoma ni. Si jutro na obrazu, to vidiš tudi na mojem izrazu. Vsak dan me nasmejiš ... Da tudi dan ni zaspan, moja si misel noč in dan.

Fitore Berisha, 8. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Barbara Goršič) Nekaj je v zraku Čutim utrip mojega srca, ko pogledam v nebo in vidim, da nebo mi mežika in se svetlika. Ali je to samo v mojih mislih? Sprašujem se, ali je to resnično. Bojim se posledic ter ran, ki bodo ostale. Čuti se ljubezen povsod, na vsakem koraku. Kamor koli greš, kamor koli pogledaš in skušaš pobegniti, vsakič bolj se zaveš, da ljubezen je v zraku. Je ta ljubezen za nas prekletstvo ali bolezen? Bo trajala le nekaj časa in nato se bomo ozdravili ter vrnili v resničnost? Vanja Hribar, 8. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Mojca Žefran) Kako veš, da se zaljubljaš? Ko misliš nanj, ti srce bije hitreje, s pogledom v oči ti iskrice zaseje. Prepevaš si same ljubezenske pesmi, čeprav ti mama ves čas govori: “Daj se že zresni!” Kmalu je on vse, o čemer razmišljaš, in še preden se zaveš, si zmenek domišljaš. Pogovarjaš se s sabo pred ogledalom in ugotavljaš, kaj boš rekla, čeprav veš, da na koncu spet stran boš stekla. Vanja Hribar, 8. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Mojca Žefran) Za vedno Še zdaj se spomnim, kako sva se spoznala, in ne bi si mislila, da bova kdaj par postala.

Ko gledal si me za vogalom smeje, vzel si mi pamet in še moje srce. Skupaj preživela veliko sva nepozabnih ur in še se spomnim, ko povabil si me na prvi žur. In čeprav na žur sva prišla v skupini, ti si bil zame eden in edini. Kmalu zatem postala sva par, kaj so menili drugi, nama ni bilo mar. Mnogo kasneje sva se še bolj zaljubila, svojo ljubezen sva si pred oltarjem obljubila. Rada sem v tvojem objemu zaspala, rekoč: “Vem, da vsak dan bo s tabo smejoč.” Minila sta noč in dan, a najino življenje bilo je vedno kot iz sanj. Na svet prišel je ljubek, majhen deklič, kasneje za njo pa postaven fantič. Ker pa tako je želela usoda, na meglen dan pripetila se ti je nezgoda. Otroka zrastla v prečudovita sta človeka, čeprav sta odraščala brez očeta. Čeprav minilo že veliko je časa, ljubezen še v meni tli, in vem, da midva spet skupaj bova, ko bo konec mojih dni. Neža Kastelic, 9. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Mojca Žefran) Nekaj je … Slutim, da je tu nekdo že bil … stopinje so v blatu. Slutim, da je nekdo tu živel … del narave zase si vzel. Nekaj diši, nekaj se sliši, nekaj se čuti v zraku. Dežne kaplje zapišejo nov verz, veter zaigra melodijo, v kamen se vklešejo črke, spomini ostanejo za vedno.

Kdor hoče, lahko razbere, ni težko prisluhniti, še lažje je prebrati, nekaj, nekaj je v zraku. Maja Kernc, 8. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Mojca Žefran) Srce iz oblakov Nekaj je v zraku, čutim, slutim, vem, da je. Pogledam v nebo in vidim srce, iz oblakov je izklesano in s soncem obsijano. Nasmehnem se in spomnim se nate, čutim, kako mi bije srce, in vem, da ljubim te. Ne vem, zakaj, ne vem, kako, ne vem, od kdaj, vem pa, kdo. Ti si tisti, ki mi je ukradel srce, vladar mojih misli, pomeniš mi vse. Zapihal je veter. Razpršil na nebu srce. Ostala je le misel nate. Eva Kolenc, 8. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Barbara Goršič) Ljubezen v zraku je Pri nas v šoli res je zanimivo zelo, sošolci obnašajo se prav srčno.

Da nekaj je v zraku, vidi vsakdo. Ljubezen iz oči jim seje tako, da videlo bi jo tudi slepo oko. A kaj ko to čustvo je za njih pretežko, da vse obrnejo prav na grdo. Vpijejo, skačejo po razredu tako, da učitelji pridirjajo v razred burno. Potem pa izgovarjajo se na tisoč stvari, a vemo, da to ni razlog za njihovo obnašanje, vemo, da ljubezen v zraku je. Tina Makše, 8. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Mojca Žefran) Pesem o tebi Ta pesem govori o tebi, vse punce so zanimale se zate, a ti se nisi dal motiti, ko s svojo deklico spoznal si se. Skupaj sta bila videti popoln par. Minevali so meseci, ko sta skupaj bila, A neki dan sta rekla si, da nista več za “skup”. Čez nekaj časa na mizi listek me pričakal je, ki me v “deželo ljubezni” vabil je. Tega nisem si predstavljala, vse tako hitro je prišlo, a zdaj vem, in vam povem, ko začutiš “metuljčke” v trebuhu, veš, da to je to.

100

Andriyana Muhič, 8. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Mojca Žefran) Ljubezen Vsi pravijo, da je nekaj lepega, ampak, ali je res tako? Je res kot objem človeka nežnega, ali medtem res ptički pojo? Nisem ravno vešča v ljubezni, ampak vem, da vse premaga, zaljubljeni niso le ljudje prijazni, temveč tudi tisti tečni kakor zgaga. Ko dva človeka sta zaljubljena, jima ni pomembno, kaj imata, na vsakem vogalu se poljubljata in na tak način ljubezen si izražata. Prav je, da smo zaljubljeni, samo tako lahko smo srečni, samo tako lahko živimo kot v pravljici in samo tako lahko smo večni. Nina Rozman, 8. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Simona Laknar Strahinić) Ljubezen na prvi pogled Par oči se bežno sreča, en pogled dovolj je, da v srcu vzplameni kot prižgana sveča. En sam smehljaj, da vse dokončno se obrne in se svet na glavo zvrne. En sam trenutek, kratek stik, za vnem ljubezni – ljubezni, ki zgodi se brez besed, ljubezni na prvi pogled.

Ines Rupnik, 9. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Simona Laknar Strahinić) Ljubezen Ljubezen, le ena beseda, a tisoč stvari.

101

Le ena beseda, ob kateri srce zadrhti. Ko pogledaš naokoli, vse čarobno se zdi. Ko pogledaš naokoli, vse je kot v pravljici. Ljubezen se vedno deli: med znanci in prijatelji kot sreča ali podobne reči. Pa vendar to ni kar neka stvar. Je nekaj več kot denar, čeprav je ta sveta vladar. Z njo se lahko igraš kot s prsti na roki ter se podaš v namišljeni svet globoki. Prava ljubezen ti hrbta ne obrne, zato pazi, ko izbiraš. bodi prepričan: naj bo prva, edina in prava. Ines Rupnik, 9. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Simona Laknar Strahinić) Resnica o ljubezni

102

Vsak svojo ljubezen ima, nikomur je ne da. Pa naj bo ta dana ali iskana. Če si zaljubljen, se vse ti vrti tako dolgo, da se ti kar zvrti. Če si zaljubljen, svet narobe se zdi, vse mimo pravil lebdi. Ljubezen kuje se vročo, lahko grenko ali pekočo. Ljubezen kuje se vročo, lahko le vzdihujočo. Nanjo žal nimamo vpliva, saj se kar sama izliva. Pridrvi na plan in ponikne, včasih pa le vzklikne. Ljubezni ne moreš opisati ali na cesti pobrati.

Lahko je grenka ali sladka pa tudi dolga ali kratka. Jasmina Saje, 8. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Mojca Žefran) Zapletena ljubezen Vsako noč pogledam v nebo ter v zvezdah vidim njo, v mislih jo imam ves čas, še v mesecu vidim njen obraz. Ko srečava na hodniku šolskem se, opazujem jo skrivaj, lepoti njeni se ne morem načuditi, v trenutku tem ne morem niti spregovoriti. Ona ve, da skrivaj jo občudujem, da pesmi in pisemca ji oblikujem, da na valentinovo srček ji podarim ter ob pogledu nanjo zopet in vedno zardim. A kaj, ko ves moj trud je zaman, ko vidi, da gledam jo, obrne se stran, z velikimi koraki steče proč ter prijatelju Mihu vrže okoli vratu se kot nekoč. Teja Šuštaršič, 8. razred OŠ Toneta Pavčka (mentorica: Simona Laknar Strahinić) Neskončna ljubezen Vsi se sprašujejo, če je res: da prava ljubezen živi neskončno let. Nekateri odgovorijo z da in z bleščečimi očmi predstavijo svojega sanjskega moža. Spet drugi zmajujejo z glavo in s tresočim glasom s solzami v očeh odgovore: “Princ na belem konju našel me še ni, a nikoli ne veš, mogoče to si ti.” Zdaj vemo, da ljubezen je res nekaj skrivnostnega, včasih tudi nekaj pobožnega. In to je vse, kar vem, zato zdaj grem.

103

S odelujoč I M E N T O R J I

OŠ Bršljin Saša Brudar Katarina Črtalič Irena Gole Bernarda Kobe Jerneja Luštek Ana Špiler Polonca Tratar Božič OŠ Brusnice Darja Šinkovec OŠ Center Nataša Dežan Avsec OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert Janja Jerovšek OŠ Drska Irena Šega OŠ Frana Metelka Škocjan Aleksander Božič OŠ Grm Irena Strasbergar OŠ Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki Katarina Zahrastnik

OŠ Trebnje Andreja Koščak Stanka Zaletelj OŠ Trebnje PŠ Dobrnič Mateja Škufca Langus OŠ Trebnje PŠ Dolenja Nemška vas Nevenka Grebenc OŠ Veliki Gaber Olga Podpadec OŠ Žužemberk Jana Mrvar Blanka Perpar OŠ Toneta Pavčka Draga Bregar Renata Fink Husić Darja Gibičar Barbara Goršič Simona Laknar Strahinić Mojca Lužar Zdenka Mežan Mojca Novak Mojca Starešinič Mojca Žefran

OŠ Krmelj Polona Starič OŠ Metlika Darinka Cimerman Marina Janjac Emilija Klopčič Helena Kostelec Jasmina Štampfelj OŠ Stari trg ob Kolpi Marija Volf OŠ Šmarjeta Kristina Ščuka

105

S odelujoč I U Č E N C I

OŠ Bršljin Sara Bobnar, 3. triada Živa Bregar, 2. triada Tjaša Brulc, 3. triada Alenka Červ, 3. triada Izabela Derganc, 2. triada Eva Neža Doberdrug, 2. triada Patricija Femc, 2. triada Nika Fišter, 2. triada Iza Gorše, 3. triada Barbara Kebelj, 2. triada Maša Kralj, 3. triada Anej Kren, 2. triada Aila Močnik Pučinskas, 2. triada Tea Pirc, 3. triada Anže Pirnar, 2. triada Žana Pirnar, 2. triada Neža Povh, 2. triada Laura Progar, 2. triada Zoja Retelj, 2. triada Nina Strašek, 2. triada Tara Šiler, 2. triada Klara Špendal, 3. triada Eva Šubic, 3. triada Tjaša Turk, 3. triada Inja Željko, 2. triada OŠ Brusnice Luka Luzar, 2. triada OŠ Center Eva Kocjan, 2. triada Katja Molan, 2. triada Mija Prosinečki, 2. triada Jernej Slak, 2. triada Neža Taufer, 2. triada Žan Zdešar, 2. triada OŠ dr. Pavla Lunačka Šentrupert Gašper Gole, 2. triada Vojko Hysz, 2. triada Zarja Iva Kirm, 1. triada Ida Ramovš, 2. triada Ema Erna Weber, 1. triada

106

OŠ Drska Ema Breščak, 3. triada OŠ Frana Metelka Škocjan Špela Gorenc, 2. triada Tina Kraljić, 2. triada OŠ Grm Filip Auersperger, 1. triada Neža Dora Brezovar, 1. triada Lina Kunčič Colarič, 1. triada Zoja Miklavčič, 1. triada Nika Pureber, 1. triada Anja Vrabec, 1. triada OŠ Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki Alina Polovič, 2. triada OŠ Krmelj Patrik Rojc, 3. triada Tia Vidmar, 3. triada OŠ Metlika Manca Bajuk, 2. triada Lara Filak, 2. triada Nina Gačnik, 2. triada Kristjan Grdun, 2. triada Tina Kambič, 2. triada Urban Kočevar, 2. triada Nina Konda, 2. triada Ajda Kremesec, 2. triada Eva Nemanič, 2. triada Marko Oberman, 2. triada Maj Ogulin, 2. triada Tomaž Pečavar, 2. triada Iga Prevalšek, 2. triada Daša Radoš, 2. triada Alja Slobodnik, 2. triada Vesna Stipančić, 2. triada Martina Stipanović, 2. triada Žana Škabar Steiner, 2. triada Lea Trenk, 2. triada Valentina Vovk, 2. triada Anja Željko, 2. triada Lea Žlogar, 2. triada

OŠ Stari trg ob Kolpi Lucija Konda, 2. triada Živa Mihelić, 2. triada Nika Rauh, 2. triada OŠ Šmarjeta Tjaša Kos, 3. triada Tjaša Udovč, 3. triada OŠ Trebnje Maruša Čeh, 1. triada Saša Hren, 1. triada Eva Hudoklin, 1. triada OŠ Trebnje PŠ Dobrnič Gašper Glavan, 1. triada Sara Glavan, 2. triada Matevž Glivar, 1. triada OŠ Trebnje PŠ Dolenja Nemška vas April Kotnik, 1. triada Dan Križman, 1. triada Miha Vovk, 1. triada OŠ Veliki Gaber Liza Curk, 3. triada Ema Gnidovec, 2. triada Sara Kek, 3. triada Nik Zidar, 2. triada OŠ Žužemberk Lexi Cundrič, 2. triada Tia Flander, 2. triada Viktorija Jaklič, 2. triada Jaka Juršič, 2. triada Jure Kocjančič, 2. triada Jure Legan, 2. triada Gašper Longar, 2. triada Niko Longar, 2. triada Polona Meglen, 2. triada Lucija Mrvar, 2. triada Marija Mrvar, 2. triada Jakob Murn, 2. triada Teja Skube, 2. triada Mohor Travnik, 2. triada Živa Zajec, 2. triada

OŠ Toneta Pavčka Fitore Berisha, 3. triada Zala Bobnar, 2. triada Matej Cesar, 2. triada Valerija Dragan, 2. triada Pia Fornezzi Rezelj, 2. triada Tai Fornezzi Rezelj, 1. triada Tia Globokar, 2. triada Ema Gracel, 2. triada Vanja Hribar, 3. triada Lina Ilar, 2. triada Neža Kastelic, 3. triada Iza Kavšček, 2. triada Maja Kernc, 3. triada Eva Kolenc, 3. triada Eva Krevs, 2. triada Nika Krevs, 1. triada Tinkara Krevs, 1. triada Tevž Kupljenik, 1. triada Tia Lužar, 1. triada Tina Makše, 3. triada Urban Matko, 2. triada Tine Matoh, 1. triada Tea Metelko Klemenčič, 1. triada Andriyana Muhič, 3. triada Rihard Ovnik, 1. triada Jera Parkelj, 1. triada Žan Povše Žagar, 1. triada Lara Primc, 1. triada Enrique Pršlja, 1. triada Miha Rozman, 1. triada Nina Rozman, 3. triada Ines Rupnik, 3. triada Jasmina Saje, 3. triada Nina Saje, 2. triada Matevž Špilar, 2. triada Teja Šuštaršič, 3. triada Nuša Zajc, 1. triada Maks Zupan, 2. triada

107

Osnovna šola

Toneta Pavčka