3 Začeli so v severnem delu Jadranskega morja, od Akvileje preko kraških dinarskih planot do Emone. Nadaljevali so proti severovzhodu preko Atransa do Celeje in Petovione oz. proti jugovzhodu proti Neviodunu in Sisciji. Na to glavno cestno omreţje so navezali stranske oz. manj pomembne (smer od Celeje proti severu do Virunuma oz. proti jugu ob Savinji in Savi do Nevioduna).
Ob rimskih cestah nastajajo rimska mesta Emona (Colonia Iulia Emona) - Ljubljana
V mirnem času so ceste lahko uporabljali vsi drţavljani: trgovci, popotniki, za prenos pošte, blaga … Ob cestah so nastajale manjše postojanke in počivališča (eno takih je bil Praetorium Latobicorum in Atrans). S propadom rimskega imperija so zamrli mestno ţivljenje, trgovina z blagom, obrtna dejavnost v mestih, denarno gospodarstvo, promet po cestah je bil redek, zato so ceste izgubile pomen in začele propadati. V današnjem času, ko je ţivljenjski tempo drugačen, hitrejši, so ceste pomembne zlasti iz ekonomskega vidika. V Sloveniji smo se po osamosvojitvi odločili, da zgradimo avtocestni kriţ (smer severozahod – jugovzhod in jugozahod – severovzhod), ki marsikje poteka po trasi nekdanjih rimskih cest. V občini Mirna Peč poteka le-ta v večini po Šentjurski dolini, severno od Sv. Ane in naprej proti Trebnjemu. Največje odkritje na tej trasi sta zagotovo miljnika, najdena na karteljevskem klancu, ki ju hrani Pokrajinski muzej v Novem mestu.
Emona je bila ustanovljena kot strateška postojanka, ki je odigrala pomembno vlogo v številnih vojnah, utrjena z močnim obzidjem in vodnim jarkom. Štela je 5000 do 6000 prebivalcev, večinoma trgovcev in rokodelcev, pa tudi drţavnih uradnikov in vojnih veteranov. Ulice so bile tlakovane. Hiše so bile zidane iz podpeškega kamna, imele so javno kanalizacijo, centralno ogrevanje, bile so ometane z barvanimi stenami in mozaičnimi tlaki. Imela je osrednji trg – forum s trgovinami in gostišči, svetišči in baziliko ter javnim kopališčem. Pred mestom so bile različne gospodarske dejavnosti in druţinske grobnice ob mestnih vpadnicah. Iz več mestnih vrat so vodile glavne poti na zahod proti Navportu in naprej v Italijo, na sever in vzhod proti Celeji in Karniju in na jug proti Sisciji. Emona je bila pomembno zgodnjekrščansko središče s cvetočo trgovino. Mesto je imelo tudi svoje boţanstvo, boginjo Equrno, ki so jo častili na Barju. S propadom zahodnega rimskega cesarstva je propadla tudi rimska Emona.