Page 1

27. DRŽAVNI FESTIVAL TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA

Potuj z jezikom Osnovna šola Toneta Pavčka Avtorji:

Matjaž Bevc, 8. a

Petra Saje, 9. a

Hana Kastelic, 9. b

Urška Smrke, 9. b

Aljaž Kolenc, 9. a

Sandra Vizlar, 9. a

Urška Makse, 9. b

Petra Zupan, 8. b

Tradicionalne mirnopeške lokalne jedi v novi turistični ponudbi -

Razvajanje po mirnopeško turistična naloga

Mentorica:

Ladislava Rupena

šolsko leto 2012/2013


Tradicionalne mirnopeške lokalne jedi v novi turistični ponudbi - Razvajanje po mirnopeško, turistična naloga

Osnovna šola Toneta Pavčka

Povzetek naloge Šola: OŠ Toneta Pavčka, Postaja 1, 8216 Mirna Peč Tel: 07/ 30 78 720 fax: 07/ 30 78 018 elektronski naslov: o-mirnapec.nm@guest.arnes.si Naslov turistične naloge: Jedi naših dedkov in babic - Razvajanje po mirnopeško Avtorji: • Matjaž Bevc, matiaz. bevc@ hotmail.com, 8. a • Hana Kastelic, kastelic.hana@gmail.com, 9. b • Aljaž Kolenc, alvaz.kolenc@gmail.com, 9. a • Urška Makše, urshi.maksetka@gmail. com, 9. b • Petra Saje, petra.saie@gmail.com, 9. a • Urška Smrke, smrke.urska@gmail.com, 9. b • Sandra Vizlar, sanchv.vizlar@gmai.com, 9. a • Petra Zupan, 5ra.zupan@gmail.com, 8. b Mentorica: Ladislava Rupena, upokojena učiteljica geografije in zgodovine Povzetek: Kulturna dediščina izginja in z njo tudi jedi, ki so bile v preteklosti pogosto na mizah. Zato smo se člani turističnega krožka na OŠ Toneta Pavčka odločili, da sodelujemo v projektu Turistične Zveze Slovenije Turizmu pomaga lastna glava - Potuj z jezikom. Glede na razpisano temo smo se odločili, da povprašamo domače in krajane, katere jedi so jedli ob različnih priložnostih. V prvem delu naloge te jedi tudi predstavljamo. Vprašali smo babice, sodelovali z Društvom podeželskih žena Mirna Peč, poiskali literaturo o jedeh, značilnih za naš kraj, in poiskali odgovore tudi pri nekaterih kuharicah in kuharjih. To je bil prvi del naloge. V drugem delu naloge, ki smo jo naslovili Tradicionalne mirnopeške jedi v novi turistični ponudbi Mirnopeško razvajanje, pa smo izbrane krajevne jedi vključili v novo turistično ponudbo šole. Zdelo se nam je prav, da kulinarično ponudbo povežemo z novo šolo in našimi rojaki, Tonetom Pavčkom, Lojzetom Slakom in Alojzom Kastelicem. V ponudbi smo na kratko predstavili tudi glavne zanimivosti naših treh dolin. Nastala je zgibanka, s katero želimo zbuditi zanimanje ljudi, da nas obiščejo v novi šoli, spoznajo naš kraj in poskusijo naše kulinarične dobrote. S ponudbo smo hoteli obuditi stare krajevne jedi, pri ljudeh vzbuditi zanimanje zanje, da se lokalne jedi tudi na tak način ohranjajo, saj so vredne le-tega. Nekaj teh jedi smo sami pripravili. Pripravljali smo jih s sodobnimi pripomočki in na sodoben način v novi gospodinjski učilnici. Pridih stare kulinarične tradicije pa je ostal. Če nam je uspelo, presodite sami.

Ključne besede: tradicionalne krajevne jedi, turistična ponudba, promocija šole in občine, rojaki Tone Pavček, Lojze Slak in Alojz Kastelic


Tradicionalne mirnopeške lokalne jedi v novi turistični ponudbi - Razvajanje po mirnopeško, turistična naloga

Osnovna šola Toneta Pavčka

VSEBINA 1 U V O D ...................................................................................................................................................... 4 2 LJUDSKA PREHRANA NA DOLENJSKEM IN V NAŠIH KRAJIH - V MIRNI PEČI........................................5 2. 1 Povedale so nam .............................................................................................................................6 ^

Pogovor z gospo M arijo Kastelic, M ali V rh .......................................................................... 6

^

Gospa Pavla Rozman, Gorenji Globodol - »Po praznikih mora v hiši zadišat.«................. 8

^

Gospa M arija Opara iz Biške v a si........................................................................................10

^

Hani je recepte tradicionalnih krajevnih jedi zaupala babica Ivanka Kastelic.................. 11

^

Sandra je svojo babico p o v p ra ša la.................................................................................... 13

2. 2 Kuhale so jih naše babice, kuhajo jih naše mamice, radi jih jem o tudi m i.................................14 ^

M irnopeški štru klji.............................................................................................................. 14

^

Domači štrukelj (Marija Opara, Biška vas)......................................................................... 15

^

Ženof (Milan Hrastar, M irna Peč).......................................................................................15

^

Ostale lokalne je d i.............................................................................................................. 16

^

Recept in priprava ajdovih žgancev z zeljem ..................................................................... 16

2. 3 Kuhali smo jedi po receptih naših b a b ic......................................................................................17 2. 4 Starih šeg se ne da vseh zatreti, novih ne vseh sprejeti!............................................................ 18 3 TURISTIČNA PONUDBA RAZVAJANJA PO M IR N O PEŠKO .................................................................... 20 3. 1 V M irni Peči je zmeraj le p o ..........................................................................................................20 ^

V Osnovni šoli Toneta Pavčka............................................................................................. 21

3. 2 Pri nas nikoli ne boste lačni ......................................................................................................... 23 ^

Ob obisku vam lahko ponudim o.........................................................................................23

3. 3 Načrt izvedbe................................................................................................................................24 3. 4 Načrt predstavitve na turistični trž n ic i........................................................................................24 ^

Razvajanje po m irn o p e ško ................................................................................................. 24

4 ZAKLJUČEK............................................................................................................................................ 25 Slovarček narečnih poim enovanj za je d i............................................................................................ 26 Viri in lite ra tu ra:......................................................................................................................................27 Ustni v ir i: ............................................................................................................................................. 27


Tradicionalne mirnopeške lokalne jedi v novi turistični ponudbi - Razvajanje po mirnopeško, turistična naloga Osnovna šola Toneta Pavčka

1 UVOD Člani turističnega krožka smo z zanimanjem prebrali razpis projektne naloge in se natančno seznanili s Pravilnikom za izvedbo državnega festivala in tekmovanja TPLG - Potuj z jezikom. Odločili smo se povprašati starejše kmečke gospodinje in babice, kaj so najpogosteje skuhale in postregle svojim družinskim članom ob različnih priložnostih. Poskušali smo dobiti odgovore na naslednja vprašanja: Katere jedi so bile najpogosteje na je d iln iku pri km ečkih družinah? Kako so jih skuhale in kako so posam ezne jedi postregle? Kakšno kuhinjsko posodo in pripom očke so uporabljale? Katere jedi so pripravile za praznike in praznovanja? Kje so dobili posam ezna živila? Zanimalo nas je, ali so te jedi še danes sestavni del jedilnikov in ali jih imenujemo in pripravljamo na drugačen način. Zbrali smo veliko zanimivega gradiva o naših krajevnih jedeh in načinu prehranjevanja v našem okolju. Po preudarnem razmisleku smo izbrali nekaj najbolj pogostih in tipičnih krajevnih jedi, ki bi bile zanimive in primerne v novi turistični ponudbi naših krajev. Pogovorili smo se, kako bo naše raziskovalno delo potekalo. S pomočjo literature smo se seznanili z ljudsko prehrano na Dolenjskem. Sestavili smo anketne vprašalnike in se dogovorili, kdo bodo naši sogovorniki - informatorji. Dogovorili smo se, katero dokumentarno gradivo bomo zbirali (fotografije, jedilni pribor, posoda, jedilniki, itd.) Povezali smo se z ravnateljem Osnovne šole Toneta Pavčka Danijelom Brezovarjem, s predsednikom Turističnega društva Mirna Peč Jožetom Barbom in domačim društvom podeželskih žena in se pogovorili o možnostih in vsebini nove turistične ponudbe. Našo nalogo smo naslovili:

Tradicionalne mirnopeške lokalnejedi v novi turističniponudbi— Razvajanje po mirnopeško Odločili smo se, da bomo izbrane jedi vključili v novo turistično ponudbo, in sicer: • • • •

Z njimi obogatili jedilnik šolskih malic in kosil. Jih ponudili gostom in drugim obiskovalcem v novi Osnovni šoli Toneta Pavčka ob dnevu odprtih vrat, pomembnih prireditvah in predstavitvah projektov. Turistično ponudbo predstavili na turistični stojnici ob občinskem prazniku ali drugih prireditvah. Občasno lahko na sejmih v Mirni Peči vsako prvo soboto v mesecu.

Pri realizaciji naloge so nam pomagale babice, mame, kmečke gospodinje - članice društva podeželskih žena, vodja šolske kuhinje in šolske kuharice. Za nasvet smo povprašali tudi druge kuharje in kuharice.

4


Tradicionalne mirnopeške lokalne jedi v novi turistični ponudbi - Razvajanje po mirnopeško, turistična naloga Osnovna šola Toneta Pavčka

2 LJUDSKA PREHRANA NA DOLENJSKEM IN V NAŠIH KRAJIH V MIRNI PEČI Prehranjevanje ljudi je odvisno od pogojev za kmetovanje in pridelavo hrane. Ljudje se ob pomembnih dogodkih in praznovanjih družijo, poveselijo in radi kaj okusnega pojedo. Gospodinje vedno znova presenečajo z okusno pripravljenimi jedmi. Priprava hrane in vrste jedi se od pokrajine do pokrajine razlikujejo. Način prehranjevanja se prilagaja letnim časom in izbiri živil, ki so v tem času na voljo. Vendar so nekatere jedi in priprava le-teh značilna samo za določene pokrajine. Za mirnopeške vasi so značilne več ali manj enake jedi z majhnimi razlikami pri pripravi in poimenovanju le-teh. »Dolenjska jed je v isti skledi, repa spodaj, zelje zgoraj.« (Janez Trdina, 1870-79). »Dolenske jedi. Sok (sukanec) kuha se tod povsod, pri revnih in bogatih na vodi; ko ga hočejo jesti, ulije se nanj nekoliko mleka. Suče se skoraj povsod brez jajec. Anica pa ga kuha na mleku, kakor Gorenci in porabi za tri osebe eno jajce o sukanji, kar dela sok posebno okusen.« (Trdina J., Podobe prednikov, pohujšanje za vsakega, Ljubljana, 1987). V literaturi smo zasledili pričevanje pokojne sestre Toneta Pavčka, Marije Stepanove iz Novega mesta. Slovela je kot odlična kuharica, bila je mojstrica za razna peciva. Najboljši so bili njeni florentinci. Za šentjursko žegnanje je napekla peciva za malo reto. Rada je povedala, kaj so jedli ob kmečkih opravilih v Šentjuriju. Njuna teta je že ob štirih zjutraj zamesila kruh in pekla hlebce v peči. Dišalo je po vsej hiši. Na koncu peke pa je za otroke v latvice dala mlečno kašo, ki ji je dodala domačo smetano. Ko je bila pečena, je imela zlato rjavo skorjico. K tej teti sta z bratom Tonetom rada zahajala. Večkrat jima je spekla na tropincah (ostanek pri kuhanju masla) jajca in jih dala na kruh. Slastno sta pojedla to redko dobroto. Domači otroci tega niso dobili. Ob trgatvi so spekli potico in kruh, pili so tudi že mošt. Za martinovanje so spekli gosko ali kakšno drugo perutnino ter spekli beli kruh. Etnolog Vilko Novak je v svoji knjigi Dobre domače jedi z Dolenjskega zapisal, da so izvirna dolenjska jed štruklji. Leta 1589 je bil zapisan prvi recept za pehtranove štruklje. Na mizi so bili ob vseh družinskih praznikih, ob koncu žetve, mlačve in drugih večjih poljedelskih delih. Ob žegnanju Dolenjci še danes vabijo: »Pridite v nedeljo po štruklje!« K štrukljem se zelo dobro poda žajnof, omaka iz domače gorčice in neprevretega mošta. Pogosto jedo tudi kaše: proseno, ječmenovo, ajdovo. Krompirjeve bele in krompirjeve ajdove žgance z ocvirki, kislim ali sladkim mlekom, kislo repo ali zeljem, tudi z govejo ali suho juho ali z obaro. Jedli so tudi mlečni, koruzni, ajdov ter usukani ali zaroštani močnik.

Dolenjski štrukelj po mirnopeško

5


Tradicionalne mirnopeške lokalne jedi v novi turistični ponudbi - Razvajanje po mirnopeško, turistična naloga Osnovna šola Toneta Pavčka

Na podlagi tega smo začeli tudi mi zbirati podatke o starih krajevnih jedeh in skušali ugotoviti, ali so te jedi na jedilnikih naših družin tudi danes. Ali jih pripravljajo na enak ali podoben način? Izvedeli smo mnogo zanimivega. Povprašali smo starejše kmečke gospodinje, kaj so kuhale svojim domačim in kako so te jedi pripravljale.

Članice Društva podeželskih žena M irna Peč so leta 2003 izdale z knjižico z naslovom M irnopeški štruklji. Dr. Boris Kuhar, etnolog in kulinarik, je v uvodu te knjižice zapisal: »Če so štruklji ena od desetih največjih slovenskih znamenitosti, so dolenjski, predvsem še mirnopeški štruklji, glavna znamenitost te prelepe doline. Kako hvalevredno je,da jih žene te doline tudi še danes rade pripravljajo za vsak dan in za svetke. To so dokazale tudi na izboru Mirnopeškega štruklja, junija leta 2003. Vse navzoče in tudi mene so presenetile z bogastvom receptov, z iznajdljivostjo in tudi domiselnostjo za pripravo tradicionalnih in tudi novodobnih štrukljev.«

Iz odgovorov naših anketirank smo izvedeli, da so bili štru klji nekoč in so še danes pogosto sestavni del naših jedilnikov. Zato smo se odločili, da štruklje poleg nekaterih drugih tradicionalnih krajevnih jedi, kot so: pečena kaša, m atevž s kislim zeljem ali repo, šarkelj, orehova potica, ocvirkova potica, orehovi štru keljčki, jabolčn i zavitek, krom pir v oblicah, žinaf, češpljevi cm oki, češpljeva kaša, žganci, jabolčn i sok, zeliščni čaj, čebulna potica, vklju čim o v novo turističn o ponudbo. Recepte za pripravo teh starih slovenskih jedi so gospodinje podedovale po svojih starih materah in so dragocena dediščina naših dolin. Res pa je, da so te jedi v posameznih pokrajinah ali krajih različno pripravljali. Gospodinje so dobro vedele, kako morajo svoje najbližje hraniti, da jim ohranijo zdravje in dolgo življenje. Vedele so, kakšna hrana je zdrava in kaj človek potrebuje. Znale so jedi tudi okusno pripraviti.

5


Tradicionalne mirnopeške lokalne jedi v novi turistični ponudbi - Razvajanje po mirnopeško, turistična naloga Osnovna šola Toneta Pavčka

2.1 Povedale so nam ^ Pogovor z gospo Marijo Kastelic, Mali Vrh ^ Sredi decembra lanskega leta smo obiskale gospo Marijo Kastelic, staro 80 let, stanujočo na Malem Vrhu. Prijazno nas je sprejela in v prijetnem razgovoru z njo smo izvedele, katere jedi je kuhala kot kmečka gospodinja, ob kakšnih priložnostih so postregli posamezne jedi in kakšne so bile prehranjevalne navade. Zjutraj so jedli zelje, fižol, žgance z m lekom. Za zajtrk pozimi so jedli matevža, knedle - cmoke, krompir, zeljnato solato. Za frušt'k - zajtrk so poleti skuhali prežganko, žgance z ocvirki in ječmenovo kavo. Dopoldanski malici so rekli tudi predjuž'nk. Za malico so jedli črn kruh, včasih meso, pili vino »delanc«, suhe hruške in jabolčne krhlje. Tipično nedeljsko kosilo je sestavljala goveja juha z domačimi nudlci - rezanci, pozimi pa suha juha, v katero so zakuhali riž ali sukaje (močnik). Za veliko noč so po prihodu od maše pripravili velikonočni zajtrk, jedli bel kruh, suho meso, npr. nadevan želodec, šunko ali šinjek, pirhe, hren, orehovo potico. Vse te jedi so na velikonočno soboto v jerbasu nesli k žegnu. Na bela nedeljo so imeli navado jesti rožičkov kolač. Včasih so skuhali alelujo. Suhe repne olupke so skuhali v vodi in jih jedli kot solato. Aleluja ni bila priljubljena jed. Za božič so po polnočnici jedli krvavice, vendar le takrat, če so že do takrat zaklali prašiča. Za svete tri kralje so jedli pogačo oz. poprtnik. Razrezanega na kose je gospodar dvignil visoko nad glavo, otroci pa so skakali, da bi ga dosegli in dobili vsak svoj kos. Imeli so navado reči, da toliko, kolikor visoko bodo skočil, toliko bodo zrasli. Poprtnik so po navadi okrasili s tički. Ob petkih niso jedli mesa, za postne dneve pa so jedli čisto običajne jedi razen mesa. Vedno so doma pekli črn kruh in tudi koruznega. Na teden so spekli pet ali šest hlebcev. Namesto kvasa so uporabljali kravajce. Te so naredili iz prosene ali koruzne moke in mošta. To je zavrelo, maso so zamesili, pustili, da je shajala, razpokala, nato pa so oblikovali hlebčke in jih posušili. Kruh, ki je ostal, so posušili, skuhali in nastal je kruhovc. Razmočili so ga v vodi, zabelili s smetano ali ocvirki. To so jedli za večerjo, zraven pa v oblicah krompir. Shajance so naredili tako, da so odvzeli majhen del testa za bel kruh v času, ko so ga pekli, ga skuhali v vodi in zabelili. To so jedli namesto žgancev. Za praznike so spekli orehovo ali rožičevo potico, ki je danes več ne delajo, pa tudi za godovanja, ko so imeli goste ali za birmo. Ocvirkova potica in krofi so bili za pustni dan, ko ni bilo kosila, takrat so bila tudi suha rebrca, v kosih krompir in zelje. Potico so nadevali tudi z jabolki, spekli pa so jo tako, da so jo dali na lopar in spekli v krušni peči. Orehovo potico so po navadi jedli za trgatev. Ko so imeli koline, so zjutraj jedli (frigana) pražena jetrca. Za kosilo so prvi dan skuhali juho iz svinjskega repa in spekli kremenatlce (svinjski kare). Poleg juhe so jedli še ajdove žgance.

6


Tradicionalne mirnopeške lokalne jedi v novi turistični ponudbi - Razvajanje po mirnopeško, turistična naloga Osnovna šola Toneta Pavčka

Koscem so za zajtrk postregli želodec oz. šivanko. Spekli so jim tudi boljši kruh, ki ni bil povsem bel in jurček. Ponudili so jim tudi štamperle šnopsa (šilce domačega žganja) za moč in dobro voljo. V času kolin so jedli godlo. V juho, v kateri so se kuhale krvavice, so zakuhali proseno, ječmenovo ali ajdovo kašo, včasih tudi riž. Lahko so jo spekli v pekaču in jedli pečeno. Žolco, ki je nastala pri kuhanju prašičjih ušes, so narezali, dodali čebulo, kis in olje. Brez teh dodatkov so jo pojedli s kruhom. Gospa je potrdila, da je zanje pregovor Vsak kos ima svoj praznik držal. Pri lastnikih vinogradov je bil šijek/šinjek praviloma za Gulabijek (za delavce v vinogradu na Golobinjeku). Štruklji so značilna jed za naše kraje. Narejeni so iz vlečenega testa, smetane, jajc, cvrtja, drobtinic. Jedli so jih z omakami, npr. žinofom, hrenom. Štruklji so bili polnjeni s skuto in orehi. V žinof so namakali tudi v oblicah krompir. Žinof so pripravili tako, da so gorčična semena stolkli v možnarju in dodali prevret sladek mošt. Kuhali so ajdove, koruzne, krompirjeve žgance, ki so jih jedli z zeljem in repo, zabeljene z ocvirki. Močnik so delali iz bele moke, smetane in jajc, rekli so mu tudi usukan močnik ali usukanc. Grmado so pripravili tako, da so sestavili plasti suhega v mleku namočenega kruha in naribanih jabolk. Vse plasti so polili s smetano in jajci. To so jedli za zajtrk ali malico.

Hana in Urška na obisku pri gospe Kastelic

Štrudl - jabolčni zavitek so jedli v jeseni, ko so imeli dovolj jabolk. Hajane flancate so jedli za posebne priložnosti. Zamesili so boljše testo, ga razvaljali, razrezali in ocvrli v masti. Gospa nam je svetovala, da bi v kulinarično ponudbo lahko vključili shajane štruklje (skuta, peteršilj in smetana), miške in jabolčni zavitek. Proseno kašo so dali v soljeno mleko in jo spekli v latvici. Bila je okusna in radi so jo jedli. Ričetu so rekli ješprenj, vanj so dali kuhati parklce od prašiča, kar počnejo še danes. Mlinci so bili takrat samostojna jed, nesli so jih na njivo, ko so želi pšenico. Šarkelj so naredili iz finega testa, še boljšega kot za potice. Testo je bilo iz jajc, najboljše moke in maščobe. Spekli so ga v visokem modelu. Včasih so mu dodali rozine.

7


Tradicionalne mirnopeške lokalne jedi v novi turistični ponudbi - Razvajanje po mirnopeško, turistična naloga Osnovna šola Toneta Pavčka

V tistih časih so po vasi jajčarice pobirale - kupovale jajca, maslo, peteline in vse to nosile na trg v Novo mesto. Gospa se je naučila kuhati od svoje mame. Povedala nam je tudi, kaj se ji je zgodilo, ko je pripravljala močnik. Skuhala ga je brez težav, ko pa ga je želela postreči, ga je prevrnila. Vse je hitro pobrisala in ga pripravila še enkrat. Povedala nam je, da je znala dobro pripraviti krofe. Ko sta z moževo mamo pripravljale kruh, je mama v maso za pripravo kvasa zlila prevročo vodo in kvas se ni dvignil. Sama je šla vmes prat perilo, ko je prišla nazaj, pa ji je tašča potožila: »Kruh se ne gane.« Vseeno sta ga dali peči in ker ni dovolj shajal, je bil čisto tanek. Za poroko ali ohcet so spekli ajdov kruh, ki so ga zavili v belo testo. Imenovali so ga kruh v belem testu. Jedli so govejo juho, vanjo so zakuhali rezance, riž ali palačinke. Na mizi so se znašli tudi »pohani picki«. Proti jutru so postregli s kislim zeljem in s suhimi rebrcami. Od peciv so jedli piškote, šarkelj in potice. Na mizi je bil za okras jagenjček. Gospa Marija nam je postregla s piškoti iz pirine moke in domačim jabolčnim sokom. Na domači ekološki kmetiji pečejo tudi domač kruh iz pirine moke, ki mu včasih dodajo suho sadje, bučke ali orehe. Delajo tudi domačo salamo. Hana Kastelic, 9. b

^ Gospa Pavla Rozman, Gorenji Globodol - »Po praznikih mora v hiši zadišat.« ^ Gospa Pavla nas je sprejela v svoji domači kuhinji. Z veseljem je pripovedovala, kako in kaj je kuhala v mladih letih in kaj imajo njeni družinski člani danes najraje, da jim skuha. Ker smo bili pri njej na obisku pred božično-novoletnimi prazniki, nam je navdušeno povedala: »Po praznikih mora v hiši zadišat.« Včasih smo imeli »dobro košto«, večkrat pa »slabo košto«, je v smehu omenila. Naši kraji so znani po: žgancih, štrukljih, orehovi potici in šarklju. Mimogrede je omenila jajčarice - ženske, ki so po vasi kupovale jajca in jih naprej prodajale. Gospodinjam je vsak dinar prišel prav. Za domačo rabo je bilo jajc manj. Katere jedi so bile najpogosteje na jedilniku?: - bel močnik, v vodi zakuhano »sukaje« (iz bele moke in jajc narejene drobne mrvice); - kaube, kolbe - bedrca: »pohana« - ocvrta ali pečena piščančja bedrca; - prosena mlečna ali pečena kaša, tudi s suhimi slivami; spekli so jo v lončeni latvici v kmečki peči, jedli so jo za kosilo ali večerjo. Proseni kaši so rekli ušanu; - žganci - koruzni, krompirjevi, ajdovi; jedli so zabeljene z ocvirki, skupaj z zeljem, repo ali z belo kavo; - zaroštan krompir - krompir, kuhan v vodi z dodatkom prežganja, postregli so ga v lončeni skledi; - v krop krompir - juha iz krompirja, zabeljena z ocvirki; - štruklji; nadevani s cvrtjem (stepena jajca ocvrta na masti), pojedli so tudi »štrukljevko«, to je juho, v kateri so se štruklji kuhali; - za orehove »štruk'lce« so pripravili enako testo kot za potico, ga nadevali z orehovim nadevom, zvili jj v malo tanjši zvitek ter ga narezali na manjše koleščke in spekli; - godlo - juho, v kateri so kuhali krvavice, noter so zakuhali riž;

8


Tradicionalne mirnopeške lokalne jedi v novi turistični ponudbi - Razvajanje po mirnopeško, turistična naloga Osnovna šola Toneta Pavčka

- mlince - testo, enako kot za kruh, so tanko razvaljali, dali na lopar in v peči posušili. Razlomili so ga na manjše dele, ga skuhali in zabelili z ocvirki; - orehovo potico, če pri hiši ni bilo orehov, so zanje zamenjali ajdovo moko; - kislo zelje s fižolom (fižonom); - kruh - za praznike so jedli bel in pisan kruh, drugače pa ajdovega, koruznega ali pšeničnega. V krušni peči je navadno spekla 4 ali 5 hlebcev; - za kravajce - nadomestek za kvas, so zmešali koruzno moko in sladek mošt, naredil majhne hlebčke in jih posušili; - češpljeve cmoke (kned'lni); - poprtnik - boljši, včasih lepo okrašen bel kruh. Ko ga je mama razrezala, so morali otroci hitro priteči, da so dobili vsak svoj kos; - v oblicah krompir in bel močnik jedo še sedaj. Krompir so jedli s kožo, kar je pomenilo, da jih ni strah; - shajance - odtrgani deli shajanega testa za bel kruh in skuhani v vodi. Radi so jih jedli otroci; - brezburšt - tlačenka; - krompirjev golaž; - govejo - juho (župo) so jedli malokdaj, za velike praznike; pogosteje je bila na mizi kokošja juha. Kaj so je d li za zajtrk? Zajtrk so poimenovali »frušt'k«. Jedli so: - žgance s kislim zeljem pozimi; - belo kavo ali črno kavo, kruh. V črno kavo je gospodinja včasih zamešala raztepeno jajce in to polila po žgancih. M alic po navadi niso imeli. Kaj so je d li za kosilo? - zmešan krompir (pire) in kumare v zosu (omaki), poleti v krop krompir s fižolom v stročju ali v zrnu ali skupaj s kolerabo, redko so jim dodajal blekce - krpice, pozimi pa žgance, zelje ali repo Kaj so je d li za večerjo? - enako kot za kosilo Pecivo: - piškote narejena na mašino - strojček - šarkelj, potico za praznike - štrudl - jabolčni zavitek Za nedelje je bilo oz. je značilno: - šli so k maši, za kosilo je bila goveja juha in jabolčni zavitek Izdelava domačih piškotov s strojčkom

9


Tradicionalne mirnopeške lokalne jedi v novi turistični ponudbi - Razvajanje po mirnopeško, turistična naloga Osnovna šola Toneta Pavčka

Ko so klali prašiča, je im el vsak kos svoj praznik: - gnjat so skuhali za veliko noč - svinjsko glavo pa za delavce v vinogradu (poleg glave so delavcem dali še jajca) Za božič so jedli: - ocvirkovko - žlinkrofe - pisan kruh (pol ajdovega, pol belega) - orehovo potico in šarkelj Za veliko noč so k žegnu nesli jajca, kruh in šunko. Hana Kastelic, 9. b

^ Gospa Marija Opara iz Biške vasi ^ Z go. Marijo smo se pogovarjali v topli kmečki kuhinji. Pogostila nas je z »maminim kolačem« in domačim jabolčnim sokom. Z veseljem je odgovarjala na naša vprašanja o tradicionalnih hišnih jedeh, ki jih je pripravljala in jih še pripravlja kot kmečka gospodinja. Po vojni je obiskovala gospodinjski tečaj v Mirni Peči. Pokazala nam je zvezke z zapisanimi recepti. Še vedno kdaj pogleda vanje. Štruklje so kuhali za praznike in praznovanja skozi vse leto. Največkrat so jih nadevali s cvrtjem, smetano in ocvirki. Poleg jedi, ki so bile na kmetih pogosto na jedilniku in so bile značilne za kraje v vseh treh naših dolinah, je omenila še nekatere druge. Potico »dremavko« so spekli in jedli ob trgatvi in na sveti večer. Boljše testo so nadevali z orehi in domačo smetano ter jo polžasto zvili. Vzhajala je na lesenem loparju. Spekli so jo v krušni peči. Bila je zelo dobra, je poudarila. Zakaj so ji rekli dremavka, pa ni vedela povedati. Mi smo razmišljali, da mogoče zato, ker so družinski člani dremaje čakali na odhod k polnočnici. Pekli so tudi potico nadevano z jabolki. Testo so zamesili tako kot za bel kruh. Vzhajano testo so položili na lopar, ga z roko potlačili, nadevali z domačo smetano in jabolki, testo z vseh strani zapognili, da so nadev pokrili, z loparjem dali v peč in spekli.

Kuharica z bogatimi izkušnjami, gospa Marija Opara

Doma so izdelovali domače rezance za na juho. Široke rezance so skuhali, jih prepražili na drobtinicah in jih jedli za kosilo skupaj s solato. Bleke - krpice - so zakuhali v obaro. Sedaj vse to dela s pomočjo strojčka. Žgance so jedli z zeljem ali repo. Največkrat so jedli koruzne žgance, ki so bili zabeljeni z ocvirki ali na masti zarumeneli čebuli, ko je ocvirkov zmanjkalo. Pri nekaterih so jih zabelili s posebno debelo sušeno slanino/belim špehom, ki je bila praviloma za zabelo solate po drugi svetovni vojni, ko ni bilo olja ali si ga niso mogli kupiti. Žgance so zabelili z velikimi redkimi ocvirki iz nje in staljeno mastjo.

10


Tradicionalne mirnopeške lokalne jedi v novi turistični ponudbi - Razvajanje po mirnopeško, turistična naloga Osnovna šola Toneta Pavčka

Ajdove žgance so jedli zelo malokdaj, le ob posebnih priložnostih ali zelo težkih in za družino pomembnih kmečkih opravilih. Ko so dobili obiske, so ponudili: - kruh, vino, špeh (slanino) ali klobaso m alico na njivi so jedli: - suho sadje, kompot iz suhih hrušk (tepk) ali češpelj - iz doma sušenih sliv Pri delu so jedli: - štruklje (nadevane s cvrtjem, ocvirki in domačo smetano) ter pili belo kavo - špeh - prekajena domača slanina, kruh, smetanove kumare s fižolom, črna redkev s smetano Za kosilo so najpogosteje jedli: - kumare v zosu - omaki, potlačen - pire krompir s smetano ali mlekom, stročji fižol, ajmoht z blekci (obaro s krpicami), kisel krompir, ješprenj, alelujo Za večerjo so najpogosteje jedli: - močnik - bel močnik oz. usukan močnik in kašo, mlečno proseno kašo ali kašo zabeljeno z ocvirki Pozim i so jedli: - matevž z zeljem ali repo in krvavice - kisel krompir z bleki - krpicami - ješprenj - žolco Jedi za posebne priložnosti so bile: - domača štruca, suho meso, kokoš (za mamin god) - p otica, meso (kokoš, meso od prašiča), štruklji, hren, jajca (za veliko noč) - potica, meso za božič - poprtnik za velike tri kralje - tički za tepežni dan, dajali so jih revnim - potanc, nizek, čvrst kruh - žinof (gorčično seme + mošt), črn ali bel žinof Hana Kastelic, Urška Makše, 9. b

^ Hani je recepte tradicionalnih krajevnih jedi zaupala babica Ivanka Kastelic ^ Tradicionalna lokalna jed TENSTAN K RO M PIR (pražen krom pir)

KRO M PIR V OBLICAH

Glavne sestavine (živila)

Postopek za pripravo jedi

Način priprave, zanim ivosti

-

1 žlica svinjske masti 1 čebula 2 kg krompirja sol (po okusu)

Čebulo stenstaj (spraži), da lepo porumeni. Krompir nareži na tanka kolesca in stresi k maščobi. Premešaj in posoli ter še nekaj časa tenstaj.

-

sol kimelj krompir ženof (omaka)

Skuhaj neolupljen krompir in ga postrezi.

- stara tradicionalna jed - velikokrat so jo jedli - ob nedeljah in praznikih, ne pa med tednom - slavnostni obrok -zraven so jedli hren v omaki in govedino - na mizi sta bili dve posodi, ena s soljo in kimljem, druga z ženofom (sladko-kisla omaka) -v te začimbe so namakali

11


Tradicionalne mirnopeške lokalne jedi v novi turistični ponudbi - Razvajanje po mirnopeško, turistična naloga Osnovna šola Toneta Pavčka

JEŠPREJ (ješprenj)

OREHOVA POTICA

- 1 skledica ječmena - 1 čebula - 2 korena - 1 koleraba - 1 peteršilj (s korenino in zelenjem) - 2 stroka česna - 2 paradižnika - nekaj fižola - suho svinjsko meso NADEV: - orehi (okoli 70 dag) - domača pregreta smetana - 2 rumenjaka - včasih nekaj žganja - pol litra mleka TESTO: - 2 jajci - malo olja - 4 dag kvasa - pol litra mleka - sol po okusu - sladkor po okusu

ŠTRUDL (jabolčni zavitek)

VLEČENO TESTO: - moka -1 jajce - mlačna voda - malo soli - malo olja NADEV: - smetana (0,5 kg) - veliko jabolk - cimet po okusu - sladkor po okusu in presoji

ŠMORN, JURČEK (cesarski praženec)

- jajca - mleko - sol po občutku - sladkor po občutku

ŽENOF

- gorčica - mošt

Namoči ješprenj, da »nakuha« (naraste) in dodaj vso zelenjavo. Kuhaj do mehkega in posoli.

NADEV: Popari orehe z mlekom, dodaj smetano. TESTO: Kvašeno testo mehko zamesi iz 2 jajc, moke, olja, jajc in kvasa. Pusti, da 1 uro počiva. Nato razvaljaj, namaži z nadevom in na tesno zvij (ročno). Daj v podolgovat emajliran model. Počakaj, da dobro razhaja. Namaži z dobro raztepenim jajcem. Testo nekajkrat prebodi z iglo. Daj v vročo pečico. Peci 1 uro. Zamesi mehko testo, ki naj počiva pol ure. Daj ga na prt, potresi z moko, malo razvaljaj, pomaži z oljem, pusti 10 minut in ga nato razvleci. Nanj potresi pregreto domačo smetano in jajce ter naribana jabolka. Posladkaj s sladkorjem in cimetom ter zvij s pomočjo prta. Daj v model, lahko ga namažeš s smetano ali jajcem. Peci ga približno 1 uro. Maso zmešaj kot maso za palačinke, nalij jo v ponev za jajca ali ocvirke, jo posoli in speci na eni strani. Potem jo obrni, pazi, da se ne razkoplje, ko jo obrneš, se na drugi strani pojavi črta. Ko je pečen, ga razdeli na 4 kose in posladkaj. Ženof skuhaj iz gorčice in sladkega vinskega mošta.

Opomba: Večino sestavin so dodajali po občutku, saj niso imeli tehtnice. Hana Kastelic, 9. b

12

nesoljen krompir - jed za večerjo - ječmen so »stopali« (oluščili) in nastal je ješprenj - če je bilo v ješprenju svinjsko meso, so rekli, da je vanj »stopil pacek«

- pregreto smetano so dobili, ko so skuhali mleko in pobrali dol smetano, ki se je nabrala na vrhu

- smetano so dodali, če je bila pri hiši

- jajc so dali, kolikor so jih imeli, saj so z njimi varčevali - otroci so jurčka vzeli na izlete - za zajtrk - priboljšek

- rastlina gorčica je izgledala kot repa - noter so bila semena, ki so jih zdrobili v možnarju


Tradicionalne mirnopeške lokalne jedi v novi turistični ponudbi - Razvajanje po mirnopeško, turistična naloga Osnovna šola Toneta Pavčka

^ Sandra je svojo babico povprašala ... ^ Katere jedi in pijače so včasih ponudili ob: • • • •

• •

košnji koscem ? ajdove žgance z ocvirki, zelje, zjutraj žganje, za malico vino, vodo trgatvi trgačem ? kruh, suho meso, hren, jajca, za žejo grozdje ali mošt žetvi žanjicam ? obaro (ajmoht), pečeno kokoš, tenstan krompir, mlince, solato, potico, vodo, vino mlačvi, delavcem , ki so m latili? obaro z žganci ali žličniki, pečenega petelina, kruh, pečenko, krompir, žganje, vino, vodo ličkanju koruze? kruh, orehe, jabolka, šarkelj, vodo, vino (delanc) kolinah? pražena jetrca, v kosih krompir, pečene« kremenateljce«, kruh, krvavice, vino

Sandra Vizlar, 9. a

Tradicionalne mirnopeškejedi kotjih pripravijo članice Društva podeželskih žena Mirna Peč

13


Tradicionalne mirnopeške lokalne jedi v novi turistični ponudbi - Razvajanje po mirnopeško, turistična naloga Osnovna šola Toneta Pavčka

2. 2 Kuhale so jih naše babice, kuhajo jih naše mamice, radi jih jemo tudi mi ^ Mirnopeški štruklji ^ Od naših sogovornic smo izvedeli, da so nekoč in še danes največkrat skuhale dom ače štru klje s cvrtjem , dom ačim i ocvirki in smetano. Ti štruklji imajo različna imena. Danes mlajše gospodinje pripravljajo štruklje po novih receptih, ki si jih same izmislijo. Pri sestavi receptov in izbiri sestavin so zelo izvirne. V knjižici Mirnopeški štruklji je zbranih 27 receptov za štruklje.

PRIPRAVA AJDOVIH ŠTRUKLJEV MOZAIK: Ajdovo moko poparimo, dodamo zdrobljen kvas, belo moko, olje, jajce in vodo po potrebi. Zamesimo ne preveč. Ajdovo moko poparimo, dodamo zdrobljen kvas, belo moko, olje, iaice in vodo po potrebi. Zamesimo ne preveč trdo testo in ga pustimo 30 minut počivati. Za vlečeno testo zmešamo moko, jajce, olje, sol in vodo po potrebi. Skuto zmešamo s penasto vmešano margarino, jajcem in začimbami. Za rižev nadev na olju prepražimo čebulo in jo začinimo. Zalijemo z vodo in dušimo do mehkega. V ohlajen riž vmešamo stepeni jajci in peteršilj. Najprej razvaljamo ajdovo testo, ga pokapamo z oljem, obložimo z blanširano špinačo/blitvo, na katero razporedimo rižev nadev. Razvaljamo vlečeno testo in prekrijemo z njim rižev nadev. Pokapamo z oljem in zopet obložimo s špinačo/blitvo, nanjo pa razmažemo skutni nadev. Zvijemo v štrukelj, ki ga zavijemo v naoljen peki papir, ter kuhamo v slanem kropu 40 minut. Izbrali smo nekaj starih in nekaj novih receptov za pripravo štrukljev. Zbrani so v prilogi.

14


Tradicionalne mirnopeške lokalne jedi v novi turistični ponudbi - Razvajanje po mirnopeško, turistična naloga Osnovna šola Toneta Pavčka

Domači štrukelj (Marija Opara, Biška vas) ^ Testo: / kg moke, 1 jajce, 1 ščepec soli, mlačna voda po potrebi Nadev: 5 jajc (jajčna omleta - cvrtje), 1/l pregrete domače smetane, 15 dag prepraženih drobtin, 1 žlica ocvirkov Zamesimo testo, ki naj počiva vsaj / ure. Nato ga razvaljamo in nadevamo, zavijemo v prtič in kuhamo 25 minut. Kuhane razrežemo in ponudimo s solato.

^ Ženof (Milan Hrastar, Mirna Peč) ^ K štrukljem so ponudili tudi žinaf, (žajnof ali ženof). In kako se ga pripravi? Sestavine: -

2 l mošta (najbolj primerna je šmarnica) 2 dl (ali več) semen ženofa

Pomembno: Uporabiti moramo mošt šmarnice, še preden ta fermentira. To pomeni, da ga uporabimo na dan po trgatvi[W71]. Priprava: Mošt šmarnice povremo do polovice. Tako dobimo sladko tekočino. Sladkost si lahko reguliramo sami, vse je odvisno od tega, kako komu odgovarja. Namreč, bolj kot povremo mošt, bolj sladka je tekočina. Semena ženofa se najprej zdrobi v možnarju ali s katerim drugim pripomočkom. Granulacija semen je lahko groba. Nato pa jih vsujemo v steklenico in prelijemo z ohlajenim moštom. Steklenico zamašimo in jo postavimo v temen, hladen prostor (npr. klet). Tako pripravljeno zmes pustimo stati od 4 do 8 tednov. Uporaba: Pred uporabo steklenico z ženofom dobro pretresemo, da se usedlina enakomerno porazdeli. Uporabljamo ga kot zelo dobro omako pri štrukljih ali pa za meso, zlasti govedino. Govedino tako sproti namakamo v omako iz ženofa in pojemo (enako kot pri hrenu). Žinof/gorčica je rastlina, ki raste na robovih travnikov in njiv. Lahko ga tudi sami sejemo. Cveti rumeno. Naredi stroke, v katerih so zrna, ki so uporabna. Zrna posušimo in stolčemo v možnarju. To namočimo v mošt, ki ga prej zavremo in ohladimo. Dodamo sladkor. Napolnimo steklenico, jo zapremo in premešamo. Pustimo 4-5 dni. Ponudimo ga lahko tudi h krompirju v oblicah.

15


Tradicionalne mirnopeške lokalne jedi v novi turistični ponudbi - Razvajanje po mirnopeško, turistična naloga Osnovna šola Toneta Pavčka

^ Ostale lokalne jedi ^ Med ostalim i lokalnim i jedm i so naši sogovorniki najpogosteje om enjali naslednje: Mlečna kaša, mati naša in otroška dobra paša. • • • • • • • • •

• • • • • • • • • • • • • • • • •

MLEČNA KAŠA, kuhana ali pečena PREŽGANKA PRISTAVLJENKA SUHA JUHA V KROP KROMPIR KROMPIR NA KISLO ZAROŠTAN MOČNIK USUKAN MOČNIK AJDOVI, KORUZNI, BELI KROMPIRJEVI ŽGANCI, ZMESNI (zabeljeni z ocvirki, z belo kavo ali kislim zeljem in repo) KISEL'NA - kislo zelje in repa, pozimi pogosto na mizi JEŠPRENJ V OBLICAH KROMPIR ZELJE IN KROMPIR KROMPIR IN FIŽOL MATEVŽ, ZMEŠANEC, MALTA ČEŠPLJEVA KAŠA TENSTAN KROMPIR AJMOHT OCVIRKOVA POTICA ŠARKELJ JABOLČNI ZAVITEK BREZBURŠT SMETANOV FIŽOL IN KROMPIR KUMARE V OMAKI REGRAT S ŠPEHOM ALELUJA

_____ (ljudskipregovor)

Češpljeva kaša

Žganci, žganci, dobra jed, boljših nima širni s v e t . ____________ (ljudskipregovor)

^ Recept in priprava ajdovih žgancev z zeljem ^ Po babičinem receptu je ajdove žgance ob pomoči babice Ivanke skuhala vnukinja Hana. 1 kg zelja 25 dag (ena zvrhana velika čajna skodelica) moke 1 zvrhana lesena žlica ocvirkov

Ajdovi žganci z zeljem, kotjih pripravi babica Ivanka

16


Tradicionalne mirnopeške lokalne jedi v novi turistični ponudbi - Razvajanje po mirnopeško, turistična naloga Osnovna šola Toneta Pavčka

ZELJE: Zelje opereš, da ni prekislo. Daš ga v lonec, ga zaliješ z vodo, da sega čez zelje. Nato soliš, dodaš lovorjev list in kumino. Pustiš, da vre 35 minut. Odcediš, zabeliš z v ponvi razgretimi ocvirki in premešaš. ŽGANCI: Zavreš liter vode, osoliš, v vodo streseš moko. Pustiš, da voda prevre čez moko in da se izoblikuje kepa. Na sredi jo predreš z vilico in pustiš, da vre pol ure. Potem odcediš, zmešaš in zdrobiš z vilicami. Postrežemo v skledi, zelje spodaj in žgance zgoraj. Nasmejani kuharici ob polni skledi

Hana Kastelic, 9. b

2. 3 Kuhali smo jedi po receptih naših babic V petek, 18. januarja 2013, smo učenci, ki sodelujemo pri turističnem krožku, skuhali nekaj jedi, ki smo jih med našim raziskovanjem odkrili. To so bile stare jedi naših babic. Nekatere jedi, ki smo jih pripravili, jemo in pripravljamo še danes, le na malo drugačen način in pod drugačnim imenom, nekatere teh jedi pa smo prvič poskusili. Kuhali smo: Urška Makše, Urška Smrke, Sandra Vizlar, Hana Kastelic, Petra Saje, Petra Zupan, Aljaž Kolenc in Matjaž Bevc iz 8. in 9. razreda. Razdelili smo se v tri skupine in se lotili dela. Pripravili smo orehove štrukljce, ajdove štruklje z orehovim nadevom, proseno kašo s slivami, matevža, zelje in usukan močnik. Pri kuhi so nam svetovale šolska kuharica ga. Justi Drenik in mentorica ga. Ladislava Rupena. Postopke priprave smo dokumentirali in se ponosno postavili pred lepo pogrnjeno mizo s pripravljeno hrano. Jedi so bile vsem nam všeč. Dokazali smo, da znamo tudi mladi kuhati. Prav bi bilo, da bi bile te jedi pogosteje na naših mizah.

17


Tradicionalne mirnopeške lokalne jedi v novi turistični ponudbi - Razvajanje po mirnopeško, turistična naloga Osnovna šola Toneta Pavčka

2. 4 Starih šeg se ne da vseh zatreti, novih ne vseh sprejeti! Poleg jedi in receptov so nam gospodinje povedale še druge zanimivosti o običajih prehranjevanja v preteklosti. Nastali so pregovori in pripovedi, ki držijo še danes. »Po praznikih mora zadišat!« »Kruh se ne gane.« »V ješprenj je stopil pacek.«

Vsak praznik ima svojo jed. Vsak kos mesa svoje praznike. Npr: gnjat za veliko noč, svinjska glava za delavce v vinogradu, pečen petelin na mlatiškem likofu. Če ne boš šel k spovedi za veliko noč, boš jedel alelujo. Ko so ribali repo, so pripravili repne olupke. Nanizali so jih na vrvico in posušili nad pečjo ali štedilnikom. Za veliko noč so jih nekaj dni namakali in skuhali v svinjski juhi ali vodi in zakuhali usukan močnik. Tega niso radi jedli. To je bila v preteklosti hrana revežev. Te jedi danes ne pripravljajo več. Jajčarice (jajčar'ce) so bile ženske, ki so po vasi vsak teden ob določenih dnevih kupovale jajca in jih nosile v Ljubljano prodajat. V oblicah krompir so jedli z lupino, kar je pomenilo, da te ni strah. Ko je gospodinja razrezala poprtnik, so otroci tekmovali, kdo bo prvi pri mizi in dobil svoj kos. Poprtnik je oče dvignil v visoko nad glavo in otroci so morali poskočiti, da so ga dosegli in prišli do svojega kosa. Shajance so imeli otroci zelo radi. Kose vzhajanega testa za kruh je gospodinja skuhala v vodi in jih dala otrokom. Z veseljem so jih pojedli. V Jelšah pri Mirni Peči so pred prvo svetovno vojno imeli »pušelšank«. Imeli so ga pri družini Grlica v Jelšah. Pred prvo svetovno vojno je gospodar v domači hiši, v majhni sobi, kjer je bila miza s stoli, prodajal dobro domače žganje in vino šmarnico. Ljudje so se tam ustavljali vsak dan, ko so vozili žito v mlin v Zijalo. Prihajali so tudi ob nedeljah. Znal jih je zadržati, povedati šalo in zaigrati tudi na harmoniko. Pri pečeni mlečni kaši je najboljša zapečena smetana na vrhu. Kako doseči, da bi jo bilo čim več? Namesto da se peče v kozici, jo spečemo v večjem nizkem pekaču, sta se spomnila stric Tone in nečakinja Ani v mladosti, ko sta bila sama doma in preizkušala svoje kuharske sposobnosti. Kako sta se sladkala in oblizovala prste. »Talerflajš« - krožnik juhe s koščki govejega mesa, obvezni obrok kmečkih parov, ki so se k nedeljski maši v Mirno Peč pripeljali z zapravljivčkom ali kolesljem. Največ jih je k nedeljskemu obredu prišlo seveda peš. Jutranja malica - topli obrok - v mirnopeških gostilnah je bila za ljudi, ki so iz oddaljenih vasi prišli k nedeljski maši, tradicionalna. Pri Potočarjevih so bili ob konici polni kar štirje prostori (velika i n mala soba ter obe veži). Okrepčali so se s toplo govejo juho, v kateri so bili koščki govejega mesa, navadno en večji kos. Pri Potočarjevih sta bili na voljo tudi jedi goveji golaž in vampi, ki pa so ju servirali na krožniku vsake pol.

18


Tradicionalne mirnopeške lokalne jedi v novi turistični ponudbi - Razvajanje po mirnopeško, turistična naloga Osnovna šola Toneta Pavčka

Žal pa se je mnogi niso mogli privoščiti, moški so si naročili mali frakelj žganja, ki je včasih zaokrožil, tako da sta ga popila dva ali trije. Ženske samo na žganje praviloma niso hodile v gostilno. V kmečkih družinah je govedino ob nedeljskem obedu razrezal gospodar. Gospodinja je kos kuhane govedine predenj postavila na lesenem krožniku. Navada je bila, da je bil pri mizi najprej postrežen gospodar. Imel je svoj jedilni pribor in tudi svoj stol. Prvi je začel tudi jesti, seveda pa je tudi molil najprej pred obedom in po obedu v zahvalo za hrano na mizi.

Zbrali smo nekaj ljudskih rekov, v katerih se kaže odnos ljudi do hrane.

»Kakršenpri »Kar

boš

pr'delav, toboš ju.«

»Če pade k ru h e k ti na tla, p o b e ri inpoljubi ga«

19


Tradicionalne mirnopeške lokalne jedi v novi turistični ponudbi - Razvajanje po mirnopeško, turistična naloga Osnovna šola Toneta Pavčka

3 TURISTIČNA PONUDBA RAZVAJANJA PO MIRNOPEŠKO 3. 1 V Mirni Peči je zmeraj lepo ... Mirnopeška občina leži na JV delu Republike Slovenije. Ustanovljena je bila leta 1999 in spada med najmanjše dolenjske občine. V treh dolinah: mirnopeški ob Temenici, šentjurski ob Igmanci in v globodolski živi v 28 naseljih okrog 2800 prebivalcev. Prevladuje gričevnat svet s kraškimi oblikami površja. Prisojna pobočja naših gričev so posejana z vinogradi, razvita je govedoreja, ponekod so dobri pogoji za sadjarstvo. Nekaj možnosti imamo tudi na področju razvoja turizma. Obiskovalcem radi pokažemo naše tri doline ter njihove naravne in kulturnozgodovinske znamenitosti, med katerim je najlepše Zijalo - izvir reke Temenice. Prijaznost in gostoljubnost domačinov lahko spoznate na številnih pohodih in prireditvah, ki jih med letom organizirajo naša društva. Naselje Mirna Peč se je razvilo ob nekdanji cesti med Zagrebom in Ljubljano v srednjem delu temeniške doline. O izvoru imena je več razlag, a najverjetnejša je tista, ki trdi, da ime izhaja iz nemškega imena »Hoenigstein«, kar pomeni medeni kamen, med(e)na peč(ina). Ob obisku polihostorja Valvasorja v Zijalu se je po zatrepni pečini razlival med divjih/podivjanih čebel. V Mirni Peči smo decembra lansko leto dobili novo šolo, ki so jo poimenovali po znamenitem mirnopeškem rojaku, pesniku Tonetu Pavčku, rojenem v Šentjuriju. Ponosni smo tudi na glasbenika Lojzeta Slaka. Oba sta naše kraje opisovala v pesmi in besedi. Iz Mirne Peči je bil tudi znani čebelar Alojz Kastelic, ki je svoje znanje nesebično prenašal tudi na druge. Med obema svetovnima vojnama je Mirna Peč slovela po živinskih sejmih. Sejem so ponovno oživili v letu 2004 in je vsako prvo soboto v mesecu. V Mirni Peči poleg ostalih društev deluje tudi turistično društvo. Na osnovni šoli je že v preteklosti deloval turistično-zgodovinski krožek. V začetku letošnjega šolskega leta je ponovno zaživel turistični krožek - podmladek turističnega društva v Mirni Peči. Ker se zavedamo, da je turizem pomembna gospodarska dejavnost in ker so tudi naši kraji lepi in zanimivi, smo se odločili, da tudi mi obiskovalce privabimo z zanimivo kulinarično ponudbo. Člani krožka smo se odločili sodelovati v projektu TZS »Turizmu pomaga lastna glava - Potuj z jezikom«, ker smo bili mnenja, da je razpisana tema zanimiva za raziskovanje.

20


Tradicionalne mirnopeške lokalne jedi v novi turistični ponudbi - Razvajanje po mirnopeško, turistična naloga Osnovna šola Toneta Pavčka

V Osnovni šoli Toneta Pavčka ^ 21. decembra 2012 smo v Mirni Peči slovesno odprli novo šolo. Krajani smo se razveselili nove pridobitve. Poimenovana je po rojaku, akademiku, pesniku in pisatelju Tonetu Pavčku. V prihodnje pričakujemo, da bo šolo obiskalo vse več ljudi od blizu in daleč. Učenci in učitelji bodo obiskovalcem pokazali šolske prostore, ogledali si bodo lahko razstavo o zgodovino šolstva v Mirni Peči ter jih seznanili z življenjem ter delom Toneta Pavčka, Lojzeta Slaka in Alojza Kastelica. V šoli bo tudi spominska soba in v načrtu je priprava pohoda v njegov rojstni kraj Šentjurij. Zato smo člani turističnega krožka odločili, da to idejo vključimo v eno izmed turističnih ponudb našega kraja. Zavedamo se, da poleg gostoljubja in toplega sprejema moramo obiskovalcem ponuditi tudi nekaj izvirno domačega. Iz bogate zakladnice mirnopeških jedi smo izbrali najbolj zanimive in jih vključili v kulinarično ponudbo. Te bomo ponudili gostom in obiskovalcem šole tudi ob različnih drugih priložnostih: • • •

dnevu odprtih vrat šole, na srečanjih z dedki in babicam i, na predstavitvah šolskih projektov itd.

Na šoli med drugimi delujejo čebelarski krožek, vrtnarski krožek in v prihodnje naj bi zaživel še zeliščni krožek. V ponudbo smo vključili tudi njihove proizvode.

Gostitelji: ravnatelj, učitelji, učenci in drugi strokovni delavci šole Sprejem obiskovalcev: ravnatelj, učenci in člani turističnega krožka, učitelji, predstavniki TD Mirna Peč, članice Društva podeželskih žena Mirna Peč Kje? V šolski jedilnici ali šolski avli.

Za om izja in pogrinjke bodo poskrbeli učenci pod vodstvom u čiteljice gospodinjskega pouka. Kdaj? Ob zaključku šolskega leta in v sklopu prireditev ob občinskem prazniku v mesecu juniju, ob obiskih najavljenih skupin, ob obisku učiteljev in učencev tujih partnerskih šol v projektu Comenius, ob sprejemu pomembnih gostov na šoli (ob zaključku bralne značke, šolskih projektih ipd.) K ulturni program: predstavitev kraja, šole in znamenitih Mirnopečanov

21


Tradicionalne mirnopeške lokalne jedi v novi turistični ponudbi - Razvajanje po mirnopeško, turistična naloga Osnovna šola Toneta Pavčka

Kulinarična ponudba krajevnih je di za pogostitev:

različne vrste domačega kruha, domači štruklji kuhani ali pečeni, žinaf, šarkelj, orehova štrukeljci z orehovim nadevi pečena jabolka z medom, pečena kaša, kaša s suhim sadjem, "

____ ^

jabolčni zavitek, drobno pecivo, suho in sveže sadje, orehi, domač jabolčni sok, zeliščni čaj z medom in čebulna potica.

22


3. 2 Pri nas nikoli ne boste lačni Izbor jedi bomo prilagajali letnim časom in vrsti obiskovalcev. Za najavljene skupine bodo na šoli lahko za primerno ceno pripravili tudi topel obrok ali kosilo. Na jedilniku bodo zastopane domače krajevne mirnopeške jedi. Na prvem mestu bodo štru klji z različnim i nadevi in kot posebnost priloga žinaf. Le-tega bomo morali na zalogo pripraviti že v jesenskem času.

fb« Ob obisku vam lahko ponudimo zelje z ocvirki matevž/ajdovi žganci

pecemca ocvirkova potica

•pristavljanka •šmoren •jabolčni kompot

v oblicah krompir zelje z ocvirki

krvavica pečena jabolka z medom

domači široki nudelni z drobtinami solata • štrudel • •

domači štruklji s cvrtjem in drobtinami žinof

23

domačjabolčni sok


Tradicionalne mirnopeške lokalne jedi v novi turistični ponudbi - Razvajanje po mirnopeško, turistična naloga Osnovna šola Toneta Pavčka

3. 3 Načrt izvedbe Pri pripravi in izvedbi bodo sodelovali: • • • • •

ravnatelj, vodja šolske prehrane, vodja šolske kuhinje, kuharice, učenci turističnega krožka, učenci izbirnega predmeta sodobna priprava hrane, ostali učenci, člani učiteljskega zbora.

Načrtujemo tudi sodelovanje z Društvom podeželskih žena Mirna Peč, TD Mirna Peč, Društvom vinogradnikov Mirna Peč, lokalnimi ekološkimi kmetijami ter Občino Mirna Peč. Izdelali smo prom ocijski m aterial: • • • •

zgibanko, vabilo, (oboje bo objavljeno na spletni strani šole), povabilo v občinskem glasilu, turistični spominek. Tega bomo prilagajali posameznim prireditvam in ga posodabljali. O posameznih prireditvah bomo poročali v šolskem glasilu, na šolskem radiu, v občinskem glasilu, na spletni strani šole in v drugih sredstvih javnega obveščanja. Sodelovali bomo na tu rističn i stojnici ob občinskem prazniku in drugih prireditvah (pohodi, sejm i v M irni Peči).

3. 4 Načrt predstavitve na turistični tržnici ^ Razvajanje po mirnopeško ^ S plakati in nastopom bomo predstavili našo občino, naravne in zgodovinske zanimivosti ter novo šolo. i, ki so se ohranile in so značilne za naše kraje še danes. Te smo opisali skovalci jih bodo lahko poskusili. Poskrbeli bomo za primerno embalažo v isi. šen, nagajiv fant, bo s pesmimi Toneta Pavčka, rojaka Mirne Peči, na svoj način ovalce na preizkušnjo jedi. Poleg recitiranja otroških pesmi Toneta Pavčka bo pesmi, povezane z Dolenjsko in domačim krajem - Šentjurij pri Mirni Peči. Poleg :a bo član turističnega krožka igral na harmoniko - pesmi Mirnopečana Lojzeta Slaka prijetno vzdušje. Pepe Nagaja ne bo pozabil obiskovalcem sporočiti najnovejših novic a tudi ne, katere jedi ne smejo manjkati v vsaki mirnopeški hiši - jedi, predstavljene na i. Ob zvokih melodij Lojzeta Slaka bodo učenci zaplesali, prav tako pa k plesu privabljali alce. V ozadju tržnice bo potekala predstavitev na računalniku - kratek film, v katerem ali pogovori s pesnikom Tonetom Pavčkom, ansambel Lojzeta Slaka ter fotografije ki bodo predstavljene obiskovalcem. Ostali člani turističnega krožka pa bodo predstavili recepte in postopek priprave razstavljenih jedi. Za dobrodošlico vam bodo č kruh z domačim medom, saj je v Mirni Peči (ime kraja je povezano prav s čebelami in omemben del tradicije tudi čebelarjenje. Naš najbolj znan čebelar pa je bil Alojz Kastelic. lce bomo delili promocijski material. Za spomin na naše srečanje pa jim bomo podarili inek, ki ga bomo izdelali po zmagovalnem predlogu na šolskem natečaju. 24


Tradicionalne mirnopeške lokalne jedi v novi turistični ponudbi - Razvajanje po mirnopeško, turistična naloga Osnovna šola Toneta Pavčka

4 ZAKLJUČEK Prehrana je bogat del naše kulturne dediščine in prav je, da jo ohranjamo in posredujemo našim zanamcem. Težko je ugotoviti, koliko so posamezne jedi stare in določiti natančno, od kod izhajajo. Veliko nam povedo imena jedi in pijač, ki so včasih domača, včasih povezana s predmeti ali pa so nastala iz šaljivih navad. V naših krajih se je veliko jedi ohranilo, zlasti na kmetih, le poimenujejo in pripravljajo jih malo drugače. Pri pripravi hrane so uporabljali živila, pridelana doma, pri tem pa upoštevali šege in navade domačega kraja. Na izbor jedi so vplivali letni časi in to, kakšna je bila letina. Današnje gospodinje so zaposlene, imajo manj časa za kuhanje, zato se vsaj deloma poslužujejo industrijsko pripravljenih jedi ali posameznih živil. Npr.: priprava žgancev z uporabo instant moke, zelje in repo kupijo v trgovini in le na kmetih ozimnico pripravljajo doma. Če skuhamo ješprenj z doma posušenimi suhimi parklji ali rebrci, je to veliko bolj okusno - diši po domače. To velja tudi za vse vrste štrukljev. Najboljši so tisti z domačo smetano in cvrtjem. Moderne - mlajše gospodinje - pa uporabljajo nove dišave in začimbe, ki jedem dajo nove okuse. Imajo veliko znanja o posameznih živilih in postopkih priprave posameznih jedi, ki se jih tudi med seboj izmenjujejo. Na izbiro imajo drugačne kuhinjske pripomočke, ki omogočajo hitrejšo pripravo hrane. Hladilniki in zamrzovalne skrinje pa omogočajo shranjevanje hrane za daljši čas. Prav je, da mladi danes tradicionalne krajevne jedi in način prehranjevanja v preteklosti spoznamo. Zaradi zdravega načina življenja jih moramo pogosteje vključevati na naše jedilnike. Zato smo se člani turističnega krožka odločili, da nekaj teh krajevnih jedi tudi sami pripravimo in okusimo. V novi šolski gospodinjski učilnici smo jih pripravili po izbranih receptih. Nekatere smo ob pomoči babic in mamic skuhali doma. Vsem, ki ste nam pri tem in pri ustvarjanju te naloge kakorkoli pom agali, se prisrčno zahvaljujem o. Izbrane jedi smo vključili v turistično ponudbo na naši šoli. Zavedamo se, da jo bomo morali še obogatiti. Vsak začetek je težak. Pomembno je, da smo naredili prvi korak.

Želimo si, da bi se turizem tudi v naši občini hitreje razvijal. Naj se z našo turistično in kulinarično ponudbo in z novo šolo začne tudi novo obdobje turističnega razvoja.

25


Tradicionalne mirnopeške lokalne jedi v novi turistični ponudbi - Razvajanje po mirnopeško, turistična naloga Osnovna šola Toneta Pavčka

Slovarček narečnih poimenovanj za jedi Ajm oht - obara A leluja - velikonočna jed iz posušenih repnih olupkov Brezburšt - tlačenka Brezburšt - tlačenka Delanc, delanec, petjot - vino, narejeno iz topin, sladkorja in vode, osvežilna dolenjska kmečka pijača z nizko stopnjo alkohola za vroče poletne dni Dobra košta, slaba košta - dober ali slab obrok hrane Drem avka - orehova potica, ki so jo jedli na sveti večer, ko so čakali na polnočnico Fižon - fižol Frakelj - nekdaj prostorninska mera osmina litra, značilna steklenička za mero, navadno za žganje Frušt'k - zajtrk Godla - juha, v kateri so se kuhale krvavice Jesih - kis Kaube, kolbe - piščančja bedra Kravajci - nadomestek za kvas K rom pirjev mož, matevž, zm ešanec - pretlačen in zmešan skupaj kuhan krompir in fižol, priloga h kuhanemu zelju ali repi, zabeljeno z ocvirki Kruhovc - v vodi namočen in z ocvirki ali smetano zabeljen star kruh Likof - pojedina ob zaključku večjih kmečkih del Lorber - lovor Nudlci - rezanci O cvirkovka - ocvirkova potica Poprtnik - boljši bel kruh, namazan z jajcem in včasih lepo okrašen Predjužnk - dopoldanska malica Pristavljenka, pr'stavljenka, pristavljeno - iz različne zelenjave kuhana gosta jed, največkrat iz fižola, kolerabe, rumenega korenja, čebule in česna Shajanci, vshajanci - iz kvašenega testa oblikovane kroglice, kuhane v slanem kropu Sukaje - iz moke in jajc narejene mrvice za zakuho Šmorn - praženec Štrudl - jabolčni zavitek T alerflajš - krožnik juhe s koščki govejega mesa Tenstan krom pir - pražen krompir Ušanu - prosena kaša V krop krom pir - krompirjeva juha, zabeljena z raztopljenimi ocvirki Zaroštan krom pir - krompirjeva juha z dodatkom prežganja Žinaf, (ženof, žajnof) - omaka iz domače gorčice in neprevretega mošta Žolca - kuhani svinjski parklji in rep, brez kosti, z dodatkom soli, popra,česna in peteršilja, spečena v pekaču

26


Tradicionalne mirnopeške lokalne jedi v novi turistični ponudbi - Razvajanje po mirnopeško, turistična naloga Osnovna šola Toneta Pavčka

Viri in literatura: •

Trdina J.: Podobe prednikov, pohujšanje za vsakega. Ljubljana, 1987.

Vaš kanal. Kmetijski razgledi, 25. 5. 2012, arhiv, dostopno na spletnem naslovu: http://www.vaskanal.com/arhiv-oddaj/video/1948/KmetMski-razgledi%2C-25--maj2012.html.

Ljudska prehrana Dolenjske in Bele krajine, izbrani kraji. Srednja šola za gostinstvo in turizem. Novo mesto, 1988.

Mirnopeški štruklji, društvo podeželskih žena Mirna Peč in organizacijski odbor mirnopeškega teka. Sevnica: Artes studio Sevnica, 2003.

Zvezki z recepti iz leta 1946/47, last Ane Slak.

Zvezek z recepti Marije Opara.

Ustni viri: ^

Alojz Drenik, Ivanja vas, 50 let.

^

Alojzija Vizlar, Postaja, 64 let.

^

Amalija Smrke, Ivanja vas, 86 let.

^

Ana Makše, Vrhpeč, 73 let.

^

Ana Slak, Dolenji Podboršt, 56 let.

^

Anica Parkelj, Vihre, 62 let.

^

Barbara Mihaela Saje, Mali Kal, 41 let.

^

Ivanka Kastelic, Biška vas, 64 let.

^

Jožefa Progar, Postaja, 73 let.

^

Jožefa Pungert, Goriška vas, 82 let.

^

Marija Kastelic, Mali Vrh, 80 let.

^

Marija Opara, Biška vas, 76 let.

^

Milka Kastelic, Biška vas, 59 let.

^

Pavla Rozman, Gorenji Globodol, 70 let.

^

Veri Pucelj, Ornuška vas, 40 let.

27

Razvajanje po mirnopeško  

Tradicionalne mirnopeške lokalne jedi v novi turistični ponudbi. Raziskovalno delo turističnega krožka OŠ Toneta Pavčka. Mirna Peč, maj 2013...

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you