Vodnik za té
Naslovnica: Zala Koklič, 8. d
Izdaja 2/ leto 2018/19 Osnovna šola Valentina Vodnika
2
Novica Bila je prva decembrska sobota. Imeli smo tradicionalni šolski dobrodelni sejem. Pristopil je očka petošolca. Eden in edini, ki je imel vprašanje. Prijazno se je nasmehnil, pozdravil in dejal nekako takole: »Dolgo sem razmišljal, kaj pomeni naslov glasila. Sin mi je pojasnil. Danes pa hodim po šoli in tamle nad stopnicami zagledam napis: ČEMU BESEDE KRASTI? ALI NI SLOVENSKI JEZIK DOVOLJ PREMOŽEN?« Pričakujoče nas je gledal… Staknili smo glave in se zamislili. Nekoč je bilo otrokom, ki so po nekaj 'brezglasilnih' letih začeli ustvarjati šolsko glasilo, zelo všeč, da so v naslovu prepletli dva jezika. Nam je to še vedno všeč, hkrati pa radi kaj naredimo drugače, kot je ustaljeno. Včasih je prijetno kaj spremeniti. Čeprav nekaj čisto majhnega. Tako je pred tabo, cenjena bralka ali bralec, čisto svež in nov VODNIK ZA TÉ. Za tebe. Zate. Za te. In hkrati z njim najina iskrena želja ob 90. rojstnemu dnevu naše šole.
Veliko ustvarjalnih navdihov, o, pa sodelovanja, čimveč prispevkov, da bo še večkrat izšlo, nas pritegnilo v branje, v iskrivo premišljevanje, kaj vse še naredimo lahko. Mentorici: Manca Pirc in Tatjana Furjan
Glavni urednici: Tatjana Furjan in Manca Pirc Fotografi: Ema Čuskić in avtorji prispevkov Oblikovanje, likovna podoba: Lana Pavlina Podržaj, Iva Ribarič in Manca Pirc Tisk: ARTPRO fotografija oblikovanje tisk d.o.o.
Elektronski naslov uredništva: casopis@os-vv.si
Uredniški odbor: Kralj Janža Boris, 3. a
Krapež Veronika, 5. b
Zimin Savelij, 6. b
Karer Kiti, 3. d
Vinko Lana, 5. b
Janc Matevž, 6. d
Bulc Nikolina, 4. d
Gril Žiga, 5. c
Ribarič Iva, 7. a
Plevnik Ana, 4. d
Bajuk Lana, 5. b
Podržaj Lana Pavlina, 7. a
Trifunovič Maja, 4. d
Čuskić Ema, 6. b
Meserko Miha, 7. a 3
VSEBINA VODNIKOVE NOVICE …………………………………………...5 LAHKIH NOG PO SVETU........................................................9 PRISPEVKI ZA POKUŠINO ……………………………………10 KULTURNI ZALOGAJČEK ………………………………….....32 IZ BABIČINE KUHINJE .........................................................35 ŠPORT....................................................................................36 ANGLEŠKI KOTIČEK.............................................................37 MISELNI OREŠČKI ...............................................................40 KOTIČEK ZA RAZMIŠLJANJE …………………...……….…..45 KOTIČEK ZA OBČUTKE .......................................................50
4
Vodnikove novice OBISK DUŠICE KUNAVER
Obiskala nas je Dušica Kunaver. Sprejeli smo jo tako, da je šlo nekaj otrok v avlo in jo tam pričakalo. Nato so jo pripeljali v prostor, kjer smo bili vsi ostali. Gospa Dušica nam je najprej povedala, da je učila našo učiteljico Tatjano Furjan in, da je bila njena najboljša učenka. Stara je 81 let. V 1. in 2. razred je hodila v nunsko šolo pri današnjem Kongresnem trgu. Kar naprej so bili alarmi, ker je bila takrat vojna in ni vedela kam naj teče. Imela je leseno torbico. Pa lačni so bili. Učiteljica ji je enkrat dala jabolko in celo pot domov ga je nesla v rokah. Čeprav je bila sestradana ga ni ugriznila. Doma ga je mama razdelila vsem otrokom. Povedala nam je tudi pravljico o kruhu in reki Dravici. Danes imamo kruh, ker so bili naši dedje do narave zelo spoštljivi.
VALENTIN VODNIK IN STARI ČASI Valentin Vodnik je bil izjemno pogumen planinec, ker je šel skupaj z domačimi na Triglav. Pogumen planinec je bil zato, ker so se ljudje včasih bali vil, škratov, divjih mož… Otroci so tedaj morali biti sami doma, ko so starši šli na njivo delat. Rekli so:« Ne smete iti k vodi, ker je tam povodni mož!« In otroci niso šli k vodi. Tako je povodni mož čuval otroke! Kako so otroci prišli do bluzice? V štirih letih: 1. leto posadiš lan, 2. leto ga pobereš, 3. leto tereš lan in 4. leto sešiješ bluzico. V tistih časih ni bilo robcev in mila. Peli smo Jaz pa pojdem na Gorenjsko, Na planincah, ker na Gorenjskem vse skače in te kar prisili, da zapoješ zraven. Tako je pokrajina povezana z ljudskimi pesmi. Vsi naši veliki ustvarjalci, tudi Valentin Vodnik je vse kar je pisal, pisal v slovenščini in vse to, kar je opazil ponesel med ljudi. Vse, od pregovorov do kuharskih nasvetov, ugank, pesmi.
LJUBLJANSKI ZMAJ Spoznali smo tudi grškega junaka Jazona, ki je čez naše kraje s prijatelji prenašal svojo ladjo Argo. Še prej je pa enemu kralju ukradel zlato runo. In to je stara ljudska legenda o junaštvu, zaradi katerega smo dobili našega ljubljanskega zmaja. Te legende in zgodbe je gospa povedala tudi svojim otrokom in vnukom. In tako se ohranja ljudsko izročilo iz roda v rod.
Lana Vinko, Veronika Krapež, 5.b Ema Čuškić, 6.b 5
OBISK V GLEDALIŠKEM MUZEJU 8.3. 2019 smo bili učenci 5. b že drugič v gledališkem muzeju. Naslov delavnice je Baročne odrske čarovnije. Ogledali smo si oder in spoznali delovanje baročnega gledališča. Kakšne naprave so vse imeli! Pokazali so nam nekaj pravih modelov, npr. za ustvarjanje efekta dežja, vetra in groma, ter veliko slik. Zelo nam je bilo všeč, ker je bilo zanimivo in veliko smo sami ustvarjali. Tokrat smo v skupinah ustvarili zgodbe za igre, lutke in scene v treh delih. Svoje zgodbe smo tudi uprizorili. In se nasmejali.
Učenci 5. b
V GASILSKI POSTAJI ZGORNJA ŠIŠKA V sredo, 20. 3. 2019, smo bili učenci 5. b. OŠ Valentina Vodnika na obisku pri gasilcih. Ker se pri NIT učimo o gorenju in gašenju, ker nas zanimajo resnične stvari, resnični dogodki, resnični ljudje in ker smo želeli izvedeti več o gasilcih in njihovemu delu. Zadnji smo, ki smo videli najstarejši gasilski avto in prvi, ki smo si ogledali najnovejšega v gasilskem domu Zgornja Šiška. Hvala gospodu Alešu, Tomažu in Luku za zanimiv pouk izven učilnice. Za razlago in demonstracijo in za brizganje vode na travnik. Upamo, da nas bodo kdaj obiskali na šoli, da bomo lahko videli in počeli še več gasilskih veščin. Seveda brez pravega požara! Mogoče se bo kdo od nas vpisal k mladim gasilcem, ki se družijo ob sredah popoldne. 112, lep pozdrav!
Učenci 5. b 6
7
8
Lahkih nog po svetu
9
Prispevki za pokušino Naši šoli smo ob 90. letnici zapeli pesem ob znanem napevu … Slišalo pa se je takole:
Savelij Zimin, 6. b
10
11
MOJA ŠOLA Moja šola je, kar je. Ne morem vplivati na to, kakšna je bila, morda pa bi lahko vplival na to, kakšna bo. Zdaj sem v šoli, tu nimam kaj oporekati, lahko pa iz nje izvlečem najboljše stvari. To pa pri moji šoli ni prav nič težko. Seveda, ima pomanjkljivosti, ni šole, ki jih ne bi imela, vendar sem zelo zadovoljen z njo. Šola res ni popolna. Ja, drži, da hrana ni vedno najboljša, vsaj za nekatere. Res je tudi, da stranišča niso najbolj čista, a kako naj bi bila, ko je učencem prav vseeno, če ga umažejo. Tudi šolske torbe so težke, to pa sploh ni le težava naše šole in za to obstaja veliko rešitev, ki v mnogo šolah niso sprejete. Le zakaj? Tu pa je še ogromno mojih dobrih in pozitivnih mnenj. Kot prvo, z veseljem omenim, da je večina učiteljev odličnih, ki te vsak na svoj način in po svoji poti pripeljejo do dobrega, pravzaprav odličnega znanja, če tudi to pomeni, da včasih dobiš kakšno slabšo oceno, saj ima vse svoj namen. Včasih se vprašam, zakaj sploh hodim v šolo? Nato si v mislih zamislim življenje brez šole, brez izobrazbe. Najbrž ne bi bilo prav dobro. Zato šola mora biti. Miha Meserko, 7. a
NAŠA ŠOLA, NAJLEPŠA ŠOLA Radi imamo našo šolo, ker se učimo zelo zanimive stvari. V šoli se je zabavno učiti. Šola Valentina Vodnika je najboljša šola, saj so vsi tako prijazni. Učiteljice so prijazne. Kuharji skuhajo zelo dobro hrano. Želimo si, da bi taka ostala. Imamo tudi prijazno ravnateljico. Šola je stara 90 let. Je stara, a lepa, čista in urejena. Zgradil jo je arhitekt Jože Plečnik. Poimenovali so jo po znanem pesniku Valentinu Vodniku. Šola Valentina Vodnika je prijazna okolju. Ima veliko skrivnih kotičkov. Lahko pa bi imeli LUM in ŠPO vsak dan v tednu. Tjašin dedi je hodil v našo šolo. Tudi naša učiteljica se je učila na naši šoli. Takrat so bila okoli šole polja in veliki travniki.
Lara, Tjaša, Mite, Sara, Vid, Erza, Jakov, Filip, Elin, Julija, Rok, Uroš, Ajla, Maj, Adam, 3. b
12
13
VREMENSKA NAPOVED
14
15
16
PRATIKA Navadno leto 1929 - imelo je 365 dni, začelo se je s torkom in končalo se je s torkom. Navadno leto 2019 - ima 365 dni, začelo se je s torkom in končalo se bo s torkom. Prestopno leto 2020 - imelo bo 366 dni, začelo se bo s sredo in končalo se bo s četrtkom.
17
18
19
IzmiĹĄljeni novici ...
20
VEVERICA, VEVERICA SKOČI
VEVERICA IZ TIČISTANA
SEM, SKOČI TJA!
Veverica , veverica, skoči sem,
Za devetimi gorami in devetimi vodami je živela veverica Niki. Živela
skoči tja! Do gozda si že
je v gozdu, v katerem je živelo veliko veveric. Neko jutro so v gozd
že prišla, pa travica zeleni,
prišli lovci in odpeljali vse veverice v Tičistan. Veverica Niki je bila spr-
pa rožice cveti, ti skačeš ti skačeš, hi, hi!
va žalostna saj je hotela biti v svojem domačem gozdu , ampak ko je prispela v Tičistan se je vse spremenilo. V Tičistanu se je imela zelo lepo, saj so bili zelo prijazni in prišli so
Veverica, veverica, skoči sem,
otroci ter drugi obiskovalci. Ljudje, ki so tam delali, so bili do vseh
Skoči tja! Do cerkvice si
veveric zelo prijazni. Hranili so jih in jim dali vodo. Nekega dne pa je
prišla. Pa snegec pada, v gozdek
Niki spodrsnilo in padla je z drevesa. Ko je fantek, z imenom Filip,
si šla, v luknjico od drevja skrila!
videl veverico, jo je vzel in jo dal v nahrbtnik. Doma jo je gledal. Ko se je Niki zbudila, se je ustrašila.
Veverica, veverica, skoči sem,
Naslednji dan je Niki tresel, cukal, metal in sploh ji ni dal za jest.
skoči tja! Do polja si že
Neko noč se je Niki odločila, da bo pobegnila, saj je Filip pustil odprto
prišla. Pa sonček sije, pa sonček
okno. Niki je zbežala v gozd, kjer je srečala veverico, zajca, medveda,
sije, pa sonček sije gor z neba!
lisico in srno. Vse jim je povedala, celo svojo zgodbo, nato so postali zelo dobri prijatelji.
Veverica, veverica, skoči sem, skoči tja! Do kravic si že
Skupaj so se igrali in se družili in zelo so bili prijazni do Niki, ona pa se je tudi imela zelo lepo
prišla. Pa listki povsod, pa lešniki tam nabiraš, nabiraš jih rad! In zato napišeš še pravljico! Zoja Žibert, 5. b
21
KAKO STA LOS IN SVIZEC POSTALA JUNAKA Kot verjetno vsi veste, je Ljubljana decembra zelo lepa, saj se povsod vse blešči, kot bi bili kristali v zraku. Tako so se nekega decembra, že bolj proti Božiču, ob Prešernovem spomeniku pogovarjali svizec, los in golob. Svizec je sicer živel na Triglavu, vendar je vsako leto, ko je bilo zaradi lučk tako lepo, obiskal svojega prijatelja goloba, los pa je živel na Finskem, vendar je, kakor svizec, vsako leto, ko je bilo dovolj mrzlo, obiskal goloba v Ljubljani. Pogovarjali so se o tem, kako praznujejo Božič v svojem kraju. Los je rekel: »Pri nas, na Finskem vsi v adventu delajo dobra dela ter se počasi pripravljajo na Božič.« »Na Triglavu je za Božič zelo malo ljudi. Tisti, ki pa so, se zelo zabavajo, ostajajo budni še čez polnoč.« je pripomnil svizec. »Pri nas pa…« je hotel začeti golob, vendar ni dokončal, saj so se blizu njih zaslišali vzkliki: »Požar, požar!« Los, svizec in golob so se obrnili in videli, da je začela goreti stojnica s hot-dogi. Ljudje okoli so panično bežali ter hiteli klicati gasilce. V vsej zmedi so seveda hoteli pomagati tudi los, svizec in golob. Vendar je bil los mogoče malo prevelik… Zgodilo se je takole: Los je skočil naprej, se spotaknil ob svizca, ta je zletel kot puščica proti nebu ter pristal naravnost v odprem hot-dogu, ki je bil na žalost že namazan z gorčico. Golob pa je zraven vpil: »Voda, voda, to rabimo, vi nesposobneži!« Ljubljančani pa so bili čisto zmedeni nad to brezplačno komedijo. Na srečo sta se los in svizec hitro pobrala, svizec je s praznim vedrom gorčice stekel k Ljubljanici, zajel polno vedro vode, ga podal losu, saj ga sam ni mogel nesti. Los je z usti prijel vedro, hitro odgalopiral h goreči stojnici ter na njej izpraznil vedro. Ko sta to ponovila še petkrat, je bil požar pogašen, golob pa je zavriskal: »Juhu, uspelo je!« Los ter svizec sta bila še čisto zmedena od tega, kar sta ravnokar naredila. Ko pa so prišli gasilci, ki so jih poklicali ljudje, niso imeli nič več za narediti, saj so že vse opravili los, svizec in golob. Po nekaj minutah so bili vsi spet v redu in vse je bilo po starem, razen seveda stojnica s hot-dogi ter prodajalec, ki tudi ni bil prav nič vesel, vendar je bil za požar v resnici sam kriv, saj je telefoniral med peko kruha. Los in svizec sta bila junaka dneva, golob, ki pa je bil tudi pesnik, je sestavil pesmico o tem dogodku:
Tam, kjer Prešeren naš stoji, so se zgodile čudne reči, ko je stojnica zgorela, je vse ljudi panika zajela.
Ko sta los in svizec pomagati hotela, se je komedija začela. A na koncu vse sta uredila in bila junaka dneva.
Tajda Koman, 5. b
22
ŠIŠKARJI
KRAVJA PESEM
So štirje Šiškarji živeli,
So ga zdoma
Topli hlevček, ljubi domek,
so se vedno lepo razumeli in
izgnali in mu
topel in dišeč,
so odlično skupaj peli.
nahrbtnik skoraj speštali.
ljudje pa so se naselili v eno čudno reč.
Tako so Šiškarji leteli
A so ugotovili,
peli vse leto lepo,
da so se preveč
Ta reč v glavnem je oglata,
se igrali
zmotili.
Ima stopnice, okna, vrata.
do konca skakali po Šiški tako.
Skozi dimnik pa valijo So ga iskali in iskali…
In so stoletja
moji ljubi sestri vsaki.
dokler niso obupali.
svoje zgodbe pisali skrbno.
sivi se oblaki in smrdijo
Oglatost in sivina, A mali to začutil
v mestu sta še hujši,
je, se takoj obrnil
ljudje za sir in mleko,
in se veselo vrnil.
hočejo, da sta EKO.
mrak, so se
So se razveselili
EKO, BIO v trgovinah se množi,
prestrašili kot
in skupaj svetlobo
živi zaklad.
povrnili.
In, kot so vedno
In Šiškarji so,
storili, so najmlajšega okrivili.
se na koncu odločili,
A, ko nekega dne je zavladal
da bodo Šiško zgradili. Saj najmanjši
jaz pa točno vem, da taki morali bi biti izdelki vsi.
A zakaj bi se sekirali, saj vemo, da naša domovina Slovenija lepa je in čista, kakor košček pomladnega lista.
se lahko v majhno luknjo
In še danes
zlekne in grozne stvari pritegne.
vsak del
Kolja Repič Kostadinoski, 5. b
Šiške predstavlja, Zato so sklenili,
kjer se zgradbe postavlja.
da se ga bodo za vedno znebili.
Arijana Čustović, 5. b
In to so tudi storili.
23
BASNI
24
25
26
27
28
29
LJUBLJANSKI ZMAJ Nekega dne je živela deklica po imenu Lili. Živela je na Gotski 13, njena mama in oče pa sta bila knjižničarka in knjižničar knjižnice Šiška. Ker je bila edinka se je ponavadi dolgočasila. Nekega lepega sobotnega dne, so se odpravili k babici Lileji in dedku Lileju. Tisti večer so odšli mama, oče, babica in dedek na koncert AC/DC. Mama ji je rekla, da pridejo ob 12:00. Ko so odšli, se je Lili oblekla, obula in odšla. Verjetno vas zanima kam je odšla? Odšla je v mesto pogledat lučke. Ker ji starši tega niso dovolili, je mogla pohiteti, da je niso razkrinkali. Čez nekaj minut je prišla v mesto. Mesto je bilo celo osvetljeno od lučk. Odšla je pogledat k reki Ljubljanici. Po Ljubljanici so vozile ladje z ljudmi. Tudi ladje so bile okrašene z lučkami. Na koncu se je Lili odločila, da bo odšla pogledat h gradu. Na gradu pa ni bilo lučk. Kar ni bilo nič čudnega, saj je bil na gradu zmaj. Lili je zanimalo od kod se je vzel zmaj, zato je šla povprašat druge ljudi. Vsi so zmajali z glavo, razen nekega starega gospoda. Rekel je, da je zmaj prišel iz zastave, vendar ne ve kako. Tisti trenutek je zmaj bruhnil ogenj in s silno hitrostjo odletel k Lili in jo odnesel na grad. Tam je tako močno zarjovel, da je Lili skoraj padla z gradu. Lili je vprašala zmaja, zakaj straši ljudi. Zmaj pa ji je rekel, da ne straši ljudi, samo noče, da bi okrasili njegov dom, grad. »Torej nočeš nič slabega?« Je vprašala Lili. Zmaj ji je potrdil. Lili je splezala z gradu in vsem povedala, da naj ne okrašujejo gradu, ker če ga bodo, jih bo zmaj še naprej strašil. Ko je to ljudem povedala, je zmaj odšel nazaj v zastavo. Lili je tedaj stekla domov in skočila v posteljo. Hvala bogu je bila v postelji 11:59. Naslednji dan jo je oče vprašal, če bi šla ven do gradu. Lili je veselo prikimala in skupaj sta se odpravila. Ko sta prišla, ji je zmaj pomežiknil in Lili mu je pomežiknila nazaj.
Boris Kralj Janža, 3. a 30
CAROLUES REX - SKORAJ VELIKI Charles XII ali bolje poznan kot Carolues Rex je bil kralj švedskega imperija. Bil je izvrsten general, svojo vojsko je skoraj vedno peljal do zmage. Charles XII se je rodil 17. Junija 1682 v Stokholmu. Vladar je postal že pri petnajstih letih. V svojih mladih letih se je zabaval in ni mu bilo mar za njegovo kraljestvo. Ko so to opazili sovražniki švedske so naredili zavezništvo. Danska, Rusija in Poljska-Litvanja so se dogovorile da napadejo švedsko in jo oropajo vsega ozemlja. Pogum jim je dajala misel na to, da je prejšnji švedski kralj mrtev in da Švedski zdaj vlada neizkušen mlad kralj. Nekaj časa so se vse države obotavljale nato pa je prvi korak naredila Poljska-Litvanja. Njena vojska je zakorakala na švedski teritorij a kaj kmalu jo je ustavila švedska vojska, ki ji je poveljeval sam švedski kralj. Čeprav je bila poljsko-litvanska vojska dvakrat večja so jo švedski veterani z lahkoto premagali. Nato je Švedsko napadla Danska, ki je bila grozovito poražena in osramočena. Končno jo je napadla še Rusija z vojsko, ki je bila petkrat večja od švedske. A sreča je bila na strani Švedov. Zapadel je sneg in veter je pihal proti vzhodu. To je pomenilo da ruski vojaki niso videli skoraj ničesar. Ponovno je bila švedska vojska zmagovalka, vse po zaslugi njihovega kralja. Charles se je odločil da se maščuje Poljski-Litvaniji, ker je začela vojno. Z malo truda je zavzel njeno glavno mesto in prisilil državo da se preda. Gustav, kralj Poljske-Litvanije, je zbral veliko vojsko, ki je bila seveda takoj poražena. Charles se je odločil, da bo poskušal zavzeti Moskvo, glavno mesto Rusije. Vse je bilo izgubljeno v boju pri Poltavi. Tam je bil Charles ustreljen v peto. Poškodbo je preživel a ni mogel poveljevati svoji vojski, zato je umrlo 20.000 švedskih vojakov, to je bil največji poraz v zgodovini Švedske. Ker so ga lovili ruski vojaki, je zatočišče poiskal v turškem imperiju. Z malo pogajanja je sultanu uspelo pripeljati Charlesa nazaj na Švedsko. Tam je organiziral še en osvajalni pohod, ta je bil njegov zadnji. 30.11.1816 je bil ustreljen v boju z dansko vojsko. Še danes se ne ve ali je metek priletel iz puške sovražnika ali izdajalca. Po njegovi smrti je zavladala njegova sestra. Nikoli več se Švedska ni opomogla, imperij je razpadel. Švedska je obdržala smo toliko ozemlja kot ga danes vidimo na zemljevidu.
Nik Neralič Petrič, 9. b
31
Kulturni zalogajček FESTIVAL BOBRI
Dne, 6. in 7. februarja, sem se s sošolcem udeležila kulturno- umetniškega festivala Bobri v okviru projekta T. E. E. N. (Theatre European Engagement Network ). Ogledali naj bi si štiri predstave, zadnja je bila žal odpovedana zaradi tehničnih težav. Toda te tri, ki smo si jih ogledali, so bile odlične. Predstave, ki smo si jih ogledali, spadajo v sklop moderne umetnosti. Prvi je bilo naslov Sreda ob enajstih, v kateri sta plesalca improvizirala ples skozi celotno predstavo. Druga je bila Nekje drugje. Zgodba govori o deklici, ki se znajde v osrčju vojne. Skozi njene oči spremljamo, kako se mesto spreminja. Posebnost te predstave je, da je igralka uporabljala najnovejšo tehnologijo teatra. Tretja predstava je bila Točka osi. Pred predstavo nas je umetnica povabila na oder in nas spoznala z moderno umetnostjo in improviziranjem. Točka osi je duet med telesom in kiparskim delom, ki se skozi ples povezujeta. Po ogledu vseh predstav smo se usedli za mizo in si v angleščini izmenjali mnenja. Naš posvet ob okrogli mizi je bil odprt za javnost. V letošnjem letu smo imeli tudi dva tuja gosta iz Poljske, ki obiskujeta različne države in vodita projekt T. E. E. N.. V predstavah sem zelo uživala, saj se je zabavno spopasti z novo obliko umetnosti. Moderna umetnost prisili človeka, da gleda na svet izven začrtanih okvirjev družbe ter spozna, da je treba določene stvari gledati od daleč, da zagleda bistvo.
Ajda Levičnik, 8. d
32
33
34
Iz babičine kuhinje OREHOVI PIŠKOTI 130 g masla 100 g sladkorja 2 vrečki vanilijevega sladkorja 2 jajci 350 g moke Tip 500 130 g orehov Mi smo dodali še žličko kisle smetane.
Vse sestavine zgnetemo v testo, ki ga za nekaj ur damo počivat v hladilnik. Potem ga razvaljamo (na cca 3mm) in izrežemo poljubne oblike. Mi smo izbrali delfine. Pečemo jih na 180˚C približno 7—9 minut (po občutku). Ohlajene smo premazali z oblivom, ki smo ga zmešali iz sladkorja v prahu, limoninega soka in barve za živila v prahu. Recept je izposojen iz spletne strani: https://leaneen.com/2016/12/27/orehovi-piskoti/ Boris Kralj Janža, 3. a
PEKA PARKLJEV V 5. b razredu smo se v decembrskem času posladkali s parklji, ki smo jih spekli v šolski gospodinjski učilnici.
Učenci 5. b 35
Å port
36
Angleški kotiček
37
38
39
Miselni oreĹĄÄ?ki
40
41
42
43
IGRE BABIC IN DEDKOV V PROSTEM ČASU V starih časih otroci niso imeli časa za igro, saj so staršem pomagali z delom na polju. Vseeno pa so si čas za igro. V majhni vasi blizu hrvaške meje po imenu Radovica je odraščala moja babica Ivanka. Tam so se igrali:
Prašičkanje – igra pri kateri je eden od igralcev poskusil kamen s palico spraviti v jamico, ostali pa so ga ovirali,
Kozopiš – odžagano vejo v obliki trikotnika so postavili ob štor in jo poskusili porušiti z drugo vejo,
Lovljenje,
Skrivalnice,
Špananje – človek ne jezi se, figure so bili fižoli,
Tipčkanje – pipec so metali v zemljo, komur se je zapičil, je zmagal,
Vojaki – Pretvarjali so se, da so vojaki, palica je bila puška,
Punce so plesale in pele,
Turničkanje – podobno igri »zemljo krast«,
»Zemljo krast«, ki ga poznamo še danes z istimi pravili: S palico narišemo krog in ga enakomerno razdelimo na tolikšno število delov, kot je otrok. Vsak otrok dobi svoje »zemljišče« oziroma »zemljo«. V središče kroga narišemo še manjši krog, ki služi za določanje smeri, v katero pade palica. Igra poteka tako, da eden izmed otrok v sredini kroga drži palico navpično navzgor, nato pa jo spusti. Palica pade v eno izmed ozemelj. Otrok, v čigar ozemlje je palica padla, jo more čimprej pohoditi, in zavpiti "stop!". Medtem imajo ostali otroci čas, da se razbežijo in se čimbolj umaknejo. Ko se zasliši "stop!", se morajo vsi otroci ustaviti. Otrok, ki ima palico, poskuša s palico zadeti enega od soigralcev. Če mu to uspe, lahko s palico 'vzame' (nariše) kos ozemlja otroku, ki ga je zadel. Vzame (ukrade) ga lahko le toliko, kolikor lahko doseže iz svojega ozemlja, brez da bi se pri tem prestopil. Označeno ozemlje je sedaj njegovo. V primeru da nasprotnika zgreši, je nato ta upravičen, da krade zemljo tistemu otroku, ki ga ni zadel s palico. Nato se krog igre ponovi, tokrat palico v sredini kroga spusti igralec, ki je izgubil zemljo.
Šola – narisali so kvadrat, po eni nogi so skakljali po robu kvadrata in ob tem brcali kamen,
Žogo pa so si naredili tako, da krpice blaga sešili skupaj, ter jo napolnili z preostankom krp ali pa so spletli živalske dlake skupaj.
Živa Anderluh, 6. c
44
Kotiček za razmišljanje V okviru krožka za razmišljanje (mentorici Marija Ogorevc in mag. Marjeta Raztresen) smo člani krožka na Ljubljanskem gradu (Grajski pobeg) odkrivali resnično grajsko in mestno zgodovino ter legende in nekatere skrite kotičke Ljubljanskega gradu, pridobili nova znanja. Vsem skupinam je uspelo pobegniti in rešiti zmaja, ki je po spopadu z vitezom Jurijem izginil v podzemlje. Najlepša hvala tudi štirim staršem, ki so nam Grajski pobeg pomagali izpeljati.
Nekaj komentarjev po pobegu.
Všeč nam je bilo: - ker smo se družili, da smo rešili vse uganke, ker ni bilo pouka, bila je dobra dogodivščina, ker je bilo srhljivo, zanimive so bile kode (Val, David M., Tanaja, Mila, Slobodan), - ker smo spoznavali zgodovino, razmišljali smo in se zabavali, naloge so bile težke, spoznali smo grad, rešili zmaja, zanimivo je bilo, ker smo imeli medaljone in zemljevid (Iva, Sara, Lina, Lea), - ker so bile naloge povezane s preteklostjo Ljubljanskega gradu, da smo zbirali kode, da smo se zabavali, da so nas snemali, da smo rešili zmaja, zanimivo je bilo, ko smo morali peti in ko smo delali napitek (Lena, Lejla, Tira, Mark), - ker so bile naloge zabavne, poučne, veliko je bilo efektov (Franci, Lani, Tara), - ker smo obudili zmaja, ker smo uporabljali medaljon, iskali prave kode, ker smo igrali po celem gradu, zelo dobro smo sodelovali (Aron, Lorina, Živa), - ker je bilo veliko nalog, naloge so bile težke, smo sodelovali, zanimivo je bilo, ker smo se sprehajali po celem gradu in iskal kode (David K., Tristan, Matic, Jon), - ker smo se zabavali, bili aktivni, da smo kos vsem nalogam, da smo se morali potruditi, zanimiv je bil
končni del, naloge so bile zanimive in da so lahko stare ruševine tako zanimive
Lara, Karolina, Maks, Jure 45
46
47
V okviru interesne dejavnosti Šolsko glasilo, smo naključne mimoidoče in učitelje spraševali o besedah, ki sedaj niso več tako zelo pogoste. KAJ JE GOD?
JARA GOSPODA
(SSKJ: Dan v letu, ko je osebno ime kakega človeka navedeno v koledarju)
(SSKJ: Prebivalci manjših krajev, ki se dokopljejo do blagostanja in v navadah, vedenju posnemajo meščane)
Praznik Neke vrste rojstni dan Del rojstnega dneva Dan tvojega imena Praznik tvojega – mojega imena Drugi rojstni dan Ko na koledarju nastopi tvoje ime Ko je svetnik na koledarju
KDAJ PRVI SOK V BREZE PRIDE? (Spomladi)
Ko ga raniš Spomladi Septembra Nimam pojma
Napihnjenci (polni sebe) Nekdo, ki je imel nekaj več Nekdo, ki je na gradu Bogatejši
KAJ JE KOLEK (NE KOLK)? (SSKJ: Nazobčan listek z nominalno vrednostjo, ki se lepi na dokumente, vloge)
Bon za taksi Znamke za plačevanje takse Nekakšna znamka Nekaj kar plačuješ na upravni enoti Znamka za na pismo v sodišča Sodniška taksa Znamkica, ki jo nalepiš na uradne dokumente Vrsta znamke
KAJ POMENI: ZGRUDITI SE?
KAJ JE MUZA?
(SSKJ: 1. zaradi slabosti, nemoči priti iz pokončnega položaja v ležečega, klečečega 2. redko spremeniti se v grude)
(SSKJ: Umetniški dar, umetniški navdih/ženska kot vir umetniškega navdiha, zlasti pesniškega)
Da padeš skupaj Da padeš po tleh Da padeš v nezavest Da ti je slabo Da skupaj zlezeš Izgubiti zavest Pasti dol (omedleti)
Oseba, ki pomaga nekomu pri delu Če je kdo zaljubljen Ljubezen, narava, odvisno od človeka Nekaj kar ti daje moč (podobno kot idol) Igralka Idol
KAJ POMENI, DA GREŠ SLUŽITI KRUH?
KAJ (NE KDO!) JE CEPEC?
(SSKJ: Pridobivati (osnovna) materialna sredstva, materialne dobrine)
Da greš zaslužiti denar Da gre ven iz svoje dežele služit denar Da dobiš s svojim trudom denar za preživetje Nič ne vem Za svoj obstanek Da greš delat
(SSKJ: Preprosto orodje za ročno mlačev)
Tisti, ki nima pameti Je tisto, s katerim se mlati S katerim so žito mlatli Orodje Je stvar, ki cepi drva Ne vem Orodje za cepljenje
48
KAJ JE PUTA? (SSKJ: 1. ljubkovalno kokoš 2. nar. vzhodno brenta)
Kokoš Kura Tisto, kar nosijo na hrbtu (vinograd) Pojma nimam Ne vem Bolezen Listje iz hoste (za nosit) Pokrivalo
KAJ JE DROBNICA? (SSKJ: Ovce in koze)
Majhne domače živali Zelišča Ovce Nekaj dobrega Čreda Pripomoček za kuhanje Da se nekaj drobi
KAJ POMENI, DA JE NEKAJ LIČNO? (SSKJ: Lep, zlasti po obliki, izdelavi)
Prijetno na izgled Lepo oblikovano Nekaj, kar je samo tvojega Da je nekaj lepo Dve stvari enaki Zelo lepo Osebna izkaznica Lepo narejeno Podobno
KAJ JE NAPUH? (SSKJ: Domišljavost, prevzetnost)
KAJ JE PRATIKA? (SSKJ: Knjiga, navadno manjšega formata, s koledarskimi podatki, vremenskimi napovedmi in praktičnimi poučnimi sestavki)
Cerkvena knjiga, v kateri imaš vse zapisano Je knjiga, notri so datumi in piše kdaj se kaj poseje Je neke vrste koledar Ne vem Je knjiga,v kateri so notri cerkvene stvari Knjiga s starinskimi zapisi Knjiga s kmetijskimi pravili Revija
KAJ DELA TISTI, KI SE MUZA? (SSKJ: S prikritim smehom, z določenim izrazom kazati hudomušen odnos do česa)
Nasmeh Se poheca, ti pa ne veš o tem Nič ne vem Se prilizuje Z nečim nisi zadovoljen Če je kdo v redu Da je nekaj narobe naredil in prikrije Zmuzljiv je
KDO JE SIROTA? (SSKJ: Otrok, ki so mu umrli starši ali eden od njih)
Tistemu, ki ni lepo postlano v življenju Če nimaš denarja, če te kdo gnjavi, revež, ki mu ne pomagajo Tisti, ki nima staršev Tisti, ki nima nikogar, ki bi skrbel zanj Tisti, ki je brez svojcev Tisti, ki je brez staršev, denarja, doma
Slaba lastnost človeka Važen Puh Čustvo Rastlina Človeška lastnost (važen) Samovšečen Lepo Vzvišen Prevzeten Poln samega sebe 49
Kotiček za občutke INTERVJU Z BREZDOMCEM, NEKOČ ŠOLARJEM NAŠE ŠOLE Ko sem se rodil, smo živeli na Prelovčevi ulici 6 v Ljubljani. Od 1. do 3. razreda sem hodil na OŠ Valentina Vodnika. To je bilo od leta 1954 do leta 1957. Potem smo se preselili in zamenjal sem šolo. Spomnim se, da je bila nasproti šole pekarna in poleg nje tržnica. Mama me je peljala v šolo samo prvi dan, potem sem hodil sam. Vsega se živo spomnim. Lahko mi zavežete oči, pa bi jo našel. Na šolo imam odlične spomine. Najrajši sem imel slovenščino, matematika mi ni šla. Rad sem imel tudi telovadbo in petje. Najboljši sem bil pri košarki, za odbojko in nogomet nisem bil talent. Igrali smo tudi badminton. Bil sem priden in miren učenec. Nikoli nisem dobil po prstih. Malico smo si v šolo prinesli od doma. Kruh in kakšno sadje. Ko sem bil prvošolec, je šola praznovala 25 let. Po proslavi je bila velika zabava.
Po pogovoru z brezdomcem M. zapisala Marija Ogorevc
50
PRIPOVED O ŽIVLJENJU ALOJZIJA TEMISTOKLA Moj prapradedek se je rodil decembra leta 1875 v Atenah. Njegova družina je bila premožna, saj so bili starši in predniki znani kiparji in slikarji. Starši in sorodniki nam niso znani . Pri šestih letih pa se je Alojzij iz neznanega vzroka sam vkrcal na ladjo, ki je peljala iz Grčije v današnji Trst. Vse, kar je imel s sabo, je bila mošnja z zlatniki. Nekaj dni kasneje so pristali v Trstu. Kapitan in ostali uslužbenci v pristanišču niso potrebovali dolgo, da so opazili šest let starega fantka, ki je sam taval po pristanišču. Ko so ugotovili, da v Trstu nima sorodnikov, ga je Albert Završnik, ki je bil kapitan ladje, s katero je prispel v Trst, posvojil. Tako je Alojzij s sedmimi leti dobil novo družino, s katero so živeli v okolici Nove Gorice. V družini so bili le on, njegov oče Albert in mama, ki pa nam ni znana. Alojzij se je šolal v Italiji, točna šola nam ni znana, a je znal tudi slovensko. Po končanem šolanju so ga zaposlili v pristanišču, kjer je delal njegov rejniški oče. Leto po začetku si je Alojzij Temistokel spremenil priimek v Završnik, saj se je tako pisala njegova družina v Italiji. Med službovanjem v pristanišču je spoznal devetnajst let staro Ano Gotler, s katero se je leta 1897 poročil. Živela sta blizu Trsta. Oktobra leta 1901 se jima je rodil sin, ki sta ga poimenovala Karel Završnik. Živeli so srečno, a je Ana leta 1906 na žalost umrla. Vzrok smrti ni znan. Alojzij se ni ponovno poročil. Karla je poslal v šolo v Ljubljani, kjer je živel z dedkom in babico Gotler. Sam pa je ostal v Trsu. Leta 1919, na Karlov osemnajsti rojstni dan, mu je Alojzij podaril mošnjo zlatnikov. Tiste zlatnike, ki jih je imel pri sebi na ladji, ko je bil star šest let. Ti zlatniki se v naši družini še danes na osemnajsti rojstni dan potomcev prenašajo iz roda v rod. Alojzij je leta 1921 pustil službo v Trstu in se preselil v Ljubljano. Tam je živel do svoje smrti. Umrl je 24. decembra leta 1932 zaradi raka na pljučih. Pokopan je na pokopališču Žale, kjer na nagrobniku piše Alojzij Temistokel Završnik.
Maša Završnik, 9. a
51
52