Vodnik 4 U
Naslovnica: Savelij Zimin, 6. b
Izdaja 1/ leto 2018/19 Osnovna ĹĄola Valentina Vodnika
UVODNIK Dober dan! Ste že kdaj pomislili, kaj sporočite ljudem z našimi vsakodnevnimi pozdravi? Že stari Slovani so vedeli, kaj je v življenju najpomembnejše. Njihov pozdrav je bil: Osti jarej, kar pomeni ostani zdrav. Nič ni boljšega od dobrega zdravja, dobrega dne in dobre volje. In nič ni slabšega od tega, da delaš v glavnem samo tisto, kar ti drugi rečejo ali pokažejo s prstom. Vsak, ki dela, dela tudi napake. Dobro se je naučiti, kako jih popraviti in jih ne ponavljati. In, še ena dobra novica: dobro je delati samostojno in poiskati pomoč, ko se rdeča nit zavozla, pretrga ali izgine. Pa ne take, ki misli in/ali dela namesto tebe, ti pa sediš in čakaš, da mine. Slaba novica pa je, da tistega, česar ne delaš, najverjetneje ne boš nikoli znal. Pa še nekaj dobrih starih novic: več, ko se voziš s kolesom, bolj spretno se pelješ, več, ko pišeš, lepši in pravilnejši postajajo tvoji zapisi in več, ko bereš, več razumeš in čedalje več lahko prebereš in poveš. Pri vsem tem trudu je poštena dobra volja tista, ki dela čudeže, čeprav čudeži pravzaprav ne obstajajo. Zato te vabimo, da delaš z nami. Saj veš: dihi z mano, dihi, dihi z mano, od Trkaja. Vabim te, da rišeš, slikaš, fotkaš, bereš, spoznavaš in o tem pišeš na roko ali na računalnik. Več raznovrstnih prispevkov bomo dobili, boljše in lepše bo vaše/naša šolsko glasilo. Še posebej lepo naj bo naslednje, ki bo posvečeno pomembnemu pisatelju, po katerem se ponosno imenuje naša šola. Na svidenje = na svidenje.
Uredniški odbor: Glavna urednica: Iva Ribarič Fotografi: Ema Čuskić in avtorji prispevkov Oblikovanje, likovna podoba: Lana Pavlina Podržaj, Iva Ribarič in Manca Pirc Mentorici: Tatjana Furjan in Manca Pirc
Tisk: ARTPRO fotografija oblikovanje tisk d.o.o. Elektronski naslov uredništva: casopis@os-vv.si
Karer Pika, 2. c
Mila Maksimović, 5. a
Gril Žiga, 5. c
Kralj Janža Boris, 3. a
Lea Klingenstein Hrovat, 5. a
Ema Čuskić, 6. b
Karer Kiti, 3. d
Krapež Veronika, 5. b
Savelij Zimin, 6. b
Bulc Nikolina, 4. d
Rublik Aleksej, 5. b
Janc Matevž, 6. d
Plevnik Ana, 4. d
Vinko Lana, 5. b
Ribarič Iva, 7. a
Trifunovič Maja, 4. d
Zupančič Živa, 5. b
Lana Pavlina Podržaj, 7. a Miha Meserko, 7. a 2
VSEBINA VODNIKOVE NOVICE …………………………………………..4 LAHKIH NOG PO SVETU......................................................15 PRISPEVKI ZA POKUŠINO …………………………………...19 KULTURNI ZALOGAJČEK ………………………………….....25 IZ BABIČINE KUHINJE .........................................................28 ŠPORT....................................................................................29 ANGLEŠKI KOTIČEK.............................................................30 MISELNI OREŠČKI ...............................................................32 RAČUNALNIŠKI KOTIČEK ………………………………….…35 KOTIČEK ZA RAZMIŠLJANJE …………………...……….…..36 KOTIČEK ZA OBČUTKE .......................................................38 3
Vodnikove novice POTOPIS Trubarjeva domačija,Tabor Cerovo in Županova jama V torek, 16.10. 2018 smo se sedmi razredi odpravili na Dolenjsko. Dobili smo se ob 7:30 pred šolo. Ko smo prispeli, smo pojedli malico, nato pa smo se odpravili na Trubarjevo domačijo. TRUBARJEVA DOMAČIJA Trubarjeva domačija že 30 let predstavlja osrednjo točko ohranjanja spomina na Primoža Trubarja, očeta slovenskega jezika. Tam smo videli Trubarjevo rojstno hišo. Vodič nam je povedal, da je bila vas pred 5oo leti vsa iz lesa, povedal je tudi, da je bil oče Primoža Trubarja tesar in mlinar. Danes so nekatere hise stare 2oo let. ŽIVLJENJE PRIMOŽA TRUBARJA Primož Trubar se je rodil leta 1508 na Rašici pri Velikih Laščah. Po očetu Mihi se je pisal Malnar (nem. mlinar), saj je oče bil res po poklicu mlinar in tesar. Vendar je kasneje Primož prevzel priimek po materi. Šolal se je za duhovnika in pri tem mu je veliko pomagal tržaški škof Peter Bonomo. Služboval je na Dolenjskem, v Trstu in Ljubljani, kasneje v Nemčiji. Ker je Primož Trubar prevzel protestantsko vero, je bil večkrat izgnan v Nemčijo. Tam je tudi umrl leta 1586. Primož Trubar je začetnik slovenske književnosti. V svojem življenju je napisal 31 knjig. Njegovi najpomembnejši knjigi sta Abecednik in Katekizem, ki sta izšli leta 1550. Katekizem je verske vsebine, Abecednik pa razlaga osnove slovenske slovnice in jezika. Primož Trubar je hotel vero približati ljudem, zato so bile njegove pridige in knjige v slovenskem jeziku in ne več v latinščini. TABOR CEROVO Tabor Cerovo se nahaja nad naseljem Cerovo v občini Grosuplje. Je najlepše ohranjen protiturški tabor na Slovenskem, ki leži na 492 m visokem griču. Grič je bil poseljen že v prazgodovini, kasneje pa se je tam nahajala rimska trdnjava. V srednjem veku so zgradili cerkvico sv. Nikolaja oziroma Miklavža in jo obdali z obzidjem. Obzidje je služilo za bran pred turškimi vpadi. Ogledali smo si cerkev sv. Nikolaja in v manjši vrtači še kapelico sv. Antona Puščavnika.
4
ŽUPANOVA JAMA
Županovi jami pravimo tudi Taborska jama in je kraška jama, ki leži na nadmorski višini 468 m. Dolga je 360 m, najgloblji del jame pa je 77 m pod površjem. Leta 1926 jo je odkril župan Josip Perme. Jamo sestavlja sedem dvoran: Ledenica, Srebrna dvorana, Permetova dvorana, Velika dvorana, Blatna dvorana, Matjaževa dvorana in Igorjeva dvorana, ki je dostopna samo jamarjem. Vlažnost v jami je med 80 in 90%, temperature pa od 9 do 12 stopinj Celzija.
Jama je nastala v skladih jurskega apnenca. Kapniki so lahko stalaktiti, če visijo s stropa, stalagniti rastejo s tal, steber pa nastane, ko se združita stalaktit in stalagnit. Kapnik potrebuje sto let, da zraste za 1 cm.
Eva Lara Mlakar, 7. b 5
OBISK NA KMETIJI V ponedeljek, 22. 10., smo se učenci 6. b in 6. c razreda odpravili na kmetijo. Vozili smo se približno eno uro. Ko smo prišli, smo odložili nahrbtnike, potlej pa so nam ponudili domač čaj in pecivo. Ko smo pojedli, smo se razdelili v dve skupini. Mi smo najprej odšli v prostor, v katerem je bilo polno pšenice. Tam smo preizkušali različne pripomočke. Ali si vedel, da obstaja tudi vrsta rdeče koruze? In da je en pripomoček, ki se imenuje klepec? To si lahko zapomniš po zgodbici Peter Klepec. Ko je bilo delavnice konec, smo pojedli malico in šli v črno kuhinjo. Tam smo pekli kruh in se pogovarjali, kako so nekoč živeli. Ko so se kruhki pekli, smo zapeli kakšno ljudsko pesem. Ko so bili kruhki pečeni, smo jih pospravili in se odpeljali v Ljubljano. Besedilo: Tjaša Trebše, 6. b Fotografija: Ema Čuskić, 6. b
MARTIN KRPAN (lutkovna predstava) V torek, 23. 10. 2018, smo z razredom odšli v lutkovno gledališče. Ogledali smo si predstavo Martin Krpan. Predstava je bila zelo zabavna in zanimiva. Tudi oder so zelo lepo okrasili. V predstavi je nastopalo pet igralcev: Martin Krpan, cesar, cesarica, Brdavs in kobilica. Zdi se mi, da se je cel razred zabaval. Na koncu smo nastopajoče nagradili z aplavzom. Na predstavo nas je povabil Janov dedek. In ko je bilo konec predstave smo se lahko z njim tudi slikali. Po fotografiranju smo odšli nazaj v šolo, kjer smo imeli še dve uri pouka.
Žiga Gril, 5. c 6
ORIENTACIJA V MOSTECU V četrtek, 27. 9. 2018, smo imeli športni dan. Imeli smo orientacijo. Hodili smo po Mostecu in iskali listke, ki so jih dali, da se ne izgubimo. Ena skupina je zašla kamor nebi smela. Tista skupina je videla srno in srnjaka, ki sta skočila en meter stran od njih. Potem so opazili učitelja Bogdana, ki jim je pokazal pot nazaj. Skupaj so se vrnili in čeprav so bili zadnji, so videli najlepšo stvar v Mostecu, srno. Besedilo: Kiti Karer, 3. d Risba: Pika Karer, 2. c
7
BUČNA DELAVNICA 23.10. so si starši in otroci iz 5. b krajšali čas s pravo BUČNO delavnico.
Učenci 5. b 8
Buče
BUČA, BUČKA
Z novembrom prihajajo buče,buče,ki zmeraj
Naj bo mala ali velika,
so strašne in vedno zabavne.
podolgovata, okrogla ali nabita. Slastna njena zna biti juha,
Rumene,zelene in oranžne
ko babica jo za nas kuha.
buče so slastne. Strašne, velike in majhne
Ko noč čarovnic nas obišče,
buče zelo mastne.
marsikdo nanjo svojo fantazijo si oriše. Različne oblike buč
Svečka da podobo magično,
so zanimive,
čeprav za marsikaterega otroka zna biti tragično.
saj za znanost tudi buče poskrbijo.
Buče ne rastejo samo na polju, Buč veliko vrst je.
tako kot kvaliteta se ne meri samo po vonju.
A najpomembnejša
Je pa prispodoba glav vseh nas, naj si bo otroških ali odraslih, vseh ras.
(BAJUK S., 5. b)
buča naša je.
Lana Bajuk, 5. b
BRUHAJOČA BUČA (poskus) V jesenskem predpočitniškem vzdušju smo učenci 4. a, 5. a in 5. a zagrizli v buče. Učiteljica nam je namreč predstavila poskus "Bruhajoča buča" in tako nam je bil všeč, da smo se odločili, da bi ga tudi sami izvedli. V šolo smo prinesli buče in jih izrezljali. Pripravili smo tudi vabila, saj smo Bruhajočo bučo želeli deliti tudi z drugimi. Dogodek je potekal v petek, 26. oktobra 2018. Samo izvedbo poskusa smo morali tudi vaditi, saj nas je učiteljica opozorila, da bomo rokovali tudi z nevarnimi snovmi. Priprave na naš nastop so bile naporne, a zanimive in poučne. Nekateri od nas smo vadili izvedbo poskusa, drugi smo pripravljali prireditveni prostor, tretji smo skrbeli za varnost. Pripravljali smo se tudi na vodenje dogodka in spisali vezno besedil. Nervozno smo že pričakovali začetek našega nastopanja in zelo veseli smo bili, ker so bili vsi naši bruhajoči poskusi uspešni. Bruhale so kar štiri buče in gledalci so nas nagradili z bučnimi aplavzi. Trud se je izplačal in po pospravljanju smo se odpravili na zaslužene jesenske počitnice. Učenci 4. a, 5. a in 5. b 9
DAN KRAVATE Na šoli smo praznovali dan kravate. Kravata simbolizira človeško dostojanstvo, samozavest, svečanost, uspeh in poslovni duh.
1. b in 4. d
Kravata je vez med svobodo in odgovornostjo. Vabi nas k večji ozaveščenosti o lastnem dostojanstvu in dostojanstvu drugih ter o pomenu identitete. Kravate smo izdelovali in tudi ponosno nosili, tako učitelji kot učenci.
SOBOTNI POUK IZVEN UČILNICE (TIVOLI) V soboto 29. 10. 2018 smo z učiteljico Tatjano Furjan odšli v park Tivoli. Zbor smo imeli ob 8:30 na Adamičevi ulici 16. Počakali smo, da se vsi zberemo in nato smo odšli še do stare šole po malico. Potem smo se odpravili peš do Tivolija. Vmes smo se ustavili, in popili malo vode in čaja. Takrat je učiteljica opazila majhno kmetijo z živalmi. Lahko smo jih tudi slikali. Nadaljevali smo pot proti Tivoliju. Ko smo prispeli v Tivoli smo zagledali šest veveric, ki so se lovile po parku. Kasneje smo si še ogledali steklenjak, poln rož. Nato smo pojedli malico in se igrali v parku. Ko se je ura bližala poldnevu smo se počasi odpravili proti šoli. Kljub temu, da je bila sobota smo preživeli zelo lep dan. Eva Kos, 3. d Marcel Lovšin, 5. b 10
KULTURNI DAN FILMSKO – GLASBENA FANTAZIJA (Z DISNEYEM V SVET UMETNIŠKE GLASBE) 24. 10. 2018 smo z razredom odšli v Cankarjev dom. Tam smo gledali filmsko – glasbeno fantazijo. Sepravi gledali smo koncert. Najbolj so mi bili všeč instrumenti, bili so zanimivi in dobro so zveneli. Všeč so mi bile risanke, orgle in seveda zelo mi je bil všeč Boštjan Gorenc – Pižama, saj je bil zelo smešen in zabaven. Orgle so mi bile všeč zato, ker so čudovito zvenele. Od risank so mi bile najbolj všeč tri: risanka o gobicah, risanka v kateri so noji plesali balet in všeč mi je bila tudi čisto zadnja. Ni mi bilo všeč, da je orkester igral počasne glasbe. Da so bile nekatere risanke dolgočasne in nezabavne. Tudi, da je Boštjan dolgo govoril. Zanimiv je bil dirigent, saj je zelo skakal in se je vživel v svojo vlogo. Zanimiv je bil Boštjan Gorenc – Pižama, ko je plesal balet. Danes je bil zelo zanimiv kulturni dan. Zoja Žibert, 5. b
24. 10. 2018 smo petošolci šli v Cankarjev dom. Najbolj mi je bila všeč risanka v kateri so plesale gobe. To pa zato, ker je bila najmanjša gobica zelo srčkana. Všeč mi je bilo tudi, ko je Boštjan Gorenc – Pižama plesal balet in ko je dirigent »skakljal« na svojem mestu. Ni mi bilo všeč, ko je orkester igral počasne glasbe. Slabo mi je bilo tudi, ko mi je luč svetila v oči. Zanimive pa so mi bile orgle. Orgle so zelo velike. Učiteljica pravi, da so te orgle največje v Sloveniji. Upam, da bomo imeli še kdaj podoben kulturni dan.
Veronika Krapež, 5. b
11
Ajdin Rekić, 5. b Najbolj mi je bilo všeč, da je prišel Pižama in se tudi pošalil iz risanih filmov, ki smo jih gledali in poslušali melodije od njih. To mi je bilo všeč, ker se res dobro heca iz stvari. NI MI BILO VŠEČ, da so bile orgle tako glasne in da so igrale le tako glasbo, ki me ob njej le zmrazi. Ni mi bilo všeč, ker me ta glasba zelo prestraši in dobim zelo čuden občutek. ZANIMIVO JE BILO, da ni bila samo ena risanka ampak, da je bilo več posnetkov različnih risanih filmov in, da so po vsakem risanem filmu ponovili melodijo.
Chiara Javornik, 5. b
ŠPORTNI DAN – PLISKAVICA NA KRASU V sredo, 24. 10. 2018, smo imeli športni dan. Odpravili smo se na Pliskavico na Krasu. Tam smo se igrali, jedli in raziskovali veliko zanimivih reči. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo skakali po kamenčkih in ko smo si ogledali kamnito hiško v kateri so se pred mnogimi leti skrivali pred dežjem. V njej so ponavadi igrali karte. Zanimivo je bilo tudi, ko nam je učiteljica Lucija povedala o vrsti sove, ki ima krili dolgi dva metra. Povedala nam je tudi, da je na svetu samo še sto takih vrst sov. Kiti Karer, 3. d 24. 10. 2018, smo imeli športni dan. Z avtobusom smo se odpeljali na Kras. Športni dan smo preživeli na Pliskavici. Malico smo pojedli pri hotelu. Odšli smo na učno pot. Izvedel sem, da krila Velike uharice merijo v razponu do dva metra. Videl sem terra rosso, po slovensko rdeča prst. Izvedel sem, da je na Krasu veliko smole. Videl sem veliko kamnov, ker je na Krasu veliko kamnov. Po kosilu smo se igrali tabornike. Igral sem se tudi s frizbijem. Na avtobusu smo imeli kviz. Ta dan mi je bil zelo všeč. Boris Kralj Janža, 3. a 12
DAN V MOSTECU – ORIENTACIJA V tem šolskem letu smo imeli 4. razredi orientacijo v Mostecu. Po malici smo se peš odpravili v Mostec. Dan prej je naš razred od učiteljice Damjane dobil navodila za orientacijo. Opozorila nas je, da se lahko zlahka izgubimo in zato naj pozorno sledimo navodilom. Posebej nam je naročila, da izpolnjujemo samo tiste naloge, ki so na listu in ne tistih, ki so na drevesih. Razdeljeni smo bili v skupine po 7 ali 8 učencev. V Mostecu smo se po skupinah usedli za mize in dobili liste z nalogami v zvezi z naravo. Npr. odtrgajte del drevesnega lubja, vzemite voščenko, dajte lubje pod list papirja in z voščenko pobarvajte čez. Po določenem času reševanja nalog, so nas poklicali učitelji za izvedbo orientacije. Naša skupina, še posebej jaz, smo se bali, da bi se izgubili. Na znak ZDAJ, smo začeli teči po navodilih. Takoj po začetku teka nas je strah minil in smo se samo še zabavali. Na različnih postajah so nas čakali učitelji in nam dodatno razložili naloge, ker nekatere niso bile jasno napisane. Če nam katera od nalog ni bila jasna, smo naredili X ali ?. Na koncu so nam sešteli pravilne odgovore in nas razvrstili po številu doseženih točk. Ko smo pritekli na cilj je učiteljica Vida učence, kateri so imeli isti dan še logiko, odpeljala na staro šolo. Tam smo pustili eno učenko in pobrali nekaj stvari ter se odpravili na novo šolo. Učiteljica Vida nas je pospremila do učilnice v kateri smo imeli logiko. Po logiki, nas je učiteljica Vida odpeljala nazaj na staro šolo do naših učiteljica za podaljšano bivanje. Nato nas je učiteljica Katja pospremila na kosilo in potem smo šli na igrišče. Tako se je naš orientacijski dan lepo zaključil. Naslednji dan je učiteljica Lucija vse 4. razrede zbrala v telovadnici, da nam pove rezultate orientacije. Ko je naštevala, sem videla po barvi mapic (zelena), da bo naša skupina prva v orientaciji. Po nekaj trenutkih se je moje predvidevanje uresničilo in bili smo res prvi med 4. razredi. Celotna naša skupina je bila res vesela. Tako se je orientacija v Mostecu uspešno končala.
NA MORJU
Ana Plevnik, 4. d
(PESEM O BRATOVŠČINI) Strašno se bliska in glasno grmi,
Strašno se bliska in glasno grmi,
kam se je skrila navihana posadka,
kam se je skrila jadrnica plesoča,
ni daleč, na krovu jadrnice sedi,
daleč na morju pleše svoj ples,
utrujenost jim zapira oči,
navihano posadko, tiho budi,
če morje utihne, ta hip zaspi.
nič je ne moti, da glasno grmi. Ana Plevnik, 4. d 13
DELAVNICA—PEKA KRUHA V torek, 14. 11. 2018, smo imeli učenci 1. b in 4. d delavnico, na kateri smo izvedeli veliko o kruhu. Preizkusili smo se tudi v gnetenju in oblikovanju testa. Ko smo zaključili z oblikovanjem, smo ga pustili vzhajati še kakšno uro, nato smo ga spekli. Najboljše pa je bilo, da smo svoje umetnine na koncu lahko tudi poizkusili.
Kiti Karer, 3. d
14
Lahkih nog po svetu KRIŽARJENJE V četrtek ob polnoči nas je taxi pripeljal do parkirišča na dolgem mostu, kjer nas je že čakal avtobus. Do pristanišča Genova smo se peljali pribljižno 8 ur. Ko smo prispeli, smo se vkrcali na ladjo z imenom Preziosa. Navdušena sem bila, ker sem prvič videla tako ogromno ladjo in sem vedela, da se bomo na njej zelo lepo imeli. In tako je tudi bilo. Cel drugi dan smo pluli do Malage v Španiji. Tam smo si ogledali utrdbo Gibralfaro, ki nudi lepe poglede na mesto. Obiskali smo tudi vasico Mijas (Mihas), ki je s svojimi belimi hišami tipičen primer andaluzijske gradnje.
Malaga v Andaluziji
Četrti dan smo se izkrcali v pristanišču Casablanca v Maroku. Z avtobusom smo se 3 ure vozili do mesta Marakeš. Mesto je zelo slikovito. Najbolj me je navdušilo, ko sem se slikala z opico, sokoli in golobi na rami. Na glavnem trgu so bili tudi krotilci kač. Peti dan smo pluli po Atlantiku in v večernih urah prispeli v Lizbono na Portugalskem. Odšli smo na večerni sprehod s starši in prijatelji z ladje. Zjutraj smo se z avtobusom in vodnikom odpeljali na krožni ogled mesta. Tam smo videli Belemski stolp, spomenik znanim pomorščakom in se sprehodili po glavni ulici. Z dvigalom smo se povzpeli na velikanski kip Jezusa, ki gleda na mesto. Belemski stolp (Lizbona) Marakeš opica
Od tam je bil zelo lep razgled. Poskusili smo tudi njihovo tradicionalno sladico Pastais de Nata, polnjeno z vanilijo. Sedmi dan smo pluli skozi gibraltalsko ožino in se vrnili v Sredozemsko morje. Naslednji dan smo se izkrcali v Barceloni. Videli smo: kip Krištofa Kolumba, se povspeli na hrib Montjuic, cerkev Svete družine in se sprehodili po glavni ulici Rambla. Že naslednji dan smo pripluli v Marseille. Ob obali smo se peljali s turističnim vlakom. Tam smo videli veliko trgovin z milom, saj je Marseille znan po izdelovanju mila. Deseti dan smo zaključili s križarjenjem in se vrnili domov. Te krompirjeve počitnice mi bodo ostale v lepem spominu. Lea Klingenstein Hrovat, 5. a 15
GARDALAND Med jesenskimi počitnicami sem bila v Gardalandu. Tam sem se igrala in vozila na različnih stvareh. Kot na primer: na gosenici, na vlakcu smrti in na Mamutu. To leto sem poiskusila tudi nekaj novega, šla sem na Kung Fu Pando. Tam sem šla v vagon in se je odpeljal. Šel je navzgor. Ko je prišel do vrha, se je spustil. Šel je zelo hitro, med vožnjo se je tudi vrtel. Naslednji dan je prišla moja prijateljica Gaja. Najprej smo si skupaj pogledali predstavo. Naslov je bilo 5 elementov. Naslednji dan smo odšli na ladjico. Med počitnicami sem se imela zelo lepo.
Kiti Karer, 3. d
NEMČIJA (jesenske počitnice) Najeli smo avtodom, z njim smo šli v Nemčijo. Na poti smo se ustavili v Avstriji, da bi pogledali rudnik soli. V rudniku soli sem izvedel veliko stvari. Nekaj dni kasneje smo šli v Legoland. Tam smo se peljali s čolnom in na koncu smo bili vsi mokri. Bil sem na letalih, gledal sem 4D filme in igral 4D igrice. Videl sem tudi legomesto. Naslednji dan smo se peljali z vlakcem smrti. Štiri dni pred tem dnem, sem spoznal teto mojega očeta. Ime ji je Hilda. Spoznal sem tudi bratranca mojega očeta, ženo bratranca in njune otroke. Na koncu smo šli domov. Počitnice so bile dobre.
Boris Kralj Janža, 3. a
KROMPIRJEVE POČITNICE V SARAJEVU Med krompirjevimi počitnicami sem šla k svoji babici v Bosno v Sarajevo. Tam imam najraje, ko se igram s svojim bratrancem, ki je star 27 let. Z družino smo odšli na hrib Trebevič in na planino Jahorino. Na Trebeviču sem se vozila s sanmi, ki so bile na nekakšnih smučeh. Spoznala sem tudi psičko Luno, ljubljenčka moje prijateljice Amile, ki živi v Sarajevu. Bilo je zelo lepo. Mila Maksimović, 5. a 16
MOJE JESENSKE POČITNICE Počitnice sem preživela doma in na Hrvaškem. Preživela sem jih z mojo družino. Obiskala sem babico. Mene je obiskal moj stric. Šla sem v muzej Jožeta Plečnika. Izvedela sem, da je Jože Plečnik rad recikliral. Izvedela sem, da Jože Plečnik ni imel rad hrupa. Izvedela sem tudi, da je Jože Plečnik veliko kadil. Najboljše je bilo, ko je pihal jugo veter in so bili veliki valovi. Moje počitnice so bile dobre. Nana Lovrečić Klobučar, 3. a Moje jesenske počitnice so bile zanimive. Obiskala sem Ciper. Preživela sem jih z družino. Na Cipru je bilo zelo toplo. Tja sem šla z letalom. Na Cipru sem se kopala v morju. Obiskala sem kamela park. Tam sem videla veliko živali in jahala sem kamelo. Videla sem tudi rojstno mesto boginje Afrodite. Obiskala sem tudi gladiatorsko areno in hišo iz rimskih in grških časov. Z bratcem Igorjem sva sestavila veliko gradov iz peska. Bilo je lepo. Žana Kovačevič, 3. a Počitnice sem preživela doma in na Dunaju. Preživela sem jih z mojo družino. Obiskala sem babico. Najlepše mi je bilo v kočiji. Imeli smo bele konje. Bila sem v muzeju s slikami. Dobila sem nov ovitek za telefon, obleke, flašo za ples. V živalskem vrtu sem videla pando. Na počitnicah je bilo lepo. Naja Domazet, 3. a
Moje jesenske počitnice so bile sončne. Med počitnicami sem bila na Portugalskem. Preživela sem jih z družino. Bili smo v Lizboni. Videla sem električne tramvaje. Bili smo na najbolj zahodni točki Evrope. Videla sem plaže. Bila sem na bazenu. Dva dni je zelo pihalo. Imela sem se lepo.
Ella Kikelj Mermal, 3. a 17
Žiga Gril, 5. c 18
Prispevki za pokušino ČAROVNICA ZARJA Nekoč je živela čarovnica Zarja. Imela je posebno hišo. Hiša je imela streho v obliki čarovniškega klobuka. Na vratih pa čarobno liziko. Ta lizika naredi, da ko prisloniš roko se vrata čudežno odprejo. Imela je tudi mačko Piko. Naslednji dan je čez okno priletela vrana. Pika je hotela vrano ubiti, a je Zarja preprečila, da bi jo ubila. Vprašala jo je, kako ji je ime? Vrana ji je odgovorila, da ji je ime Gabi. Živel je pa tudi zloben čarovnik Max. Saj je nadlegoval celo mesto. Prerokba pravi, da tisti, ki premaga čarovnika Maxa bo imel svoj kip na sredi mesta. Zarja se je odločila, da bo poskusila premagati čarovnika Maxa. Vzela je čarobno palico in letečo metlo. Usedla se je na metlo in odletela proti Maxovi hiši. Ko je letela sta Maxova pomočnika netopirja zasledovala Zarjo. A Zarja ni vedela, da jo zasledujeta. Ko je prispela do Maxove hiše jo je tam pričakal Max. Zarja ni vedela kako Max ve, da bo prišla. Max ji je povedal, da ima dva pomočnika netopirja. Začela sta se boriti. Prvo je Zarja ustrelila puščico. Max jo je takoj nazaj. Zarja je videla, da je premočen. Takoj se je šla skrit v gozd. Max je pa šel v svojo hišo. Zarja se je čez nekaj časa vrnila. Maxa pa ni bilo a je vrata pozabil zapreti. Zarja je lepo po tiho vstopila v hišo. Tam je videla vrata, ki vodijo v podzemni tunel. Vstopila je v tunel in tam zagledala netopirja. Naredila je kletko in ju zaprla noter. Čez okno je priletela Gabi. Zarja jo je preoblekla v netopirja. Max je poklical netopirja naj mu naredi čaj. Gabi pa mu je namesto čaja prinesla napoj, ki naredi, da nekoga ozdravi. Tako ga je Zarja ozdravila in postal je prijazen mladi čarovnik. Ko ga je Zarja videla se je vanj zaljubila. Max pa, ko je videl Zarjo se je v njo še bolj zaljubil. Njegova netopirja pa sta bila zdaj še bolj ljubka. Tako je Zarja na sredi mesta dobila svoj kip. Zarja in Max pa sta se zaljubila. Tako sta srečno živela do konca svojih dni. Avtorji: Eva Flere, Kiara Brandoli, Maja Božinovič, Bojan Križan, 4. c
19
ZLATA VRTNICA Nekoč pred davnimi časi je tam za devetimi gorami in devetimi vodami stala hišica z vrtom. V tej hišici so živeli: mati, oče, trije sinovi in najmlajša hčerka. Hišica in vrt je bilo vse kar so imeli. Kar je zraslo na vrtu, so pojedli. Tako so živeli. Bili so zelo srečna družina, dokler ni nekega dne prišla čarovnica in jim zagrozila, da če ji čez pet let ne prinesejo zlate vrtnice, jim bo uničila hišo z vrtom vred. Vsa družina je bila žalostna , ker ni so vedeli, kje dobiti zlato vrtnico. Tako se je najstarejši sin odločil, da gre poiskat zlato vrtnico. Hodil je in hodil dokler ni prišel do majhne vasice. Ko je prišel do vasice, si je rekel: » Tu bo zagotovo kdo vedel za zlato vrtnico.« Šel je od vrat do vrat in spraševal za zlato vrtnico. Vsakega ki ga je vprašal, mu je zaloputnil vrata pred nosom, ker nihče ni hotel govoriti o tem. Ko je hodil, je prišel do neke gostilne. Mislil si je: »Tukaj mi bodo že znali povedati.« Vstopil je v gostilno in tam ni bilo nikogar, le nek starec je sedel čisto v kotu. Vpraša ga, če kaj ve o zlati vrtnici. Starec mu pove, da zlata vrtnica raste v zapuščenem gradu v peti sobi, a nikakor ne sme pogledati v druge sobe. In ko je hodil, je res videl grad a se mu ni zdel zapuščen. Ko je želel potrkati, se vrata že sama odprejo. Vstopil je v grad. Šel je čisto do konca. Tam je zagledal pet sob. Premagala ga je radovednost in pogledal je v prvo sobo. Videl je cel kup bronastih kovancev. Nabral si je eno mošnjo. Šel je v drugo sobo. Videl je srebrnike, nabral si je dve mošnji. Nato je šel pogledat v tretjo sobo, videl je zlatnike in si jih je nabral tri mošnje. Nato si je rekel sam pri sebi: »Kaj je šele v četrti sobi?« Odprl je vrata a v četrti sobi ni bilo zlatnikov, ampak velik zmaj, ki je zarjovel: »Pogledal si v prepovedane sobe, zato te bom kaznoval!« Porinil ga je v jamo globoko pet metrov. Ko sina ni bilo domov leto in dan, se je odločil iskati vrtnico še drugi sin. In gre. Obema sinovoma se je pripetilo enako kot prejšnjemu sinu. Mine leto dni, ko se tudi druga dva sinova ne vrneta. Najmlajša hčerka se prav tako odloči, da gre. Tudi ona je srečala starca. Za razliko od svojih bratov je pogledala le v peto sobo. Utrgala je zlato vrtnico in odšla. Ko je hodila po hodniku je zaslišala krike na pomoč iz četrte sobe. Deklica se odloči, da gre pogledati kdo potrebuje pomoč. Ko je prišla v sobo je zagledala svoje brate v jami. Poleg jame je našla vrv. Brate je potegnile iz jame, ampak ko so videli, da ima ona zlato vrtnico, so ji jo vzeli ter jo porinili v jamo in pobegnili. Ko se je zmaj vrnil, je pogledal v jamo. Tam ni bilo nikogar razen majhne deklice. » Si ti rešila tri fante?« jo je vprašal zmaj. »Ja, jaz sem jih rešila.« je odgovorila. »No, zdaj bom pa tebe pojedel!« je zarjovel. Punčka je bila res majhna a zelo pametna. Rekla je zmaju: »Ali ne bi raje pojedel tri velike kot eno majhno?« Zmaj je razmišljal in nato vprašal: »Pa ti veš kje so?« »Ja, seveda!« Zmaj jo je potegnil iz jame in odletela sta. Tam spodaj sta zagledala brate. Odletela sta proti tlom. Punčka jim je vzela vrtnico in zmaj je brate odnesel v jamo. Punčka se je vrnila domov. Staršem je vse povedala in ko je čarovnica prišla so ji predali zlato vrtnico in živeli so srečno do konca svojih dni. Anja Winkler in Zoja Zakotnik, 4. c 20
ČUDEŽNI COPATI IN DEKLICA Nekoč so živeli čudežni copati. Bili so zelo igrivi in lepi. Nihče jih ni mogel najti. Skriti so bili v čudežni jami. Prerokbe so pravite, da tisti, ki jih ujame bo bogat. Nekega dne so zagledali lepo dekle in se zaljubili vanjo. A dekle jih je videla in jih je hotela ujeti ampak copatki so se ustrašili. Tekla je za njimi, a so ji pobegniti. Naslednje jutro je zopet prišla na isto mesto. Copatki so nabirali jagode, deklica pa jih je zopet opazila, tekla je kar so jo nesle noge in jih je ujela. Odpeljala jih je v hišo. Copatka je dala v posebno sobo. Copatki so bili prestrašeni, zato so pobegnili in pristali v rokah zlobne čarovnice, ki jih je raztrgala. Deklica jih je našla vsa objokana. Ko je solza padla nanje, so oživeli. Dekle jih je poljubila in spremenili so se v princa. Poročila sta se. Prerokba se je uresničila. Postala sta kralj in kraljica.
Naia in Nika, 4. c
KRALJESTVO VIL Nekoč za devetimi gorami in desetimi vodami v kraljestvu vil so vsi leteli. Živali, hrana in vse kar je bilo mogoče videti. A nekega dne je kralj Viktor zbolel. Kralj je imel dve hčerki in dva sinova. Ko so izvedeli, da je njihov oče zbolel, so takoj prileteli k njemu na pomoč. Njegova bolezen je bila tako huda, da jo je ozdravila lahko le voda rdečega kristala. A do njega je bilo zelo težko priti. Vsi so ga prosili če grejo lahko po kristal in ga prinesejo v grad, tam pa kristal razbijejo in dobijo ven to vodo. Kralj jim je seveda pustil, ker gre za njegovo življenje. Dal jim je hrano za preživetje in vsakemu svojo letečo govorečo žival. Šli so in dolgo leteli. Po dolgem letenju so prispeli v temačni gozd. Po gozdu se niso upali leteti, zato so hodili. Opazili so sovo. Vprašala jih je, kaj potrebujejo, ker so izgledali zelo izgubljeno. Povedali so ji svojo zgodbo in sova jim je seveda pokazala pot do kristalne jame. Šli so notri in mislili, da nikogar ni. Ko pa so malo hodili, so opazili poglavarko kačo. Ujela jih je. Prosili so jo za življenje. Usmilila se jih je in jih spustila. Dala jim je celo rdeč kristal. Srečni so odšli domov. V kraljestvu so praznovali vrnitev otrok in ozdravitev kralja Viktorja. Napisali: Taja Grosar in Stela Batur, 4. c 21
ŠOLSKI PREDMETI Nekoč za devetimi gorami in desetimi vodami so živeli šolski predmeti. Kralj je bil Lepilo, imel je eno hčerko in dva sina. Hčerka se je imenovala Radirka. Sinova pa Ravnilo in Svinčnik. Nekega dne so pri večerji opazili, da se je najmlajša hčerka Radirka izgubila. Le kje je? Ko je nekaj ur ni bilo, so se odločili, da zapustijo kraljestvo in jo poiščejo. Dežela Šolska torba je nevarna, zato so se skupaj podali na pot po njej. Najprej so obiskali Prvi predal, ki je bil zelo razmetan. Ko so bili prepričani, da so že vse pregledali, jih je ustavila čarovnica Šestilo. Bali so se, da jih bo začarala, a jim je pomagala. Povedala jim je, da je Radirka v Velikem predalu, kjer jo čuva velikan Športna oprema. Če bodo tihi, jo bodo rešili. Poslušali so nasvet in rešili prestrašeno Radirko. A ker so bili ob srečanju zelo glasni, se je Velikan zbudil in jih začel loviti. Bežali so. Pomagale so jim dobre vile Zvezki. Z njihovo pomočjo se jim je uspelo vrniti nazaj v Puščico, kjer so živeli srečno do konca šolskih dni.
Stela Batur, 4.c
ZA EVO F. Eva pridna pri pouku in poštena po pouku! Vedno domače naloge naredi, potem se smeje hi hi hi! A včasih skoči na WC, nato je ni več v gore! Fantje mikajo jo malo, ampak ne kot nabodalo! Inti Repovš, 4. c
ZA MATICA R. Matic stric, majhen ptič! A ko ga Albin razjezi, fantek ponori! Ta fant priden je, a včasih ušpiči vse. Itak preglasi vse, včasih kot miška je!
PREBUJANJE Ponoči, ko se hrasti zbudijo, ko se živali zgodaj zbudijo…
Cene njegov najboljši prijatelj je, ampak pobere cente vse!
Takrat, ko je gozd najlepših barv in najlepših glasov od vetra,
Rad se igra, kot mala račkica!
ki se odbija od luknje do luknje… Se je najlepše zbuditi v miru in tišini,
Inti Repovš, 4. c
ker, če te kdo na silo zbudi, to ni najlepši občutek, ki v tebi živi.
Uroš Križan 22
MOJI IZDELKI IZ FIMO MASE Zelo rada izdelujem izdelke iz fimo mase. Delam broške, obeske in manjše okraske. Pri tem uporabljam, umetno maso različnih barv (najraje imam črno, ker je zelo mehka). Dodam drobne ostanke nakita, perlice, steklene koščke, gumbke verižice in podobno. Nato uporabim bleščice, ki se jih dobi v hobi trgovinah. Ko so izdelki pripravljeni, gredo v pečico in se pečejo 30 min. Malo počakam, da se ohladijo, nato jih lakiram z brezbarvnim lakom. Na koncu prilepim broškam zaponke in obeskom dodam vrvice. Nekaj mojih izdelkov lahko vidite na sliki. Lea Klingenstein Hrovat, 5. a
LITERARNI PORTRET MOJE BABICE Moja babi je kot jutarnja rosa, vedno rano v jutru vstane. Medtem ko se petelini niti na vklop bujenja ne pripravljajo, ona že pokonci stoji. Ko moj dedek na svežem jutranjem zraku hrani živino, ona v hiši pripravlja jedačo. Domači okusi vseh možnih salam in sira, svež kruh ter sadje in zelenjava, ki so sveži prispeli z vrta, se po prtu razprostrejo kot dobre vile. Ko zagledaš te dobrote, ti oči kar ven skočijo. Po obilnem zajtrku se v zori babi odpravi na delo. Oskrba živali in rastlin ji povzroči reko potu na čelu in z zemljo postlane dlani. Toda trud se splača, na koncu moja babi jé kot kraljica, saj je prava kuharica. Vendar se kraljica res po kraljevsko obleči zna in v hitrem postopku postane gospa. Nato vzame telefon in na vnukovo številko pritisne kliči. Rad se oglasim, saj me vedno iz slabe v dobro voljo spravi, ne glede kako odrt in smrkav sem. A tudi babice potrebujejo odmor. Moja vseeno do poznih ur v ekran pogled usmerja, toda na koncu se uleže v posteljo in sanja o tem, kako srečen in dober dan je za njo.
David Mikez 7. b
23
JOJ, TA ČUDNA PRAVILA (Dialog med mladostnikom Jakom, ki v pogovoru uporablja sleng in njegovo mamo, ki govori v knjižnem pogovornem jeziku) Mama: »Jaka zakaj zamujaš? Ura je deset! Dogovorila sva se, da prideš domov ob osmih.« Jaka: »Sori! Sej sm ti reku, da bomo s frendi zihr dolg na šolcu. Pol smo šli pa še u štacuno po kokice in z bajki do Koloseja.« Mama: »Zakaj mi nisi povedal, da greš v kino? Če bi vedela kje si, bi bilo vse v redu. Ker pa mi nisi povedal, sem od strahu že hotela klicati policijo. Saj imaš telefon in bi lahko sporočil, da prideš pozneje, mar ne?« Jaka: »Ma ja no, mam phone sabo, sam nism mel cajta da bi se ti javu.« Mama: »Kaznovan si Jaka. Ta teden imaš hišni pripor. Nobenih dogovorov s prijatelji, igranja na igrišču in nobenih igric na telefonu! In upam, da te bo izučilo.« Jaka (ostane sam v sobi in se pogovarja sam s sabo: »Ker shit, že spet sem kaznovan! Svet ni pravičen, pravila pa niso cool! Največja beda pa je, da povsod velajo ena pravila. Enkrat npr. ne prideš točn dam in takoj dobiš house arrest. Ker suffer. Najprej ti mtka teži česa vse ne smeš, pol pa ponavad še fotri najedajo: »Zdej pa res dost! Do konca tedna boš ostov doma in se piflu to gefo. Maš da mi pišeš pet! pa sobe ne pozab pospravt!« In valda mtka takoj doda: »Pa smeti tud ne pozab odnest! Pa da neb slučajno vrgu nerazgradljive vrečke med biološke odpadke!«… Uglavnem house arrest pomen, da si k v zaporu. Nkamor ne morš. Si zaprt v lastnem domu. Vm povem kok je to čudn. Nkamor ne smeš it razen v šolo. A ni to mal nelogičen. Tastari zavreščijo: »hišni pripor«, kar pomen, da ostaneš do določnga dneva doma, ampak v šolo pa valda morš. In njim se to zgleda zdi logičn. Ma ja. Svet je čudn. A sploh kdo šteka vsa ta pravila? Po pravic povedan mam včasih feeling, da u bistvu noben točn ne ve v čem je point.«
Ismar Čatič, 7. a
24
Kulturni zalogajček OBISK UREDNICE PILA JANE ZIRKELBACH!
Obisk je bil zelo lep, saj nam je urednica Pil-a gospa Jana Zirkelbach povedala, da je Pil star že kar sedemdeset let. Pil je nekoč izgledal tako kot časopis Delo. Gospa urednica je najprej delala kot psihologinja, potem pa so jo povabili k delu urednice. Drugače pa je gospa Jana Zirkelbach hodila na našo šolo, prav tako njeni otroci. Po navadi se odloča kaj bo dala v revijo tako, da najprej vpraša njeno družino, prijatelje, potem pa preko ankete na spletni strani Pil-a (pil.si) vpraša naročnike kaj si želijo. Včasih tudi malo plonka od tujih revij npr. ameriških, francoskih in angleških. Seveda nam je povedala tudi nekaj nasvetov za naše šolsko glasilo.
O, POSTELJA Ko sonce zjutraj se zbudi,
Ema Čuskić 6. b
Grega kar naprej še spi. V spalnici je le tišina, ko na posteljo se Grega lima.
SANJARJENJE
Edino, kar mu gre, je spanje,
Uležem se in zazrem v nebo,
In kar naenkrat
Luč mu posveti na obraz,
na njem se zvezde svetijo.
mi v glavi zavlada mir,
dovolj ni niti mamin glas.
Pogledam v višave in zazrem se
tih, všečen mir.
Grega ima zaprte oči,
čez travnike , polja…, v daljave.
Iz daljave nekdo mi reče:
je zaležan in vrat boli.
Tja, kjer nihče ni doma,
»Hej, tamala!«
tja, kjer sem še sama.
In zbudim se, kot bi spala.
zato obvlada le ležanje.
Na koncu si oči pomane, končno vstane in poje banane.
Ronja Zgonik Jenič
Matej Meze 25
Branje je igranje, debelih knjig branje, so najlepše sanje, če samo bereš cel dan, zvečer ne boš prav nič zaspan, saj branje moralo bi biti užitek za vse, male in velike bralce. Branje je potovanje v daljne kraje, med besede, pike, vejice in klicaje. Je dogodivščina za več kot en dan, saj, ko najmanj pričakuješ, spomneš se nanj. Tajda Koman
BRANJE
BRANJE
Knjiga je zelo zanimiva,
Branje je slavno,
ker nam odkriva svet in da krila.
a ni enostavno,
Z branjem si lahko krajšamo čas,
to vsi vedo.
ali pa je to le zabava za nas.
Zame zabavno
Če vključimo še domišljijo,
je branje nazaj.
smo lahko vse kar nam je fino.
Če bereš pravilno in hitro nazaj, si ti pravi učenjak.
Marcel Lovšin in mami
Če ne bereš, začni, prav ti bo prišlo!
Lana Jurčevič
26
NASTOP V KNJIŽNICI ŠIŠKA 7. 11. 2018 smo bili povabljeni v knjižnico Šiška. Knjižničarka Suzana Horvat Perne je pripravila prireditev ob obletnici smrti pisatelja Ivana Cankarja. Sodelovali smo učenci od 5. do 9. razreda.
Marcel, Miha, Matej, Iva in Lea so brali besedila, Lana je igrala na prečno flavto, Aleš pa na harmoniko. Fotografirala sta knjižničar in šestošolec Matevž, oba zelo zavzeto.
Obiskovalcev sicer ni bilo veliko. Bilo pa jim je všeč, da so urico večera preživeli z nami v knjižnici. Popili so še kavico, pojedli kakšno hruško iz peharja in dobili lepo Cankarjevo misel na kitajski paličici. Zakaj tako? Zato, ker je Skodelica kave prevedena celo v kitajščino! Na mizi je v vazi kraljevala tudi bela krizantema.
Fotografija: Matevž Janc, 6. d 27
Iz babiÄ?ine kuhinje
28
Šport MOJE SVETOVNO PRVENSTVO V HIP HOPU Moje svetovno prvenstvo se je odvijalo tako: Iz Slovenije smo štartali ob štirih zjutraj in na Češko prispeli okoli sedmih popoldan. Do tekme smo veliko trenirale in se veliko pogovarjale o tekmi. Ko je bila tekma smo najprej v polfinalu prišle naprej v finale! Ko smo nastopile v finalu, smo bile na 5. mestu.
Ema Čuskić, 6. b
O MENI IN O PLESNI ŠOLI V KATERI TRENIRAM Že drugo leto plešem jazz balet v Plesni šoli Libero dance center. V tej plesni šoli mi je zelo všeč. Jazz balet me uči plesati učiteljica Urša Grm, prejšnje leto pa me je plesati učila učiteljica Katja Benčina. Obe učiteljici sta zelo prijazni. V plesu zelo uživam. Treninge imamo dvakrat na teden v torek in četrtek. Letos se bomo z mojo plesno skupino udeležili treh festivalov na katerih bomo tekmovali. Prvi festival bo v Brežicah, drugi v Medvodah in tretji v Sarajevu. Komaj čakam vse tri festivale. Upam, da nam bo na tekmovanjih šlo dobro in da bomo dosegle čim višje mesto.
Urša Grm
Katja Benčina Veronika Krapež, 5. b 29
Angleški kotiček INTERVJU Ob Evropskem dnevu jezikov, 26. 9. 2018, smo naredili intervju z našo sošolko. Kako ti je ime? Ime mi je Hana. Koliko si stara? Stara sem devet let in pol. V kateri razred hodiš? Hodim v 4. d razred. Na katero šolo hodiš? Hodim na OŠ Valentina Vodnika. Iz katere države prihajaš? Prihajam iz Kosova. Kako to, da ste se preselili v Slovenijo? V Slovenijo smo se preselili, ker tu živita moja babi in dedi. Kako se počutiš v Sloveniji? Počutim se dobro. Tu je zrak bolj čist. Katere jezike govoriš? Govorim albansko in angleško, učim se slovensko, znam tudi malo francosko. Kateri je tvoj materni jezik? Albanski. Kako si se naučila slovensko? Naučila me je mami, ki je hodila v šolo v Sloveniji. Ti je slovenski jezik težek? Ni mi zelo težek, malo težji od angleščine. Malo za zabavo: Kako bi z barvo opisala jezike, ki jih govoriš? Albanski jezik je moder. Slovenski jezik je zelen. Angleški jezik je rumen. Francoski jezik je rdeč. Kako govorite doma v družini? S starši in starimi starši govorim albansko. Intervju pripravile in napisale: Nikolina Bulc, Maja Trifunovič, Ana Plevnik, 4.d 30
31
Miselni oreĹĄÄ?ki
32
REBUSI IN UGANKE
UGANKE Na steni visi in sobo krasi. __ __ __ __ __. Na polici počiva, ni žival in ima liste. __ __ __ __ __ __ __ __. Na stropu visi, kadar hočeš sveti. __ __ __. Ima štiri noge, je različnih barv, rada se igra, stiska in prede. __ __ __ __. Prostor, kjer se učiš, brez nje ne bi nič znal. __ __ __ __. Pika Karer, 2. c
33
IGRA TELEFONČKI Sodelujoči se postavijo v kolono. Prvi pove besedo ali poved na uho naslednjemu, ta naslednjemu, kar je slišal in tako naprej do zadnjega, ki pove slišano na glas. Morda poznate pravljico o otroku in jabolku? Kaj je ustvaril telefonček v 5.b: lopovi in čarovnice – tatovi in čarovnice – topovi in čarovnice – paparica rovica – popovič čarovnica – popoveča čarovnico – popoveča rokica – bik ma velke roge – poprova hrenovka perica reže raci rep – učitlca šiva – učitlca je živa 34
Računalniški kotiček Deli računalnika V računalniku ima vsak del sistema neko vlogo. V računalniku so:
Grafična kartica – za delovanje ekrana
Procesor – Srce računalnika
Trdi Disk (HDD) – Za shranjevanje podatkov
Matična plošča – Povezuje vse skupaj
Napajalnik – Napaja vse v Računalniku Upam, da ste se kaj naučili. Matevž Janc, 6. d 35
Kotiček za razmišljanje UČENCI 5. B RAZMIŠLJAMO O SPROTNEM UČENJU. Takole nam je šlo. Iskali smo PNZ trditve glede učenja vsak dan = sproti. PNZ = kratica za pozitivno, negativno, zanimivo po De Bonu POZITIVNO
NEGATIVNO
ZANIMIVO
pred testom samo še malo ponoviš več časa za preživljanje z družino
včasih se mi ne da, se ne morem igrati mami ne more biti dolgo s tabo
izvemo lahko več stvari
več si zapomniš za celo življenje
nimaš veliko časa za druge stvari,
vemo več od drugih
si bolj pameten, pamet šprica iz glave me ni več veliko strah
nekateri te zbadajo, da si piflar
bolje se znajdeš
nekateri te več sprašujejo
če si zvezke uredim, se lažje učim
neham se dolgočasiti
velika obveznost
če kam nočeš iti, rečeš: Učiti se
testi postanejo lažji
poraba časa, preveč razmišljanja
če se naučiš, znaš., če samo
več znaš, več veljaš, utemeljiš svoje znanje bolje ti gre v šoli
ves čas se moraš učiti, imaš polno glavo, manj na svežem zraku moraš si vse to zapomniti, več časa
lažje si potem službo najdeš
starši so ponosni nate in zadovolj-
ves čas misliš na učenje
lahko se zabavaš tudi pri učenju
imaš boljše ocene, ne skrbiš zaradi ocen
lahko mi kaj uide, preslišim, si ne zapomnim, me kdo moti, narobe
ko začnem brati, ne morem nehati
več prijateljev, več časa zanje
si pod stresom
učim se lahko za zabavo in skupaj
ne nabere se ti veliko snovi, nimaš
začne te boleti glava
lahko se učiš z igro
lahko se vpišemo v razne krožke
hoditi moraš v šolo
izvemo lahko skoraj karkoli
lažje sodeluješ pri pouku
zgodnje vstajanje
možgani se bolj razvijajo, ko
lažje delaš domače naloge
počasi postaneš piflar
bolje se počutiš
nimaš miru
nisi neumen
ne morem se neprestano učiti
imaš dober občutek
če se en dan ne moreš učiti (opravki, bolezen), se veliko nako-
dobra plača kasneje v službi,
ne morem iti TAKOJ na igrišče
lahko si vse bolje predstavljaš, ko spoznaš
imaš manj dela z nalogami, čedalje
postane ti nadležno
več spoznanj, raziskuješ, raje sodeluješ, se bolje znajdeš
lahko je dolgočasno
možgani se krepijo
36
Ugotovili smo, da nekatere trditve lahko zapišemo pod P ali N ali Z, ker imamo ljudje različne lastnosti, želje, pričakovanja in okoliščine.
Na osnovi najdenih argumentov, bi se lahko več pogovarjali o:
učenju in piflanju = učenju z razmišljanjem in učenju na pamet,
tem, kaj storiti, da ne začne boleti glava in kaj, ko že boli,
načinih, ki nam pomagajo zapomniti si, kar si težko zapomnimo,
tem, kako si olajšam zapisovanje (kratice, oporne točke, miselni vzorci…),
organizaciji časa in stvari,
tem, zakaj (vzrok) in čemu (namen) nekateri zbadajo druge in kako to preprečiti,
tekmovanju samega s sabo ali z drugimi.
TRADICIONALNI SLOVENSKI ZAJTRK V petek, 16. 11. 2018, smo imeli na osnovni šoli Valentina Vodnika tradicionalni slovenski zajtrk. Jedli smo kruh z maslom in okusnim medom, zraven smo popili skodelico mleka in pojedli jabolko. Učenci 2. b razreda pa so na temo tradicionalnega slovenskega zajtrka razmišljali, kaj že vedo o čebelah.
37
Kotiček za občutke OGLED SNEMANJA DAN NAJLEPŠIH SANJ V torek, 16. 10. 2018 smo se dobili z učiteljico Damjano Potočnik pred stavbo POP TV, ker smo si šle ogledat oddajo Dan najlepših sanj. Na snemanje nas je povabila učiteljica Damjana, saj je bila v oddaji njena slepa prijateljica Irena Temlin, ki so ji uresničili željo. Kot v vsaki oddaji so tudi v tej uresničili tri želje: Prvo so uresničili gospe Angelci. Drugo so uresničili mladi zdravnici Maji. Zadnja želja je bila za Ireno, zaradi katere smo tudi prišle na snemanje. 1. želja Gospa Angelca si je želela videti svoj rodni kraj – Prekmurje. Na žalost je imela tri operacije in komaj hodi s hojico. Zaradi zdravstvenih težav in pomankanja časa ne more v Prekmurje. V oddaji smo si pogledali nekaj slik iz njenega otroštva. Obiskale so jo prijateljice iz otroških let in ji napolnile kovček, da so se odpeljale v Prekmurje. 2. želja Drugo željo so izpolnili mladi zdravnici Maji, ki je svoji prijateljici zelo pomagala pri porodu. Vedno kadar se je dobivala s svojimi prijateljicami je rekla, da nima nobene želje. Z njimi se je dobivala malokrat saj zaradi dela ni imela časa, zato so jo v oddaji obiskale. Med rehabilitacijo kolena je poslušala hrvaško skupino Vatra, in si zaželela, da bi lahko šla na njihov koncert. V oddaji se ji je uresničila želja, toda nekako je morala dobiti karte za koncert, te pa ji je prinesel kar pevec osebno. Skupaj s prijateljicami je vesela odšla na koncert.
38
3. želja Irena si je želela na Triglav in v prejšnji oddaji so ji to uresničili, v to oddajo pa je spet prišla, da bi delila vtise o vzponu na najvišji vrh Slovenije. V resnici pa so ji pripravili presenečenje. Vprašal jo je, če je že kdaj razmišljala o psu. Voditelj ji je povedal, da bo dobila psa vodnika, ker ustreza »standardom«. Pri zadnjem delu šolanja bo sodelovala tudi Irena. Dobila bo labradorko po imenu Abba. Na oddaji nam je bilo zelo všeč in ni nam bilo žal, da smo šle. Sara, Živa, Tajda, Lorina (interesna dejavnost Nastopanje)
KDAJ SEM SREČEN Ko me mami objame.
Ko najdem kovanček.
Ko vidim rožice.
Ko gremo na izlet. Ko se mi uresniči želja.
Ko hodim v šolo.
Ko dobim novo posteljo.
Ko pride sestrična k meni prespat.
Ko imam prijatelje.
Ko pride novo leto.
Ko se igram s kockami.
Ko mi prijatelj podari nalepko.
Ko gremo na sprehod. Ko se igram s psičko.
Ko smo šli na predstavo. Učenci 1. b
39
40