ŠOLSKO GLASILO OŠ V. VODNIKA št.2 2017-2018 by VALENTIN VODNIK

Vodnik 4 U

Naslovnica: Kiti Karer, 2. d

Izdaja 2/ leto 2018 Osnovna ĹĄola Valentina Vodnika

UVODNIK Poskusi vnovič in zopet in znova, je dejal že Tone Pavček. Poskusili smo in uspelo nam je. Hvala vsem, ki ustvarjate z nami in se veselite, ko vidite svoje delo črno/ pisano na belem, tako, kot ste ga pač opravili. Lepo je brati in vedeti, da tudi drugi ne berete le pametnih telefonov, ampak vse, kar se brati da; knjige, recepte, zemljevide, poti in podvige. Ne samo obvezne, tudi tiste, ki so vam pač všeč ali vas zanimajo in vam ostanejo ali postanejo všeč. Vsak čas se bomo znašli sredi poletnih dni, ko vse na sonce in v senco hiti. Ko šola možgane da na pašo. Ko šolar lahko gre in dela, kar želi, ali vsaj kaj od tega, večkrat in dlje. Čisti užitek, zadovoljstvo. Mogoče bo kaj časa za dolgčas, za raznovrstne akcije, za oboje po potrebi. In mogoče, ko bo že vse to nekaj časa trajalo, ko bomo spočiti od obveznosti in utrujeni od vsega dobrega, mogoče si bomo tudi malo zaželeli, čisto malo, da bo dobro in zanimivo pokukati nazaj za šolske mize, pred večinoma elektronske table, med sveže dišeče, nove zvezke in knjige iz šolskega sklada. In srečati stare in nove sošolce, poskrbeti za boljše in slabše ocene, ne, kakor bo naneslo, ampak kakor se bomo odločili, koliko česa bomo v kaj vložili. Spet bomo tam, kjer smo sedaj, pa vendarle čisto drugje. Prihodnje leto bo prav posebno leto, saj bo posvečeno Valentinu Vodniku. Hm, le kdo je bil ta človek? Kaj je počel, da ima svoj spomenik, spominsko hišo in se po njem imenuje celo šola? Gotovo si tudi vi kdaj zastavite kakšno vprašanje, potem pa odgovor poiščete ali ne. Mi bomo poleg odgovorov iskali tudi zapise, ilustracije, slike, fotografije, pesmi, poročila, eseje. Izkoristite, kar tovrstnega dobrega ustvarite pri pouku, morda tudi kaj doma, pa nam pošljite. Lahko že med počitnicami. Naš elektronski naslov deluje vse dni in noči, glasi pa se: casopis(afna)os-vv.si POZOR! Afna mora biti ta prava, računalniška!!! Tu je v oklepaju samo zato, ker me tipkovnica zopet ne uboga.

Naj vam sije sonce natanko toliko, kot si želite. Imejte se lepo. Uredništvo našega/vašega glasila.

Uredniški odbor: Gaber Kisin

Dora Ivana Šega

Živa Zupančič

Ema Čuskić

Nikolina Bulc

Iva Ribarič

Maja Trifunović

Lana Pavlina Podržaj

Lena Štelcer

Miha Meserko

Rok P. Benda

Leon Kukrika

Boris Kralj Janža

Matej Meze

Mentorici: Tatjana Furjan Manca Pirc

Maša Groznik 2

VSEBINA VODNIKOVE NOVICE …………………………………………..4 LAHKIH NOG PO SVETU......................................................14 PRISPEVKI ZA POKUŠINO …………………………………...17 KULTURNI ZALOGAJČEK ………………………………….....22 IZ BABIČINE KUHINJE .........................................................28 ŠPORT...................................................................................29 ANGLEŠKI KOTIČEK............................................................30 RAČUNALNIŠKI KOTIČEK ..................................................31 MISELNI OREŠČKI ..............................................................32 VERJAMEMO …………………………………………………..35 KOTIČEK ZA OBČUTKE ......................................................37 3

Vodnikove novice Obisk Vodnikove domačije 5. Aprila 2018 smo se učenci 6. a peš odpravili na Vodnikovo domačijo. Tam smo imeli delavnico o tem, kako narediti pesem oziroma zgodbo. Tam smo poslušali tudi predavanja v zvezi s tem na slušalkah. Bile so tri delavnice in tri skupine, ki so se na vsakih 15-20 minut zamenjale. Na prvi delavnici smo pisali pesem, ki je morala biti povezana z izbranimi osebami. Na drugi delavnici pa smo sestavili zgodbo iz slik in delno tudi besed, ki so bile že določene, kar je stvar še bolj otežilo. Na tretji pa smo poslušali kako ustvariti pesem, poslušali pesem in se naučili tudi nekaj o avtorjih. Veselo smo se vrnili do šole, saj nam je bilo všeč, da smo imeli drugačen dan kot ponavadi, pa še naučili smo se nekaj novega o pesmih. Leon Kukrika in Miha Meserko, 6. a

PRVI POMLADNI DAN Na prvi pomladni dan je na osnovni šoli Valentina Vodnika, v popoldanskem času najprej potekala okrogla miza, ki je bila namenjena staršem in tudi otrokom. Tema letošnje okrogle mize pa je bila šolstvo in šolski sistemi. Po okrogli mizi pa je sledila prireditev »podobe iz sanj« s posebnimi gosti Pižamo, Nipkejem in Bansijem.

Na prireditvi je pel tudi pevski zbor, nastopali pa so tudi drugi otroci iz različnih razredov.

Po prireditvi pa je nastopil bazar, kje so otroci prodajali izdelke, ki so jih naredili sami .

Lana Pavlina Podržaj in Iva Ribarič, 6. a

OKROGLA MIZA NA POMLADNI DAN V sklopu pomladnega dne, so v sredo, 28. 3., v zbornici naše šole organizirali okroglo mizo. Glavna tema pogovora je bil šolski sistem, ki je tudi letošnja tema šolskega parlamenta. Okrogle mize so se v večini udeležili predstavniki razredov, ki redno obiskujejo tudi šolski parlament, prav tako pa tudi nekaj učencev izbirnega predmeta retorike, vabljeni pa so bili tudi vsi, ki jih to področje zanima. Kaj kmalu se je vnela burna debata, katere središče so bile predvsem največkrat omenjene tematike, ki so pogosto razgrevale debate že na rednih srečanjih šolskega parlamenta, kot so Nacionalni preizkusi znanja (NPZ-ji), vpisi v srednje šole, nivo Slovenskega izobraževalnega sistema v primerjavi s šolskimi sistemi v tujini in podobno. Zanimivo mnenje in komentarje na naše predloge in pripombe je predal gost te okrogle mize, dr. Kristijan Musek Lešnik. Dr. Musek Lešnik je namreč psiholog z dolgoletnimi izkušnjami v področju vzgoje in izobraževanja. Za začetek sta nam učeniki retorike predstavili debato na temo izobraževalnega sistema v Sloveniji, v kateri sta nam predstavili svoji mnenji in nas spodbudili v izražanje naših mnenj. Ko smo izmenjali prve vtise in komentarje nam je učenec, ki je pred dvema letoma prišel iz Rusije povedal, da so imeli v Rusiji veliko več pouka in razredov; imeli so jih 12, medtem ko jih imamo v Sloveniji le 9. Imajo tudi manj počitnic in praznikov, zaradi česar imajo učitelji tam zelo majhno razumevanje vzrokov odsotnosti učencev; odsotnost nadomeščajo po pouku oziroma za konec tedna. V nadaljnji razpravi, so največ kritik poželi Narodni preizkusi znanja. Predvsem so bile slišane pritožbe čez uvedbo NPZ-jev v tretje razrede in predlogi o ocenjevanju vseh preizkusov. Prišli smo tudi do predloga, da bi si učenci devetih razredov sami izbrali področje iz katerega bi pisali tretji NPZ. Neopažene pa niso ostale niti razlike med učenci: tako vedenjske, kot tudi razlike v načinu učenja oziroma razumevanja učne snovi. Okrogla miza je bila zelo zanimiv dogodek, ki ga priporočam vsem, ki se zanimajo bodisi za debate in področje retorike bodisi za področje, ki ga okrogla miza pokriva (letos je bilo to šolstvo in šolski sistemi). Neja Lavrič Smrdel, 7. b

MUZEJ ILUZIJ Z učiteljico Jano smo odšli v muzej Iluzij. Ogledali smo si različne slike. Na vrhu pa je bilo vesolje. Šli smo tudi v disko dvorano, v dvorano, kjer postanejo sence barvne, na poševni oder, kjer smo se pomnožili zaradi ogledal, videli smo tudi narobe obrnjeno sobo. Lahko si šel po majhnem tunelčku, na koncu, ko si pogledal skozi stropno luknjo, je izgledalo kot da je to odsekana glava. Bilo je zelo zanimivo. Lena Štelcer, 4. a

POUK IZVEN UČILNICE 6.4.2018 KAJ SMO POČELI Pri pouku naravoslovja obravnavamo rastlinske organe. Učimo se o tem kako rastejo in se delijo celice. Pogovarjali smo se o fotosintezi in pomenu gozdov za okolje. O tem zakaj je pomembna voda in kako se rastline razvijajo. Naše znanje smo uporabili na Koseškem bajerju. Najprej smo poimenovali nekaj dreves. ( Hrast, Jelka, Breza) Ločili smo jih po vrsti drevesa (listavci, iglavci), deblu, obliki listov (celi, iglice, nazobčani) Izbrali smo si določeno rastlino in jo izruvali s koreninami. Natančno smo si ogledali korenino rastline in se pogovarjali o njenih nalogah. Na koncu pa še zapisali nekaj stvari o njej.

POIZKUS Izvedli smo poizkus z jodovico. Namen tega poizkusa je bil ugotoviti ali ima rastlina v sebi kaj škroba ali ne. Učiteljica je imela s seboj jodovico, katero smo polili čez korenino rastline. Rezultat je bil, da se je korenina rastline obarvala rdeče. Kar je bil dokaz da korenina vsebuje škrob.

Enias Rusakis 7

ŽIVLJENJE NEKOČ

Šli smo v muzej, kjer smo spoznali žensko, ki je spala dvesto let. Ugotovila je, da živi v muzeju. Morali smo ji pomagati pri peki piškotov, morali smo treti orehe, mleti kavo, prat perilo, obesiti perilo, likati perilo, šivati gumbe, prati tla in čistiti čevlje. Ogledali smo si tudi sliko. Na njej smo iskali dela, ki smo jih tudi sami delali. Popili smo limonado in na koncu smo si vzeli liste na katerih je bil strip. Bilo je zanimivo.

Boris Kralj Janža, 2 .a

TEHNIŠKI DAN - ARHITEKTURA

V 2. d smo gradili stolpnice. K nam je prišla arhitektka, prav tista, ki nas je lansko leto tudi peljala na ogled Ljubljane. Pokazala nam je kako delaš stolpnice. Stolpnice smo gradili z lesenimi gradniki. Meni je bilo najbolj všeč, ker smo se naučili nekaj stvari o stolpnicah. Na koncu smo imeli tekmovanje, kdo je zgradil najvišjo in najbolj trdno stolpnico.

Eva Kos, 2. d

Film o diskriminaciji Z učiteljico Damjano Potočnik in učiteljem Jožetom Frankom delamo film za projekt Erasmus+ (We, the kids of the EU believe…). V filmu nastopamo Živa Anderluh, Lorina Pučko, Sara Kos, Viola Perko Rogelj in Ian Jovanović iz 5. c, Nara Babšek iz 6. b ter Anuška Kralj, Špela Bartol, Java Potočnik in Ema Čargo iz 8. a. Snemalka je Aneja Knez Silič iz 8. a. Film govori o dekletu, ki je izločeno zaradi revne družine, v kateri živi. Doma se starši ločujejo, v šoli pa se ne počuti dobro zaradi vrstnic (sošolk), ki jo sovražijo, jo zbadajo in ji nagajajo (težijo). Nekega dne, ko jo porinejo v steno in spotaknejo, ji prekipi. Po dramskem krožku, ko vsi učenci odidejo, se zapodi v eno od treh nesramnih prijateljic … En del filma smo snemali v nedeljo na stari šoli. Snemali smo tudi pri eni od učenk doma. Bilo je zelo zabavno. Nekaj utrinkov s snemanja na naslednji strani … 9

V pričakovanju …

Filmski sestri Anuška in Živa.

Java, Špela in Ema so precej nestrpne.

Snemalka Aneja vedno v akciji.

Celotna zasedba. Osamljena glavna igralka .

Lorina Pučko in Živa Anderluh, 5.c 10

POTOPIS V sredo 25.5.2018 smo s šolo imeli ekskurzijo. Pred šolo smo se zbrali ob 7.45 in ob osmih smo se počasi že odpravili na pot. Odpravili smo se proti Celju. Naš prvi postanek je bil v Šempetru, ki leži ob robu mesta Žalec v osrčju Savinjske doline. Šempeter je najbolj znan po znameniti rimski nekropoli, ki smo si jo v celoti ogledali. Rimska nekropola Rimska nekropola je najlepše ohranjen spomenik rimske dobe v Sloveniji. Leži v Savinjski dolini v Šempetru in je najpomembnejši in najlepše ohranjen arheološki spomenik v Sloveniji in srednji Evropi. V času Rimljanov je skozi Šempeter vodila cesta Akvileja – Emona – Celeia – Petovio (Oglej – Ljubljana – Celje – Ptuj). V okolici so imeli svoja posestva upravniki in veljaki iz Celeie. Nekateri so svoje grobnice postavili prav v šempetrski rimski nekropoli. Grobišče je obsegalo dolžino več kot dva kilometra. Grobnice v Šempetru, tako predstavljajo ostanke celjske mestne elite. Najbolj impresivne so velike grobnice iz pohorskega marmorja, ki imajo izklesane lovske prizore, pokojniki pa so reliefno upodobljeni kot kipi. Med vsemi najbolj izstopa grobnica Priscianijeve družine z reliefi štirih letnih časov in prizori iz zgodbe o Ifgeniji na Tavridi, grobnica Enijcev pa kaže mitični prizor ugrabitve Evrope, ter člane gospodarjeve družine. Ostale grobnice so še Vindonijeva grobnica, Spektacijeva grobnica in Sekundinova grobnica. Vsaka od grobnic pripoveduje svojo, 2000 let staro zgodbo, opisuje antično mitologijo in govori o življenju starih Rimljanov. Zaradi hudih poplav je del grobišča okoli leta 166 n.št. spodkopala Savinja in ga hudo uničila. Spomeniki, ki so bili najbližje rečni strugi, so popadali vanjo in so se tako ohranili, saj jih je prekril pesek, ostale pa so sčasoma porabili za gradbeni material. Grobišče so odkrili povsem naključno leta 1952, ko so pri kopanju gramoza, odkrili kip sedeče ženske. Arheološki park so odprli leta 1960. Od odkritja nekropole je bilo izkopanih preko 100 družinskih grobnic in več kot 600 arheološko pomembnih predmetov.

Grobnica Spektacijev

Grobnica Enijcev

Vidonijeva grobnica

Sekundinova grobnica Kot zanimivost so nam po vedali, da je na vrhu grobnice izklesana muza, ki naj bi varovala grobnico pred tatovi. 11

Rimska cesta je bila odkrita južno od grobišč. Tekla je vzdolž celotne nekropole. Makadamsko cestišče je bilo slabo ohranjeno. Skupaj z obcestnima jarkoma je bila cesta široka devet metrov. Ob našem obisku je bila Rimska cesta zasuta s peskom, tako, da je nismo videli. Pot nas je naprej vodila proti Celju. Tam smo si najprej ogledali Celjski strop, se pravi platneni strop v Stari grofiji. Celjski strop je zelo redek primer platnenega stropa, ki je ohranjen v izvirniku. Poslikan je s tempero, nastal pa naj bi v 17. stoletju. Je lep primer slikarstva na prehodu iz renesanse v zgodnji barok. Površina Celjskega stropa je 142,6 kvadratnega metra, sestavlja pa ga 11 slik, ki so na strop pritrjene s pomočjo dekorativnih letev. Slike so razvrščene tako, da pride do izraza osrednja slika, na kateri so upodobljeni stolpi, z zaključnim robom v obliki križa, ki obdaja v višino odprto nebo. Manjše slike predstavljajo motive letnih časov, ki so povzete po bakrorezih Jana in Rafaela Sadelerja. Giganti – napadalci neba, v vogalih so povzeti po bakrorezih Hendrika Goltziusa. Bitka med Latinci in Trojanci je neposredni citat grafike Antonia Tempeste. Osnutek za osrednji del pa ni znan. Kdo je avtor poslikave še do danes ni znano. Obstaja velika verjetnost, da je poslikavo naročil Janez Ambrož iz grofovske družine Thurn – Valsassin, ki je to palačo dala zgraditi. Kdorkoli pa je avtor poslikave, pa po mnenju strokovnjakov sodi med vrhunske slikarje. Strop so odkrili leta 1926 in takrat naj bi ga restavriral restavrator Matej Strnen, ki je znan kot slovenski impresionist. Ob odkritju je veljal za edini primer južno od Alp. V drugi svetovni vojni ga je rešilo zgolj naključje, saj sta ga bombi med enim izmed napadov zgrešili za las. Ena bomba je padla na eno stran grofije, druga pa na drugo stran. Med vojno je bilo uničenih ogromno evropskih spomenikov. Celjski strop še vedno čaka na restavracijo, ki pa bo kar velik, tako finančni, kot tehnični zalogaj. Po ogledu Celjskega stropa smo se peš odpravili v bližnji Pokrajinski muzej. V muzeju smo si ogledali Mesto pod mestom in lobanje Celjskih grofov. Mesto pod mestom je edinstveno arheološko najdišče v Sloveniji, ki ga najdemo v podzemlju Celja. Razstava v kleti Knežjega dvorca je danes največja razstava ostankov antične Celeie 'in situ'. Razteza se na približno 1000 kvadratnih metrih. V muzeju si lahko ogledamo makadamsko cesto iz 1. Stoletja in del tlakovane rimske mestne ulice s pločnikom, ki je bila včasih del glavne mestne ulice. Ob cesti so ostanki dveh rimskih vil, rimsko obzidje, mestna vrata, kipe, freske, ostanke srednjeveške palače.

Po mnenju strokovnjakov pa je veliko ruševin rimske Celeie izginilo, ker so jih meščani uporabili za gradbeni material. Že v 4. stoletju so za gradnjo rimskega stolpa uporabili marmorna kipa vojaških cesarjev, za gradnjo mestnih vrat pa vse kar jim je prišlo pod roke (ostanke svetišč, grobnic, kipe….). V muzeju smo si ogledali tudi lobanje celjskih grofov.

V Prirodoslovnem muzeju Celje poteka stalna razstava Grofje Celjski, na kateri smo si ogledali le lobanje Celjskih grofov. Lobanje grofov so našli leta 1811, ko so v Marijini cerkvi v Celju odkrili njihovo grobnico. Takrat so bile lobanje tudi prvič razstavljene, in sicer za glavnim oltarjem v tej cerkvi. Zdaj pa so vključene v razstavo Grofje Celjski. Iz oblike njihovih lobanj so strokovnjaki z zapletenimi metodami računalniško izdelali obraze nekaterih grofov. Po ogledu muzeja smo pot nadaljevali proti Mozirskemu gaju. Tu smo imeli prosto in smo si park ogledali sami. Mozirski gaj je park cvetja in muzej na prostem. Slovenski vrtnarji in domačini so ga uredili iz popolnoma zaraščene gmajne, v kateri so bila divja odlagališča smeti. Leži na desnem bregu reke Savinje. Park meri približno sedem hektarov. Odprt je od aprila do oktobra, vmes pa se vrstijo razne razstave. Ker je skrbnik Mozirskega gaja Ekološko hortikulturno društvo, v parku vidimo tudi značilne etnografske objekte iz tega območja. Tako lahko vidimo mlin na vodo, kovačijo, čebelnjak, žago Venecijanko, najstarejšo mozirsko hišo…. Ostale znamenitosti pa so še drevored Evropske unije, razgledni stolp SVEA, tulipani, japonski vrt…. Po eno urnem ogledu smo se odpravili nazaj proti šoli. Mark Pezdir, 8. a

Lahkih nog po svetu EKSKURZIJA NA OBALO V sredo, 25.4.2018 smo se zbrali pred staro šolo OŠ Valentina Vodnika ob 7:15 uri. Avtobus pred šolo nas je odpeljal na slovensko obalo. Peljali smo se po avtocesti vse do Kopra. Sprva smo si ogledali Luko Koper.

Luka Koper Luka Koper je naše največje pristanišče in eno od večjih v Jadranu. Pristanišče je nastalo leta 1957. Po osamosvojitvi Slovenje od leta 1991 je luka začela svoj skokovit razvoj. Danes letni ladijski pretovor doseže 20.000.000 ton. V Evropi je ena od osrednjih luk za pretovarjanje avtomobilov na vse konce sveta. Pristanišče je v zadnjih letih sooblikovalo podobo Kopra in okolice. Pristanišče se bo širilo in posodabljalo, zato je ključnega pomena tudi dobra železniška povezava – gradnja drugega tira. Pristaniški delavec nam je razložil delovanje Luke Koper predvsem natovarjanje in raztovarjanje tovora s pomočjo žerjavov. Opisal nam je vse prostore v luki in povedal o njihovem delovanju in pomenu. Zatem je sledil ogled mesta Koper.

Koper Koper je naše največje obalno mesto in šesto največje mesto v Sloveniji. Ker se nahaja na dvojezičnem območju mu po italijansko pravimo Capodistria, kar pomeni »glava Istre«. Prve resnejše poselitve koprskega območja segajo v rimsko obdobje. Mesto se je skozi zgodovino razvijalo in utrjevalo. Svoj večji pomen je dobilo v času Beneške republike. Takrat so se ljudje na tem območju začeli intenzivneje ukvarjati s solinarstvom.

Kulturna dediščina Kopra V Kopru stojijo naslednje palače: - Pretorska palača - Palača Carli - Palača Almerigogna - Palača Gravisi - Buttorai - Palača Gravisi - Barbabianca - Palača Belgramoni - Tacco - Palača Brutti

Pretorska palača

Cerkve in samostani: - Stolnica Marijinega vnebovzetja - Cerkev sv. Bassa - Frančiškanska samostana sv. Frančiška in sv. Klare - Cerkvica sv. Jakoba - Rotunda (krstilnica) Janeza Krstnika

Stolnica Marijinega vnebovzetja

Ostale znamenitosti: Da Pontejev vodnjak Mestna vrata Muda Taverna

Po ogledu mesta Koper smo imeli odmor, saj nas je zatem čakal še najzanimivejši ogled – to je ogled Sečoveljskih solin.

Sečoveljske soline Sečoveljske soline so največje delujoče slovenske soline. Raztezajo se na 650 ha površine ob ustju rek Dragonje in Drnice pri Sečovljah. Nekateri pravijo, da pridobivanje soli izvira še iz rimskih časov, zagotovo pa vemo, da so soline stare vsaj 700 let. Sol se prideluje na solnih poljih. Najprimernejše vreme za pridelavo soli je sončno vreme z rahlim vetrom. Za hojo po bazenčkih imajo solinarji posebna obuvala – taperine, ki so nekakšni natikači na deskah s paščkom. 15

Znamenitost solin so tudi solinarske hiše, v katerih so nekoč prebivali solinarji, danes pa so opuščene in so le ena od znamenitosti.

Sečoveljske soline spadajo pod krajinski park, saj tu prebivajo številne ptice mokrišč. Znamenita rastlina pa je slanuša, ki je edinstvena na tem območju, ker raste v slanih tleh. Eva Lara Mlakar, 6. b

Prispevki za pokušino MED Kaj je med? Med je popolnoma naraven proizvod čebel,ki mu nismo ničesar dodali niti mu nismo ničesar odvzeli,prav tako ne vsebuje nobenega konzervansa. Kljub temu,da je Slovenija majhna država,so razmere za čebelarje pri nas ugodne, saj nam rastlinska pestrost omogoča pridobivanje različnih vrst medu.

Vrste medu

- Akacijev je blagega okusa,svetle barve in nežnega vonja, zato mu nekateri pravijo tudi damski med. - Lipov med je svetlo rumene do svetle jantarne barve z zelenim odtenkom. - Cvetlični med njegova barva je zelo različna,od slamnato rumene do rjave. - Kostanjev med je temno rjave, trpkega okusa grenka pa je posledica velike količine kostanjevega cvetnega prahu. - Gozdni ali manovi medovi vsebujejo veliko rudninskih snovi,ki je za človeško telo potrebuje za svoj obstoj. Je svetlo do temno rumene barve z rdečim ali zelenim odtenkom. - Smrekov med nežno diši po soli. Je rdečerjave barve in sijoč na površini. - Hojev med je temno rjave barve z zelenkastim odtenkom.

Zakaj je med boljši od sladkorja? Sladkor,ki ga uporabljamo v vsakdanji prehrani, je saharoza. Čebele z dodatkom svojih encimov povzročijo, da se saharoza razgradi v glukozo in fruktozo in s tem namesto nas opravijo del naloge. Koliko sladkorjev vsebuje med in v kakšnem razmerju so ti v njem, je odvisno od vrste medu. Ker je fruktoza bolj topna v vodi kot glukoza, med, ki vsebuje več fruktoze počasneje kristilizira.

Kristalizacija Je povsem naraven pojav, ki se pri medu zgodi prej ali slej, pri tem pa se ne spremeni niti kemična sestava medu niti njegova kakovost. Med znova utekočinimo s segrevanjem v vodni kopeli pri temperaturi do 40stopinj.

Uporaba medu Med uporabljamo kot sladilo, ali kot okrepčilo ali kot dodatek pri jedem. Zaradi vsebnosti sladkorjev je pomemben kot hranilo in energijsko živilo. Zaradi značilne prijetne arome ga številni uporabljajo namesto sladkorja in drugih sladil, zaradi hitro dostopne energije za mišice pa je pomemben tudi za športnike. Lahko si ga namažemo na kruh ali si ga osladimo z čajem. Tudi iz meda lahko napravimo različne jedi! Več o receptu kako napraviti sveži sir s praženimi orehi in medom si poglej na strani : http://jazkuham.si/svezi-sir-s-prazenimi-orehi-in-medomrecept-844 Monika Milanič, 7. b

Pozdrav poletju

Ko poletje se prebudi,

Poletje je res lep letni čas,

sonce v deželo pohiti.

vsi se veselimo in kričimo na glas.

Mi na morje odhitimo, tako da pomlad prehitimo.

Zapuščamo šolo, veselimo se, saj so pred vrati počitnice.

Mi se sončimo na morju, gledamo po končnem obzorju. Delamo peščena posestva, igramo se preko sončevega orkestra. Rožice so že zacvetele, češnje prebujajo se.

Vsi na morje odhitimo in s sladoledom se hladimo. Skačemo v vodo, smejemo se, starše pa vedno zmočimo vse. Tira Marolt Khermayer

Jagode so že rdeče, hruške velike. V morju plavamo, rake, morske ježe vidimo. Potapljamo se pod gladino, odkrijemo morsko votlino. Lena Štelcer, 4. a 18

Nejc Valjavec, 2. d

Hana Rebec, 3. a 19

Ema, Ana in Eliza, 3. a

TABORNIKI Si znaš kosilo narediti čisto sam, na pravem ognju? Znaš postaviti šotor kjerkoli in v njem tudi prespati? Bi se znali orientirati v gozdu? Vse to in še več se lahko naučiš pri tabornikih! Mi smo tisti, ki te bomo naučili tudi kaj je prava zabava! Čisto vsega kar piše tu, se pri nas naučiš tako, da se igraš. Včasih pa se igramo tudi brez učenja. Na primer: krajo zastave, skrivalnice, različne igre tabora… Zvečer ob ognju velikokrat samo pojemo, pečemo penice in imamo televizijo v živo. To pomeni, da se spomnimo različnih skečev, kratkih iger, v katerih lahko sodeluješ in jih igramo za ostale, ki tega ne želijo početi. Če te zanima kaj še počnemo taborniki in bi se nam rad pridružil, lahko pišeš načelnici Rodu Dobre volje Dajani Trifunović na dajana.trifunovic@gmail.com. Zakaj bi se torej vpisali k tabornikom? Zato, ker se boste pri nas naučili predvsem umakniti se iz sveta, ki venomer hiti, zatekli se boste v naravo in postali bolj samostojni. Z naravo k boljšemu človeku! Maja in Dajana Trifunović ter Nikolina Bulc, 3. d

POTOVANJE Potovanje je raziskovanje. Takrat potuješ okoli sveta. Potuješ lahko tudi v sanjah, potuješ do neba. Potuješ v tuje kraje in spoznavaš tuje običaje. Redko se pa kdaj zgodi, da ti pri srcu prav nič ni.

Stela Tratnik, 3. d

Kulturni zalogajček Intervju z Damjanom Zorcem, diplomiranim anglistom in prevajalcem. V svoji karieri je prevedel kakšnih 500 filmov in neznano število besed. Zadnja leta prevaja za Google. Je strasten bralec in navdušen gledalec. Vedno več tudi piše, snema oddaje in filme. Dela celo na valu 202. 1. S čim se ukvarjate? Od samega začetka poklicne kariere prevajam. Prevajanje je za zdaj tudi moj glavni poklic. Poleg tega opravljam tudi delo koordinatorja v pisarni Ljubljane, Unescovega mesta literature. Ljubljana je leta 2015 prejela naziv mesta literature in od takrat je v svetovni druščini 28 mest, ki poskušajo z literaturo in branjem spremeniti svet na bolje - s sodelovanjem, pomočjo, kroženjem avtorjev. Tako naš širni svet postaja manjši, bolj domač. 2. S čim ste se ukvarjali pred to službo? Kot sem že omenil, prevajam že od samega začetka. 3. Ali ste z delom zadovoljni? Vsako delo ima svoje vzpone in padce, vendar lahko rečem, da sem na svoji poti z vztrajnostjo, pripravljenostjo za učenje od drugih, ki vedo več od mene, ljubeznijo do jezikov ter pisane besede dosegel ravno pravšnje ravnovesje med tem, da nekaj počnem zato, ker moram, in tem, da mi je delo v veselje. 4. Ali se vam zdi delo težko (če ja zakaj)? Delo mora biti ves čas izziv. Tako se premikaš naprej in ne obstaneš na eni točki. Vedno mora biti nekaj prostora za nove izkušnje, nova znanja, nove poti. In vse te nove stvari so na začetku vedno težke. Toda samo tako lahko napreduješ. Ker prevajam že zelo dolgo, lahko rečem, da mi prevajanje ni več težavno, se pa lotevam novih stvari, pri katerih potrebujem pomoč drugih. 5. Kaj radi počnete? Poleg tega, da so knjige moja strast in mi je pisanje v užitek, rad tudi gledam filme, tečem, hodim v hribe in potujem. 6. Kaj ste si želeli postati v otroštvu? Če sem čisto iskren, popolnoma nič. Večino časa sem se podil po ulicah, grajskih poteh in sem na splošno zelo malo časa preživel za učbeniki in knjigami. 22

Verjetno sem želel biti marsikaj, odvisno od tega, kateri film je name v danem trenutku pustil vtis. Zelo zgodaj, proti koncu osnovne šole, pa sem vedel, da bom študiral tuje jezike. 7. Vaša prva služba je bila prevajanje filmov. Kasneje tudi knjig Kateri film je bil prvi, ki ste ga prevedli? Prvi film je bil tudi eden najtežjih filmov, ki sem jih prevajal. In sicer je bil to muzikal Evita. Težko je bilo, ker na splošno ne maram muzikalov in ker je bilo treba film prevajati v rimah. 8. Kaj pa knjiga? Knjig v svoji karieri nisem prevedel veliko, lahko pa omenim odlično mladinsko zbirko Zaliv dinozavrov. 9. Kaj vam v vseh teh letih v različnih službah ni bilo všeč? Ker se sam izredno rad učim od drugih, mi predvsem ni všeč, če tega niso pripravljeni početi tudi drugi. V katerem koli poklicu je napredek v sodelovanju, ne individualnih početjih, tako pa se mi zdi, da je včasih tega sodelovanja premalo. Ker sem v prevajanju že dolgo, me moti tudi to, da se honorarji za prevode ves čas vztrajno nižajo. Interviju opravil: Miha Meserko

V aprilu 2018 je izšla 3. pesniška zbirka učencev 5. b z naslovom Hiška, nosorog in fantek. Spremna beseda, Tjaša Trebše Letos smo uredili kar tri pesniške zbirke. Vsakič smo res ponosni! Nikoli nismo pomislili, da bomo v treh mesecih napisali kar tri pesniške zbirke. Kaj veš, mogoče bomo še četrto. Ustvarili in zbrali smo pesmi o nosorogu, hiši in fantku. Seveda, saj je taka tema natečaja Vodnikove domačije, kamor smo svojo knjigico tudi poslali. Priporočam 10 naj pesmi: Nosorog in 20 opic …

Nosorog in 20 opic Nosorog se je spravil spat

So topotale in kričale,

in zaslišal: bom, bam, bum.

vse pomendrale in poteptale.

Zagledal je 20 opic.

Ja, ja, prav zares!

Ja, ja, prav zares! Pa nosoroga pamet doleti in se brž skrije v zaboj za smeti in tam zaspi. Ja, ja, prav zares! Amar Selimović

Hodil sem ob cesti Hodil sem ob cesti, hodil sem ob cesti, jaz lepo, aj, aj, aj. Jaz žvižgam: aj, aj, aj, gledam bele hiše, baj, baj, baj. Jaz lepo, šu, šu. Tanja Tisa Koblar

Jaz gledam bele hiše z rožo v roki.

Štiri opice

Imam rožo, ki diši, ro, ro, rožo.

Štiri opice, štiri opice po vejicah skakale in iskale in iskale sveže banane.

Jaz vesel, vesel, to! Jaz hodim po cesti, jaz hodim ob cesti.

Štiri opice, štiri opice še vedno so iskale Sveže in tople banane. Ampak so, ampak so ugotovile, da nosorog pojedel je banane in ne bodo nič dobile.

Pia Pelko Fras

Naš nosorog Naš nosorog, naš nosorog

Mogoče bi se ulegel, mogoče rjovel,

začudeno gleda in premišljuje.

a žalega ne bi nikomur storil.

Le kaj bi naredil, le kaj bi storil?

Potem pa tiči tam na travniku sam

Navihane opice se hihitajo za njim.

in za opicami gleda ham, ham, ham.

Matej Koprivec

Začudeni nosorog Začudenemu nosorogu se zdi, da na njegovi zabavi se nekaj godi. Vsi v Afriki so z njegove zabave odšli, Razen opic, ki vsak dan vsakemu so banane metale v obraz. Nosorogu se to smešno zdi, drugi jezni in razkurjeni so hitro odšli. Nosorog je v smehu in grozi izvedel, da opice povzročajo gorje.

EDE

MEDE

Prebujanje je lahko zabavno.

Prebujanje postane težavno,

Če se zbudim ob ptičjem petju,

ko mi budilka zvoni,

je to bolj naravno.

me že navsezgodaj glava boli.

Ko se zjutraj zbudim,

Najtežje je zjutraj lahko tudi to,

me nov dan že čaka!

ko spanju podam roko v slovo,

Le odprem vrata in se učim razumeti:

se od postelje poslovim in

ko vstopim v nov dan, ni treba trpeti.

na kavču še malo pospim. Ko se končno le prebudim, pa v šolo zamudim.

OPOMBA: EDE MEDE pomeni PREBUJANJE v IGBOŠČINI, ki je jezik v Nigeriji (Google).

Lana Pavlina Podržaj in Iva Ribarič, 6.a

Slovenski grb Jeza

Slovenski grb ima simbole,

Jeza v moji glavi se stalno podi, kot da ne najde

med drugim zvezde, barve in pa gore, Triglav med njimi najvišji je, v Alpah nahaja se.

rime do prave poti. Zvezde so kot Celjski grofje, Čez noč je mirna,

rumeni, skoraj zlati,

čez dan pa je besna,

simbol so zvezde, za grofe,

kot, da se v naši deželi

ti pa zagotovo so bili bogati.

vojna godi. Aron Modic, 5. d Skriti se moraš v pravo luknjo in tam počakati do noči. Ko luna zasije, jeza izgine in prost si ti.

Hladilnik Ko hrana iz trgovine domov priteče,

Nuša Brenk, 5. d

vedno v hladilnik hoče, da ob mrazu in užitku, se hladi ob počitku.

Knjiga

Ko na sprehod hoče,

Knjiga je človekova dobra prijateljica,

avtobus pokliče,

njene platnice so mehke kot žitarica .

da odpeljal bi ga do pizze,

Sestre so njene poezija, pravljica,

da pizza ima okus.

bratje pa romani, sovražnica pa televizija. Naša vizija je knjigina domišljija, knjiga naš knjižni zaklad povečuje

To je ketchup, ki pizzo izboljša in o okusu v ustih odloča. Yann Nik Nomsi, 5. d

in naše celice v možganih razmnožuje. Lana Krizmanić, 5. d

KAKO IZ POSTELJE?

PREBUJANJE

Ko zjutraj navsezgodaj se zbudim,

Zjutraj v nov dan se zbudim,

moja želja je, da nazaj zaspim.

novim dogodivščinam nasproti hitim.

V srcu imam zapičen meč,

Predno v šolo odbrzim,

ko postelje ne čutim več.

od domačih se poslovim.

Vrata iz spalnice so zame stena,

Rada prebudim se v sončen dan,

v možganih se mi nabira pena.

saj takšen nikdar ni zaspan.

Postelja mi res pomeni vse,

Najljubši mi je mesec maj,

zame edina in najboljša je.

ko narava prebudi se v cvetoči raj.

Če posteljo kdaj bi izgubil,

Ptice v krošnjah se oglasijo

bi roparju kri iz žil izlil.

in nov dan pozdravljajo.

iz mene hecat se ne zato,

Lana Milojević, 5.b

ker bi se vam zgodilo prav to. Len sem, ne morem vstati, nihče mi ne more pomagati. Pot do kopalnice je zdaj ogromna težava, naj moje življenje po vodi splava. Miha Meserko, 6.a

Domače branje in razmišljanje

Iz babiÄ?ine kuhinje

Maja TrifunoviÄ&#x2021; in Nikolina Bulc, 3. d

Šport

ŠPORTNI DAN V GIBU V ponedeljek, 23. 4. 2018, smo šli v GIB. Z nami sta šli učiteljici Katarina Pavliha in Lucija Jelenc. Tam smo se razdelili v skupine po pet in vsaka skupina je imela svojo nalogo. Vsi smo bili veseli, saj če smo bili pridni ali smo vse delali, smo odšli v trampolin park. Tam smo delali stoje, skakali smo v daljino, delali prevale itd. v Gib smo šli trikrat. Ker smo bili vsakič pridni smo odšli v trampolin park. Zelo smo se imeli lepo. Maja Trifunović in Nikolina Bulc, 3. d

Angleški kotiček

Računalniški kotiček Intervju z Davidom Goljatom, računalniškim tehnikom pri Avtenti. Kaj v prostem času najraje delate? V prostem času se najraje družim z mojo družino, rad pa tudi kaj postorim za službo. Rad pa se tudi včasih zabavam z prijatelji.

Ali lahko opišete vaš deloven dan? Vstanem okoli 7.00 in se pripravim za službo. Pri nas se zares začne ob 8.00, ko pride šefica. Jaz delam kot pomočnik za IT (to pomeni, da pomagam, ko se kakšna škatla pokvari in ko se kdo ne zna povezati na internet oziroma na drug strežnik). Delam do 13.00, ko je odmor za kosilo. Včasih delam tudi popoldansko izmeno od 14.00 do 18.00. Popoldne pa sem z družino in se pripravljam na nov dan.

Na katerem projektu trenutno delate? Trenutno z nekaj sodelavci delamo na projektu imenovanem Brezpapirno poslovanje.

Kakšna je vaša vloga pri Brezpapirnem poslovanju? Jaz sem zadolžen za to, da vsi strežniki delujejo v redu in da se lahko med seboj pogovarjajo. Pomagam pa tudi pri vzpostavljanju novih strežnikov. (Strežnik je velik računalnik, ki nima zaslona in je zelo zmogljiv).

Kaj Brezpapirno poslovanje sploh je? Brezpapirno poslovanje je projekt pri katerem poskušamo doseči, da bi čim več pogodb, dokumentov ... prešlo v digitalno obliko.

Se z ostalim sodelavci razumete? Seveda! Z vsem sodelavci se dobro razumem, samo včasih se zaradi malenkosti spričkamo.

Kaj priporočate osebi, ki bi rada postala računalničar? Priporočam jim, naj se trudijo po svojih močeh saj je biti računalničar precej težko. Zato pa je tudi dobro plačano delo in vredno vsega truda. Leon Kukrika, 6. a

Miselni oreščki Križanka

1. Priimek znanega pesnika Valentina. 2. Naš časopis se imenuje Šolsko … 3. Šolska potrebščina s katero pišemo. Pisava je modre barve. 4. Imamo v ustih. Ne smemo imeti med poukom. 5. V kaj damo svinčnik, radirko? 6. Je v steni in vidi se skozenj. 7. Po njej učitelj piše, da učenci prepišejo z nje. Dora Ivana Šega, 4. c

Reši rebus.

Boris Kralj Janža, 2. a 32

Poletna križanka 1. Poleti nam prav pride, ker se v njem ohladimo in osvežimo. 2. S kleščami maha neustrašni junak, v morskih globinah pozna ga vsak. 3. Da ne gremo v vodo z oblačili, si oblečemo … 4. V morju in na plaži ležijo in pesek krasijo. 5. Če želimo iz otoka na otok, se odpeljemo z ladjo po imenu … 6. Če stopiš na njega te bo bolelo še dolgo. 7. Če jo vidiš raje zbeži, če te opeče boli. 8. Ko iz vode prideš, ogrneš se v njo, če ne zeblo te bo.

Živa Zupančič in Gaber Kisin, 4. b

Maša Teršar, 3. b 33

Verjamemo

Mednarodni projekt - We, the Kids of the EU, believe … Na šoli že drugo leto sodelujemo v mednarodnem projektu v okviru Erasmus+. Poleg naše šole so v projekt vključene tudi šole iz Italije, Hrvaške, Litve, Grčije in Turčije. Naš namen je širiti zavedanje o diskriminaciji, nasilju in zavračanju drugih zaradi njihove drugačnosti. Spoznavali smo tudi Konvencijo o otrokovih in človekovih pravicah. V okviru tega projekta smo meseca aprila sodelovali tudi v akciji POVEZUJEMO SKUPNOST – ZA PRIJAZNEJŠE OKOLJE, ki ga spodbuja Slovenska filantropija. Skupaj s prostovoljci DCA Ljubljana – Dnevnega centra aktivnosti za starejše in prostovoljci iz Unicefa, smo uredili naš atrij in okolico šole. Te pomoči smo bili zelo veseli. V atriju smo opleli gredice in zasadili nove sadike, pograbili listje, obrezali grmičevje in očistili klopce, ki pa jih zaradi dežja žal nismo mogli prebarvati, ker so bile preveč mokre. Popravili smo tudi ptičje hišice in odstranili plevel, ki se je zarasel na tlakovanih poteh. Očistili smo tudi okolico šole, šolsko igrišče in park. V okviru tega dne smo zbirali tudi stara oblačila iz jeansa. Iz njih bodo v Slovenski filantropiji izdelali nove, uporabne izdelke. Skupina učencev je obiskala tudi Dnevni center za brezdomce v Ljubljani, kjer so se srečali z nekaterimi prostovoljci, ki so spregovorili o njihovem delu, pogovarjali pa so se tudi z brezdomci, ki so jim zaupali njihove zgodbe.

Letos bo nekaj naših učencev, ki sodelujejo pri tem projektu, odšlo v Split. Prebivali bodo pri učencih iz Osnovne šole Manuš. Lani smo že imeli dve podobni srečanji. Enega pri nas in enega na Siciliji v Palermu. V Palermu smo se predstavili z lastnim rapom. Namen teh srečanj je predvsem spoznavanje drug drugega, biti udeležen pri pouku v drugi državi, še na drugačen način poglabljati temo, s katero se ukvarjamo in navezovanje novih prijateljstev, kar nas najbolj veseli. V Splitu bomo s svojim filmom na temo diskriminacija sodelovali na Filmskem festivalu in upamo, da bomo zanj dobili kakšno izmed nagrad.

Neža Turšič Šibenik, 9. a

Kotiček za občutke Moji mamici Sabinica ti si moj sonček, jaz sem tvoj lupček. A ko te ni, manjkaš mi.

Kar je v mojem srčku bo kmalu prišlo do tebe.

Bi z mano odšla na konec sveta?

A lahko ti povem kako rada te imam.

Imam te najraje. Na dnu mojega srca si, mamica.

Takrat ko poljubček mi daš, sem najsrečnejša punčka na svetu.

A moja si vsa, do konca sveta.

Izgubiti se ne morem, ker ti ob meni si.

Naj Kogovšek, 2. d

Lea Vukosavljević, 2. d

Andreja hvala za vse.

Muca, miš in če kaj ne veš, od mamice vse izveš.

Najlepša si, to tudi ati ve.

A če kaj narobe narediš, se ob njej pomiriš.

Draga, tvoj poljub mi da moč,

Mamica je kakor luč, za težave je tvoj ključ.

Rad te imam dan in noč.

In ko se ti kaj zgodi, na pomoč ti prihiti.

Edina moja mamica si,

Cunje opere ti vsak dan, da v šolo greš čist in nasmejan.

Juhu, ker ob meni si.

A čeprav sem kdaj lump, spremenil se bom v tvoj čarobni gumb.

Andreja najboljša mamica si.

Maks Čebulj, 2. a Boris Kralj Janža, 2. a

Po treh tednih, se je od 2. a poslovila študentka Jula, ki je pri učiteljici Suzani Slabe opravljala prakso. Učenec Maks ji je napisal pesem v slovo.

Draga Jula! Radi te imamo in upam, da se vrneš še. A če te več ne bo, bo že nekako šlo. Glej, kako je hitro minilo. A danes je zadnji dan, zato se bom potrudil.

Jula, če odšla boš ti, potrti bomo vsi. U, pa če se ti kaj zgodi, da se ti hitro zaceli. Lahko še kdaj prideš k nam. A ne pozabi nas nikdar. Maks Čebulj, 2. a

Lori Rajšp, 3. d 38

Kjer preteklost sreča prihodnost … DANES

casopis@os-vv.si 40