GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE
41
Davčni inšpektor sme za največ 30 dni zaseči listine, nosilce baz podatkov, predmete, vzorce in drugo blago, če je to potrebno za zavarovanje dokazov, za natančno ugotovitev nepravilnosti in ugotavljanje, ali zavezanec to uporablja za kršitve oziroma ali je to pridobil s kršitvami davčnih predpisov.
Kaj sme pregledati davčni inšpektor
Večino nadzorov po naših izkušnjah izvajajo v okviru zgoraj navedenih pravil, zaradi nekaterih razvpitih primerov v javnosti pa je aktualno vprašanje v zvezi z davčnoinšpekcijskim nadzorom tudi, kakšne pravice oziroma pooblastila ima davčni inšpektor. Obseg pooblastil je precej širok, zato je še pomembneje, da je zavezanec s tem seznanjen. Nekatere od njih posebej navajamo v nadaljevanju. Davčni inšpektor ima pravico pregledati poslovne prostore in druge prostore, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti ali pridobivanje dohodkov, naprave, blago, stvari, predmete, poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente, ki omogočajo vpogled v poslovanje zavezanca za davek. Pregledati sme poslovne prostore, stanovanjske pa, kadar jih zavezanec določi kot svoj sedež oziroma kot poslovni prostor, v katerem opravlja dejavnost. Zavezanec oziroma njegov pooblaščenec je lahko navzoč pri ogledu. Davčni inšpektorji se te možnosti v praksi poslužujejo predvsem, kadar menijo, da bi jim tako pridobljene informacije lahko koristile pri nadzoru. Občasno se zgodi, da ob tej priložnosti pregledajo tudi del ali vsa osnovna sredstva tega zavezanca. Davčni inšpektor ima tudi pravico pridobiti izjave zavezanca in preostalih strank v postopku ter vzeti ustrezne vzorce blaga, če je to potrebno.
Ko inšpektor prepove opravljanje dejavnosti
Pooblastila za zaseg in prepoved opravljanja dejavnosti naj bi davčni organ uporabil le takrat, kadar gre za utemeljene sume davčnih utaj oziroma nepravilnosti in je to potrebno za zavarovanje dokazov. V nasprotnem primeru naj bi davčni organ pri nadzoru uporabljal druga sredstva, saj s tem spoštuje načelo sorazmernosti v postopku. Kot je bilo že navedeno, mora davčni organ pri izvajanju svojih pooblastil skrbeti predvsem za to, da uporabi ukrepe, ki so za zavezanca
02GOST_36_41_davcne_inspekcije.indd 41
najugodnejši in še zadoščajo za nemoteno izvajanje nadzora. Davčni inšpektor sme za največ 30 dni zaseči listine, nosilce baz podatkov (to je povezano z elektronskim obdelovanjem podatkov), predmete, vzorce in drugo blago, če je to potrebno za zavarovanje dokazov, za natančno ugotovitev nepravilnosti in ugotavljanje, ali zavezanec to uporablja za kršitve oziroma ali je to pridobil s kršitvami davčnih predpisov. Pri obsežnem in dolgotrajnem inšpekcijskem nadzoru lahko inšpektor podaljša rok za zaseg prej omenjenih listin, nosilcev baz podatkov in blaga, vendar največ do skupno 90 dni. Zavezanec lahko zahteva predčasno vračilo teh predmetov, če dokaže, da jih nujno potrebuje pri poslovanju. Davčni organ o vrnitvi predmetov takoj odloči s sklepom. Ob zasegu mora inšpektor izdati potrdilo s seznamom o zaseženi dokumentaciji, predmetih in vzorcih. Zelo priporočljivo je, da zavezanci tak seznam natančno preverijo, preden ga podpišejo, ker gre v teh primerih ponavadi za izvirne listine, zavezanec pa potrebuje dokazila o tem, kje so. Inšpektor zaseženo gradivo vrne v zakonsko določenem roku, izjema so primeri, kadar po kazenskem zakoniku zaseženo predajo policiji. Davčni inšpektor ima pravico zavezancu za davek tudi za največ tri dni prepovedati opravljati dejavnost. Takšnih ukrepov v praksi ni veliko in jih običajno izvedejo kot skrajni ukrep. V zadnjem času so se pojavljali predvsem pri zavezancih, ki imajo gotovinsko poslovanje s končnimi kupci. Kot je bilo mogoče razbrati iz obvestil, ki jih je v javnost posredoval davčni organ, je bilo v drugi polovici leta 2013 takšnih primerov 16. Takšno prepoved naj bi izrekli gostincem, slaščičarjem, cvetličarjem in vulkanizerjem, pri katerih so ugotovili hujše davčne prekrške, ki so se pogosto tudi ponavljali. Če gre za primere hujših davčnih utaj in ponavlja-
jočih se dejanj, bi bilo lahko takšno dejanje davčnega organa upravičeno. Vsekakor pa je pri takšnih postopkih po mnenju avtoric treba biti pozoren na to, da jih davčni organ uporabi samo takrat, ko je o dejanjih zavezancev dovolj dokazov, ti pa ne sodelujejo z davčnim organom oziroma prirejajo poslovne listine in preostale podatke. V vsakem primeru bi bilo koristno, da se v skladu z načelom tajnosti tudi takšni postopki izvedejo čim bolj diskretno, saj v nasprotnem primeru tak poseg v poslovanje zavezanca lahko pomeni tudi nepredstavljivo in nepopravljivo škodo.
Najboljša pomoč je sodelovanje
Dolžnost davčnega organa je, da opravlja nadzor nad pravilnostjo in pravočasnostjo plačevanja davčnih obveznosti ter hkrati skrbi za informiranje zavezancev o njihovih pravicah in obveznostih. Pri tem mora svoja pooblastila izvrševati izključno v skladu z zakonom in paziti, da jih ne presega in ne uporablja nesorazmerno hudih ukrepov ter da, kadar obstaja dvom, odloča v korist zavezanca. Hkrati pa je dolžnost davčnega zavezanca, da redno in pravilno poravnava svoje davčne obveznosti in da davčnemu organu na zahtevo posreduje vse informacije, ki so potrebne pri nadzoru. Zavezanec ima pravico, da v davčnem postopku imenuje pooblaščenca, ki v njegovem imenu opravlja nekatera ali vsa ravnanja. Vsekakor pa je za davčnega zavezanca priporočljivo, da v postopku sodeluje aktivno in sproti uveljavlja vse svoje pravice, ki jih ima po zakonu. Ob ustreznem sodelovanju z davčnim organom in pravilnem poslovanju so ponavadi tudi davčnoinšpekcijski nadzori manj stresni in ne odstopajo od običajnih pravil.
Rosana Dražnik in Mateja Drobež Tomšič, Leitner Leitner Slovenija
3/7/14 12:00 PM