Issuu on Google+

HoReCa

REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

ŠTEVILKA 2 POMLAD 2014

ZVONE ŠTORMAN: OD GOSTINSKE ZVEZDE DO DOLŽNIŠKEGA ZLOMA

POZOR, INŠPEKTOR PRIHAJA:

KAKO RAVNATI, KO VAŠ LOKAL OBIŠČE DAVČNA INŠPEKCIJA

02GOST_01_ovitek.indd 1

ZAKON:

UDAREC SIVEMU VINSKEMU TRGU

3/7/14 2:01 PM


Untitled-7 1 02GOST_01_ovitek.indd 2

3.3/7/14 03. 14 2:01 15:43 PM


3

HoReCa

REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

www.revijagost.si

Odgovorni urednik: Borut Godec e-pošta: borut .godec@finance.si Uredniški svet revije: Bogdan Lipovšek, Grand Hotel Union Marko Zajc, Vinski inštitut Tehnična urednica: Maja Volk Fotodokumentacija: Asja Kirn Lektoriranje: Maja Kračun Korigiranje: Jerneja Jelovčan Koselj Poslovni vodja: Monika Klinar telefon: 01 30 91 480 e-pošta: monika.klinar@finance.si Oglasi: telefon: 01 30 91 590 e-pošta: oglasi@finance.si Tisk: Premiere, d. o. o., Medvode Izdal in založil: Časnik Finance, d. o. o. Bleiwisova 3, 1000 Ljubljana telefon: 01 30 91 500, faks: 01 30 91 515 e-pošta: gost@finance.si Direktor in glavni urednik vseh edicij Časnika Finance, d. o. o.: Peter Frankl Revija GOST je brezplačna in izhaja štirikrat na leto. Prihodnja številka izide junija 2014.

Za brezplačni izvod revije GOST pišite na: narocnine@finance.si ISSN 2350-5311

02GOST_03_uvodnik_kolofon.indd 3

Nič ni narobe in nič ni prav Da stvari v Sloveniji ne delujejo tako kot v preostalih delih sveta, smo se že dodobra navadili. Čeprav se počasi stvari le premikajo od slabega k malo boljšemu, še kar nekaj časa pa bo treba počakati, da se začnejo premikati od razmeroma dobrega k odličnemu. Ampak če stvari ne bomo začeli spreminjati na bolje, se bodo same od sebe premaknile na slabše. Ena od večjih težav, ki mučijo slovensko panogo HoReCa, je menda neustrezna izobrazbena struktura kadra, ki je na voljo. In zato raven storitev ni takšna, kot bi si jo želeli njihovi uporabniki, kot bi jo želeli ponuditi lastniki in podjetniki iz panoge in kot bi jo rada vsaj pri slikanju podobe Slovenije tujcem opisala politika. Velik del deležnikov panoge – no, tisti na kapitalski strani – se rad izgovarja na šolski sistem, ki je zastavljen napačno. Mogoče res slikajo hudiča bolj črnega, kot je v resnici, a vsaj delno imajo prav. Šole pač niso kavabari, da bi jih odpirali že zgolj zato, ker jih lahko. Počasi že tudi pri kavabarih ugotavljamo, da jih ne moremo odpirati kar povprek, češ da vsak prinaša denar, in ni jih malo, ki so zaprli vrata, ker so njihovi lastniki delali proti matematiki. Oziroma proti preprostemu računu, da v okolju s tisoč morebitnimi strankami 50 lokalov pač ne more imeti vsak dan po sto gostov. Pri šolah je podobno, le da tu do podobnega izračuna še nismo prišli. Vsaka srednja šola na razpolago pač ne more imeti smeri za vse mogoče človeške dejavnosti. No, pravzaprav jih lahko ima, a te množice programov ne more zapolniti. Prva posledica je običajno nižanje pričakovane ravni. Ker šola kot vsaka proizvodna enota pač mora poslovati z dobičkom. Kar pomeni zadosten surovinski, po možnosti čim cenejši vložek, na poti do outputa pa čim manj kala. To zagotavlja rentabilnost poslovanja in obstanek proizvodnega obrata, oprostite, obstanek šole.

Zavest, da že moč nekoga, ki odpre nov izobraževalni program, dokazuje tudi, da ta človek ve, kako in za koga bo izobraževal učence ali študente, je zgrešena. Borut Godec, urednik No, tako smo prišli do drugega dela težave, do vprašanja, kakšen kader delodajalci sploh iščejo in kakšen kader si želijo. Nekoga, ki bi znal delati in bi dvignil dodano vrednost podjetja, v katerem je našel delo, ali pa zgolj nekoga, ki bo podaljšana roka lastnika, sam pa ne bo znal tako rekoč ničesar od tistega, kar naj bi počel. Na žalost to ni izmišljena dilema, temveč kruta resničnost. Dokazljivo! Tu je resnična zgodba, dogajala se je konec januarja letos: lastniki ugledne restavracije, postavljene v središču enega od najbolj uglednih turističnih krajev Slovenije, so se odločili, da potrebujejo novega človeka, ki bi njihovemu lokalu vdihnil več življenja, poskrbel za boljši zaslužek in dvignil učinkovitost zaposlenih na novo, vsekakor višjo raven. Skratka odločili so se poiskati novega vodjo lokala. Tako pomembnega človeka za posel je treba iskati premišljeno, so sklenili lastniki. In iskanje zaupali ustanovi, ki se preživlja z iskanjem kadrov za različna dela. Študentskemu servisu. Zahteve razpisa so bile: starost najmanj 22 let, izkušnje zaželene. Kratko in jedrnato. Zavest, da že moč nekoga, ki odpre nov izobraževalni program, dokazuje tudi, da ta človek ve, kako in za koga bo izobraževal učence ali študente, je zgrešena. Enako zgrešena kot zavest, da lahko nekdo, ki je odprl kavabar, restavracijo ali hotel, uspešno vodi ta posel samo zato, ker mu je pač uspelo odpreti lokal. Prvi brez drugega ne bo ustvaril ničesar – ker pač ne bo vedel, kakšne so potrebe trga. In drugi brez kakovostnega kadra, ki ga morajo zagotoviti šole, prav tako ne bo mogel ustvariti nič. Dokler ne bo tega spoznala večina akterjev v panogi HoReCa, bomo doživljali zgolj kritike z vsebino "saj je vse narobe", dokler bo govora o drugih, in "vse je v redu", ko bodo govorili o sebi.

3/7/14 11:53 AM


AKTUALNO GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

02GOST_04_11_storman.indd 4

3/13/14 9:34 AM


GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

5

ZVONE ŠTORMAN

Od gostinske zvezde do dolžniškega zloma Na začetku je bil bistro s petimi mizami, petimi zaposlenimi in le nekaj jedmi na jedilnem listu. V obdobju širitve so se bistroju, ta je prerasel v veliko gostišče, pridružili trije hoteli, osem gostišč in slaščičarna. Tik pred koncem redakcije smo izvedeli, da je Zvone Štorman zaprl še dva svoja lokala. In sicer šofersko gostilno Pri šoferski mamici v Ločici pri Vranskem in restavracijo v Šmarju pri Jelšah. Lokal v Parižljah pa je tik pred zaprtjem. Tako bo svojo dejavnost nadaljeval z matičnim lokalom v Šempetru. In milijonskim dolgom.

bolj zgodaj zjutraj in zvečer mora biti odprto čim dlje. Gostje so hitro ugotovili, da jim je koncept novega lokala všeč, in že čez dve leti je bil Štorman dovolj močan, da se je uprl občinskim in republiškim birokratom, ki so mu s spreminjanjem cestne signalizacije kvarili posel, predvsem pa dokazovali, da ne vedo, od kod prihaja denar za njihove plače.

SHERPA

Zgodba Zvoneta Štormana se je začela pred 34 leti, ko je v domači hiši v Šempetru v Savinjski dolini odprl bistro, skromen lokal z le nekaj mizami in le nekaj zaposlenimi, ki so mu pomagali pri vsakodnevnem delu. Filozofija lokala je bila preprosta: hrana mora biti pripravljena kakovostno in hitro, gostje ne smejo čakati, ampak morajo biti postreženi kar najhitreje. Gostišče je treba odpreti čim

02GOST_04_11_storman.indd 5

3/13/14 9:34 AM


AKTUALNO 6

GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

man v Celju. Od gostinskega imperija, ki je na svojem vrhuncu zaposloval 240 ljudi, ob tem pa ponujal prakso še množici dijakov iz več gostinskih šol, so danes ostala štiri gostišča s približno sto zaposlenimi. Njihova glavna skrb je, kako preživeti s svojim delodajalcem v časih, ko jim ne plačuje prispevkov in zamuja tudi pri izplačilu plač, medtem ko z velikimi napori zagotavlja denar za redno obratovanje lokalov.

Hotel Celeia – od nakupa do zaplembe

Nakupa hotela Celeia v Celju Štorman ni načrtoval, precej nepričakovano se mu je ponudila priložnost za nakup in jo je izkoristil. S ceno treh milijonov nemških mark je bil hotel njegova največja naložba, ki se je zgodila ravno, ko je vložil sredstva tudi v restavracijo v Šmarju pri Jelšah. Hotel je bil zanemarjen in je nujno potreboval obnovo. Ker obnove v obdobju, ko je plačeval kupnino za hotel – vso kupnino je plačal v petih letnih obrokih – ni mogel financirati sam, je zanjo najel posojilo. To so potem dogovorno pretvorili v lizinški dolg. In prišla je gospodarska kriza, ki je bistveno vplivala na slabši obisk v gostinskih lokalih in na manjšo porabo, Štorman pa ni mogel več redno odplačevati dolga. Z družbo KBM Leasing je sklenil ustni dogovor o reševanju zapleta in o tem, da bodo poiskali kupca za hotel do konca marca letos. A obrnilo se je drugače in KBM Leasing je hotel decembra lani prodal družbi Eurotas.

KBM Leasing: Vse je bilo skladno z zakoni

V družbi KBM Leasing o zapletu s prodajo in zasegom hotela Štorman v Celju pojasnjujejo, da so lizinško pogodbo s Štormanom pretrgali že v začetku leta 2013, ker podjetniku daljše obdobje in večkrat ni uspelo izpolniti dogovorjenih obveznosti. Ker je bil hotel njihova last, ne Štormanova, so ga decembra lani prodali, s kupnino pa si bodo poplačali del obveznosti, ki jih je imel do njih podjetnik. Glede preostalih terjatev do gostinca pa bodo, tako pravijo v KBM Leasingu, uveljavljali druge pravne postopke, ki so v skladu z zakonodajo in poslovno prakso. Januarja je KBM Leasing vložil zahtevo za stečaj samostojnega podjetnika Zvoneta Štormana, in sicer zaradi dolga ob pretrganju lizinške pogodbe v višini približno 2,9 milijona evrov.

Štorman danes

Ob lizinškem dolgu 2,9 milijona evrov, zaradi katerega je KBM Leasing vložil predlog za stečaj Štormana, gostinca bremeni tudi davčni dolg, ki presega milijon evrov in zaradi katerega mu je davčna uprava že lani blokirala bančne račune. Durs si poplačuje svojo terjatev z rubežem dveh tretjin vseh prilivov na račune, preostanek prilivov pa mora zadoščati za financiranje rednega poslovanja. Zaradi tega gostinec že dlje časa zamuja s plačili prispevkov za zaposlene in tudi s plačami.

BORUT GODEC

Prvo desetletje je Zvone Štorman vložil v razvoj domačega lokala, ki je ob Trojanah kmalu postal ena od dveh najprepoznavnejših točk na magistralni cestni povezavi med Mariborom in Ljubljano. Leto 1990 pa je prineslo Štormanu in njegovemu podjetju nove izzive, ki so ga dolgoročno zaznamovali in nekoč najprepoznavnejše zasebno gostinsko podjetje v državi skoraj pripeljali do zloma. Leta 1990 je najel prvega od vrste lokalov, s katerimi je razširil dejavnost. V Ločici pri Vranskem je bila tistega leta na voljo stara, tradicionalna šoferska gostilna Pri šoferski mamici, Štorman je izkoristil priložnost in začel ustvarjati. Od tistega trenutka je pot gostinsko verigo Štorman vodila strmo navzgor. Štiri leta je potreboval, da je prevzel tretje gostišče, tokrat v Vojniku, leta 1995 pa je prevzel še dva lokala, v Parižljah in v Žalcu. Leta 1997 je skupini pridružil lokal v Velenju in prvi hotel v Venišah pri Nazarjah. Dve leti pozneje je veriga dobila nove člane: slaščičarsko delavnico v Parižljah, restavracijo v Šmarju pri Jelšah in hotel Štorman v Celju, nekdanji hotel Celeia. Ta hotel je bil Štormanova največja naložba, kupil ga je za tri milijone takratnih nemških mark (približno 1,5 milijona evrov). Leta 2003 je prevzel restavracijo Grad Tabor v Laškem in leta 2005 še zadnji pridobitvi svoje verige, restavracijo Lovski dvorec v Trbovljah in hotel Savinja v Laškem. Večino lokalov je imel v najemu, v njegovi lasti so bili samo domači lokal v Šempetru, restavracija v Šmarju pri Jelšah in hotel Štor-

Svojo dejavnost bo Zvone Štorman nadaljeval z domačim lokalom v Šempetru.

02GOST_04_11_storman.indd 6

3/13/14 9:34 AM


Rdeča skodelica kave, ki ljudem daje navdih

Julius Meinl je vodilna premijska blagovna znamka kave v segmentu Horeca na svetu. Vsak dan daje navdih petim milijonom ljudi v več kot 70 državah.Blagovno znamko JULIUS MEINL V Sloveniji zastopa podjetje UNICAF D.O.O., ki ga vodita brata ALJOŠA IN TOMAŽ MILIČ. Kavo Julius Meinl, ki jo strežejo v prepoznavnih rdečih skodelicah, v Sloveniji distribuira podjetje Unicaf. V njegov okvir sodita še blagovni znamki CremCaffé in Caffè del Moro – tudi pod tema dvema prodajajo kakovostno kavo premijskega razreda. Podjetje posluje od leta 1991, kavo Julius Meinl pa distribuirajo deset let, kolikor časa je v njihovi lastniški sestavi tudi dunajski holding Julius Meinl. Cilj je 40-odstotni tržni delež Kot pravi direktor podjetja Unicaf Tomaž Milič, imajo v segmentu Horeca 38-odstotni tržni delež in so tu vodilni dobavitelj kave v Sloveniji. Njihov cilj je vsakoletna rast. Tržni delež bi radi povečali na 40 odstotkov, kar je tudi cilj holdinga Julius Meinl v vseh državah srednje in vzhodne Evrope. Stranke jih poiščejo same Prek slovenskega podjetja Unicaf kavo Julius Meinl distribuirajo tudi na Kosovem, v Makedoniji, Albaniji, Črni gori in Grčiji, kjer poslujejo prek tamkajšnjih uvoznikov. »Stranke nas same poiščejo,«

je dejal Tomaž Milič, ko smo ga vprašali, kako širijo mrežo lokalov, v katerih prodajajo kavo Julius Meinl. Lokalom je na voljo celostna storitev Unicaf lokalom, ki se odločijo za prodajo kave Julius Meinl, ponuja celostno storitev. V najem jim dajo vso

potrebno opremo, poskrbijo za njeno servisiranje, v samih lokalih pa poskrbijo tudi za izobraževanje zaposlenih. Njihova distribucijska mreža, ki jo sestavlja 14 visokousposobljenih potnikov, skrbi za tedensko dostavo kave. Vse to pripomore k temu, da je družina lokalov, v katerih si lahko naročimo kavo Julius Meinl, iz meseca v mesec številnejša.

Moderno podjetje s poudarjeno tradicijo Julius Meinl je visokokakovostna mešanica pražene kave arabika. Namenjena je izključno prodaji v segmentu Horeca. Njena zgodovina sega v leto 1862, ko je Julius Meinl I. v svoji trgovini z začimbami začel prodajati zelena kavna zrna. Julius Meinl II. je 15 let pozneje razvil inovativen postopek praženja, ki je omogočil, da so kavna zrna obdržala naravno aromo. Kot prva profesionalna pražarna kave je Julius Meinl vseskozi tesno povezan z dunajsko kavarniško kulturo. S stalnimi inovacijami je razvil edinstveno in zelo uspešno kulturo pitja kave. Julius Meinl je tradicionalno povezan s kulturo in umetnostjo, katere velik del izvira prav iz dunajskih kavarn. Vselej je bil in ostaja navdih slehernemu poetu. Podjetje vodi že peta generacija, ki je zavezana visoki kakovosti in trajnostnemu razvoju. Julius Meinl namreč kavo kupuje neposredno v državah, kjer uspeva, s pridelovalci pa ima sklenjena dolgoročna partnerstva. Prav to je zagotovilo, da je kakovost kave Julius Meinl vedno enaka – torej vrhunska.

POEZIJA

INOVATIVNOST

TRADICIJA VRHUNSKOST . Poetom dajemo navdih že od leta 1862.

UNICAF_220x280.indd 1 02GOST_04_11_storman.indd 7

7. 03. 14 9:34 11:43 3/13/14 AM


AKTUALNO 8

GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

Pomaga mi misel, da v tej zgodbi nisem sam Zvone Štorman,

gostinec iz Savinjske doline, o tem, zakaj mu je KBM Leasing zapečatil in odvzel hotel v Celju, kaj je vzrok slabšanja poslovnih rezultatov, in o tem, kaj se v Sloveniji v zadnjih 34 letih, odkar je odprl svoj prvi lokal, ni spremenilo.

Novo leto 2014 se je za vas začelo z grenko zgodbo hotela Štorman v Celju, odvzela vam ga je družba KBM Leasing. Takrat ste napovedali sodno ukrepanje proti lizingodajalcu zaradi kršitve dogovora. Kaj se zdaj dogaja z zapletom? Štorman: Rešuje ga višje sodišče, čakamo pa še na narok v zvezi s tožbo za motenje posesti. Dva meseca namreč traja, da tožnik dobi odgovore na tožbo vseh vpletenih. Zaradi trajanja postopkov se nekomu očitno splača po kavbojsko prevzeti posest. Kaj je po vašem mnenju v ozadju zapleta s hotelom Štorman? Štorman: Po mojem mnenju je v ozadju prodaja nepremičnine po zelo podcenjeni vrednosti. Če bi nepremičnino prodajali na primer na dražbi oziroma javno, bi zagotovo iztržili vsaj trikrat višjo ceno, s presežkom pa bi lahko poplačali skoraj vse. Ni nenavadno, da je bančni sektor v težavah, če pa se v korist posameznikov premoženje prodaja pod ceno. Zgodba za javnost se je začela na predvečer zapečatenja hotela, ko so slovenski mediji prejeli sporočilo za javnost. To je govorilo o dvoličnosti države in davkarije, ki večino podjetnikov stiska, vam pa dovoljuje poslovanje, za katero so v sporočilu

02GOST_04_11_storman.indd 8

namigovali tudi, da je nelegalno. Prihodnje jutro so zapečatili hotel. Ste vi šele takrat izvedeli, kaj se dogaja, ali pa ste bili seznanjeni z dogovarjanjem o prenosu lastništva oziroma upravljanja hotela že prej? Štorman: S KBM Leasingom smo imeli dogovor – sicer res samo ustni – da bomo do konca marca 2014 skupaj poiskali primernega kupca. O prodaji nepremičnine Jančarjevemu Eurotasu smo izvedeli šele iz medijev. Banka nas ni obvestila niti o prodaji, kaj šele o kakšnem zapečatenju. Si predstavljate, da bi vas kot najemnika vrgli iz stanovanja, ker so ga prodali? Živimo v vladavini samovolje, ker sodstvo in policija preprosto ne ukrepata ali pa ukrepata predolgo. Bili ste eden izmed najuspešnejših slovenskih gostincev, vaši lokali so sloveli po stalni kakovosti in dobri ponudbi, tudi obisk je bil dober. Kaj je bil vzrok za poslabšanje poslovanja in težave? Štorman: Naši lokali še vedno slovijo po kakovosti. Tej se ne nameravamo odreči ne glede na vse. Med vzroki za poslabšanje poslovanja sta predvsem recesija, kar se je poznalo tako pri upadu prometa kot pri kopičenju dolžnikov in neplačilih, ter slovenska delovna zakonodaja. Ta omogoča rast, ne pa tudi hitrega in učinkovitega prilagajanja trenutnim razmeram.

3/13/14 9:34 AM


GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

9

Zgodbo gostišč Štorman ste pisali počasi. Že kmalu po odprtju prvega lokala v domači hiši ste postali slavni kot gostilničar, ki ga je treba obiskati. V čem je bila skrivnost vašega hitrega uspeha z lastno gostilno? Štorman: Predvsem v kakovosti hrane in postrežbe, bili smo drugačni in gostje so vzljubili naš način dela. Imeli smo drugačno ponudbo hrane, kot je bilo tak takrat običajno za slovenske gostilne, predvsem pa smo imeli drugačen pogled na gosta. Moj cilj je bil, da ga postrežemo kakovostno, hitro in ob tem tudi cenovno ugodno. Zaradi vse večjega obiska ste kmalu začeli dobivati tudi polena pod noge. Eno izmed prvih in velikih ovir ste premagali, ko vam je želela takratna občina Žalec z novo prometno ureditvijo onemogočiti spre sprejemanje gostov, ki so do vas prihajali iz smeri Šempetra. Težavo ste poskušali rešiti z vsem, od groženj, da boste pač preselili lokal, do ponudbe, da sami financirate širitev ceste s pasom za zavijanje. Kako vam je takrat uspelo premagati nasprotovanje nekate nekaterih občinskih uradnikov? Štorman: Res je, že dve leti po odprtju našega prvega lokala, bistroja, ki sva ga z ženo uredila v domači hiši v Šempetru v Savinjski dolini, so na cesto, kjer je bil odcep k nam, narisali polno črto, in policisti so velikokrat stali tam, da bi lahko kaznovali vsakogar, ki bi k nam zavil čez to polno črto. Naredili smo vse, da bi pri občinskih in republiških uradnikih dobili možnost za razširitev ceste s pasom za zavijanje. In na koncu nam je uspelo. Premagali smo jih predvsem z vztrajnostjo. Ampak tako stanje te stane živce in energijo. Namesto da bi se lahko posvečal poslu, sem se moral ukvarjati z birokracijo. Žal je stanje v državi še danes tako. Bili ste eden izmed prvih slovenskih gostilničarjev, ki so se odločili dobro poslovanje in priljubljenost pri gostih nadgraditi s širitvijo ne le lokala, temveč poslovne mreže, z dodajanjem novih. Zakaj takšna odločitev? Štorman: Imeli smo razmeroma uspešen poslovni model, ki smo ga preslikali na druge lokacije. S tem je mogoče bolj učin učinkovito poslovati, vendar pa je treba pozorpozor nost nenehno posvečati kakovosti. Širitev, pravzaprav dodajanje novih lokalov, smo začeli konec leta 1990.

SHERPA

02GOST_04_11_storman.indd 9

3/13/14 9:34 AM


AKTUALNO 10

GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

O prodaji nepremičnine Jančarjevemu Eurotasu smo izvedeli šele iz medijev. Banka nas ni obvestila niti o prodaji, kaj šele o kakšnem zapečatenju. Si predstavljate, da bi vas kot najemnika vrgli iz stanovanja, ker so ga prodali?

Kako ste izbirali lokale, ki ste jih dodajali v svojo skupino? Štorman: Lokacije smo izbirali predvsem glede na število prebivalcev na nekem območju in glede na potencial, ki smo ga videli v tistem lokalu in v kraju. V obdobju, ko je bilo v vaši skupini največ lokalov, ste imeli tudi najširše zastavljeno ponudbo – od picerije, tako imenovane šoferske hrane do ponudbe, ki je segala na področje visoke kulinarike. Kako vam je uspelo obvladovati tako obsežno in tudi vsebinsko pisano skupino in jo uspešno voditi? Štorman: Z veliko, veliko dela in nenehno prisotnostjo, kar pa je zahtevalo od mene in tudi od vse družine veliko odrekanja. Ne nazadnje smo imeli v obdobju, ko smo bili največji, približno 240 zaposlenih. Ves čas ste sodelovali tudi z gostinskimi šolami in omogočali pridobivanje prakse množici učencev, kar ni bila vedno navada vseh slovenskih gostincev. Zakaj ste vztrajali pri tem? Zakaj ste se sploh odločili za takšno sodelovanje? Štorman: Vedno sem menil, da je treba znanje deliti s prihajajočo generacijo. Nekateri mislijo, da si s tem ustvarjajo prihodnje tekmece. Imajo prav. Vendar se s tem prisiliš, da si tudi sam vedno boljši. Tako se dviguje kakovost v regiji. Danes bi morda kdo takemu početju rekel družbena odgovornost. Prve spremembe v poslovanju skupine so se pojavile, vsaj po govoricah sodeč, ko ste nekatere lokale prepustili v upravljanje sodelavcem, ki so jih vodili, in so ostali pravzaprav samo še formalno, po imenu, člani skupine Štorman. Zakaj se je zgodila ta sprememba? Štorman: V nekaterih lokalih so imeli šefi strežbe željo po lastni podjetniški poti. Ni se mi zdelo smiselno, da bi jih pri tem oviral. Spremembe v poslovanju teh lokalov pa tudi niso povzročale večjih pretresov, saj smo jih imeli praviloma v najemu, v teh primerih je šlo samo za spremembo najemnika. Zdaj verjetno na svojo poslovno pot gledate drugače kot takrat, ko ste zadeve šele načrtovali. Se vam danes zdi katera izmed poslovnih odločitev, ki so zaznamovale vaše življenje, takšna, da je zdaj ne bi ponovili, se vam zdi kakšna izmed njih napačna? Katera?

02GOST_04_11_storman.indd 10

Štorman: Za slovensko rigidno pravno okolje je zagotovo bolj primerna organizacijska oblika družba z omejeno odgovornostjo, jaz pa sem ves čas posloval kot samostojni podjetnik. Več poslovnih procesov bi verjetno prepustil zunanjim izvajalcem oziroma podizvajalcem. Morda sem tudi prevečkrat vztrajal pri kakšnem lokalu, kjer je promet upadel iz različnih vzrokov. Očitno smo včasih predolgo upali, da se bo stanje popravilo. Tudi sicer že od leta 2007 mislimo, da bo recesije konec prihodnje leto, a ta traja že sedmo leto in kdo ve, kako dolgo še bo. Eden izmed tistih dogodkov, ki je vplival na vaše poslovanje, je bila dograditev avtoceste skozi Savinjsko dolino. Ta je vplivala na obisk več vaših lokalodomačega v Šempetru, Šoferske mamice, tudi lokala v Žalcu. Kako je avtocesta vplivala na poslovanje skupine? Štorman: Na gostilno Šoferska mamica pri Vranskem je imela avtocesta precejšen vpliv, na domači lokal v Šempetru pa veliko manj. Vsi preostali lokali so bili od avtoceste bolj odmaknjeni in nanje ni vplivala. Pravzaprav je imela avtocesta največji vpliv name, ko nam niso omogočili gradnje gostinskega lokala na avtocestnem počivališču Lopata. Gostinstvo je velik udarec doživelo z začetkom gospodarske krize, ki je obisk v lokalih ponekod zmanjšala tudi za več kot 50 odstotkov, pomenila je tudi nižanje povprečnega prihodka od posameznega gosta. Kako je gospodarska kriza vplivala na poslovanje skupine Štorman? Štorman: Kriza je enako zadela tudi nas. Težava je, da se nam ni uspelo dovolj hitro prilagoditi razmeram. Nemogoče je v trenutku zapreti eno izmed gostiln in odpustiti vse osebje. Smo pa počasi zmanjšali število lokalov in tudi zaposlenih, tako da jih imamo danes približno sto. Ali imate še vedno dovolj volje, moči in vztrajnosti, da boste rešili svoje podjetje? Štorman: Imam. Pomaga tudi misel na to, da v tej zgodbi nisem sam. Z menoj so prijatelji, znanci, tudi veliko gostov mi ostaja zvestih.

3/13/14 9:34 AM

EXIM


GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

Hotel v Celju je posloval pozitivno. Prihodki bi zadoščali, če ne bi KBM Leasing izvajal skoraj oderuških obračunov obresti in glavnice, pravi Zvone Štorman.

Če bi sklenil enako pogodbo, kot jo je sklenil Jančarjev Eurotas, to je na 24 obrokov po 15 tisoč evrov in zadnji obrok v višini približno milijon evrov, bi hotel tudi mi zlahka vodili do konca lizinga.

BORUT GODEC

Verjetno se bo podoba vašega podjetja ob reševanju likvidnostnih težav spremenila. Kateri lokali bodo ostali v skupini in katerim se boste odpovedali? Štorman: O tem za zdaj še ne bi rad govoril. Spremembe zagotovo bodo, vendar ne pri kakovosti hrane in postrežbe. To bomo gotovo še izboljšali. Vrnimo se k odmevnemu zapletu s hotelom Štorman – kako je hotel posloval v letu 2013? So njegovi prihodki zadoščali, da bi lahko z njimi pokrivali stroške poslovanja in najema? Štorman: Hotel je posloval pozitivno. Prihodki bi zadoščali, če ne bi KBM Leasing izvajal skoraj oderuških obračunov obresti in glavnice. Po prvih ugotovitvah so nam zaračunavali skoraj enkrat višjo obrestno mero, kot je določala pogodba, nenehno so spreminjali amortizacijske načrte, unovčevali menice z zneskom, ki so si ga napisali sami, obresti so zviševali, tudi ko je EURIBOR upadel, in tako dalje. Do nedavnega nisem niti pomislil, da bi KBM Leasing, hčerinsko podjetje druge največje banke v državi, lahko počelo kaj takega. Marsikdo bi lahko rekel, da sem bil naiven, ampak kdo pa preračunava obrestno mero nazaj iz glavnice in povišanja.

11

In za konec, z današnjega vidika: kaj bi spremenili v svojem delu in življenju, če bi lahko spremenili kakšno svojo odločitev oziroma dejanje? Štorman: Vsako pogodbo z družbo KBM Leasing bi dal proučiti pravnim in finančnim strokovnjakom in vsaka lokacija bi bila verjetno organizirana samostojno kot družba z omejeno odgovornostjo. Borut Godec

Ponujamo rešitve za vaše sanitarije Vaš servisni partner

Enostavni, racionalni in varčni -20%

manjša poraba papirja, manj odpadkov, manj skrbi z menjavami : 01 524 04 44, F: 01 524, 93 03 info@eximex.si, www.eximex.si

EXIM EX_220x140.indd 1 02GOST_04_11_storman.indd 11

6. 12. 13 9:34 17:41 3/13/14 AM


AKTUALNO 12

GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

Slika od daleč je idilična. Slovenska mladinska kuharska reprezentanca se redno uvršča med najboljše kuharske ekipe v svoji starostni kategoriji. Na lanskem svetovnem prvenstvu so osvojili dve srebrni medalji. So prihodnost slovenske kulinarike. Na žalost pa, za njimi je izobraževalni sistem, ki razpada. In v katerem le redki posamezniki, kot so kuharski reprezentanti, dosežejo željeno. Pa še ti predvsem zaradi lastne zagnanosti in truda.

02GOST_12_15_solstvo.indd 12

3/7/14 11:54 AM


GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

13

IZOBRAŽEVANJE

Preveč šol in premalo učencev Podatki so skrb zbujajoči. V šolskem letu 2003/2004 je bilo v srednješolske programe s področja gostinstva in turizma vpisanih 5.500 učencev. Danes, deset let pozneje, jih te programe obiskuje 3.620. V le desetih letih to pomeni približno 35 odstotkov učencev manj. Čeprav je slika letos že malce lepša, kot je bila v šolskem letu 2011/2012, ko je število vpisanih v srednješolske programe s področja gostinstva in turizma doseglo dno. Takrat je bilo vpisanih le 3.415 dijakov, torej še za dobrih dvesto manj kot letos. Krivdo za nezanimanje učencev za poklice v gostinstvu in turizmu pa si šole in delodajalci podajajo kot vroč kostanj. Šole vidijo največ krivde za takšno stanje pri delodajalcih, ti naj ne bi znali poskrbeti za privlačnost poklicev, ki jim jih najbolj primanjkuje. In delodajalci prelagajo krivdo na šolski sistem, ki je po njihovem mnenju omogočil inflacijo šol in programov, ne da bi v državi imeli dovolj usposobljenih učiteljev, ki bi zagotovili kakovostne in privlačne učne programe. Opazovalci od zunaj pa opozarjajo, da tako šole kot delodajalci nosijo svoj del krivde in da je vpis na srednje gostinsko-turistične šole popravila gospodarska kriza, ne kakšen državni program spodbujanja učencev za te poklice.

Ni ustreznega kadra

Največje težave pri šolanju kadra za potrebe gostinstva in turizma delodajalci vidijo v neustreznih šolskih programih. "Izobraževanje za poklica kuhar in natakar ni takšno, da bi šolali resnične strokovnjake – mojstre, ki bi

02GOST_12_15_solstvo.indd 13

poklicu dali novo vrednost in bi bili spoštovani in cenjeni," opozorijo na težavo v sekciji za gostinstvo in turizem pri obrtno-podjetniški zbornici (OZS) in obenem pokažejo, zakaj se je po njihovem mnenju sploh pojavilo pomanjkanje kadra: "Eden izmed razlogov je tudi to, da za odprtje gostinskega lokala minimalna stopnja strokovne izobrazbe že vrsto let ni več pogoj. Sekcija za gostinstvo in turizem pri OZS je temu ostro nasprotovala." Seveda pa je težav, ki so povzročile neustrezno kakovost kadra, še veliko več. "Začne se s podcenjenostjo gostinskih poklicev," opozarjajo. Krivda za podcenjenost poklicev pa je razpršena. Razen tistih učencev, ki se odločijo za gostinski poklic zaradi družinske tradicije, večina doživlja negativizacijo teh poklicev že v osnovni šoli in tudi v domačem okolju. Povzročajo jo nizke plače v osnovnih poklicih panoge, tudi veliko število zaposlenih v gostinstvu in turizmu, ki delo opravljajo brez ustrezne izobrazbe in zato velikokrat tudi na neustrezen način. Tako še stopnjujejo slabo podobo, šolski sistem in država pa po drugi strani ne naredita skoraj nič oziroma ne naredita dovolj za promocijo gostinskih poklicev, menijo. Vprašanje neustreznega kadra se nato stopnjuje v srednjih strokovnih šolah, ki učencev na poklic ne pripravijo dovolj: "Dobro bi bilo na primer uporabiti avstrijski model izobraževanja, ki vključuje bistveno več prakse, zato konča šolanje strokovno usposobljen kader, ki lahko takoj začne delati v svojem poklicu."

3/7/14 11:54 AM


AKTUALNO 14

GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

VPIS V SREDNJE STROKOVNE ŠOLE S PODROČJA GOSTINSTVA IN TURIZMA

DIPLOMANTI VIŠJIH STROKOVNIH ŠOL

Število učencev

Število diplomantov

Po mnenju OZS bi morali pri reformi šolskega programa več pozornosti nameniti strokovnim predmetom: "Po našem mnenju so dijaki, ki končajo šolanje za kakšnega od gostinskih poklicev, dosegli visoko raven splošne izobrazbe, pri strokovni usposobljenosti pa smo še daleč za ravnjo usposobljenosti dijakov v drugih državah. Zato menimo, da bi bilo treba nujno povečati število ur, ki so namenjene praktičnemu izobraževanju, izboljšati bi morali tudi sodelovanje šol in gospodarstva. Tako bi lahko šole izobraževalne programe vsaj delno prilagajale potrebam panoge."

6.000

5.000

5.500

4.400

5.000

3.800

4.500

3.200

4.000

2.600

Pri OZS so sami poskrbeli za dodatna strokovna izobraževanja osnovnih poklicev v gostinstvu in od leta 2007 vodijo opravljanje mojstrskih izpitov za strežbo in kuharje. V tem obdobju si je naziv kuharskega mojstra pridobilo 16 kuharjev, med njimi sta dve kuharici, šeststo ljudi pa je pridobilo naziv mojster strežbe, med njimi je le ena mojstrica.

3.000 2003/2004

Več poudarka stroki

A vendar v strokovnem izobraževanju za poklice s področja gostinstva in turizma ni vse le slabo, dodajajo na OZS. Mariborska višja strokovna šola za gostinstvo je lani prejela nagrado za najboljšo šolo leta 2013 po merilih mednarodnega združenja vodilnih hotelirskih šol.

Odlični posamezniki in sivo povprečje

Podobno kritični kot na OZS so tudi v Turistično-gostinski zbornici Slovenije (TGZS). Srečko Koklič, ki je na TGZS zadolžen tudi za področje nacionalnih poklicnih kvalifikacij v gostinstvu in turizmu, pravi: "V srednjih strokovnih šolah imamo nekaj odličnih posameznikov, ki izstopajo s svojimi dosežki. Tudi mladinska kuharska reprezentanca Slovenije dosega odlične rezultate na mednarodnih tekmovanjih. Posamezniki, ki se odločijo za poklic v gostinstvu in si za cilj postavijo osebno kariero, lahko to tudi dosežejo, slovenski prostor jim to omogoča. Imamo mentorje, ki so pripravljeni delati z mladimi in nadgrajevati njihovo strokovno znanje, žal pa jih je v celoti premalo. Če bi potegnili črto pod številom vpisa in številom dijakov, ki končajo šolanje, bi bila kakovost znanja pod povprečjem." Posebna težava je, tako pravi Koklič, tudi to, da se večina dijakov odloča za nadaljevanje šolanja na višjih strokovnih šolah, Slovenija pa tako izgublja kader na ravni poklica za opravljanja temeljne dejavnosti, torej kuharje in natakarje. Na

02GOST_12_15_solstvo.indd 14

3.620

2.371

2.000

3.500

1.400 2013/2014 Vir: MIZŠ

2004

2013

Op.: skupno število diplomantov vseh višjih strokovnih šol

Vir: MIZŠ

VPIS V VIŠJE STROKOVNE ŠOLE 1. letnik

2. letnik

Leto

Redni

Izredni

Redni

Izredni

2004/2005*

6.893*

n. p.

6.365*

n. p.

2005/2006

3.062

5.297

1.726

2.334

2006/2007

3.497

4.473

1.847

6.234

2007/2008

3.870

4.835

2.168

6.055

2008/2009

4.225

4.642

2.521

5.425

2009/2010**

4.781

n. p.

2.708

n. p.

2010/2011

4.976

1.498

2.943

2.155

2011/2012

5.023

2.924

3.021

3.800

2012/2013

4.595

2.740

3.146

2.064

2013/2014

5.026

2.490

3.146

2.540

Op.: *za leto 2004/2005 ima MIZŠ podatke samo o skupnem številu vpisanih; **za leto 2009/2010 MIZŠ ni posredoval podatka o številu izredno vpisanih študentov. Podatki so za skupni vpis v vse višje strokovne šole. Vir: MIZŠ

drugi strani imamo v državi preveč diplomantov z višjo strokovno šolo za vodje oddelkov v gostinstvu in turizmu. V Sloveniji je 11 srednjih šol in sedem višjih strokovnih šol, ki izvajajo izobraževanje za poklice v gostinstvu in turizmu. Število razpisanih vpisnih mest praviloma vsako leto zadošča za pokritje potreb panoge, težava pa se pojavi, ker šole ne zapolnijo vseh razpisanih vpisnih mest. Pogosto se dogaja, da posamezna šola za določen program v šolskem letu ne dobi niti ene same prijave oziroma niti enega učenca. Koklič opozarja: "V letošnjem šolskem letu je povečano zanimanje za vpis na srednje strokovne šole in v programe s področja gostinstva in turizma. To je vsekakor dober znak. Na žalost pa smo lani v državi opazili negativne smernice pri zaposlovanju v gostinstvu, kar lahko kazalnike pri vpisih na srednje šole spet obrne navzdol."

Ne glede na napake, ki jih je Slovenija storila pri reformah šolskega sistema in pri oblikovanju strokovnih učnih programov, ki ne zadovoljujejo potreb – vsaj ne vseh – gospodarstva, šole same ne morejo biti odgovorne za prenizko raven znanja učencev in študentov po koncu šolanja, je prepričan Koklič. "Dokler bomo imeli na svojih šolah višji odstotek dijakov in študentov, ki jih ne zanima poklic, ampak socialni status, nam nobena šolska reforma ne bo pomagala ali pa zagotavljala rezultatov, kakršne tako radi zavidamo šolam v tujini," je Koklič kritičen tudi do dijakov in študentov. Ti vse preredko pokažejo zanimanje za poklic, za katerega se izobražujejo, in prepogosto šole, tudi strokovne, jemljejo le kot nujno zlo na poti do potrdila, da so opravili želeno raven šolanja, ne da bi resnično želeli delati v panogi, za katero se izobražujejo. Borut Godec

3/7/14 11:54 AM


Privarčujte tudi pri plinu! Gotovo ste se že vprašali, kdaj bodo jeklenke postale veliko večje, da jih ne bo treba več tako pogosto menjavati ter predvsem imeti vsaj kakšno v zalogi, saj plin navadno poide v najbolj neprimernem trenutku, ko je restavracija nabito polna. Plačilo po dejanski porabi Rešitev je očitna. Najemite plinohram pri Petrolu in tako odmislite eno izmed stvari, ki vas tarejo. Z najemom plinohrama boste plin plačevali z mesečno položnico po dejanski porabi po števcu, cena plina pa je drugače od cene jeklenk tudi do 40 odstotkov nižja. Pri uporabi plinohrama namreč ni stroškov prevoza in upravljanja jeklenk, opazno pa se znižajo tudi stroški vzdrževanja in nadzora plinske instalacije. Namestitev v enem dnevu Postavitev Petrolovega plinohrama se izvede s strokovno usposobljenimi monterji, ki vašega delovnega procesa ne bodo motili. V enem Plinohram_gostinci_220x140mm_Finance.pdf 2 4.3.2014 11:36:02 dnevu vam bodo pripeljali plinohram in uredili instalacije ter opravili tlačni in trdnosti preizkus,

uredili prevzemni pregled in prvo polnitev ter tudi odstranili stare instalacije. Do trenutka priklopa na novo instalacijo boste tako lahko nemoteno uporabljali dozdajšnji sistem. Vsestranska uporabnost in zanesljivost Plin v plinohramu je vsestransko uporabno gorivo. Z njim boste poleg uporabe v kuhinji lahko zagotavljali in ohranjali toplino vašega objekta, greli sanitarno vodo in okolje hkrati ter tako pokrili večino energetskih potreb. Ogrevanje vode in prostorov bo opravljala tiha plinska peč, ki se lahko namesti v katerikoli prostor, kurilnico pa boste lahko uporabili za druge namene. Uporaba plinohrama je varna in zanesljiva, saj je instalacija preizkušena, poleg tega se izvajajo tudi redni pregledi. Kaj vse je brezplačno Poleg brezplačne postavitve vam bodo pri Petrolu plinohram in instalacijo brezplačno vzdrževali ter tudi servisirali zunanjo plinsko instalacijo. Brezplačna sta tudi naročanje na telefonski številki 080 22 66 ali prek spleta (www.petrol.si) in dostava plina.

Prednosti plinohrama: — preprostejša uporaba – ni potrebno menjavanje jeklenk, — cenejši plin za od 35 do 40 odstotkov, — ugodna cena in plačilni pogoji, — čisti propan – čistejše izgorevanje, — zanesljiva in redna dobava plina, — plačevanje po dejanski porabi prek števca, — brezplačna postavitev, — zanesljivo in dolgoročno brezplačno vzdrževanje in servisiranje zunanje plinske instalacije, — varno, preprosto za ravnanje in uporabo, — preprosto naročanje plina na brezplačno številko 080 22 66 ali internetno naročanje (www.petrol.si). Kako si zagotoviti plinohram Plinohram si lahko zagotovite s klicem na Petrol, kjer vam bodo svetovalci pomagali poiskati najboljšo rešitev za vaš objekt in dejavnost. Uredili vam bodo primerno velikost plinohrama ter redno in nemoteno dobavo plina.

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

PETROL_220x280.indd 1 02GOST_12_15_solstvo.indd 15

5. 03. 1411:54 09:30 3/7/14 AM


IZ PRAKSE 16

GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

02GOST_16_19_promocije.indd 16

3/7/14 11:55 AM


GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

17

NASTOP NA TUJEM

Mesta za državno pomoč pri promociji so še prosta Promocije v tujini so draga stvar. Država bo zato ponudnikom turističnih produktov, tudi vinarjem in drugim, ki so povezani s turistično podobo Slovenije, pomagala pri skupnih predstavitvah v tujini s skoraj 1,8 milijona evrov. Časa za prijavo na večino dogodkov je še nekaj.

02GOST_16_19_promocije.indd 17

3/7/14 11:55 AM


IZ PRAKSE 18

GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

SEZNAM SEJMOV IN BORZ ZA LETO 2014 Dogodki, kjer promocijski nastop organizira in sofinancira SPIRIT . Datum

Dogodek

Kraj

Država

3. 4.—5. 4.

AITF – Azerbaijan International Travel & Tourism

Baku

Azerbajdžan

5. 4.—6. 4.

ARGUS Bike Festival

Dunaj

Avstrija

29. 4.—30. 4.

Erlebniswelt Fliegenfishen

Fürstenfeld

Nemčija

23. 4—25. 4

KITF

Almaty

Kazahstan

20. 5. — 22. 5.

IMEX

Frankfurt

Nemčija

29. 7. — 31. 7.

RDA – Reise Deutscher Autobusunternehmungen

Köln

Nemčija

27. 8. — 30. 8.

Eurobike - Holiday on Bike

Friedrichshafen

Nemčija

6. 9.—9.9

SANA

Bologna

Italija

September

TourNatur

Düsseldorf

Nemčija

9. 10.—11. 10.

TTG Incontri

Rimini

Italija

17. 10.—19. 10.

Intersana

Augsburg

Nemčija

3. 11.—6. 11.

WTM – World Travel Market- NAGRADNI

London

Velika Britanija

18. 11.—20. 11.

EIBTM — Global Meetings & Incentives Exhibition

Barcelona

Španija

14. 11.—16. 11.

Die Familie

Celovec

Avstrija

8. 11.—9. 11.

55+ – die Seniorenmesse für Junggebliebene

Gradec

Avstrija Vir: SPIRIT

SEZNAM TURISTIČNIH DELAVNIC IN SEJMOV ZA LETO 2014 Dogodki, kjer promocijski nastop organizira in sofinancira SPIRIT. DATUM

DOGODEK

DRŽAVA

1. 4.

Workshop Praga

Češka

3. 4.

Workshop Varšava

Poljska

7. 4.

Workshop Šanghaj (v sodelovanju s HTZ)

Kitajska

9.—11. 4.

COTTM, Peking (v sodelovanju s HTZ)

Kitajska

23.—25. 4.

WTM Sao Paolo

Brazilija

5.—8. 5.

Arabian Travel Market, Dubaj

Združeni arabski emirati

29. 5.—1. 6.

KOTFA Koreja (v sodelovanju s HTZ)

Koreja

29. 5.—1. 6.

Workshop Koreja (v sodelovanju s HTZ)

Koreja

maj/junij 2014

Dnevi slovenskega turizma, Zagreb

Hrvaška

4. 6.

Workshop Sao Paulo

Brazilija

6. 6.—7. 6.

Workshop Buenos Aires

Argentina

september

Roadshow Ukrajina

Ukrajina

25.—28. 9

JATA Tokijo

Japonska

30. 9.

Workshop Beograd

Srbija

16. 10.

Workshop Budimpešta

Madžarska

29.—31. 10

ITB Azija

Singapur

oktober/november

Workshop Hongkong (v sodelovanju s HTZ)

Hongkong

7.—10. 11

ITF Tajpei (opcijsko)

Tajvan

11. 11

Workshop Tajpei (v sodelovanju s HTZ)

Tajvan

17.—21. 11.

Workshop Moskva

Rusija

17.—21. 11.

Workshop Almaty

Kazahstan

24.—28. 11.

Workshop Baku

Azerbajdžan

24.—28.11.

Workshop Istanbul

Turčija

Brez lastnega truda ne bo nič

Seveda dejstvo, da predstavitev organizira država oziroma njena agencija, ki se ukvarja s promocijo turizma, ne pomeni, da ponudnikom zanjo ni treba narediti ničesar. Najprej mora ponudnik produkta pripraviti svojo analizo, ki bo pokazala, na katerih trgih lahko nastopi najuspešneje – torej mora poznati potrebe in želje trga, na katerem se želi predstaviti. Za vinarje je na primer tako zelo pomembno dejstvo pri načrtovanju prodora na kitajski trg to, da je samo z belimi vini tam skoraj nemogoče prodreti, saj so kitajski ljubitelji žlahtne kapljice večinoma privrženci rdečih vin. Zato je predstavitve smiselno pripravljati za več vinarjev skupaj, tako da so med njimi tudi močni ponudniki rdečih sort. Druga pomembna naloga je ugotoviti, katere predstavitve na trgu ustrezajo določenim ponudnikom. Tako na kakšni predstavitvi, namenjeni predvsem otrokom (čeprav bodo z njimi vsekakor prišli tudi starši ali drugi odrasli spremljevalci), verjetno ni najbolj primerna in zaželena predstavitev ponudnikov alkoholnih pijač. In še en vidik, za katerega je dobro, da ga ponudniki različnih produktov s področja turizma in spremljajočih aktivnosti upoštevajo, je pomemben. Vsaka predstavitev je lahko veliko uspešnejša, če je povezana v sklenjeno celoto, če se skupaj torej predstavijo ponudniki z nekega območja ali če pripravijo takšno povezano predstavitev ponudniki, katerih dejavnosti se dopolnjujejo.

Vir: SPIRIT

02GOST_16_19_promocije.indd 18

Slovenija bo letos za promocijske aktivnosti, s katerimi bo tujini predstavila slovensko turistično gospodarstvo in dejavnosti, povezane z njim, namenila 5,5 milijona evrov. Velik del teh sredstev bo namenjen oglaševanju v tujih medijih, različnim oblikam odnosov z javnostmi, približno 1,8 milijona evrov pa je v letošnjem proračunu država namenila za neposredne predstavitve Slovenije, turističnih organizacij in drugih zainteresiranih ponudnikov na turističnih sejmih in borzah po svetu. S temi sredstvi se lahko na tujih trgih predstavljajo posamezne turistične destinacije, hotelirji, vinarji, ponudniki športnih aktivnosti in drugi, katerih dejavnosti so potrebne za turistično gospodarstvo. Predstavitve v tujini bodo tako cenejše, prednost pa je tudi, da ponudniki nastopajo v okviru predstavitve Slovenije, kar pripomore k boljši prepoznavnosti države in posameznih ponudnikov.

Vsekakor pa je najpomembnejše, da si, če se želite prireditve zanesljivo udeležiti, na njej pravočasno zagotovite svoje mesto. Pravočasno je treba preveriti, kje in kdaj bodo organi-

3/7/14 11:55 AM


GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

749 evrov bo cena pulta na razstavnem prostoru na sejmih, borzah, delavnicah in podobnih dogodkih, kjer bo

predstavitve pripravila slovenska agencija, zadolžena za promocijo Slovenije v tujini. Cena mize pa bo

624 evrov.

zirali takšno skupno predstavitev slovenske ponudbe in v okviru katerih dogodkov. Prostor na sejmu, delavnici ali borzi je namreč treba pravočasno rezervirati, saj so nekateri tovrstni dogodki razprodani tudi več mesecev vnaprej. Pridobivanje informacij o tem pa ni vedno najpreprostejša naloga. Večino tovrstnih aktivnosti so sicer res načrtovali v okviru agencije SPIRIT v Ljubljani, nekatere predstavitve pa organizirajo različna slovenska predstavništva v tujini. In lahko se zgodi, da te prireditve niso vključene v seznam, ki so ga pripravili na agenciji.

v ZDA, v Miamiju; v ruski prestolnici Moskvi in v ukrajinskem Kijevu. Ob teh se bo mogoče predstaviti še na dveh prireditvah v Italiji, na Vacance Weekendu v Padovi in na Children's tour v Modeni, pripravlja ju predstavništvo v Italiji. Prostih mest za te dogodke najverjetneje ni več, še vedno pa je možnost, da se pridružite tistim, ki jih po svetu organizirajo od aprila. Dogodkov, za katere je dogovore o slovenski udeležbi že sklenil SPIRIT, bo od aprila do konca leta še 28, ob njih pa bo še nekaj predstavitev v Italiji in Avstriji, ki jih bosta organizirali predstavništvi v teh državah.

Kam letos s pomočjo države

Na sejmih, borzah, delavnicah in podobnih dogodkih, kjer bo predstavitve pripravila slovenska agencija, zadolžena za promocijo Slovenije v tujini, bo cena pulta na razstav-

Marca letos bodo ob državnih sredstvih organizirali še predstavitve slovenskega turističnega gospodarstva in spremljajočih dejavnosti

Kako izbrati vrtno pohištvo?

19

nem prostoru znašala 749 evrov, cena mize pa 624 evrov. Pult ali mizo bosta lahko delila dva razstavljavca, razstavljavci pa imajo tudi možnost, da se v okviru razstavnega prostora odločijo za več miz ali pultov. Nekaj bo tudi predstavitvenih dogodkov, organiziranih v partnerskem nastopu. Pri pripravi teh bo država oziroma njena agencija ob podpornih dejavnostih zagotovila tudi plačilo stroškov razstavnega prostora v višini tri tisoč evrov, preostale stroške pa si bodo sorazmerno delili drugi razstavljavci, ki se bodo predstavljali na skupnem razstavnem prostoru. Za nekatere dogodke je agenciji SPIRIT že uspelo pridobiti evropska sredstva, zato bo predstavitev na njih brezplačna. No, ta brezplačnost ne pomeni, da razstavljavec s svojim nastopom ne bo imel stroškov – zagotoviti bo moral ves material, s katerim se bo predstavljal, in poskrbeti tudi za druge stroške, povezane s predstavitvijo na določenem dogodku. Za razstavljavce, ki se bodo predstavljali s hrano ali pijačo, pa je pomembno še, da preverijo, ali morajo sami zagotoviti kozarce in krožnike ali pa jim bo to priskrbel organizator. Borut Godec

GSM: 070 220 220, 070 832 840 e-mail: info@skerjanc.com

ŠKERJANC D.O.O. POVŽANE 1A 6242 MATERIJA

59,90€

29,90€ +DDV

-50%

Pomlad je pred vrati in komaj že čakamo dan, ko se bomo lahko brezskrbno nastavljali sončnim žarkom ob pitju kavice s prijatelji. Takrat je zunanji prostor tisti, ki prevzame glavno vlogo bivanja, vrtno pohištvo pa tisto, ki nam ponuja neskončne možnosti za uživanje.

ROMEO

Grt. SEM

... ko se čas ustavi ...

S profesionalnega vidika vrtno pohištvo poveča funkcionalnost in lepoto vrtov in teras. Široka izbira vrtnega pohištva omogoča, da te uredimo v skladu z najrazličnejšimi željami in pričakovanji uporabnikov. Urejena terasa je idealen okras gostinskih lokalov, zato je premislek o nakupu vrtnega pohištva zelo pomemben. Kakovost, zahtevnost vzdrževanje, odpornost proti različnim vremenskim vplivom, udobnost in privlačnost so dejavniki, ki jih je treba upoštevati. Podjetje Škerjanc, d. o. o., že 20 let vijuga med ponudniki pohištva na slovenskem trgu in uspešno kljubuje trenutnim gospodarskim razmeram. V tem času smo dodobra spoznali potrebe posameznika in profesionalnih uporabnikov.

PRESTIGE/R

Ležalnik SIESTA

www.salonforma.si SKERJANC_220x140.indd 1 02GOST_16_19_promocije.indd 19

6. 03. 14 11:54 3/7/14 11:55 AM


IZ PRAKSE

ALEŠ BENO

20

GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

BLAGOVNE ZNAMKE

Zaščitene znamke ščitijo tudi pred prodajo Zakaj je treba z geografsko označbo zaščititi na primer kranjske klobase? Odgovor je preprost: da jih ne bi kopirali drugi, ker so tradicionalni slovenski mesni izdelek, in da jih bi potem zato prodali lažje in več. A pokazalo se je, da je izdelek lažje zaščititi kot ga prodajati.

02GOST_20_25_zascitena zivila.indd 20

3/7/14 2:35 PM


GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

V Sloveniji poznamo več načinov zaščite in več kategorij zaščitenih živil, kmetijskih izdelkov in pijač. Živila in kmetijski pridelki so lahko zaščiteni v eni izmed štirih kategorij: z označbo porekla, z geografsko označbo, kot zajamčena tradicionalna posebnost ali pa kot živila oziroma kmetijski pridelki višje kakovosti. Oznaka višja kakovost omogoča zaščito živil le na območju države in je določena z nacionalno zakonodajo. Tako zaščitena živila morajo po svojih lastnostih dosegati višjo kakovost od istovrstnih kmetijskih pridelkov ali živil ali izpolnjevati minimalne določene lastnosti, če so te predpisane. Tudi posebne lastnosti, zaradi katerih so zaščitena živila boljša od istovrstnih, so določene. V tej kategoriji imamo trenutno deset živil, in sicer štiri različne vrste vzreje piščancev in pridelave piščančjega mesa ter po eno vrsto kokošjih jajc, teletine, svinjine, sira, medu ter pirinega zrnja in moke. To so praviloma pridelki in živila višjega cenovnega razreda, večinoma pa jih kot takšne prepoznamo le na domačem trgu in niso izvozno usmerjeni, saj njihove količine ne omogočajo opaznejšega nastopa na tujih trgih.

Katere oznake ščitijo pred konkurenco

V kategoriji zajamčena tradicionalna posebnost so zaščitene tri jedi z različnih koncev Slovenije: prekmurska gibanica, idrijski žlikrofi in belokranjska pogača. Vse tri jedi so registrirane tudi pri Evropski komisiji, torej so zaščitene na območju Evropske unije. Raven zaščite zajamčena tradicionalna posebnost pomeni, da so jedi pripravljene iz tradicionalnih surovin ali pa imajo tradicionalno sestavo ali recepturo. Njihova pridelava oziroma priprava ni omejena na določeno območje, ampak jih lahko z uporabo zaščitenega imena pripravljajo vsi, ki se držijo predpisane recepture, postopka in oblike živila. Idrijske žlikrofe bi na primer pod tem imenom lahko pripravljali in prodajali kjerkoli v Evropi, ne da bi za to potrebovali posebno dovoljenje. Z geografsko označbo je zaščitenih 17 živil oziroma kmetijskih pridelkov. Geografska označba pomeni, da je imelo živilo ali kmetijski pridelek vsaj eno fazo – pridelavo ali predelavo – opravljeno na določenem geografskem območju, po katerem je poimenovano. Za kraški pršut na primer to pomeni, da je pridelan na

21

Krasu, ni pa nujno, da je tudi iz kraških surovin, prašiči so bili lahko vzgojeni kjer koli v Sloveniji ali pa tudi v tujini. Od 17 tako zaščitenih živil oziroma pridelkov jih je Slovenija na ravni Evropske unije zaščitila devet. Za šesterico živil z zaščito geografska označba torej velja zaščita le na območju Slovenije. Brez nevarnosti, da bi morali plačati kazen zaradi kršitve zaščite živila, pa lahko kranjske klobase izdelujejo (za zdaj še – postopek evropske zaščite se namreč bliža koncu) tudi drugje po svetu. Najvišja stopnja zaščite živil ali kmetijskih pridelkov pa je označba porekla. Ta pomeni, da se morajo vsi postopki pridelave in predelave izvajati na točno določenem geografskem območju, kakovost in značilnosti kmetijskega pridelka ali živila pa so posledica geografskega okolja ter njegovih naravnih in človeških dejavnikov. Slovenija ima tako zaščitenih 11 živil in kmetijskih pridelkov, sedem med njimi tudi na ravni Evropske unije. Najslavnejši nosilec tovrstne zaščite v svetu je šampanjec – to ime lahko nosijo le peneča vina, pridelana v francoski pokrajini Šampanji, izključno iz tam pridelanega grozdja.

Dobava higienskih sistemov vodilnih blagovnih znamk in dnevna oskrba s potrošnim materialom

Kotorna d.o.o. Brnčičeva ulica 19e 1231 Ljubljana Črnuče Tel.: +386 (0)1 56 13 226 Faks: +386 (0)1 56 18 937 info@kotorna.si

www.kotorna.si

ˇ Ustvarjamo zdravo in ucinkovito delovno okolje Kotorna2_220x140.indd 1 zivila.indd 21 02GOST_20_25_zascitena

5.3/7/14 03. 14 2:35 13:14 PM


Od zajtrka do večerje – novi Žitov projekt za segment horeca V Žitu so letos v segmentu horeca (hotelirstvo, restavracije, catering) začeli izvajati nov projekt, ki so ga poimenovali Od zajtrka do večerje. Njegov cilj je kupcem zagotoviti čim večje število izdelkov, ki jih njihov lokal oziroma dejavnost potrebuje vsak dan. Ponudbo izdelkov lastnih blagovnih znamk so zato obogatili z izdelki proizvajalcev Nestle, Wrigley in Bavaria, ki jih od letos zastopajo in prodajajo na slovenskem trgu. V segmentu horeca je največja prednost Žita raznolikost njihovega nabora izdelkov. Kupci lahko pri enem dobavitelju dobijo vse, kar potrebujejo – od zajtrka do večerje. Kot pravi vodja segmenta horeca Anton Hočevar, je Žitova največja moč v lastni proizvodnji, kakovosti in optimalni logistični organiziranosti. Vse to jim omogoča, da lahko oskrbijo še tako zahtevnega kupca. Lokalna kakovost in dostava »Žitove pekarne vsak dan spečejo na tone kruha ter drugih pekovskih izdelkov in slaščic, ki jih na police trgovskih verig, šol, restavracij, hotelov in javnih ustanov po vsej Sloveniji dostavljajo vsak dan. Konkurenčna prednost Žita je tudi izredno velika prilagodljivost porabnikom,« pravi Hočevar. Dodaja, da lahko tako rekoč vsakemu kupcu blago dobavljajo vsak dan. »Tu se izrazi tudi strateška umeščenost naših pekarn, kar pomeni odlično prilagodljivost kupcu prek lokalne kakovosti in dostave,« še pravi sogovornik in poudarja, da sta inovativnost pri razvoju novih izdelkov in prilagajanje asortimana kupcu tista dejavnika, ki Žitu omogočata, da narekuje smernice v segmentih pekarskih izdelkov, čajev, začimb, testenin, rižev, sendvičev in drugih izdelkov. Ponudba izdelkov se bo še širila Žito ima v segmentu horeca več kot tri tisoč lastnih izdelkov, ki so razdeljeni v več kot 30 blagovnih skupin. Poleg tega v njihovi specializirani trgovini PRC Črnuče ponujajo še dodatnih štiri tisoč izdelkov, namenjenih peki slaščic. Skupina Žito proizvaja in trži priznane blagovne znamke 1001 Cvet, Zlato polje, Natura, Maestro, Gorenjka, Šumi in Žito, v katero sodijo kruh, toasti, zamrznjeni izdelki, sendviči in drugi pekovski izdelki ter slaščice. V segmentu horeca ustvarijo približno pet odstotkov vseh prihodkov, njihov cilj pa je ta delež podvojiti. To bodo med drugim dosegli tudi s širitvijo palete izdelkov, s katero želijo kupcem ponuditi vse od rogljička ob jutranji

ZITOpr_220x280.indd 1 02GOST_20_25_zascitena zivila.indd 22

kavi do piva za prijetno druženje s prijatelji ob koncu napornega delovnika. S tem uresničujejo svoj moto – Od zajtrka do večerje. Eden izmed korakov na tej poti je tudi, da so letos postali distributerji in prodajalci izdelkov svetovnih multinacionalk. V njihovi ponudbi so se znašli nizozemsko pivo Bavaria – edino pivo v Evropi, ki je izdelano iz mineralne vode –, blagovne znamke pod okriljem principala Nestle (Thomy, Maggi, NesCafe, Nesquick, Kit Kat, Smarties in druge) in izdelki proizvajalca Wrigley. Vsak izdelek spremlja ustrezna storitev »S sinergijo lastne proizvodnje in distribucije komplementarnih izdelkov bomo dolgoročno lahko zadostili večini potreb naših kupcev, s tem pa dosegli celovito ponudbo. Naš cilj je preprost: čim več kupcem zagotoviti čim večje število izdelkov,« pravi Hočevar. Dodaja, da je dolgoročni cilj oddelka horeca v Žitu s svojimi kupci doseči partnerske odnose, kar jim je v veliki meri že uspelo. Njihova strategija namreč nikoli ni bila samo prodati izdelek. Skupno sodelovanje temelji na več ravneh in nemalokrat vključuje tudi podporo v obliki peči za dopeko, vitrine za sladki program, izdelkov njihovih principalov, izobraževanja prodajnega osebja, raznih degustacij in promocij, organiziranja posebnih dogodkov in drugih storitev. »Izdelek vedno spremlja storitev, to nas ločuje od drugih ponudnikov v segmentu horeca, ki večinoma preprodajo izdelek nekega tujega proizvajalca,« poudarja sogovornik. Tesnejši stik tudi s končnimi porabniki Kot pravi Hočevar, je segment horeca čedalje bolj pomemben, saj se precejšen del porabnikov z Žitovimi izdelki srečuje tudi zunaj trgovskih verig. »Končnim porabnikom tako povemo, da so naši izdelki vredni zaupanja, odličnega okusa in kakovosti. In to je tisto, kar porabnik pravzaprav želi – odličen izdelek, ki mu je pripravljen zaupati.«

»S projektom Od zajtrka do večerje želimo kupcem zagotoviti karseda prijetno izkušnjo z Žitovimi izdelki,« pravi Anton Hočevar, vodja segmenta horeca v Žitu.

4. 03. 14 16:00 3/7/14 2:35 PM


C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

16:00

02GOST_20_25_zascitena zivila.indd 23

3/7/14 2:35 PM


IZ PRAKSE 24

GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

ZAŠČITENI SLOVENSKI KMETIJSKI PRIDELKI OZIROMA ŽIVILA Certifikat

Registriran pri Evropski komisiji

Nanoški sir

Ne

Da

Tolminc

Da

Da

Bovški sir

Ne

Da

Mohant

Da

Da

Ektstra deviško oljčno olje Slovenske Istre

Da

Da

Kočevski gozdni med

Da

Da

Kraški med

Da

Da

Piranska sol

Da

Ne

Kraška jagnjetina

Ne

Ne

Kraški ovčji sir

Ne

Ne

Namizne oljke Slovenske Istre

Ne

Ne

Kraški pršut

Da

Da

Šebreljski želodec

Ne

Da

Zgornjesavinski želodec

Da

Da

Štajersko prekmursko bučno olje

Da

Da

Prleška tünka

Da

Da

Vipavski pršut

Da

Ne

ALEŠ BENO

OZNAČBA POREKLA

Kmetijsko ministrstvo vodi še posebno evidenco priznanih mineralnih vod v Sloveniji. V tej je z imeni priznane označbe mineralne vode trenutno vpisanih devet slovenskih naravnih mineralnih vod, ena hrvaška in tri srbske naravne mineralne vode.

Jajca izpod Kamniških planin

Da

Ne

Kraški zašink

Da

Da

Kraška panceta

Da

Da

Ptujski lük

Da

Da

Vipavski zašinek

Ne

Ne

Kranjska klobasa

Da

Ne

Vipavska panceta

Ne

Ne

Vipavska salama

Ne

Ne

Slovenski med

Da

Da

Prekmurska šunka

Da

Ne

Štajerski hmelj

Ne

Ne

Prekmurska gibanica

Da

Da

Idrijski žlikrofi

Da

Da

Belokranjska pogača

Da

Da

ALEŠ BENO

GEOGRAFSKA OZNAČBA

ZAJAMČENA TRADICIONALNA POSEBNOST

VIŠJA KAKOVOST

PRIZNANE NARAVNE MINERALNE VODE V SLOVENIJI Ime priznane označbe

Ime izvira

Kraj izkoriščanja

Donat Mg

Donat

Rogaška Slatina

Tiha

Tiha

Rogaška Slatina

Ne

-

Radenska Classic Petanjski vrelec

Petanjski vrelec

Radenci

Med blagovne znake Zlati panj

Da

-

Radenska Kraljevi vrelec

Kraljevi vrelec

Radenci

Prosta reja piščancev, Perutnina Ptuj

Ne

-

Kaplja

Zlata kaplja

Radomlje

Piščanci blagovne znamke Domači Gorički piščanec

Da

-

Dana

Dana

Mirna

Pirino zrnje in pirina moka Izida

Ne

-

Primaqua

Primaqua

Radenci

Kokošja jajca Omega plus

Da

-

Costella

Maks-2

Fara

Pivški piščanec in izdelki z Omega 3

Da

-

Radenska Naturelle

Radenska Naturelle

Radenci

Poltrdi sir brez konzervansov Zelene Doline

Da

-

Jamnica

Janino vrelo

Pisarovina, Hrvaška

Piščančje meso in izdelki z navedbo "vir selena"

Da

-

Vrnjci

Borjak III

Vrnjačka Banja, Srbija

Svinjsko meso in izdelki z ugodnim razmerjem Omega 3 in Omega 6 maščobnih kislin

Voda Vrnjci Classic

Snežnik

Vrnjačka Banja, Srbija

Da

-

Element

Belimarkovac

Vrnjačka Banja, Srbija

Teletina blagovne znamke Zlato zrno

Vir: MKO

02GOST_20_25_zascitena zivila.indd 24

Vir: MKO

3/7/14 2:35 PM


GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

V Sloveniji imamo z označbo porekla zaščitenih pet vrst sirov, dve vrsti medu, sol, jagnjetino, oljčno olje in namizne oljke za slovenski trg, na skupnem evropskem trgu pa tovrstno zaščito nosijo štirje siri: nanoški, bovški, tolminc in mohant; ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre ter kočevski gozdni in kraški med.

Vina so zaščitena posebej

Čeprav imajo vina enako raven zaščite kot drugi kmetijski pridelki ali živila, so v Sloveniji zaščitena posebej, oznaka zaščite, ki jo nosijo, pa ni enaka oznakam zaščite drugih živil. Najvišjo stopnjo zaščite – označbo porekla – imajo v Sloveniji vina, ki so označena s tradicionalnim nazivom kakovostno vino ZGP ali vrhunsko vino ZGP ter vino PTP. Tista z oznako ZGP (zaščiteno geografsko poreklo) uporabljajo ob imenu vina še ime vinorodnega okoliša, v Sloveniji jih imamo devet. Oznako vino PTP (priznano tradicionalno poimenovanje) lahko v Sloveniji trenutno nosijo bizeljčan, cviček, metliška črnina, belokranjec in teran. Vsa ta vina razen terana so zvrsti, belokranjec je edina samo bela zvrst, bizeljčan je lahko rdeč ali bel, metliška črnina je edina zvrst iz izključno rdečega grozdja. Cviček in rdeči bizeljčan sta zvrsti, v katerih so ob rdečih tudi bele sorte grozdja, bistvena razlika med njima pa je, da v cvičku te morajo biti, v rdečem bizeljčanu pa so lahko – o tem torej odloča vsak vinar vsako leto posebej. Ob njih imamo v Sloveniji še žlahtno kapljico z zaščiteno geografsko označbo, za katero uporabljamo tradicionalni izraz deželno vino PGO (priznana geografska oznaka), ob tem imenu pa mora biti še ime ene izmed treh vinorodnih dežel.

Mineralne vode so poglavje zase

Ob teh dveh kategorijah – torej ob živilih in kmetijskih pridelkih ter ob vinih – kmetijsko ministrstvo vodi še posebno evidenco priznanih mineralnih vod v Sloveniji. V tej je z imeni priznane označbe mineralne vode trenutno vpisanih devet slovenskih naravnih mineralnih vod, ena hrvaška in tri srbske naravne mineralne vode. Znamke slovenskih vod, ki so pridobile zaščito priznana naravna mineralna voda, so Donat Mg in Tiha iz Rogaške Slatine, Radenska Classic, Radenska Kraljevi vrelec, Radenska Naturelle in Primaque iz Radencev, Kaplja iz Radomelj, Dana iz Mirne ter Costella iz Fare.

Zaščita ne pomeni prodaje

Mogoče bi, upoštevajoč izkušnje iz tujine, lahko pričakovali, da bo zaščita živila ali kmetijskega pridelka, vina ali naravne mineralne vode pripomogla k prepoznavnosti in zato k boljši prodaji. A realnost je povsem drugačna. Pri naravnih mineralnih vodah sta pri prodaji

02GOST_20_25_zascitena zivila.indd 25

Poseben primer je cviček, pri katerem je bila pridobitev zaščite PTP hkrati pomembna za dvig povprečne kakovosti tega vina, kar je prineslo tudi opazno povečanje prodaje. v gostinskih lokalih višjega razreda bolj kot jamstvo, ki ga pomeni zaščita, pomembna prepoznavno ime blagovne znamke in embalaža, v preostalih gostinskih lokalih pa je najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na izbiro vode, običajno cena. Povsem drugačna zgodba je pri vinih, čeprav tudi pri njih zaščita ne pomeni nobene prednosti pri prodaji. Največjo vlogo imata blagovna znamka in cena. Poseben primer je cviček, pri katerem je bila pridobitev zaščite PTP hkrati pomembna za dvig povprečne kakovosti tega vina, kar je prineslo tudi opazno povečanje prodaje. Vendar pa je to le svetla izjema. Pri zaščitenih kmetijskih pridelkih oziroma živilih zaščita ni veliko pripomogla k povečanju prodaje. Ta se je bolj navidezno izboljšala le pri tistih živilih oziroma pridelkih, ki pred vzpostavitvijo zaščite na trgu niso nosila imena, s katerim so pridobila zaščito. Še najslabše se godi trojici jedi, zaščitenih kot zajamčene tradicionalne posebnosti. Pri tem ima nekaj več sreče prekmurska gibanica, ki je bila kot sladica navzoča v gostinskih lokalih že pred vzpostavitvijo zaščite, zatem pa so nekateri lokali tudi zunaj

25

Prekmurja pridobili ustrezen certifikat in jo še vedno ponujajo. To je tako zdaj najbolj razširjena zaščitena hrana, saj je certifikate, po katerih izdelujejo pravo prekmursko gibanico, do zdaj pridobilo že več kot 40 proizvajalcev te sladice, od gostiln, slaščičarn do različnih izdelovalcev slaščic. Janez Janko Kodila, eden izmed glavnih mož gibanja za promocijo prekmurske hrane Diši po Prekmurju in tudi največji proizvajalec zaščitene prekmurske šunke, je prepričan, da je zaščita tovrstnih živil potrebna: "S takšno zaščito ohranjamo in gradimo svojo identiteto, svojo narodno zavest, če hočete. Niso pa ta živila tista, ki bi lahko reševala ekonomijo proizvodnje. Dodana vrednost, ki jo prinašajo, je predvsem v trženju, v prepoznavnosti, h kateri pripomorejo. Še najboljši so kazalniki prodaje prekmurske šunke, pa še ti predvsem zato, ker je, preden smo se odločili za njeno zaščito, certificiranje in prodor na trg, tako rekoč že izginila iz ponudbe. Rast, ki se začne z ničlo, je vedno visoka." Idrijske žlikrofe srečamo zunaj območja Idrije prej občasno, kot pa da bi bili v rednih ponudbah lokalov. Najslabše se je odrezala belokranjska pogača. Čeprav je daljna sorodnica italijanske fokače, priljubljene tudi v slovenskih lokalih s hrano, si skoraj ni priborila mesta v gostinskih lokalih zunaj Bele krajine in še vedno obstaja skoraj izključno kot etnološka posebnost v nekaj belokranjskih gostilnah. "Prisotnost zaščitenih živil v gostinski ponudbi je prej izjema kot pravilo," pravi Kodila. "Najpogosteje so ta živila del različnih dogodkov, kjer je potrebna prilagojena vsebina gurmanske zgodbe in je hrana naloga kateringa. V vrhunskih restavracijah tovrstnih zaščitenih živil ni, ker so vseeno produkt večje proizvodnje, v preostalih gostinskih lokalih pa je težava, da jih gostinci ne prepoznavajo kot dodano vrednost. Svoje naredi cena, malo pa je krivo tudi to, da teh živil ne poznajo. Vsekakor bi morala na tem področju več narediti tudi država, ki bi morala s promocijskimi aktivnostmi krepiti prepoznavnost vseh slovenskih zaščitenih živil," dodaja Kodila. V Kmetijski zadrugi Metlika, ki je največji pridelovalec dveh vin, zaščitenih z oznako PTP, obenem pa tudi eden od najpomembnejših distributerjev blaga za potrebe gostinstva, vodi jo Jože Cajnar, pravijo, da imajo največ težav pri prodaji zaščitenih izdelkov zato, ker jih potrošniki premalo poznajo. Druga težava pa je cena, saj zaščita živila, kmetijskega pridelka ali vina običajno pomeni tudi višjo kakovost, ki je gostinci in končni porabniki velikokrat niso pripravljeni plačati. Še težje pa je, tako pravijo v KZ Metlika, s temi izdelki prodreti na tuje trge, saj jih tujci večinoma sploh ne poznajo. Da bi z njimi lahko prodrli na tuje trge, bi morala tako država kot tudi posamezni ponudniki vložiti velikanska sredstva v promocijo Slovenije na področju gastronomije. Borut Godec

3/7/14 2:36 PM


IZ PRAKSE 26

GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

TRADICIJA

Ljubljansko o vin je vstalo o Bilo je prvo mednarodno ocenjevanje vin. Postalo je tudi najstarejše. V vinskem svetu je bilo ugledna institucija, katere ime je bilo blagovna znamka že samo po sebi. In vseeno so dovolili, da propade. Letos pa bodo vendarle oživili ljubljansko ocenjevanje vin. V Sloveniji imamo malo stvari, za katere lahko trdimo, da so najstarejše ali celo prve na svetu. Imamo na primer najstarejše leseno kolo na Zemlji. In imamo koščeno piščal, ki je najstarejše glasbilo na svetu. Obe arheološki najdbi povezuje vtis, da ju nihče v Sloveniji ne zna niti tržiti niti narediti zanimivih za tuje obiskovalce. Imamo pa tudi Planico, kjer je bila in je še prva prava smučarska letalnica. Planica sodi med tiste redke zadeve, ki smo jih znali umestiti na svetovni zemljevid in jih zato znamo tržiti. No, do pred nekaj leti smo imeli v Ljubljani tudi prvo in najstarejše mednarodno ocenjevanje vin. V državi, kjer v najboljših letih ne pridelamo niti polovične količine grozdja, ki ga v enem letu na primer pridela največja avstralska vinska klet. Oziroma v državi, kjer letno pridelamo čez prst štiristokrat manj vina kot v Franciji, ki je pri žlahtni kapljici številka ena na svetu. Slovenija je po letni proizvodnji vina podobna Tuniziji. V obdobju, ko so različna ocenjevanja vin najbolj zagrizeno tekmovala, katero si bo lahko prisvojilo predpono naj pred katerim koli opisom, se je nekomu v Ljubljani zazdelo, da to pač ni tisto, kar Ljubljana in Slovenija potrebujeta. In ko se je končalo 55. ocenjevanje – tega smo imeli leta 2009 – se je končala zgodovina najstarejšega mednarodnega ocenjevanja vin. Za ljubitelje vina: najvišje priznanje, veliko zlato medaljo, je na zadnjem ljubljanskem mednarodnem ocenjevanju prejel beli pinot letnik 2008, suhi jagodni izbor, ki ga je pridelala družina Mavretič iz Kamenice pri Metliki, to vino pa je dobilo tudi zadnji ljubljanski naziv svetovnega šampiona. Mimogrede, Lidija Mavretič je bila tudi prva slovenska vinska kraljica.

Kontinuiteta v rokah predsednika komisije

Ljubljansko ocenjevanje vin ni bilo prestižno le za vinarje, temveč tudi za ocenjevalce. Malo zaradi tega, ker so ga pripravili pod pokroviteljstvom treh najpomembnejših svetovnih združenj s tega področja. Že od prvega ocenjevanja leta 1955 je bila pokroviteljica dogodka mednarodna organizacija za trto in vino (OIV) iz Pariza, od leta 1976 je ocenjevanje sledilo tudi njenemu pravilniku, leta 1980 se je pridružila mednarodna organizacija enologov (UIE), kot zadnja pa je postala pokroviteljica dogodka še svetovna organizacija mednarodnih ocenjevanj vina in alkoholnih pijač (VinoFed), pridružila se je leta 1994. Naziv predsednika ocenjevalne komisije je bil rezerviran za strokovnjaka, ki je v samem vrhu slovenske vinske stroke. Komisije so tako vodili najuglednejši slovenski enologi, kontinuiteta od zadnjega ocenjevanja leta 2009 do letošnjega pa bo v rokah Iztoka Klenarja, ta bo letos izbiral ocenjevalce in vodil delo mednarodne komisije. Ocenjevanje bo letos od 27. do 29. junija. Rok za prijavo je 15. maj, prijavljeni vinarji pa morajo vina, s katerimi bodo nastopili, predati do 6. junija. Posamezen vinski vzorec mora obsegati najmanj šest steklenic, opremljenih z etiketami, v izvirni embalaži, če so v velikosti buteljke (torej 0,75 litra), oziroma enakovredno količino vina, če je to v steklenicah z drugačnim volumnom. Prijavnina za posamezni vinski vzorec bo znašala 130 evrov, udeleženci ocenjevanja pa jo bodo morali poravnati pred ocenjevanjem, sicer na njem ne bodo mogli sodelovati. Hkrati z mednarodnim ocenjevanjem vin bo letos znova oživel tudi mednarodni vinski sejem. Po zaslugi nekajletnega premora, ko je veči-

OCENJEVANJE VINO LJUBLJANA 2014 Pomembni podatki za prijavo na obujeno ljubljansko ocenjevanje vin Datum prijave

Datum dostave vzorcev

Datum ocenjevanja

Zahtevan vzorec*

Cena za vzorec**

Predsednik ocenjevanja

15. maj

6. junij

27.—29. junij

6 x 0,75 litra

130 evrov

Iztok Klenar

Op.: * pri steklenicah drugačnega volumna je zahtevana količina vina v vzorcu 4,25 litra; ** pri več prijavljenih vzorcih organizator priznava popuste, ki so odvisni od števila vzorcev Vir: Gospodarsko razstavišče Ljubljana

02GOST_26_27_vinska ocenjevanja.indd 26

3/7/14 11:56 AM


GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

o ocenjevanje o od mrtvih na vinarjev in ljubiteljev vin že verjela, da se je sejem Vino Ljubljana poslovil za vedno, bo letos jeseni na Gospodarskem razstavišču jubilejni 50. Odvijal se bo od 4. do 6. septembra. Zanimivo je, da bo odprl vrata le nekaj dni po koncu sejma Agra v Gornji Radgoni, ki bo letos med 23. in 28. avgustom. Ravno Agra je namreč v obdobju po ugasnitvi ljubljanskega sejma in ocenjevanja prevzela prvo mesto med vinskimi ocenjevanji v Sloveniji, vsako leto pa je pritegnila veliko vinarjev.

OCENJEVANJA NA LETOŠNJEM SEJMU AGRA Ocenjevanja, pomembni datumi in predsedujoči ocenjevalnim komisijam Datum ocenjevanja

Datum prijave

Predsednik komisije oz. vseh komisij

3.—6. junij

28. mar

prof. dr. Bogdan Perko Biotehniška fakulteta Ljubljana

28. mar

prof. dr. Božidar Žlender Biotehniška fakulteta Ljubljana

20. junij

30. apr

prof. dr. Janez Hribar Biotehniška fakulteta Ljubljana

40. odprto državno ocenjevanje vin - Vino Slovenija Gornja Radgona

21.—25. julij

20. jun

prof. dr. Mojmir Wondra Biotehniška fakulteta Ljubljana

12. ocenjevanje medu z mednarodno udeležbo

5. avgust

18. jul

prof. dr. Božidar Žlender Biotehniška fakulteta Ljubljana

Ocenjevanje 28. mednarodno ocenjevanje mleka in mlečnih izdelkov 35. mednarodno ocenjevanje mesa in mesnih izdelkov Ocenjevanje svežega mesa

22.—23. maj

Ocenjevanje mesnih izdelkov

18.—19. junij

18. mednarodno ocenjevanje sokov, pijač in embaliranih vod

Vir: Pomurski sejem Gornja Radgona

Ocenjevanje na Agri ostaja v igri

Kljub obuditvi ljubljanskega mednarodnega ocenjevanja vin pa bo v Gornji Radgoni, kjer vinsko dogajanje organizirajo v okviru sejma Agra, vse po starem. Kot pravijo organizatorji po prvih odzivih vinarjev, bo letošnje ocenjevanje primerljivo z lanskim. Lani se je radgonske prireditve oziroma odprtega državnega ocenjevanja vin Vino Slovenija, kot se uradno imenuje, udeležilo 148 vinarjev iz Slovenije, Avstrije, s Hrvaške in z Madžarske, ocenili pa so 471 vzorcev vin. Predsednik ocenjevanja v Gornji Radgoni tudi letos ostaja Mojmir Wondra z biotehniške fakultete v Ljubljani. Odprto državno ocenjevanje vin pa je le eno od številnih, ki jih v Gornji Radgoni pripravljajo v okviru sejma Agra. Rok za prijavo je 20. junij, žlahtno kapljico pa bodo ocenjevali med 21. in 25. julijem. Najprej bodo letos organizirali mednarodno ocenjevanje mesa in mesnih izdelkov, rok za prijavo nanj je 28. marec, izvedli pa ga bodo v dveh delih. Dvaindvajsetega in 23. maja bo na sporedu ocenjevanje svežega mesa, 18. in 19. junija še mesnih izdelkov. Osemindvajsetega marca je tudi skrajni rok za prijavo na mednarodno ocenjevanje mleka in mlečnih izdelkov, ki se jim bodo posvetili od 3. do 6. junija. Mednarodno ocenjevanje sokov, pijač in embaliranih vod bo letos 20. junija, rok za prijavo je 30. april. Najpozneje bodo letos ocenjevali med. Rok za prijavo je 20. junij, dogodek pa bo 5. avgusta. Komisijam na vseh dogodkih bodo predsedovali profesorji z ljubljanske biotehniške fakultete: ocenjevanje mleka bo vodil Bogdan Perko, ocenjevanji mesa in tudi medu Božidar Žlender, ocenjevanje sokov, pijač in embaliranih vod pa Janez Hribar.

27

part ner pri opremlanju

Svilanit, vaš partner pri opremljanju ... od zamisli do realizacije ...

• kopalnica •

• spalnica •

• jedilnica •

Borut Godec Oglejte si naš katalog HoReCa na www.svilanit.si in nas kontaktirajte na 01 8396 145 ali na objekti@svilanit.si

02GOST_26_27_vinska ocenjevanja.indd 27

3/7/14 11:56 AM


IZ PRAKSE 28

GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

Spremembe zakona o vinu bodo prej ali slej pomagale spoznati temeljno dejstvo – napredka v panogi ne more biti, prav tako ne uspešnega izvoza, če najprej ne pometeš pred svojim pragom. Dušan Brejc, predsednik Vinske družbe

ZAKON

Udarec vinskemu sivemu trgu Pravi korak k ureditvi trga vina, tako vinogradniška združenja pozdravljajo začetek veljavnosti novele zakona o vinu. Čeprav se strinjajo, da za vinarje, ki so z vinom že do zdaj ravnali tako, kot je določal zakon, sprememb skoraj ne bo. A bo precej drugače za vse tiste, ki pridelanega vina niso prijavljali na upravnih enotah, vseeno pa so ga prodajali.

Spremembe zakona o vinu, ki so začele veljati januarja, pravzaprav zadevajo samo vinarje in prodajalce vina na vinorodnih območjih. V tistih delih države, kjer vina ne pridelujejo, se tako rekoč ne spreminja nič – razen da zakon uvaja kazni za tiste prodajalce vin, ki ne bodo spoštovali zakonsko določenih omejitev. Glavna novost noveliranega zakona je, da je naredil konec prodaji tako imenovanega odprtega vina. Prodaja odprtega vina oziroma vina, ki bo na prodaj v neoriginalni embalaži, je od januarja letos mogoča samo še v lastnem obratu pridelovalca vina, torej v vinski kleti. Izjemi tega določila sta dve. Prva je, če pridelovalec prodaja vino v neoriginalni embalaži na turistični kmetiji ali v vinotoču – pri tem pa mora izpolnjevati pogoj, da je turistična kmetija ali vinotoč na istem naslovu kot pride-

02GOST_28_31_vinski_zakon.indd 28

lovalni obrat. Če je izpolnjena ta zahteva, mora pridelovalec vino sicer registrirati na upravni enoti, ne potrebuje pa kakšne dodatne dokumentacije za prodajo – seveda tako prodano vino ni namenjeno nadaljnji prodaji, ampak le in izključno končni porabi. Ali drugače: pri vinarju v vinski kleti bo še vedno mogoče kupiti poljubno količino vina za lastne potrebe in ga natočiti v različne plastenke ali druge posode. Vendar pa tako kupljeno vino ne sme priti v prodajo niti v trgovinah niti v gostinskih lokalih. Druga izjema omejitve prodaje vina v neoriginalni embalaži pa je na turističnih kmetijah in v vinotočih, če ti niso na istem naslovu, kot je lasten obrat pridelovalca vina. V tem primeru mora turistična kmetija ali vinotoč registrirati vinsko klet, katere vino prodaja, na upravni enoti. Prodaja lahko samo vino tistega vinarja oziroma iz tiste kleti, ki jo je registriral.

Pri tem velja omejitev, da mora biti takšna turistična kmetija ali vinotoč v istem vinorodnem okolišu, kot je klet, iz katere izvira vino. Do uveljavitve novele zakona o vinu so imeli pridelovalci možnost pridobiti odločbo o točenju odprtega vina. Po navedbah glavne republiške vinske inšpektorice Andreje But je tovrstno odločbo v zadnjih dneh pred uveljavitvijo novele zakona pridobilo večje število vinarjev oziroma pridelovalcev vina. Kljub spremembi zakonskih določil na tem področju jim bo inšpekcija dovolila prodajo neustekleničenega ali odprtega vina do izteka veljavnosti odločbe oziroma v obdobju šestih mesecev, prodaja odprtih vin v tem obdobju pa bo dovoljena tudi gostincem, ki bodo tovrstna vina kupili od pridelovalcev z ustrezno odločbo.

3/7/14 11:58 AM


GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

29

Če so gostinci enkrat kupili 50 litrov vina, kot pravijo, s papirji, za vse preostale nabave po drugih kanalih pa so kazali isti prvi papir, se bodo zadeve začele urejati, postopno bo začel nastajati red. Bruno Gaberšek, sekretar Združenja družinskih vinogradnikov in vinarjev

Vinarji oziroma pridelovalci vina morajo za stekleničenje vina pridobiti ustrezno dovoljenje, pogoj za njegovo pridobitev pa je ustrezna izobrazba. Zakon kot ustrezno izobrazbo določa opravljeno srednjo kmetijsko ali živilsko šolo, za vse, ki nimajo dokončanega enega od teh dveh srednješolskih programov, pa kot nadomestno izobrazbo predvideva opravljanje posebnega izpita pri kmetijsko-gozdarski zbornici, je za Radio Slovenija pojasnila Butova. A ker zbornica nima možnosti, da bi vsem, ki morajo opraviti izpit kot pogoj za stekleničenje vin, omogočila njegovo opravljanje takoj po uveljavitvi novele zakona – številni vinarji bi tako izgubili pravico do prodaje vina za pol leta – bo vinska inšpekcija dovoljevala izjemo prvega pol leta veljavnosti zakona tistim vinarjem, ki so si pred uveljavitvijo novele zakona pridobili odločbo o prodaji odprtih vin.

V prodajo samo z nalepko

Vsa vina, ki bodo v prodaji zunaj vinarjevega obrata in turističnih kmetij ter vinotočev v istem vinorodnem okolišu, pa morajo biti v prodaji izključno v ustrezni originalni embalaži. Za ustrezno embalažo se šteje vsaka posoda, primerna za hrambo živil, za vina s poreklom pri tem veljajo nekatere omejitve. • Za vsa vina s poreklom se lahko uporabljajo steklene posode prostornine do vključno 10 litrov. • Za kakovostna vina ZGP in za deželno vino PGO se lahko uporabljajo tudi posode iz nerjavečega jekla, tako imenovane posode inox s prostornino do vključno 60 litrov. • Za deželno vino PGO se lahko ob steklenih posodah uporabljajo tudi druge posode, primerne za hrambo živil, prostornine do vključno 10 litrov. Pridelovalci morajo vse posode, v katerih prodajajo vino, opremiti z nalepko, ki vsebuje glavne podatke o njem: kakovost, poreklo, ime pridelovalca. Posoda mora biti originalno zaprta. Vino pa mora biti ob tem, da je originalno polnjeno in zaprto v posodi z

02GOST_28_31_vinski_zakon.indd 29

ustrezno nalepko, opremljeno še z ustreznimi dokumenti. Če ga prodaja pridelovalec sam, morata vino spremljati odločba o oceni in spremnica, če je pridelovalec davčni zavezanec, pa tudi račun.

Inšpekcija obljublja oster nadzor

Za kršitve zakonskih določil so kazni vsaj z najvišjimi stopnjami zelo boleče, glavna vinska inšpektorica Butova pa napoveduje, da bodo vinski inšpektorji izvajali oster nadzor nad pridelovalci in prodajalci vin. Kazni za fizične osebe so določene v razponu od 325 do 15.700 evrov, za pravne osebe pa od 562 do 28 tisoč evrov. Vinski inšpektorji bodo izvajali nadzor v gostinskih lokalih, kjer je po besedah inšpektorice Butove pogost način kršitve zakonodaje, da lastniki lokalov kupujejo vino v trgovinah in ga sami polnijo v embalažo vinarjev. Ena izmed pogostih kršitev po besedah Butove je tudi tako imenovana prodaja vina iz kombijev po stanovanjskih naseljih, vina pa pri tem niso v originalno zaprti embalaži, niti niso opremljena z zahtevano dokumentacijo. Ob tem je Butova napovedala poostren nadzor lokalnih ocenjevanj vin, kjer se po njenih besedah velikokrat pojavljajo pridelovalci, ki svojega pridelka ne registrirajo v skladu z zakonskimi določili.

Štefani ostajajo

Seveda pa sprememba zakonodaje, ta zdaj ostreje zahteva polnjenje vin v ustrezne posode, ki morajo biti originalno zaprte in opremljene z ustrezno dokumentacijo, ne pomeni, da v gostinskih lokalih ne bo več mogoče naročiti vrča oziroma štefana vina in ga tudi dobiti. V gostinskih lokalih bodo namreč še vedno lahko točili vino iz katere koli originalne embalaže neposredno v kozarec ali v vrče, ki jih odnesejo na mizo, in tudi prek šankomata.

Spremembe zakona so posledica nedoslednih vinarjev

Spremenjena zakonodaja ne prinaša ničesar tako izjemno novega, da bi jo res nujno potre-

bovali, saj bi z doslednim izvajanjem starega zakona že zdaj imeli ustrezno urejen trg. A na žalost zakona niso spoštovali niti vinarji, niti prodajalci vina in niti gostinci, se strinjajo tako v Vinski družbi kot tudi v Združenju družinskih vinogradnikov in vinarjev Slovenije. Dušan Brejc, predsednik Vinske družbe, o spremembah, ki jih noveliran zakon vnaša na vinski trg, pravi: "Če bi zakon o vinu dosledno izvajali, ga niti ne bi bilo treba spremeniti. Spremembe so pozitivne, če jih bomo dosledno izvajali, na kar moramo pa še počakati. Čez leto dni me vprašajte, za koliko se je povečalo število prijaviteljev in z njimi prijava pridelka grozdja, vina, zalog – torej vse, kar morajo vinogradniki delati že zdaj! Skrajšani kaznovalni postopki, nadzor vinarske inšpekcije v gostinstvu, dodatno omogočen nadzor na upravnih enotah – vse to je v prid redu na trgu, ki ga je šele treba vzpostaviti. Od 40 do 50 odstotkov vinske ekonomije ni evidentirane. Tu ne gre več za to, da smo razdrobljeni, ampak za napako v sistemu: kako to, da smo v vseh teh letih dopustili takšen razvoj sektorja, da se veliki manjšajo in da majhni ne rastejo? Spremembe zakona o vinu bodo prej ali slej pomagale spoznati temeljno dejstvo – napredka v panogi ne more biti, prav tako ne uspešnega izvoza, če najprej ne pometeš pred svojim pragom. To dejstvo bi moralo biti glavno spoznanje, če želimo postati prodajna vinska destinacija, kar lahko edino zagotovi dolgoročno uspešno prodajo na domačem in tujem trgu. Uspeh je mogoče izmeriti s pozitivno izvozno uvozno bilanco vina ter stabilno, čeprav zmerno porabo per capita doma. To je pot za postavljanje jasnih prednostnih nalog. Najprej potrebujemo verodostojno bilanco vina v državi, da bomo zares vedeli, kaj in koliko česa imamo, šele potem je mogoče postaviti stvarne prednostne naloge. Kdor misli, da so vsega krive zadruge, naj si ogleda delovanje vinogradniško-vinarskih zadrug v severni Italiji ali Nemčiji. Brez njih Trento ne bi bil prestižno mesto …"

3/7/14 11:58 AM


IZ PRAKSE

URBAN ŠTEBLJAJ

30

GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

Podobno razmišljajo tudi v Združenju družinskih vinogradnikov in vinarjev. Bruno Gaberšek, sekretar združenja, o tem, kaj se bo z uveljavitvijo novele zakona spremenilo za trgovce in gostince in kaj za končne kupce, pravi: "Podobno kot za vinarje se za tiste trgovce-gostince, ki so vino kupovali od vinarjev, katerih vina izhajajo iz RPGV (registra pridelovalcev grozdja in vina) in imajo odločbo pristojnega zavoda za promet, ne bo spremenilo nič. Če pa so gostinci enkrat kupili 50 litrov vina, kot pravijo, s papirji, za vse preostale nabave po drugih kanalih pa so kazali isti prvi papir, se bodo zadeve začele urejati, postopno bo začel nastajati red. Kot vsak drugi zakon ima tudi vinski namen, da zaščiti porabnika. Vina z odločbami za promet (analizami) so tista, za katera se ve, da so primerna za porabo." Dušan Brejc je oster predvsem do zakonodajalcev, ki tako dolgo niso želeli ali zmogli poseči na vinski trg. "Pravzaprav je žalostno, da o nujnosti uvajanja reda dolga leta niso govorili tisti, ki so za to zadolženi. Vedno se je izgovarjalo na socialni tampon in na dejstvo, da se politika tega noče lotiti, ker gre za volilno telo. Zato smo v nekaj desetletjih iz ljubiteljskega vinarstva, hobi programa,

02GOST_28_31_vinski_zakon.indd 30

Prodaja odprtega vina oziroma vina, ki bo na prodaj v neoriginalni embalaži, je od januarja letos mogoča samo še v lastnem obratu pridelovalca vina, torej v vinski kleti. naredili kvazipanogo, ki je lažje prišla do ministra kot tisti, ki izključno ali večinoma živijo od grozdja in vina. Narobe svet. Nekateri se pridušajo, da ekonomija obsega in zakonitosti stroškov v tem sektorju nekako ne veljajo, češ, da so razmere pri nas tako specifične in smo tako razdrobljeni. A so to samo izgovori. Imamo vse institucije nadzora, panožne in strokovne inštitucije, tudi agroekonomiste, ki dolga leta niso hoteli videti pomena sive ekonomije kot omejujočega dejavnika za nastanek zdrave panoge. Če igralci na trgu niso postavljeni v enakopraven položaj, je razlogov za razprtije nešteto. In tako smo se dolga desetletja obmetavali s krivdo velikih ali majhnih, namesto da bi

država opravila svojo usmerjevalno nalogo (in nič drugega), postavila strateške prioritete in ukrepe, mi v sektorju pa bi se morali potruditi, da bi takšnemu operativnemu programu sledili. Nadejamo se, da spremembe prinašajo takšen način razmišljanja, da bodo najpomembnejši domači ponudniki vina (kar niso samo največji), ki so eksistenčno odvisni od domačega grozdja in so zato zainteresirani za ureditev razmer v panogi, dobili prednost pred drugimi. Pred tistimi, ki se z grozdjem igrajo ali ga vidijo samo kot trgovsko blago, imajo na primer hektar vinograda, prodajo pa 50 tisoč litrov vina. Takšnemu trgovcu je vseeno, kaj se dogaja v panogi, v kmetijskih šolah, v svetovalni službi ali v EU, ker ga zanima samo lasten žep. Slabo mi postane, ko slišim vinogradnika reči, da so nas Avstrijci ali Italijani letos rešili z odkupom grozdja. Reševali so samo svoj primanjkljaj, in ko grozdja ne bodo potrebovali, jih ne bo. Nelojalna konkurenca je povzročila, da se velike kleti manjšajo, z njimi pa se krči odkup. Po drugi strani pa se je pri velikih kleteh v zadnjih desetih letih zgodil kakovostno-slogovni preskok in so danes prav te vodilne pri mladih, svežih, sortnih, nižje etanolnih vinih, ki so modna." Borut Godec

3/7/14 11:58 AM


Trajnost ne pomeni nujno višjih stroškov Živimo v času, ko moramo zagotavljati uspešno poslovanje in hkrati skrbeti za ohranitev okolja. Gosti, ki obiščejo Slovenijo, nas ocenjujejo z vseh zornih kotov – tudi po tem, kakšen odnos imamo do okolja. Na srečo se tega zaveda vse več ljudi. Podjetniki se navadno ustrašimo oznake trajnosti in ekologije, saj je v večini primerov to povezano z visokimi stroški oziroma višjo ceno, kot jo plačujemo zdaj. A vselej le ni tako. Pomembno je, da v sodelovanju s strokovnjakom izberemo primerne izdelke, obliko uporabe in obvestimo uporabnike o izbiri trajnostnih materialov s ciljem, da dosegamo želeno raven higiene ob nadzorovanem strošku. V podjetju Surf se ukvarjamo s trajnostnimi higienskimi rešitvami. Skupaj z našimi partnerji smo poiskali primerne rešitve za njihove potrebe.

Surf_220x280.indd 1 02GOST_28_31_vinski_zakon.indd 31

Maja Križmančič, izvršna direktorica za področje hotelske operative, Hoteli LifeClass Portorož: »V LifeClass

Hotels & Spa ustvarjamo »Svet zdravih užitkov«. Izbrani slogan nas je izzval na različnih področjih, zato smo pričeli z uporabo izdelkov iz eko iniciative poslovnega partnerja Surf d.o.o. S trajnostnim pristopom na področju higiene hotelov se uvrščamo med bolj ozaveščene hotelske hiše in verjamemo, da tudi na ta način komuniciramo naše vrednote. Stalni gostje so spremembo takoj opazili, ter jo pozdravili z velikim odobravanjem in pozitivnimi občutki. Naša korporativna kultura je usmerjena v razumevanje in predvidevanje potreb naših gostov, zato je odnos, ki ga gojimo do okolja in vsega kar nas obdaja, poglavitnega pomena. Gostoljubje do gosta in zeleno do narave. S podjetjem Surf d.o.o sodelujemo že od leta 1993 in dolgoletno sodelovanje je prineslo vzajemno rast v znanju, prenosu dobrih praks in neprecenljivo medsebojno spoštovanje.«

Gašper Boštic, strokovni sodelavec za varnost in zdravje pri delu, Pivovarna Union, d. d.: »Pri svojih

izdelkih si prizadevamo za razvoj in inovacije v smeri tradicije podjetja. Stroškovno učinkovito ter trajnostno poslovanje nam je uspelo v sodelovanju s podjetjem Surf, d. o. o., doseči tudi na področju osebne in objektne higiene.«

Tatjana Demšar Pokorn, vodja oddelka skupnih služb, Studio Moderna: »V Studiu Moderna si pri-

zadevamo biti odgovorni na različnih področjih delovanja in tako smo v okviru trajnostnega razvoja pozorni tudi do okolja. Zato smo izbrali ekološki higienski papir našega poslovnega partnerja Surf, d. o. o. Kakšni so učinki? Samo pozitivni: bolj ozaveščeni zaposleni, manjša poraba, večji prihranki, mnogo idej za nadaljnje akcije.«

Alex Kraševec, vodja prodaje

6. 03. 1411:58 10:37 3/7/14 AM


IZ PRAKSE 32

GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

FRANŠIZING

Poslovni model, ki se izogiba Slovenije

V Sloveniji trenutno deluje nekaj več kot 150 franšiz, a le približno 20 jih je slovenskih. Najbolj razširjene so v trgovinski dejavnosti, predvsem v živilskih trgovinah. Čeprav so ob teh franšize v svetu najbolj razširjene v gostinski dejavnosti, pa tovrstnih v Sloveniji – razen nekaj redkih (na fotografiji McDonalds) tujih – skoraj ni. Vzrok je nezaupanje.

02GOST_32_35_fransizing.indd 32

3/7/14 11:59 AM


GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

33

Največja ovira pri širjenju franšizinga v Sloveniji je ob majhnosti trga nizka stopnja poslovne kulture, težave pa so tudi pri pridobivanju posojil. Igor Pavlin, Slovensko franšizinško združenje

Največja ovira pri širjenju franšizinga v Sloveniji je ob majhnosti trga nizka stopnja poslovne kulture, težave pa so tudi pri pridobivanju posojil. Pri podjetnikih, ki bi lahko razvili domače franšize, je največja ovira strah, da bi franšizojemalci prekršili pravila zaščite intelektualne lastnine, bojijo se še težavnega nadzora nad kakovostjo delovanja in finančnim poslovanjem franšizojemalcev. Zato se podjetja, ki bi se sicer lažje širila s franšizingom, odločijo za dražji način širitve in raje uporabljajo lastne proizvodne, distribucijske ali storitvene mreže, je prepričan Igor Pavlin iz Slovenskega franšiznega združenja. Zato se podjetniki raje odločajo za lastniški model, ki zagotavlja boljši nadzor s pomočjo lastnih menedžerjev. Še dodatna težava pa je, da Slovenija posebne pomoči za razvoj franšizinga ne vključuje v svoje razvojne programe, niti v programe zaposlovalne politike.

Kaj je franšizing?

Najkrajša razlaga franšizinga pravi, da je to oblika sodelovanja med pravno in finančno ločenimi, povsem samostojnimi podjetji. Franšizodajalec na franšizojemalca prenese pravico do proizvodnje ali trženja določenega izdelka ali storitve, hkrati pa mu nalaga dolžnost, da posluje v skladu z njegovim konceptom. Poenostavljeno: podjetje A razvije izdelek ali storitev ali oblikuje poseben način trženja izdelka in storitve, ki je značilno izključno za to podjetje. Ker želi s tem izdelkom, storitvijo ali načinom trženja nastopiti na širšem trgu, kot ga obvladuje samo, se odloči, da bo posel širilo s partnerskimi podjetji, ki bodo dejavnost opravljala na prepoznaven način podjetja A. Podjetje B, ki želi sodelovati s podjetjem A, tako pridobi produkt, ki je praviloma že prepoznaven, pogodbeno pa se zaveže, da bo uporabljalo trgovsko ime, znamke, metode, sisteme postopkov in druge pravice, ki izhajajo iz intelektualne lastnine. Najpomembnejše je, da bo takšno podjetje uporabljalo know-how podjetja A oziroma franšizojemalca. Poglejmo primer ene izmed najprepoznavnejših franšiz v svetovnem merilu, McDonald'sa. Franšizojemalec uporablja ime in celostno podobo franšizodajalca, izpolnjevati pa mora vse zahteve franšizodajalca, povezane s kakovostjo, načinom priprave hrane, videzom živil, načinom postrežbe, usklajeni z zahtevami morajo biti tudi okusi. V svetovnem merilu kar 80 odstotkov McDonald'sovih restavracij vodijo franšizojemalci. Ti v zameno za uporabo franšize plačujejo nadomestilo, ki je sicer v raz-

02GOST_32_35_fransizing.indd 33

ličnih družbah različno, globalno pa se giblje pri približno petih odstotkih prihodkov. V Sloveniji ima McDonald's trenutno 16 restavracij, sedem med njimi jih upravljajo franšizojemalci. Družba McDonald's Slovenija je sama franšizojemalec za območje Slovenije, obenem pa je tudi franšizodajalec upravljavcem posameznih restavracij. V svetovnem merilu je korporacija največji ponudnik hitre prehrane, ki posluje v več kot sto državah, ima skoraj dva milijona zaposlenih, v več kot 35 tisoč restavracijah pa dnevno postrežejo več kot 70 milijonov strank.

Najpomembnejši je know-how

Čeprav franšizojemalec prevzame produkt in njegovo trženje v celoti, pa se strokovnjaki strinjajo, da je najpomembnejši prenos know-howa. V Slovenskem franšiznem združenju ga razlagajo takole: "Know-how obsega celoto vseh nepatentiranih praktičnih informacij, ki izhajajo iz franšizodajalčevih izkušenj in preizkusov poslovnega koncepta, in ga lahko označimo kot posebej prepoznavno poslovno skrivnost, ki je poglavitnega pomena." Če je predmet trženja torej produkt, ki ga lahko označimo s kaj, je know-how torej tisti proces, ki franšizodajalca naredi posebnega in drugačnega od konkurence in ga lahko označimo s kako. Do odgovora na vprašanje kaj se lahko dokoplje tudi vsa konkurenca, vendar ta ne zagotavlja prepoznavnosti, drugačnosti in uspešnosti. Vse to pa zagotavlja odgovor na vprašanje kako. V razlagi know-howa se pojavljajo še trije pojmi, v Slovenskem franšiznem združenju jih natančno opredeljujejo. Ti so: posebej prepoznavno, poslovna skrivnost in poglavitni pomen. Posebej prepoznavno pomeni, da mora biti know-how opisan dovolj natančno, da je mogoče preveriti, ali izpolnjuje merila poslovne skrivnosti in poglavitnega pomena; opis know-howa lahko vsebuje franšizna pogodba, kak poseben dokument ali pa mora biti zapisan v drugi ustrezni obliki. Poslovna skrivnost pomeni, da know-how v celoti ali pa v svoji podrobni strukturi in zbirki vseh sestavnih delov ni splošno znan

in dostopen na lahek način, vendar to ne pomeni, da so njegovi posamezni sestavni deli popolnoma neznani ali nedostopni zunaj franšiznega sistema. S poglavitnim pomenom pa mislijo na to, da know-how vsebuje informacije, ki so pomembne za prodajo dobrin ali za ponudbo storitev končnim porabnikom. Pri tem so še posebej pomembni predstavljanje blaga za prodajo, predelava blaga, ki je povezana z ponudbo storitev, metode poslovanja s strankami ter upravljanje in finančni menedžment. Know-how mora franšizojemalcu pomagati, da lahko ta takoj po sklenitvi franšizne pogodbe poskrbi za svoj konkurenčni položaj predvsem tako, da izboljša svoje poslovne rezultate in da prodre na nov trg.

Franšize in gostinstvo

V svetu je franšizing najbolj razširjen v trgovini in gostinstvu, zato ne preseneča, da je tudi v Sloveniji v trgovinski dejavnosti razmeroma dobro razvit – predvsem so to prodajalne, pri katerih je franšizodajalec grosist, franšizojemalec pa detajlist. Največ tovrstnih trgovin je na področju prehrane, na drugem mestu so tehnične in na tretjem trgovine s tekstilom in obutvijo. Vendar so podatki nezanesljivi, saj so stari približno pet let. Raziskavo o razširjenosti franšiz v Sloveniji je takrat opravila Sekcija franšiznih družb še v okviru GZS, ki danes deluje v okviru Trgovinske zbornice Slovenije. Novejših raziskav v Sloveniji na žalost ni, podroben pregled franšizinga v Sloveniji pripravljajo na ljubljanski fakulteti za podjetništvo, vendar raziskava še traja. V zadnjem obdobju so se oblike franšiznega poslovanja pojavile še na področjih salonov za oblikovanje telesa, nepremičnin, poslovnih storitev poslovnim sistemom, jezikovnega izobraževanja, avtomobilizma, coachinga, nekatere tudi na področju gostinstva. Vendar za franšizing v gostinstvu veljajo nekatera pravila, ki so značilna samo za to dejavnost. Glavno pravilo je, da je v gostinstvu težko širiti restavracije z razširjenimi meniji, pri takšnih restavracijah pa je tudi najtežje vzpostaviti ustrezen nadzor. Za ustvarjanje mreže restavracij so veliko primernejše restavracije s krajšimi meniji.

3/7/14 11:59 AM


IZ PRAKSE 34

GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

Posebna vrsta restavracij so tiste, ki so slavne zaradi kuharskih mojstrov, ki v njih delujejo – te so edinstvene in pravzaprav neprenosljive. Za franšizing, ki zagotavlja standardizirano, razmeroma lahko prenosljivo kakovost, podprto z uglašenimi dobavitelji in sodelujočim bančnim sektorjem, so torej primerne predvsem restavracije s krajšimi meniji. Igor Pavlin iz Slovenskega franšiznega združenja je prepričan, da bi kot domačo franšizo lahko razvili nekakšno slovensko restavracijo z razmeroma kratkim menijem, na katerem bi bile slovenske oziroma v Sloveniji prisotne značilne jedi. Takšen tip restavracije – nekaj podobnega, kot je na primer bistro s slovensko hrano Nenasyta v Pragi – bi lahko izvozili v več mest in držav, odvisno od kulturnih in prehrambnih navad teh okolij, o franšiznem potencialu slovenske kulinarike razmišlja Pavlin. Obenem opozarja, da je največja ovira za razvoj takšne franšize zagotovitev finančnih virov. Zato predlaga, da bi rešitve poiskali pri tujih lastnikih

Franšiza statistično značilno poveča možnost za uspeh Med najnovejšimi franšizami, ki so vstopile na slovenski trg, je mreža Ormita. Predmet njihovega trgovanja so presežne neprodane zmogljivosti za proizvodnjo in storitve. Podjetjem, ki se odločijo za vstop v njihovo mrežo, ponujajo možnost menjave neizrabljenega časa (podjetje A ima zaposlenega, ki ga potrebuje le 70 odstotkov časa, preostali čas pa ponudi za menjavo v mreži), neprodanih sob v turizmu in drugih prostih zmogljivosti. V mreži sta vzpostavljena ponudba in povpraševanje, ponudniki pa svoje presežke menjavajo za blago ali storitve. Mreža torej vzpostavlja nekakšen vzporeden nedenarni trg. Odločitev za vstop v franšizing direktor Ormite Tomislav Jurak (levo) pojasnjuje tako: "Velika prednost franšizinga so izkušnje, ki jih je franšizodajalec že pridobil. Seveda obstaja potrebni začetni vložek, a si s franšizo prihraniš številne glavobole in ne nazadnje statistično značilno povečaš možnosti za uspeh. Uporabljaš preverjene formule, od katerih imajo na koncu koristi vsi – tako franšizodajalec kot franšizojemalec, člani mreže, vlagatelji in vsi preostali deležniki." tovrstnih verig, ki so razvili nekatere inovativne rešitve pridobivanja finančnih virov.

Franšizing v Sloveniji zanima predvsem tujce

O franšizingu in zakaj je ta v Sloveniji razmeroma slabo razširjen in poznan, pa je Daniel Evans iz družbe Ormita Commerce Network povedal: "Slovenskih navad ne poznam dovolj dobro, da bi lahko podal popoln odgovor. Po številnih pogovorih, ki smo jih imeli v Sloveniji, lahko rečem, da je v Sloveniji občutna težava dostop do denarja, zato se ljudje še težje odločajo za nakup franšiz. Mogoče je tudi, da nekateri svetovno znani ponudniki franšiz svojih poslovnih modelov nimajo razvitih za razmeroma majhne trge, kot je Slovenija." Kljub dejstvu, da na slovenskem trgu ni veliko franšiz in torej tudi ni veliko izkušenj z njimi, pa Evans meni: "Priznati moram, da sem bil zelo navdušen nad povprečnim rezultatom preizkusov, s katerimi smo izbirali zaposlene. Slovenci so se na sploh odrezali odlično." Tudi zato verjame v razvoj franšizinga v Sloveniji: "Osebno verjamem, da se bo odnos do tega v Sloveniji sčasoma spreminjal in bo vse več tistih, ki bodo z nakupom franšize začeli svojo podjetniško pot."

02GOST_32_35_fransizing.indd 34

Kljub nekaterim domačim franšizam je v zadnjem obdobju predvsem pri tujcih mogoče opaziti zanimanje za širitev svojih franšiz in konceptov. Le redki domači koncepti si prizadevajo za širitev v Sloveniji po takšni poti, še manj pa je slovenskih konceptov, ki bi se s franšizami poskušali širiti v tujino. Vzrok za to je, tako pravi Pavlin, v veliko večjih naporih in stroških, ki bi jih morali vložiti lastniki v razvoj domačih franšiz. Uspeh je namreč odvisen od obstoja preizkušene zgodbe o uspehu, potrebnega je veliko časa, franšizodajalec pa mora najti tudi kandidate, vredne zaupanja, ki so na to pripravljeni in projekt podprejo tudi z vsaj delom lastnih sredstev. Za uspešen razvoj franšize je namreč pomembno, da izpolnjuje te lastnosti: • • • • • • • • •

donosnost za franšizodajalca, donosnost za franšizojemalca, pravilna mešanica lastnih in franšiznih enot, razmeroma hitro večanje števila franšiznih enot, če trg ni zasičen, obstojnost verige v daljšem časovnem obdobju in sposobnost, da se sama obnavlja, pozitiven denarni tok franšizodajalca, ustrezna menedžerska ekipa, ki je sposobna vzpostaviti in servisirati franšizne enote, stabilna mreža dobaviteljev strateških surovin, če gre za proizvodnjo, ni odvisna samo od pobiranja pristopnin, tudi na račun propadanja starih in pristopanja novih enot, ampak je zasnovana na dolgoročni finančni donosnosti franšiz.

"Razvoj domačih franšiz, še posebej v gostinstvu, je skromen predvsem zaradi prenizke dodane vrednosti, razen v primeru, ko gre za mednarodno zelo prepoznavne blagovne znamke," je prepričan tudi Dušan Žerak, franšizni svetovalec in direktor družbe FranAdria. "Seveda pa je prenizka dodana vrednost hkrati tudi vzrok za to, da je za večino znanih blagovnih znamk Slovenija nezanimiva in ne želijo vstopiti na ta trg ali pa je potrebna naložba preprosto prevelika za doseg naših vlagateljev," dodaja. Drugačno težavo Žerak vidi v hotelski industriji, ki je v svetu tradicionalno povezana s tovrstnimi verigami. Za odsotnost franšizinga v tej panogi Žerak krivi strukturo hotelskega lastništva in upravljanja, ki je pri nas, v primerjavi s prakso v svetu, prepletena. Razširjena praksa v svetu je namreč, da so ločene funkcije lastnika, ki v hotel vlaga kot v nepremičnino, upravljavca, ki ga upravlja, in hotelske znamke, ki hotelu z uspešnim modelom poslovanja zagotavlja določen trženjski položaj. Druga skrajnost slovenske hotelske industrije so lastniki manjših hotelov, ki so se pojavili predvsem v zadnjih letih. Ti so hkrati tudi upravljavci, a niso pripravljeni vložiti denarja v nakup franšize in privoliti v nekajodstotno provizijo od prometa, pravi Žerak. "Veriga Marriot ima na primer prakso, da po začetni naložbi od svojih franšizojemalcev pričakuje od štiri do šest odstotkov od prometa sob, dodatna dva ali tri odstotke od prometa hrane in pijače, ob tem pa še prispevek za trženje in uporabo skupnega rezervacijskega sistema," pojasnjuje Žerak. "Zato manjši ponudniki pogosto presodijo, da bodo primerljiv poslovni rezultat lahko dosegli sami, in se ne odločijo za vstop v franšizo." Borut Godec

3/7/14 11:59 AM

Abso


Sistem Absolute read zmanjša stroške in prihrani veliko časa Absolute read je sistem za avtomatiziran vnos dobavnic v vaš program. Deluje s pomočjo čitalca in 2D kode. Koda se nahaja na dobavnicah vaših dobaviteljev. V njej je shranjena vsa vidna vsebina na dobavnici. Vsebuje tako podatke o dobavitelju kot podatke o artiklih. Trenutno v Sloveniji tisk kode AR podpira že več kot 200 dobaviteljev. Skeniranje in vnos najdaljših dobavnic, ki obsegajo več sto artiklov, tako traja le nekaj sekund. Ker ni napak, ne izgubljate denarja S sistemom Absolute Read boste porabili do 70 odstotkov manj časa, kot ga trenutno porabite za ročni vnos dobavnic v svoj sistem. Vnos dobavnice s pomočjo čitalca omogoča kontrolo cene na dobavnici

Absolute read_220x280.indd 1 02GOST_32_35_fransizing.indd 35

in vnos različnih pakiranj istega artikla z uporabo faktorja množenja. Ker je vnos vsebine dobavnice preko skenerja brez napak, pri izvedbi inventure ne izgubljate denarja. Najbolj razširjen v gostinski in hotelski dejavnosti Trenutno je sistem Absolute Read najbolj razširjen v gostinski in hotelski dejavnosti, kjer izpis AR kode podpira večina najbolj pomembnih dobaviteljev. Z večanjem števila dobaviteljev pa se uporabnost veča in širi tudi v trgovsko dejavnost. Prepričajte se sami in nas pokličite za brezplačeno testno obdobje in predstavitev sistema.

Po informacijah naših strank so finančni in časovni prihranki pri vnosu podatkov s sistemom AR do 70-odstotni. Z uporabo sistema si zagotovite tudi točnost vnesenih podatkov.

Več informacij o samem sistemu si preberite na spletni strani www.absolute-read.com. Na njej boste našli tudi seznam dobaviteljev, ki podpirajo izpis kode AR na svojih dobavnicah, in tehnične podrobnosti.

4. 03. 14 13:03 3/7/14 11:59 AM


POSLOVANJE 36

GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

02GOST_36_41_davcne_inspekcije.indd 36

3/7/14 12:00 PM


GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

37

DAVKI

Pozor, inšpektor prihaja

BARBARA REYA

Davčna inšpekcija ima pooblastila, da lahko tudi nenapovedano prekine poslovanje lokala in v njem izvede nadzor. V takšnih primerih je dobro vedeti, kakšne so pravice in dolžnosti davčnih inšpektorjev ter kakšne so pravice in dolžnosti lastnikov in zaposlenih v lokalu, ki mu je davčna inšpekcija prekinila poslovanje.

02GOST_36_41_davcne_inspekcije.indd 37

3/7/14 12:00 PM


POSLOVANJE 38

GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

Davčni prihodki so pomemben del javnih prihodkov države. Predpisani so z zakoni. Njihovo obračunavanje in plačevanje nadzira davčni organ. V zadnjem času se ministrstvo za finance trudi vse davčne zavezance ozaveščati, da je treba plačevati davke, če želimo, da bo država lahko delovala in nam zagotavljala socialno varnost. Hkrati pa so ob koncu leta 2013 izvedli nekatere davčnoinšpekcijske nadzore, ki so v javnosti precej odmevali, saj je davčni organ posegel po ukrepih začasne prekinitve poslovanja in pečatenja nekaterih lokalov. Med ljudmi se zato porajajo vprašanja, kakšne so pravice in obveznosti davčnega organa in davčnih zavezancev v davčnem postopku.

Davčni postopek po meri zavezanca

Davčni organ mora davčnoinšpekcijski nadzor izvajati v skladu z načeli davčnega in upravnega postopka, predstavili bomo tista najpomembnejša. Po načelu zakonitosti davčni organ odloča samostojno v skladu z zakoni in mednarodnimi pogodbami, ki zavezujejo Republiko Slovenijo. Pri svojem delu mora po načelu materialne resnice z enako skrbnostjo ugotoviti vsa dejstva, tudi tista, ki so v korist zavezanca za davek. Davčni organ mora dokazati dejstva, po katerih davčna obveznost nastane ali ne nastane oziroma se poveča ali zmanjša. Na podlagi verjetnosti lahko davčni organ odloča le, če je to izrecno določeno v zakonu. Po načelu dolžnosti dajanja podatkov morajo davčni zavezanci davčnemu organu zagotoviti resnične, pravilne in popolne podatke, tudi če so ti v njihovo breme. V davčnem postopku pa je zelo pomembno tudi to, da je dokazno breme načeloma na strani zavezanca. Davčni zavezanec mora torej za svoje trditve v davčnem postopku predložiti ustrezne dokaze. Praviloma mora svoje trditve dokazati s pisno dokumentacijo ter s poslovnimi knjigami in evidencami, ki jih vodi. Zato je zelo pomembno, da zavezanec že med poslovanjem skrbi za to, da si zagotovi pisne dokaze, ki bi jih lahko potreboval za dokazovanje nekaterih poslovnih dogodkov v primeru davčnoinšpekcijskega nadzora. Če gremo na primer na službeno pot, je treba potnemu nalogu priložiti dokazila, s katerimi bomo lahko dokazali, da smo potovanje res opravili. Eno izmed pomembnih davčnih načel je tudi načelo sorazmernosti, v skladu s katerim davčni organ pri izvrševanju svojih pooblastil in izrekanju ukrepov v razmerju do zavezanca in drugih udeležencev postopka ne sme preseči tistega, kar je nujno potrebno za ugotovitev pravilne davčne obveznosti in zagotovitev plačila davčnih obveznosti. Pri izbiri več mogočih pooblastil in ukrepov davčni organ izbere tiste,

02GOST_36_41_davcne_inspekcije.indd 38

ki so za zavezanca ugodnejši, če se s tem doseže namen zakona. Ob dvomu mora davčni organ odločiti v korist zavezanca. Pri svojem delu mora torej slediti temu, da v okviru zakonsko predpisanih oziroma dovoljenih ukrepov pri izvajanju nadzora zavezancev uporablja tiste ukrepe, ki so zanje najbolj ugodni, če s tem še lahko doseže svoj primarni namen – pravilno odmero in plačilo davčne obveznosti. Davčni organ se tako v nekaterih primerih, kadar davčni zavezanec sodeluje v postopku in zagotavlja vse potrebne listine in informacije, morda ne bo odločil za zaseg dokumentacije.

Nadzor se praviloma začne z vročitvijo sklepa o davčnoinšpekcijskem nadzoru. Po osmih dneh od vročitve tega sklepa lahko začne inšpektor opravljati svoje delo. Postopek se lahko začne tudi brez izdaje sklepa, in sicer v trenutku, ko davčni inšpektor opravi kakšno koli dejanje z namenom opravljanja davčnoinšpekcijskega nadzora. Ta možnost je predvidena za primere, v katerih bi bil namen pregleda ogrožen, če bi davčni organ inšpiciranje začel z izdajo sklepa – torej kadar gre za sum, da bi zavezanec lahko priredil dokaze, če bi ga predhodno obvestili o obisku inšpektorja. V praksi se večina nadzorov začne s sklepom. Tako ima zavezanec praviloma vsaj osem dni časa, da se ustrezno pripravi na postopek. Mateja Drobež Tomšič in Rosana Dražnik, Leitner Leitner Slovenija

Kako se izvaja davčnoinšpekcijski nadzor Davčni nadzor se izvaja na več ravneh in obsega:

• nadzor davčnih obračunov pri davčnem organu, • nadzor in kontrolo v skladu z zakonom, ki ureja carinsko službo, • davčnoinšpekcijski nadzor in • davčno preiskavo. Osredotočili se bomo na pravice in obveznosti zavezancev v davčnoinšpekcijskem nadzoru, a je treba pri tem opozoriti, da je lahko tovrstni nadzor pogosto posledica ugotovitev davčnega organa v okviru nadzora davčnih obračunov in davčne preiskave. Davčnoinšpekcijski nadzor se začne z vročitvijo sklepa. Po osmih dneh od vročitve tega sklepa pride davčni inšpektor in lahko začne opravljati svoje delo. Postopek se lahko začne tudi brez izdaje sklepa, in sicer v trenutku, ko davčni inšpektor opravi kakršno koli dejanje z namenom opravljanja davčnoinšpekcijskega nadzora. Ta možnost je predvidena za primere, v katerih bi bil namen pregleda ogrožen, če bi davčni organ inšpiciranje začel z izdajo sklepa – torej kadar gre za sum, da bi zavezanec lahko priredil dokaze, če bi ga predhodno obvestili o obisku inšpektorja. V praksi se večina nadzorov začne s sklepom. Tako ima zavezanec praviloma vsaj osem dni časa, da se ustrezno pripravi na postopek.

Ob prihodu davčnega inšpektorja poiščimo pomoč

Če zavezanec meni, da sam ni dovolj strokovno usposobljen za sodelovanje v davčnoinšpekcijskem nadzoru, je priporočljivo, da takoj po prejemu sklepa poišče primerno osebo za zastopanje (pooblaščenec). Le tako si lahko zagotovi, da bo ves ugotovitveni postopek ustrezno izpeljan in da bodo v njem resnično podani vsi dokazi, potrebni za pravilno ugotovitev resničnega stanja. To je še toliko pomembnejše od začetka leta 2014, ko se je spremenil zakon o davčnem postopku, ki predpisuje, da lahko zavezanec v pripombah na zapisnik navaja nova dejstva in dokaze le, če jih

3/7/14 12:00 PM


39

THINKSTOCK

GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

ni mogel upravičeno navesti pred izdajo zapisnika. Če obstajajo dokazi, ki bi lahko zavezancu koristili, pa jih ta iz nevednosti ni pravočasno predložil davčnemu organu, jih torej po prejemu zapisnika o davčnoinšpekcijskem nadzoru več ne more predložiti. S tem lahko zavezanec izgubi možnost, da svoje trditve dokaže, posledica pa bi lahko bila neželena višja davčna obveznost, ker svoje pravice ni pravočasno izkoristil. Zato je aktivno sodelovanje v postopku ne samo potrebno, temveč tudi zaželeno, zavezancu pa koristi. Davčnoinšpekcijski nadzor se izvaja v poslovnih prostorih zavezanca, lahko pa tudi v prostorih računovodstva ali v prostorih pooblaščenca, če ga imenuje zavezanec. Za namen izvajanja nadzora mora zavezanec oziroma oseba, pri kateri se nadzor izvaja, davčnemu inšpektorju zagotoviti potreben prostor in ustrezne pripomočke. Če zavezanec oziroma njegov pooblaščenec ni sposoben zagotoviti ustreznih prostorov za izvajanje davčnoinšpekcijskega nadzora, lahko nadzor na predlog zavezanca ali pa po odločitvi davčnega organa opravijo tudi v prostorih davčnega organa.

Katere podatke in dokazila posredovati inšpektorju?

Kot smo že navedli, je zavezanec ob davčnoinšpekcijskem nadzoru dolžan sodelovati in dajati davčnemu organu ustrezne podatke. Svoje

02GOST_36_41_davcne_inspekcije.indd 39

Davčni inšpektorji posebno pozornost posvečajo izdajanjem računov v lokalih. Če ugotovijo večje nepravilnosti, imajo pravico za potrebe davčnega pregleda za največ tri dni prepovedati opravljanje dejavnosti. trditve praviloma dokazuje s pisno dokumentacijo ter poslovnimi knjigami in evidencami, ki jih vodi, lahko pa predlaga tudi druga dokazna sredstva, kot so na primer izjava zavezanca, izvedensko mnenje, ogled, priče, potrdilo o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca, in drugo. Iz sodbe X Ips 284/2012 izhaja, da v davčnoinšpekcijskem nadzoru dokazovanje z listinami ni izključno, ima pa prednost že zaradi načela ekonomičnosti postopka, saj listinska dokumentacija omogoča hitro in zanesljivo ugotovitev pomembnih dejstev. Če listinskih (pisnih) dokazov ni, je dejstva oziroma trditve

mogoče dokazovati tudi z drugimi dokaznimi sredstvi, lahko tudi s pričami, če je glede na okoliščine primera to ustrezno in primerno ter ustrezno vsebinsko argumentirano. Vendar pa je treba opozoriti, da davčni organ v praksi običajno daje prednost pisnim dokazom. Davčni inšpektor mora zavezancu oziroma njegovemu pooblaščencu omogočiti, da se ta izreče o vseh okoliščinah in dejstvih, da sodeluje pri izvedbi dokazov, ter ga seznaniti z ugotovitvami, da se o tem lahko izreče. Če zavezanec davčnemu inšpektorju predloži več dokazil, ta po prostem preudarku odloča, katera dejstva bo štel za dokazana, vendar mora to odločitev opraviti na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter uspeha vsega postopka. Zavezanec, njegov zastopnik ali pooblaščenec ali pa zaposleni pri zavezancu pa davčnega inšpektorja ne smejo ovirati pri njegovem delu, saj sme v nasprotnem primeru ta zahtevati, da se prej omenjena oseba odstrani, če je potrebno, pa za pomoč zaprosi tudi policijo. Takšni ukrepi so skrajni, uporabijo jih le, kadar se v postopku pojavijo izredne okoliščine. Če davčni inšpektor presodi, da zavezanec ali njegov pooblaščenec ne dajeta zadostnih podatkov in pojasnil, lahko zahteva podatke od drugih zaposlenih ali od tretjih oseb. Pred

3/7/14 12:00 PM


POSLOVANJE

BARBARA REYA

40

GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

tem pozove zavezanca, da imenuje dodatne osebe za dajanje podatkov in obvestil. Od davčnega inšpektorja ne moremo zahtevati, da prošnje za podatke in pojasnila poda pisno.

Novosti o obdavčitvi nenapovedanih dohodkov

Cilj davčnega postopka je ugotoviti resnično davčno osnovo zavezanca. V nekaterih primerih pa zakon daje pooblastilo, da davčno osnovo ugotovijo na podlagi verjetno izkazanih dejstev. Takšen primer je postopek cenitve po 68. in 68.a členu zakona o davčnem postopku. Zadnji postopek se uporablja za primer obdavčitve nenapovedanih dohodkov fizičnih oseb. Od 1. januarja 2014 veljajo nekatere pomembne spremembe tudi pri tem postopku. Postopek je mogoče uvesti predvsem v primeru, če poraba zavezanca presega prijavljene dohodke v določenem davčnem obdobju. Postopek cenitve davčne osnove smo poznali že prej, novo pa je, da:

02GOST_36_41_davcne_inspekcije.indd 40

• se od ocenjene davčne osnove plača davek v višini 70 odstotkov dohodka, ne pa po dohodninski lestvici; • davčne osnove ni mogoče znižati za odhodke, ki bi jih zavezanec razkril šele med postopkom davčnoinšpekcijskega nadzora in bi bili ugodneje obdavčeni, če bi jih prijavil pred uvedbo postopka; in • da je postopek mogoče uvesti za eno ali več koledarskih let v obdobju zadnjih deset let pred letom, v katerem je bil uveden.

Za koliko let nazaj je možna davčna inšpekcija in odločba?

Davčnoinšpekcijski nadzor je dopusten do zastaranja pravice do odmere davka. Razen v zgoraj navedenem primeru cenitve davčne osnove je relativni zastaralni rok pet let, absolutni zastaralni rok pa 10 let od dneva, ko je nastala pravica do odmere davka. To pomeni, da se davčnoinšpekcijski nadzor lahko začne za zadnjih pet let, vsa preostala obdobja pa so že zastarala.

Davčni inšpektor zavaruje izpolnitev davčne obveznosti že pred izdajo odločbe, kadar bi naj pričakovana dodatna davčna obveznost presegla 50 tisoč evrov. S tem ukrepom si želi davčni organ zagotoviti, da bo dodatna obveznost, odmerjena ob nadzoru, tudi plačana. Po končanem pregledu naj bi zapisnik zavezancu vročili najpozneje v 10 dneh. Vendar je ta rok samo inštrukcijski, kar pomeni, da za davčni organ ni zavezujoč in da ni posledic, če ga preseže. Zavezanec za davek lahko poda pripombe na zapisnik v 20 dneh po njegovem prejemu. Rok za pripombe se na utemeljeno pisno zahtevo lahko praviloma podaljša za 10 dni. Ob tem je treba opozoriti, da je 20-dnevni rok za pripombe prekluzivni, kar pomeni, da ga zavezanec ne sme zamuditi, saj bi s tem izgubil možnost pripomb na zapisnik oziroma te pri izdaji odločbe ne bodo upoštevane. Davčnoinšpekcijski nadzor se na prvi stopnji konča z izdajo odločbe, v kateri se odmeri dodatna davčna obveznost, oziroma sklepa, kadar dodatne obveznosti ni.

3/7/14 12:00 PM


GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

41

Davčni inšpektor sme za največ 30 dni zaseči listine, nosilce baz podatkov, predmete, vzorce in drugo blago, če je to potrebno za zavarovanje dokazov, za natančno ugotovitev nepravilnosti in ugotavljanje, ali zavezanec to uporablja za kršitve oziroma ali je to pridobil s kršitvami davčnih predpisov.

Kaj sme pregledati davčni inšpektor

Večino nadzorov po naših izkušnjah izvajajo v okviru zgoraj navedenih pravil, zaradi nekaterih razvpitih primerov v javnosti pa je aktualno vprašanje v zvezi z davčnoinšpekcijskim nadzorom tudi, kakšne pravice oziroma pooblastila ima davčni inšpektor. Obseg pooblastil je precej širok, zato je še pomembneje, da je zavezanec s tem seznanjen. Nekatere od njih posebej navajamo v nadaljevanju. Davčni inšpektor ima pravico pregledati poslovne prostore in druge prostore, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti ali pridobivanje dohodkov, naprave, blago, stvari, predmete, poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente, ki omogočajo vpogled v poslovanje zavezanca za davek. Pregledati sme poslovne prostore, stanovanjske pa, kadar jih zavezanec določi kot svoj sedež oziroma kot poslovni prostor, v katerem opravlja dejavnost. Zavezanec oziroma njegov pooblaščenec je lahko navzoč pri ogledu. Davčni inšpektorji se te možnosti v praksi poslužujejo predvsem, kadar menijo, da bi jim tako pridobljene informacije lahko koristile pri nadzoru. Občasno se zgodi, da ob tej priložnosti pregledajo tudi del ali vsa osnovna sredstva tega zavezanca. Davčni inšpektor ima tudi pravico pridobiti izjave zavezanca in preostalih strank v postopku ter vzeti ustrezne vzorce blaga, če je to potrebno.

Ko inšpektor prepove opravljanje dejavnosti

Pooblastila za zaseg in prepoved opravljanja dejavnosti naj bi davčni organ uporabil le takrat, kadar gre za utemeljene sume davčnih utaj oziroma nepravilnosti in je to potrebno za zavarovanje dokazov. V nasprotnem primeru naj bi davčni organ pri nadzoru uporabljal druga sredstva, saj s tem spoštuje načelo sorazmernosti v postopku. Kot je bilo že navedeno, mora davčni organ pri izvajanju svojih pooblastil skrbeti predvsem za to, da uporabi ukrepe, ki so za zavezanca

02GOST_36_41_davcne_inspekcije.indd 41

najugodnejši in še zadoščajo za nemoteno izvajanje nadzora. Davčni inšpektor sme za največ 30 dni zaseči listine, nosilce baz podatkov (to je povezano z elektronskim obdelovanjem podatkov), predmete, vzorce in drugo blago, če je to potrebno za zavarovanje dokazov, za natančno ugotovitev nepravilnosti in ugotavljanje, ali zavezanec to uporablja za kršitve oziroma ali je to pridobil s kršitvami davčnih predpisov. Pri obsežnem in dolgotrajnem inšpekcijskem nadzoru lahko inšpektor podaljša rok za zaseg prej omenjenih listin, nosilcev baz podatkov in blaga, vendar največ do skupno 90 dni. Zavezanec lahko zahteva predčasno vračilo teh predmetov, če dokaže, da jih nujno potrebuje pri poslovanju. Davčni organ o vrnitvi predmetov takoj odloči s sklepom. Ob zasegu mora inšpektor izdati potrdilo s seznamom o zaseženi dokumentaciji, predmetih in vzorcih. Zelo priporočljivo je, da zavezanci tak seznam natančno preverijo, preden ga podpišejo, ker gre v teh primerih ponavadi za izvirne listine, zavezanec pa potrebuje dokazila o tem, kje so. Inšpektor zaseženo gradivo vrne v zakonsko določenem roku, izjema so primeri, kadar po kazenskem zakoniku zaseženo predajo policiji. Davčni inšpektor ima pravico zavezancu za davek tudi za največ tri dni prepovedati opravljati dejavnost. Takšnih ukrepov v praksi ni veliko in jih običajno izvedejo kot skrajni ukrep. V zadnjem času so se pojavljali predvsem pri zavezancih, ki imajo gotovinsko poslovanje s končnimi kupci. Kot je bilo mogoče razbrati iz obvestil, ki jih je v javnost posredoval davčni organ, je bilo v drugi polovici leta 2013 takšnih primerov 16. Takšno prepoved naj bi izrekli gostincem, slaščičarjem, cvetličarjem in vulkanizerjem, pri katerih so ugotovili hujše davčne prekrške, ki so se pogosto tudi ponavljali. Če gre za primere hujših davčnih utaj in ponavlja-

jočih se dejanj, bi bilo lahko takšno dejanje davčnega organa upravičeno. Vsekakor pa je pri takšnih postopkih po mnenju avtoric treba biti pozoren na to, da jih davčni organ uporabi samo takrat, ko je o dejanjih zavezancev dovolj dokazov, ti pa ne sodelujejo z davčnim organom oziroma prirejajo poslovne listine in preostale podatke. V vsakem primeru bi bilo koristno, da se v skladu z načelom tajnosti tudi takšni postopki izvedejo čim bolj diskretno, saj v nasprotnem primeru tak poseg v poslovanje zavezanca lahko pomeni tudi nepredstavljivo in nepopravljivo škodo.

Najboljša pomoč je sodelovanje

Dolžnost davčnega organa je, da opravlja nadzor nad pravilnostjo in pravočasnostjo plačevanja davčnih obveznosti ter hkrati skrbi za informiranje zavezancev o njihovih pravicah in obveznostih. Pri tem mora svoja pooblastila izvrševati izključno v skladu z zakonom in paziti, da jih ne presega in ne uporablja nesorazmerno hudih ukrepov ter da, kadar obstaja dvom, odloča v korist zavezanca. Hkrati pa je dolžnost davčnega zavezanca, da redno in pravilno poravnava svoje davčne obveznosti in da davčnemu organu na zahtevo posreduje vse informacije, ki so potrebne pri nadzoru. Zavezanec ima pravico, da v davčnem postopku imenuje pooblaščenca, ki v njegovem imenu opravlja nekatera ali vsa ravnanja. Vsekakor pa je za davčnega zavezanca priporočljivo, da v postopku sodeluje aktivno in sproti uveljavlja vse svoje pravice, ki jih ima po zakonu. Ob ustreznem sodelovanju z davčnim organom in pravilnem poslovanju so ponavadi tudi davčnoinšpekcijski nadzori manj stresni in ne odstopajo od običajnih pravil.

Rosana Dražnik in Mateja Drobež Tomšič, Leitner Leitner Slovenija

3/7/14 12:00 PM


POSLOVANJE 42

GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

Sprememba zakona o dohodnini, ki je začela veljati z januarjem letos, je korenito posegla v ureditev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Espeji, ki že opravljajo dejavnost, pa bi radi spremenili svoj status, morajo to opraviti do konca marca.

ANDREJ KRIŽ

Barbara Guzina, samostojna davčna svetovalka

02GOST_42_45_status normiranca.indd 42

3/7/14 12:05 PM


GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

43

DAVKI

Prednosti in pasti statusa s. p. normiranca Samostojni podjetniki morajo v začetku leta dobro premisliti, kakšen davčni status bodo imeli v tekočem poslovnem letu. Odločitev lahko pomeni tudi več tisoč evrov razlike pri plačilu dohodnine v prihodnjem letu. Ta razlika pa lahko tudi poslovni rezultat hitro spremeni iz pozitivnega v negativnega. Manjši samostojni podjetniki posamezniki imajo z računovodsko-davčnega vidika dve možnosti.

• Davčno osnovo lahko ugotavljajo na način, ki je enak kot za vse gospodarske družbe, in sicer temelji na obdavčitvi računovodskega dobička, ugotovljenega v izkazu poslovnega izida, ki se nato popravi za nekatere postavke (prihodke in odhodke ter olajšave, kot to določa zakon o dohodnini). Od tako izračunane davčne osnove se plača dohodnina na način, kot sicer velja za vse preostale

dohodke fizične osebe (plačo, bonitete, dohodke od avtorskih honorarjev in podobno), in sicer se davčna osnova iz dohodka iz dejavnosti vključi v dohodninsko lestvico in obdavči stopničasto progresivno. Davčne stopnje so 16-odstotna, 27-odstotna, 41-odstotna in 50-odstotna, po višji stopnji pa je obdavčen le del dohodka, ki presega zgornjo mejo dohodninskega razreda.

www.revijagost.si Za brezplačni izvod revije pišite na narocnine@finance.si

02GOST_42_45_status normiranca.indd 43

I

Prihodnja številka izide 12. junija 2014.

3/7/14 12:05 PM


POSLOVANJE 44

GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

RAZLIKA V VIŠINI DAVČNE OSNOVE navadni podjetnik (50 % odhodkov)

navadni podjetnik (90 % odhodkov)

normirani podjetnik

računovodski prihodki

50.000

50.000

50.000

računovodski odhodki

25.000

45.000

25.000

5.000

6.888

800

35.000

normirani odhodki − 70 %

• Davčno osnovo lahko ugotavljajo z upoštevanjem normiranih odhodkov, pri čemer se tako ugotovljena davčna osnova ne všteva v letno dohodninsko lestvico, ki smo jo navedli zgoraj. In ravno način ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov se je v letu 2013 korenito spremenil.

Spremembe v letu 2013

Konec leta 2012, natančneje dne 7. 12. 2012, je bila v Uradnem listu RS objavljena novela zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2), in sicer ZDoh-2L, ki je bistveno posegla tudi v ureditev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Tako imenovani normiranci, normirani espeji oziroma normirani podjetniki so namreč obstajali že pred letom 2013, vendar takratne ureditve ni mogoče primerjati z ureditvijo, ki velja od 1. 1. 2013. Nova ureditev normirancem tako prinaša bistvene spremembe oziroma omejitve: • tako imenovani normirani podjetnik je v letu 2013 lahko postal le nekdo, ki je imel v letu 2012 manj kot 50 tisoč evrov računovodskih prihodkov (prihodkov, ugotovljenih v skladu z računovodskimi predpisi); • pogoj za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov je tudi predhodna priglasitev davčnemu organu; za leto 2013 je morala biti ta priglasitev opravljena do 31. marca 2013, za leto 2014 pa jo lahko davčni zavezanci še vedno opravijo do 31. marca; • pri normiranih podjetnikih se dohodek iz dejavnosti (ugotovljen kot razlika med računovodskimi prihodki in normiranimi odhodki) ne všteva v letno osnovo za dohodnino in ne obdavči po dohodninski lestvici; • pri izračunu davčne osnove se upoštevajo normirani odhodki v višini 70 odstotkov, davčna stopnja je 20-odstotna in tako izračunan davek (v resnici davčna stopnja pomeni šest odstotkov od ustvarjenih računovodskih prihodkov) je končni davek.

Kako seznaniti davčni organ, da smo s.p. normiranec?

Davčni zavezanec (podjetnik), ki začne na novo opravljati dejavnost, mora za prvo davčno leto opraviti priglasitev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov hkrati ob predložitvi prijave za vpis v davčni register, in sicer najpozneje v osmih dneh od vpisa v primarni register (oziroma uradno evidenco). Za davčne zavezance (podjetnike), ki dejavnost

02GOST_42_45_status normiranca.indd 44

davčna osnova dohodnina − lestvica

15.000

3.000

dohodnina – 20 %

* Zgornji primer pri t. i. navadnih podjetnikih ne vključuje uveljavljanja morebitnih davčnih olajšav.

že opravljajo dlje časa, pa je rok, do katerega je treba formalno opraviti priglasitev, če želijo v tekočem letu postati normiranci, 31. marec. Sestavni del priglasitve sta izjava, da za davčno leto uveljavljajo ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, in izjava o izpolnjevanju pogojev, ki jih predpisuje zakonodaja.

Katere pogoje mora izpolnjevati normiranec?

• Prihodki davčnega zavezanca, ki že dlje časa opravlja dejavnost, v davčnem letu pred tekočim davčnim letom ne presegajo 50 tisoč evrov. • Če davčni zavezanec začne dejavnost opravljati na novo, lahko v vsakem primeru v prvem davčnem letu vstopi med normirance ne glede na višino prihodkov, ki jih doseže v tem letu. • Če davčni zavezanec začne na novo opravljati dejavnost v drugi polovici leta (od julija do decembra), lahko tudi v drugem davčnem letu priglasi ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov ne glede na višino prihodkov, ki jih doseže v prvem oziroma v drugem letu poslovanja. • Če davčni zavezanec začne znova opravljati dejavnost v šestih mesecih po tem, ko jo je prenehal opravljati, se mu v prihodke vštevajo tudi tisti, doseženi pred prenehanjem opravljanja dejavnosti (za potrebe ugotavljanja 50 tisoč evrov). • Če je davčni zavezanec v 18 mesecih pred priglasitvijo ugotavljanja davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov ustanovil družbo (tudi zavod oziroma tujo družbo), se mu v dosežene prihodke vštevajo tudi prihodki te družbe, zavoda oziroma tuje družbe (za potrebe ugotavljanja 50 tisoč evrov). • Če davčni zavezanec, ki že dlje opravlja dejavnost, v enem letu preseže prag prihodkov 50 tisoč evrov, lahko prihodnje leto še vedno ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov. Ko je prag 50 tisoč evrov presežen dve zaporedni davčni leti, pa mora davčni zavezanec preiti na sis-

tem ugotavljanja davčne osnove po prihodkih in odhodkih. Tudi za prenehanje ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov je določen isti rok, in sicer lahko davčni zavezanec do 31. marca tekočega leta sporoči davčnemu organu, da ne želi več biti v sistemu normiranih odhodkov. Če davčni zavezanec ugotovi, da ne izpolnjuje več pogojev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, pa mora v vsakem primeru v tekočem davčnem obdobju izračunavati davčno osnovo z upoštevanjem prihodkov in odhodkov, in to ne glede na (ne) priglasitev.

Kdaj se splača biti normirani podjetnik?

Normirani podjetnik svojo davčno osnovo ugotavlja na poenostavljen način, in sicer tako, da od vseh prihodkov, ugotovljenih v skladu z računovodskimi predpisi (računovodskimi standardi) odšteje normirane odhodke v višini 70 odstotkov. Prihodki, ugotovljeni v skladu z računovodskimi predpisi, se upoštevajo ob nastanku, ne šele ob plačilu (kot je to veljalo za normirance pred 1. januarjem 2013). Poenostavljen primer izračuna davčne osnove je prikazan v nadaljevanju. V poenostavljenem primeru sta dva tako imenovana navadna podjetnika, torej podjetnika, ki ugotavljata davčno osnovo z dejanskimi prihodki in odhodki. Prvi ima odhodke v višini 59 odstotkov od prihodkov, drugi pa odhodke v višini 90 odstotkov od prihodkov. Skrajno desno je predstavljen še primer normiranega podjetnika. Iz primera v tabeli je razvidno, da za normiranega podjetnika ni pomembno, koliko odhodkov ima v resnici , saj mu davčno osnovo izračunajo z normiranimi odhodki v višini 70 odstotkov. To tudi pomeni, da se morajo za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov odločiti tisti podjetniki, katerih odhodki so nižji od 70 odstotkov. Spremenjen obrazec za obračun akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavno-

3/7/14 12:05 PM


GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

50.000 evrov je zgornja meja za pridobitev statusa normiranega podjetnika »Samostojni podjetniki morajo v začetku leta dobro premisliti, kakšen davčni status bodo imeli v tekočem poslovnem letu. Odločitev lahko pomeni tudi več tisoč evrov razlike pri plačilu dohodnine v prihodnjem letu. Ta razlika pa lahko tudi poslovni rezultat hitro spremeni iz pozitivnega v negativnega.« sti je bil v Uradnem listu objavljen že konec leta 2013. Davčni zavezanec »normiranec« mora obrazec izpolniti nekoliko drugače, kot »normalni« samostojni podjetnik, predvsem pa mora v obrazcu že na začetku označiti, da ugotavlja davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov. Način izpolnjevanja obrazca je tako za »normiranega«, kot tudi za »normalnega« samostojnega podjetnika predpisan v Metodologiji za izpolnjevanje obračuna, ki je sestavni del obrazca. Obdavčitev podjetnikov z upoštevanjem normiranih odhodkov torej ni nujno ugodnejša od tako imenovane normalne obdavčitve z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov. Je pa pri odločitvi za normirane odhodke nujno upoštevati tudi naslednje. • V primeru obdavčitve z upoštevanjem normiranih odhodkov davčnim zavezancem (samostojnim podjetnikom posameznikom) ni treba voditi poslovnih knjig, kar pomeni, da jim ni treba najemati zunanjih računovodskih storitev, s čimer lahko precej prihranijo.

02GOST_42_45_status normiranca.indd 45

• Pravna varnost davčnih normirancev je precej večja, saj davčni organ ne bo nikoli preverjal upravičenosti davčno priznanih odhodkov.

Izdajanje računov

Normirani podjetnik izdaja račune tako kot vsi preostali podjetniki oziroma družbe. Na način izdajanja računov (oziroma njegovo vsebino) vpliva predvsem dejstvo, ali je podjetnik registriran za namene DDV (tudi normirani podjetnik je namreč lahko DDV-zavezanec) ali ne. Vendar pa normiranemu podjetniku na računu ni več treba prikazovati akontacije dohodnine, kot je to veljalo za normirance pred letom 2013. Normirani podjetnik med letom namreč sam plačuje akontacijo dohodnine, ki je odvisna od davčne osnove preteklega davčnega obdobja.

Uveljavljanje davčnih olajšav

Davčni zavezanci, ki v letu 2013 ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, so torej obdavčeni cedularno. To pomeni, da se njihova davčna osnova (v višini 30 odstotkov od obdavčljivih prihodkov) ne všteva v letno osnovo za dohodnino in se ne obdavči po dohodninski lestvici.

45

Cedularna obdavčitev hkrati pomeni tudi, da normiranec pri svoji dejavnosti ne more upoštevati nobenih davčnih olajšav, na primer olajšave za investicije, za nove zaposlitve, za donacije in podobno. Hkrati normiranec pri izračunu svoje davčne obveznosti tudi ne more upoštevati dohodninskih davčnih olajšav, kot so na primer splošna olajšava, olajšava za vzdrževane družinske člane in podobno. Te olajšave se bodo sicer še vedno upoštevale pri drugih dohodkih normiranca, vendar le, če jih ta ima (na primer pri katastrskem dohodku, dohodku iz avtorskega honorarja in podobno). Prepoved uveljavljanja davčnih olajšav je torej prav tako lahko eden izmed dejavnikov odločitve za (ne)vstop v sistem ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov oziroma vstop med normirance je lahko ugodna izbira predvsem za tiste manjše podjetnike, ki niso vešči računovodstva (in želijo znižati strošek za zunanje računovodske storitve) ter imajo v svoji strukturi poslovanja razmeroma majhen delež stroškov. Če stroški, ki jih navadno izkazujejo, presegajo 70 odstotkov od ustvarjenih prihodkov, je z davčnega vidika seveda bolje, da v sistem, ki jim priznava 70-odstotne normirane stroške, ne vstopijo. Barbara Guzina, samostojna davčna svetovalka

3/7/14 12:05 PM


POSLOVANJE 46

GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

SHUTTERSTOCK

S. P. ALI D. O. O.

Odločitev je lahko draga Družbe (d. o. o.), ki imajo davčno leto enako koledarskemu, morajo do 31. marca 2014 oddati davčni obračun za preteklo leto. Obdavčitev družb predpisuje zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2). Davčna osnova izhaja iz prihodkov in odhodkov, ugotovljenih v računovodskih izkazih, z nekaterimi davčnimi prilagoditvami in olajšavami.

02GOST_46_49_sp_ali_doo.indd 46

Kateri odhodki oz. stroški niso ali so delno priznani?

Med nepriznanimi odhodki v davčnem obračunu se najpogosteje pojavljajo: • odhodki, ki niso potrebni za pridobitev obdavčenih prihodkov po splošnem pravilu za davčno priznavanje;

• odhodki za izplačila dohodkov, ki so podobni dividendam, vključno s prikritim izplačilom dobička; to so največkrat prilagoditve odhodkov od transfernih cen, torej poslovanja s povezanimi osebami; • stroški, ki se nanašajo na zasebno življenje, kot na primer najemi športnih prostorov, mesečne karte za fitnes; k

3/7/14 2:07 PM


Hitrost imamo v genih!

INFO & NAR OČILA

080 14 00

Celje • Koper • Kranj • Ljub ljana • Maribor Murska Sobo • ta • Nova Gor ica • Novo mes to

HITRA POŠTA NAJHITREJŠA DOSTAVA PO SLOVENIJI! V vsakodnevni bitki s časom postaja hitrost tista dimenzija, ki je poleg zanesljivosti, cene in sledljivosti najbolj pomembna. Zagotavljamo vam dostavo vaših pošiljk znotraj večjih mest najkasneje v 2 urah po naročilu, po ostalih krajih v Sloveniji pa v istem dnevu.

Info & naročila: 080 14 00

Untitled-3 1 02GOST_46_49_sp_ali_doo.indd 47

7.3/7/14 03. 14 2:07 12:18 PM


POSLOVANJE 48

• • • • •

GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

temu sodi tudi dodatno pokojninsko zavarovanje, ki ga delodajalec plačuje za svoje delojemalce; stroški prisilne izterjave davkov ali drugih dajatev; kazni, ki jih izreče pristojni organ, na primer kazni delovne ali tržne inšpekcije, kazni v davčnih postopkih in podobno; davek na dodano vrednost, če ga zavezanec ni uveljavljal kot odbitek, čeprav je imel pravico; obresti od nepravočasno plačanih davkov; donacije, ki pa jih zavezanec ob pozitivni davčni osnovi in izpolnjevanju pogojev lahko uveljavlja kot olajšavo.

Nekateri odhodki so le delno davčno priznani, med njimi so: • stroški reprezentance, pod tem pojmom so zajeti stroški za pogostitev, zabavo in darila ob stikih s poslovnimi partnerji; • stroški nadzornega organa. Za majhne družbe ni odveč omeniti, da družbeniki, ki so v delovnem razmerju v družbi z omejeno odgovornostjo, ki jo imajo v lasti, največkrat spadajo v skupino poslovodnih delavcev, prokuristov in delavcev s posebnimi pooblastili. Plače, nadomestila in drugi dohodki iz zaposlitve te skupine delavcev se štejejo kot strošek dela in so za namene ugotovitve davka od dohodkov pravnih oseb davčno priznane v obračunanem znesku, vendar le, če so ti dohodki opredeljeni v pogodbi o zaposlitvi med d. o. o. in zaposlenim.

Davčne olajšave

Družbam so pri obračunu davka od dohodkov pravnih oseb na voljo: • olajšava za vlaganja v raziskave in razvoj – v višini sto odstotkov vlaganj v notranje raziskovalno-razvojne dejavnosti in nakupe raziskovalno-razvojnih storitev; • olajšava za investiranje – v višini 40 odstotkov naložb v opremo in neopredmetena sredstva (brez pisarniške opreme in motornih vozil); • olajšava za zaposlovanje – v višini 45 odstotkov za novozaposlene osebe pod določenimi pogoji; • olajšava za zaposlovanje invalidov – v višini 50 oziroma 70 odstotkov plače; • olajšava za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju; • olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje; • olajšava za donacije – v znesku danih donacij, vendar največ v višini 0,3 in 0,2 odstotka obdavčenega prihodka družbe. V primeru, da davčna osnova ni dovolj visoka, da bi družba lahko izkoristila vse

02GOST_46_49_sp_ali_doo.indd 48

Pri odločitvi, katera oblika poslovanja je bolj primerna, s. p. ali d. o. o., je poleg obdavčitve treba upoštevati razlike, kot so stopnja odgovornosti proti upnikom, obveznost vplačila osnovnega kapitala, razpolaganje z denarnimi sredstvi, če omenimo le tiste, ki so najbolj pomembne. Nina Žefran, Deloitte svetovanje, d. o. o.

olajšave, je pametno najprej izkoristiti olajšave, ki jih ni mogoče prenašati v prihodnja davčna obdobja. Med te spadajo olajšave za zaposlovanje, zaposlovanje invalidov, izvajanje praktičnega dela in olajšava za PDPZ. Olajšavi, ki ju je mogoče izkoristiti v prihodnjih davčnih obdobjih, pa sta olajšava za vlaganja v raziskave in razvoj in olajšava za investiranje (obe je mogoče prenašati pet davčnih obdobij) ter del olajšave za donacije – za kulturne namene in izplačila društvom, ustanovljenim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami (mogoč je prenos v tri davčna obdobja). Družbe lahko izkoristijo tudi prenesene davčne izgube, če jih imajo, vendar za davčno leto 2013 prvič le do 50 odstotkov davčne osnove, preostalih 50 odstotkov davčne osnove je mogoče znižati s koriščenjem olajšav.

Obdavčitev dobička

Pri d. o. o. je obdavčitev enotna in od leta 2013 znaša 17 odstotkov. Pri izplačilu

dobička družbeniku podjetja kot fizični osebi je treba upoštevati še 25 odstotkov dohodnine na dohodek iz kapitala. Za obdavčitev dohodka iz kapitala velja cedularna obdavčitev, kar pomeni, da se dohodek ne všteva v letno osnovo. Dohodek iz kapitala se obdavči po dokončni 25-odstotni stopnji. Hiter izračun pokaže, da je dobiček pred davki družbe z omejeno odgovornostjo, ki se nato izplača družbeniku, v resnici obdavčen po 37,75-odstotni stopnji (0,83 * 0,25).

D. o. o. je lahko normiranec

Družba, ki je v preteklem letu ustvarila manj kot 50 tisoč evrov prihodkov, lahko izbere ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, torej odhodkov, določenih v pavšalu, ne glede na višino poslovnih odhodkov. Priznajo se normirani odhodki v višini 70 odstotkov ugotovljenih prihodkov. Davek po stopnji 17 odstotkov se plača od preostalih 30 odstotkov prihodkov. Pri ugotavljanju davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov ni mogoče uveljavljati davčnih olajšav in ni mogoče zniževati davčne osnove s koriščenjem morebitnih davčnih izgub iz preteklih obdobij. Davčni obračun z upoštevanjem normiranih odhodkov je bolj preprost in zahteva manj administracije, saj za namene obračuna davka ni treba zagotavljati dokazil o naravi odhodkov. Pri odločitvi za način ugotavljanja davčne osnove kljub temu ni dovolj le pregled davčne stopnje, glavno vprašanje je, ali družba pričakuje, da bo v davčnem obdobju dosegla dobiček, ob tem pa je pomembno tudi, kolikšen bo. Družba, ki posluje z izgubo, bo v primeru ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov morala davek obračunati na enak način, kot če bi poslovala z dobičkom, torej v ustreznem odstotku od ustvarjenih prihodkov.

Posebnosti obračuna davka od dobička iz dejavnosti za s. p.

Samostojni podjetnik je fizična oseba, ki opravlja dejavnost, za obdavčitev dohodka samostojnega podjetnika uporabljamo zakon o dohodnini (ZDoh-2). Davčna osnova od dohodka iz dejavnosti je dobiček, ki se ugotovi kot razlika med prihodki in odhodki, doseženimi z opravljanjem dejavnosti. Za ugotavljanje prihodkov in odhodkov se uporabljajo predpisi o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb, kar pomeni, da je obračun zelo podoben, zato je ta prispevek namenjen osvetlitvi nekaterih podatkov pri stroških s. p., ki so drugačni kot za d. o. o.

3/7/14 2:07 PM


GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

Samostojni podjetnik ni v delovnem razmerju, z vidika socialnega zavarovanja je s. p. samozaposlena oseba. Njegov dobiček je hkrati njegov dohodek, kar pomeni, da dohodka ne more uveljavljati kot strošek in tako ne more zmanjšati obdavčljivega dobička. Višina obveznih prispevkov za socialno varnost, ki jih mora plačevati samozaposlena oseba, je odvisna od doseženega dobička. Obvezni prispevki za socialno varnost se priznajo za namen ugotavljanja dobička iz opravljanja dejavnosti po določbi 56. člena ZDoh-2, pri čemer pa je treba poudariti, da davek na dobiček iz dejavnosti ni davčno priznan odhodek, saj po svoji naravi sploh ni odhodek, ker se obračuna šele po ugotovitvi dobička. V davčnem obračunu dohodka iz dejavnosti z upoštevanjem odhodkov lahko zavezanci uveljavljajo tudi davčne olajšave, ki jih določa zakon o dohodnini in so pravzaprav usklajene z olajšavami, ki jih lahko uveljavljajo družbe. Enako kot pri družbah velja, da je treba najprej uporabiti olajšave, ki se

49

ne morejo prenašati v naslednja davčna obdobja.

gajo tudi druge dohodke in plačujejo dohodnino po višjih stopnjah iz lestvice.

Dohodek iz dejavnosti se všteva v letno davčno osnovo podjetnika kot fizične osebe, zaradi tega je za končno obdavčitev dohodka iz dejavnosti z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov pomembno ne le, koliko znaša dobiček iz dejavnosti, temveč tudi, kakšni so preostali dohodki posameznika, ki so obdavčeni na letni ravni. Letna davčna osnova se obdavči po progresivni dohodninski lestvici, kar pomeni, da se z naraščanjem letne davčne osnove viša povprečna davčna stopnja, po kateri je dobiček obdavčen.

S. p. ali d. o. o.?

Tudi za s. p. je na voljo poenostavitev za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, če s. p. ustvari manj kot 50 tisoč evrov prihodkov na leto. (Več o tem smo pisali v prejšnjem članku. Če povzamemo: za ugotavljanje davčne osnove z normiranimi odhodki je posebej primeren s. p. z nizkim razmerjem dejanskih stroškov v prihodkih, pa tudi za tiste fizične osebe, ki poleg dohodkov iz dejavnosti dose-

To vprašanje se v praksi pojavlja zelo pogosto. Eno izmed odločujočih meril je seveda obdavčitev. Na voljo so štiri možnosti, kot smo že omenili zgoraj. Upoštevati je treba dejavnost, ki jo bomo opravljali, ter z njo povezane stroške in prihodke. Nekako posplošeno velja, da je odločitev za normirane odhodke pravilna takrat, kadar imamo nizke stroške poslovanja v primerjavi s prihodki, kot na primer pri raznih storitvenih dejavnostih. Pri tem je treba paziti tudi na stroške dela. Vsekakor je dobro narediti poslovni načrt in pri tem oceniti tudi davčno breme po različnih scenarijih. Pri odločitvi, katera oblika poslovanja je bolj primerna, s. p. ali d. o. o., je poleg obdavčitve treba upoštevati razlike, kot so stopnja odgovornosti proti upnikom, obveznost vplačila osnovnega kapitala, razpolaganje z denarnimi sredstvi, če omenimo le tiste, ki so najpomembnejše. Nina Žefran, Deloitte svetovanje, d. o. o.

NOVO! INTERVJU: s fatalno igralko Pio Zemljič smo se pogovarjali o njenih pogledih na življenje, zdravje in lepoto. Antioksidanti. Kako koristni so pred vadbo / Pasti ločevalne diete. Zakaj diete ne delujejo? / Zdravniki o cepljenju / Genetski test: kdaj vemo, da ni nateg? / Pregledi v nosečnosti: kaj ženski pripada in kaj potrebuje / Otrok z drisko potrebuje veliko tekočine / Kandida. Vse, kar naj nas skrbi in kar naj nas ne / PROFIL: Jan Koren, bolnik s psoriazo / Lotiti se moramo reševanja demence / Ali veste, kaj je tapkanje?

ˇ Na voljo v trafikah, bolje založenih prodajalnah casopisov in poštnih poslovalnicah.

NOVO! 6 številk za samo 9,66 EUR & darilo: izdelek iz kolekcije ® STERIL-O-SEPT

080 15 80 / narocnine@finance.si / medicina.finance.si

02GOST_46_49_sp_ali_doo.indd 49

3/7/14 2:07 PM


NA KRATKO 50

GOST HoReCa REVIJA ZA SVET GOSTINSTVA, TURIZMA, HRANE IN PIJAČE

Deset najboljših vinskih destinacij brez Slovenije Revija Wine Enthusiast Magazine je objavila seznam desetih najboljših vinskih destinacij, ki naj bi jih ljubitelji žlahtne kapljice obiskali letos. Slovenije na seznamu sicer ni, ampak tudi tuji poznavalci slovenskih vin se strinjajo, da je to predvsem zato, ker v svetu še ni prepoznana kot vinska destinacija, in ne zato, ker pri nas ne bi imeli vin ustrezne kakovosti, ki bi lahko prepričala zahtevne popotnike, ki odkrivajo svet z okušanjem najboljših vin. Na seznamu desetih destinacij za letošnja potovanja so grški egejski otoki Santorini s sortami assyrtiko, aidani, voudomato in mavrotragano, Samos s sladkimi muškatnimi vini in Kreta, kjer so najbolj iskane sorte vilana, vidiano in najbolj znano rdeče vino mantilari. Druga lokacija je Valle de Guadalupe/Baja California v Mehiki, ki pa ne izstopa z vinskimi posebnostmi, temveč

s kakovostjo belih in rdečih sort, uveljavljenih v svetu. Tretja destinacija je Texas Hill Country v ZDA, kjer je treba spoznati sorto tempranillo. Na seznam desetih najboljših se je uvrstila tudi Mendoza v Argentini, kjer najbolj izstopa malbec. Obiskati je treba še Sonomo v Kaliforniji v ZDA, kjer sta še posebno kakovostna modri pinot in šardone. Evropske barve zastopa najtoplejša nemška vinska regija Baden, kjer je obvezna pokušina pinotov, izjemno pa je tudi vino sorte gutedel. Priporočena avstralska vinska točka je Barossa Valley, najbolj znana po shirazu. Zahod ZDA zastopa tudi Walla Walla v državi Washington, kjer slavo vinorodnega okoliša ustvarjajo z bordojskimi sortami. Med najboljšimi cilji ljubiteljev vin preprosto mora biti tudi kakšen v Franciji, letos je to Languedoc, kjer je skoraj obvezno poskusiti sorte minervois, corbières in coteaux du languedoc. Zadnji med desetimi kraji sveta, ki jih zaznamuje žlahtna kapljica in jih je letos treba obiskati, pa je italijanska pokrajina Umbrija. Obiskovalci je ne smejo zapustiti, ne da bi poskusili najslavnejše umbrijsko vino sagrantino di montefalco.

Soči zmagovalen tudi za Souvignon iz Zlatega griča Zimske olimpijske igre v ruskem Sočiju se bodo v zgodovino zapisale kot najuspešnejše olimpijske igre za slovensko reprezentanco, najbolj pa si jih bodo zapomnili v vinski kleti Zlati grič iz Slovenskih Konjic. Zlati grič je bil namreč uradni vinar slovenske olimpijske odprave, za belo vino, ki je spremljalo dogodke, ki jih je v Sočiju pripravil slovenski olimpijski komite, pa so izbrali souvignon 2012.

Zabaviščni park za gurmane V italijanski Bologni je na prostoru nekdanje veletržnice začel rasti verjetno najokusnejši zabaviščni park na svetu, 80 tisoč kvadratnih metrov velik Fico Eataly World. V njem bodo najboljši italijanski ponudniki hrane svoje dobrote začeli ponujati že prihodnje leto. Načrti za gurmanski zabaviščni park so megalomanski: v njem bo našlo delo več kot pet tisoč ljudi, letno pa ga bo obiskalo več kot šest milijonov obiskovalcev. Letni promet naj bi dosegal približno 80 milijonov evrov, projekt pa je že v nekaj mesecih pritegnil več kot 20 zasebnih vlagateljev, med njimi je tudi Oscar Farinetti, ki vodi trgovinsko verigo Eately. Prav projekt, ki ga je pred dvema letoma v Rimu odprl Eately, gurmanski tempelj Eately Roma, je spodbudil zamisel o tovrstnem zabaviščnem parku.

02GOST_50_na kratko.indd 50

Rekordno leto za turizem, tudi v Sloveniji Leto 2013 je bilo za svetovni turizem izjemno, kažejo podatki svetovne turistične organizacije (UNWTO). Skupno število turističnih prihodov v svetu je zraslo za pet odstotkov in doseglo rekordnih 1,09 milijarde obiskov. Največje je bilo povpraševanje po turističnih potovanjih v azijsko-tihomorsko regijo in Afriko, kjer so opazili šestodstotno rast, na tretjem mestu pa je bila s petodstotno rastjo turističnega prometa Evropa. Največji del, malo več kot polovica vseh turističnih obiskov, je pripadel Evropi, ki je imela lani po podatkih UNWTO več kot 560 milijonov obiskov. Takšen obisk je dobro znamenje tudi za leto 2014, saj je imela Evropa v obdobju 2005–2012 nižjo rast turističnih obiskov, letno se je njihovo število povečalo povprečno za 2,5 odstotka. Letos naj bi se v svetu število turističnih obiskov povečalo še za približno 4,5 odstotka, so optimistični v svetovni turistični organizaciji. Slovenijo je lani obiskalo dva odstotka več turistov kot leta 2012, število prenočitev pa ostaja na enaki ravni. Pozitivne številke so predvsem zasluga tujih turistov, saj se je število njihovih prihodov povečalo za 4,4 odstotka več kot predlani, v letu 2013 pa so ustvarili za 2,8 odstotka več prenočitev kot v letu 2012, kažejo podatki statističnega urada. Slabša je slika pri domačih gostih. Prihodov domačih turistov in tudi njihovih prenočitev je bilo tako lani manj kot predlani. Število prihodov domačih turistov je nazadovalo za 1,6 odstotka, domači gostje pa so vplačali za 3,4 odstotka manj prenočitev kot predlani. Domači gostje so lani zalegli za 33 odstotkov vseh prihodov in 38 odstotkov vseh prenočitev turistov. Tuji turisti so medtem ustvarili za 67 odstotkov prihodov in 62 odstotkov prenočitev.

3/7/14 12:05 PM


WWW.SHENKY.SI

Pozabite na kartončke zvestobe! Danes se vse beleži na mobilcu. Ponudite ugodnosti svojim zvestim kupcem s pomočjo SHENKY aplikacije in prenesite svoj lojalnostni program na mobilne naprave.

5 razlogov za SHENKY

1

Sodelovanje za 1 lokacijo in 1 ugodnost je brezplačno.

2

Vključitev v sistem je brez kakršnihkoli stroškov tehnološke opreme.

3

Svoje kupce nagradite za večkratne obiske ali nakupe.

4

Ne razprodajate se z visokimi popusti ampak kot ugodnost ponudite zanimive izdelke ali storitve iz lastne ponudbe.

5

Spoznate vaše kupce, njihove navade in z njimi direktno komunicirate.

Poskerniraj QR kodo in snemi aplikacijo na svoj mobilnik. SNEMI APLIKACIJO!

SNEMI APLIKACIJO!

NOVA MOBILNA APLIK ACIJA - NOVA POSLOVNA PRILOŽNOST Untitled-5 1 02GOST_01_ovitek.indd 3

7.3/7/14 03. 14 2:01 13:33 PM


Tudi Cviček Zajc je spregovoril!

www.zajc.si

VSE O CVIČKU ZAJC ZAJC UGODNOSTI

ZAJC KULINARIKA ZAJC DOGODKI

O KLETI ZAJC OSTALA ZAJC VINA

“Naš vrhunska vina Zajc bomo letos opremili s TalkingWine QR kodo! Prijatelji Cvička Zajc PTP lahko sedaj s svojimi mobilnimi napravami enostavno dostopate do vseh informacij o tem edinstvenem in znamenitem slovenskem vinu. Istočasno se lahko sprehodite po kleti Zajc, spoznate tudi ostala naša vina, se informirate o dogodkih, s kulinaričnimi nasveti vam olajšamo izbiro naših vin, … Ker vsebino sproti ažuriramo, so naša vina vedno aktualna.” Božidar&Marko Zajc, Vinska klet Zajc

Cviček ZAJC

Če želite, da tudi vaše vino spregovori: www.TalkingWine.mobi ali 02 3305 600.

Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju! Untitled-5 1 02GOST_01_ovitek.indd 4

7.3/7/14 03. 14 2:01 13:35 PM


Revija Gost 2