__MAIN_TEXT__

Page 1

AKADEMČEK akademija.finance.si

REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE, ŠTEVILKA 37, JULIJ 2019

Že danes se začnite pripravljati na kupce, ki bodo aktualni čez pet let akademija.finance.si Revija Poslovne akademije Finance, št. 37, julij 2019

1


2  

akademija.finance.si

AKADEMČEK

ŠTEVILKA 37, JULIJ 2019

Kazalo

6

6. AGROBIZNIS KONFERENCA

8

2. GRADBENA KONFERENCA

Prihodnost razvijamo z odgovornostjo. Zaupanje je osnova za vsako uspešno partnerstvo. Z našim poslanstvom smo zavezani naročniku, zato gradimo odnos na medsebojnem zaupanju in dialogu. Izpolnjevanju pričakovanj, strokovnosti in natančnosti namenjamo pozornost, da kvalitetno uresničujemo skupne vizije. Prihodnost gradimo na novih priložnostih, želje prelivamo v grajenje resničnosti.

11

24. SLOVENSKA MARKETINŠKA KONFERENCA

www.pomgrad.si

Oglas

4

13. SALES SUMMIT

16

36. FINANČNA KONFERENCA

19

21. DNEVI ENERGETIKOV

22

Oglas

FOTOUTRINKI

Revija Poslovne akademije Finance, št. 37, julij 2019


akademija.finance.si

Uvodnik:

Zdi se, da se je leto komaj začelo in vendar ga je že polovica za nami. Jasmina Zakonjšek, vodja trženja sponzorstev, Časnik Finance

Vsako leto je pomlad pri nas izjemno pestra in polna številnih dogodkov. In tudi letos ni bilo nič drugače. Za nami so zelo dobro obiskani in jubilejni 20. Dnevi energetikov, 36. Finančna konferenca ter 24. Slovenska marketinška konferenca, družili pa smo se tudi na številnih partnerskih dogodkih, ki so postregli z aktualnimi temami poslovnega sveta. Če potegnemo črto, se vse vrti okoli kupca in našega znanja o njem. Zato poudarek, da se moramo že danes začeti pripravljati na kupce, ki bodo aktualni čez pet let, ni odveč. Zaključek pomladi je v akademskem smislu torej prinesel obilico novih spoznanj in razmislekov, ki jih bomo lahko premlevali še pozno v poletje in nam tako pomagali k strokovni rasti in napredku. Poletje je namreč čas, ko si lahko vzamemo kakšen trenutek več, da si poglobimo znanje, se posvetimo poglobljenim temam s področja, ki nas zanima ter sistematično pripravimo na prihajajočo se jesen. Uživajte v poletju ter na svidenje jeseni, ko si bomo skozi nove dogodke znova prizadevali deliti znanje in navdih.

Revija Poslovne akademije Finance / št. 37, julij 2019 Urednik in novinar: Jasna Špende Grafična postavitev: Laura Pompe Sterle Fotografije: arhiv Financ, Jernej Lasič, Aleš Beno Časnik Finance, d. o. o., oddelek Poslovna akademija, Bleiweisova 30, 1001 Ljubljana akademija@finance.si Telefon: (01) 3091 494

Revija Poslovne akademije Finance, št. 37, julij 2019

3


4  

akademija.finance.si

13. SALES SUMMIT

Kako uspeti in postati bolj učinkovit v digitalnem trženju Na 13. Sales Summitu o tem, kako v trženju povečati digitalno učinkovitost Kako uspešno prodajati v digitalnem svetu? Kako doseči, da stalnim strankam prodate več? In kdaj so vplivneži prava izbira za prodajo vašega izdelka? Odgovore na ta vprašanja in to, da digitalne preobrazbe v obdobju industrije 4.0 ne smete ignorirati, obrniti jo morate sebi v prid, smo slišali na 13. Sales Summitu, ki ga organizira Poslovna akademija Časnika Finance. Špela Mikuš

Revija Poslovne akademije Finance, št. 37, julij 2019


13. SALES SUMMIT Če želite optimizirati konverzijo svojih spletnih strank, ne gre le za povečevanje obiska na vaši spletni strani, je povedal Iztok Franko iz podjetja Diggintravel (www. diggintravel.com) in ob tem dodal, da optimizacija spletne prodaje ni enostaven proces in ne gre le za spremembo, prenovo spletne strani. In optimizacija je pomembna, če ne zaradi drugega, že zato, da imate manj stroškov in dela z iskanjem ter pridobivanjem novih kupcev.

Proces, ne sprint Optimizacija spletne prodaje traja nekaj časa. Preprosta matematika (spletne) prodaje je, da lahko pridobite več obiskovalcev, da več konvertirate, povečate vrednost nakupa. Vendar pri optimizaciji konverzije ne gre le za eno stvar: “Če povečate le obisk, boste rasli le linearno. Optimizacija spletne prodaje pomeni, da morajo stranke povečati vrednost nakupa.”

Foto: Jernej Lasič “Če povečate le obisk, boste rasli le linearno. Optimizacija spletne prodaje pomeni, da morajo stranke povečati vrednost nakupa,” je svetoval Iztok Franko, www.diggintravel.com

akademija.finance.si

Kako pa doseči, da 60 odstotkom strank prodate za 60 odstotkov več? Zgled, ki mu (na mikro ravni) to uspeva, je denimo McDonald’s. “Vprašanje, ali želite še krompirček ob burgerju, je ravno to. Torej, da že pridobljenemu kupcu prodate več,” je razložil Franko. Tudi pri dosegu tega, da stalnim strankam prodate več, je treba iti skozi proces, ne gre za sprint. Predvsem pa morate, ko se lotite povečevanje konverzije, najprej vedeti, kdo so vaši kupci, kje so vaši prodajni kanali, kolikšna je povprečna vrednost nakupa in podobno. Skratka, kupce morate razumeti pred in med njihovim nakupom ter po njem.

Nič več zanašanja na zgodovinske podatke Danes, če želite biti konkurenčni, so ključ do uspeha podatki, ki prihajajo v realnem času. “Čas je pomemben. Včasih smo se ravnali po ‘zgodovinskih’ podatkih. Danes ni več tako. Google Trends, družbena omrežja, analitika ... Vse to nam danes daje podatke v realnem času in po teh se lažje ravnamo,” je povedal Darko Dujič iz Ceneje.si. In ti podatki lahko koristijo tudi klasičnim trgovcem, ki spleta ne smejo več jemati kot le še en prodajni kanal. “Menijo, da so s tem, ko so šli na splet, naredili en korak naprej, a če želijo v tem uspeti, morajo k temu pristopiti resno, drugače. Po drugi strani pa so spletni trgovci naredili resne in konkretne korake v klasični trgovini, denimo Amazon,” je še povedal Dujič.

Foto: Jernej Lasič “Čas je pomemben. Včasih smo se ravnali po ‘zgodovinskih’ podatkih. Danes ni več tako,” je povedal Darko Dujič, Ceneje.si.

Trženje z vplivneži ni vedno prava izbira V digitalnem trženju pa je vse pomembnejša tudi vloga vplivnežev oziroma influencerjev. Kako izbrati pravega vplivneža, ki bo na Instagramu poziral z vašim izdelkom? Pomembna je vključenost (engagment), ki jo vplivnež dosega, ne samo število sledilcev, je povedal Jure Laharnar iz podjetja AdStar. Ob tem pa svetoval, da ko nimate res dobrega izdelka, se raje ne odločite za trženje z vplivneži. “Ljudje so iskreni in bodo povedali, kaj si mislijo o vašem izdelku.”

Foto: Jernej Lasič Ko nimate dobrega izdelka, ga raje ne tržite prek vplivnežev, je povedal Jure Laharnar, AdStar.

Revija Poslovne akademije Finance, št. 37, julij 2019

5


6  

6. AGROBIZNIS KONFERENCA

akademija.finance.si

Digitalne transformacije ne smete prezreti »Večina naših poslovnih modelov je mrtva. A še nismo tam, da bi to dojeli,« je na Sales Summitu opozoril Branko Greganović iz NLB Banke Beograd. Dodal je, da se je za uspeh v dobi digitalne transformacije treba nenehno spreminjati. Denimo v bančništvu. Revolut, N26 in podobne banke so tu in so znamenje, da se mora bančništvo spremeniti. »Ne smemo jih prezreti,« je pripomnil Greganović in hkrati opozoril, da digitalno disrupcijo, čeprav o njej na veliko govorimo, še vedno ignoriramo. Izbira za kupce danes ni več lokalna, trg in izbira sta globalna.

Beno Bajda, Zadruga Granar ter podjetji G2O in Žganjekuha Kržič so zmagovalci natečaja Agrobiznis 2019 Ekološko oljčno olje, pridobljeno z ultrazvokom je najbolj inovativen izdelek, z regijsko kulinarično znamko Diši po Prekmurju je zadruga Granar postala najboljši podjetnik v kmetijstvu; Brodka je žganje iz presežkov kruha in tudi najboljši izdelek po izboru potrošnikov; podjetje G2O pa je za malo tipsko montažno ribogojnico z recirkulacijo vode dobilo posebno priznanje za inovativnost.

Foto: Jernej Lasič

Foto: Jernej Lasič Zmagovalci 6. izbora Agrobiznis so Martin Kržič iz Žganjekuhe Kržič, ekološki oljkar Beno Bajda, Janez Janko Kodila iz zadruge Granar in Danijel Gospić iz podjetja G2O (z leve).

Video vsebine si ogledate na youtube kanalu Časnika Finance: https://www.youtube.com/user/financeakademija

Revija Poslovne akademije Finance, št. 37, julij 2019


6. AGROBIZNIS KONFERENCA

Nove zmagovalce povezuje inovativnost; vsak je inovativen v svoji tržni niši. S čim so prepričali strokovno komisijo in bralce? Najbolj znan med zmagovalci je Janez Janko Kodila. Kdo ne pozna ocvirkov, šunke

in gourmet mesnin Kodila? Tokrat je zmagal z regijsko kulinarično blagovno znamko Diši po Prekmurju, pod katero zadruga Granar odkupuje in trži značilne dobrote iz regije. S to regijsko kulinarično blagovno znamko je postal najboljši podjetnik v kmetijstvu. Najbolj inovativno živilo je ekološko oljčno olje, pridobljeno z ultrazvokom. Inovativen postopek je razvil Beno Bajda, oljkar z Obale, in ga na našem trgu tudi že patentno zaščitil. Njegova inovacija je v tem, da z ultrazvokom in brez dodatnega segrevanja predela oljke v olje, ki vsebuje do 30 odstotkov več antioksidantov kot pri hladnem stiskanju. V spletnem glasovanju pa je zmagalo žganje iz presežkov kruha znamke Brodka, ki jo je razvil Martin Kržič, nastaja

7

pa v družinskem podjetju Žganjekuha Kržič. Brodka je najboljši Agrobiznisov izdelek po izboru potrošnikov, žganje pa delajo iz krajcev, ki ostanejo pri peki prepečenca. Posebno priznanje za inovativnost in drznost je dobil Danijel Gospić iz podjetja G2O, in sicer za malo tipsko montažno ribogojnico z recirkulacijo vode, kjer lahko vzgojijo do 50 ton severnoafriškega čopovca (severnoafriškega soma) na leto. Ideja je, da postavijo do 50 kvadratnih metrov velik objekt, za katerega ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, s sistemom recirkulacije, kjer gojijo ribe v optimiziranih razmerah 24 ur na dan ob manjši porabi vode, saj ta kroži. Ta tipski montažni sistem je tudi cenejši od konvencionalne ribogojnice.

ODKRIJTE KRAJ VAŠEGA NASLEDNJEGA DRUŽENJA Informacije in rezervacije: +386 1 585 13 78 +386 1 585 13 40 kongresna@kristalna-palaca.com www.kristalna-palaca.com Oglas

Na šestem natečaju portala Agrobiznis se je za zmago v treh kategorijah potegovalo 22 kandidatov. Strokovna komisija je izbrala najboljšega podjetnika v kmetijstvu in najinovativnejše živilo, s spletnim glasovanjem pa so bralci Financ in portala Agrobiznis izbrali najboljši domač izdelek po izbiri potrošnikov. Podelili so tudi posebno priznanje za inovativnost.

akademija.finance.si

Revija Poslovne akademije Finance, št. 37, julij 2019


8  

2. GRADBENA KONFERENCA

akademija.finance.si

Intervju s šefom Asfinaga: ‘Nikdar se ne sme izbrati ponudnik z dampinško ceno’ Tako pravi Andreas Fromm, direktor avstrijskega državnega upravljavca avtocest Asfinag; seveda nas je najprej zanimalo, kako so izbrali izvajalca za gradnjo druge tunelske cevi predora pod Karavankami – izbrali so najcenejšega ponudnika Vasilij Krivec

Z Andreasom Frommom smo se pogovarjali na konferenci Biznis in trendi v gradbeništvu, kjer je predstavljal njihov poslovni model, ki ne vključuje le cen in finančno merljivih kriterijev.

Koliko podjetij se je prijavilo na vaš javni razpis? Bilo jih je šest. Da se je prijavilo toliko podjetij, je bilo zelo dobro za nas. Med njimi sta bili tudi dve podjetji, ki sta se prijavili tudi na razpis za gradnjo slovenskega dela. V katerih primerih na razpisih izberete najcenejšega ponudnika in v katerih primerih ga izločite?

Mi iščemo najboljšo in ne najcenejše ponudbe. Iščemo, kakšno kakovost dobimo za ceno, ki jo postavi ponudnik. Za vse projekte, ki presegajo vrednost 11 milijonov evrov, od leta 2015 uporabljamo katalog kriterijev kakovosti. Kaj definira kakovost? Štirje dejavniki: kakovost izvedbe, dobrobiti za uporabnike in prebivalce, okoljska trajnost in energetska učinkovitost.

Revija Poslovne akademije Finance, št. 37, julij 2019

Ali ste imeli, preden ste objavili razpis za izvajalca gradbenih del za drugo cev predora Karavanke, kakšne izračune o najnižji oziroma najvišji vrednost? Preračunov o najvišji oziroma najnižji vrednosti ponavadi ne delamo, ampak naredimo predračun. Pri karavanškem predoru smo vnaprej naredili zelo natančne izračune, kot je to običajno za tako velike projekte.


2. GRADBENA KONFERENCA Katero vrednost so za gradnjo druge cevi torej pokazale vaše kalkulacije? Rezultatov vam ne morem povedati, ker so le za potrebe našega podjetja. Smo pa za izgradnjo te predorske cevi podpisali 90 milijonov evrov vredno pogodbo. Ko sem se pogovarjal s projektantom karavanškega predora Eleo iC, so ocenili, da se lahko slovenski predor zgradi za 104 do 115 milijonov evrov. V tem okviru je bila tudi večina ponudb. Najnižjo, okoli 89,2 milijona evrov vredno ponudbo je oddal turški ponudnik Chengiz, ki potrebuje referenco za gradnjo predorov Evropski uniji. Ali lahko komentirate njegovo ponudbo? Seveda tega ne morem komentirati. Gre za zelo zapleteno vsebino, pri kateri nisem sodeloval, zato ne poznam konkretnih podatkov. Zagotovo pa lahko opozorim na naslednje. Pod nobenimi pogoji se ne sme izbrati izvajalec, ki ponudi dumpinško ceno. Podjetja pri tako veliko projektih ne morejo preživeti, če delajo z velikim minusom. Govorim seveda na splošno in ne o konkretnem primeru, saj, kot rečeno, nimam podatkov. Na predavanju na konferenci Biznis & trendi v gradbeništvu ste govorili tudi o trajnosti. Ta pojem je danes zelo priljubljen in skriva v sebi precej kredibilnih vsebin, a tudi povsem tržno naravnanih sporočil. Pa vendar mi je pri vašem predavanju padlo v oči, da veliko del oddate malim in srednjim gradbenim podjetjem. Zakaj?

akademija.finance.si

Za naše podjetje, ki na leto investira več kot milijardo evrov, je zelo pomembno, da imamo trg. Govorim o trgu ponudnikov gradbenih in z njimi povezanih storitev. Mi dela oddajmo prek javnih naročil. Če se na posamezen razpis prijavi le eno podjetje, to določi ceno. V Avstriji imamo zelo velika in mednarodna gradbena podjetja, kot je Strabag. Na drugi strani je veliko malih in srednjih podjetij. Ni treba biti pretirano pameten, da ugotovimo, da bi z oddajo naročil le velikim podjetjem mala in srednja propadla. Na koncu bi ostala le tri večja podjetja, ki bi lahko mirno določala cene izvedbe naših projektov. S tem verjetno krepite tudi socialno komponento, saj bi propad malega in srednjega segmenta povzročil višjo stopnjo brezposelnosti in podobne posledice. Imate popolnoma prav. Tudi Avstrija torej ne bi bila imuna za kartelna dogovarjanja?

mirno določala cene izvedbe naših projektov. Slišim in berem, da dela na avstrijski trasi druge cevi predora Karavanke napredujejo v skladu z načrti oziroma jih prehitevate. Svoj del druge cevi tega predora smo začeli graditi konec minulega leta. Dela napredujejo po načrtih. Trenutno pod zemljo nismo naleteli na nobeno presenečenje, pri čemer je naša trasa geološko precej manj zahtevna kot na slovenski strani. Kopali bomo izključno v trdno kamnino, kjer je možnosti za presenečenja manj kot pri zelo heterogenih plasteh na slovenski strani. Bomo pa naleteli na vodne žile, kar pomeni največja tveganja. Kako sodelujete z Darsom? Pri tem ni nobenih težav. Oni vedo, kaj počnemo mi, mi vemo, kaj počnejo oni. Bistveno je, da smo na obeh straneh dosegli uradno soglasje o gradnji. Kakšen je zdaj gospodarski položaj v Avstriji?

Seveda ni mogoče izključiti, da se podjetja med seboj ne bi dogovarjala, kako si bodo razdelila posle in po katerih cenah bodo delala. S tem pa naročniki, med njimi tudi naše podjetje, ne bi imeli nobenih koristi, ki jih prinaša tržni pristop, v katerem pri javnih naročilih sodeluje več podjetij. Ni treba biti pretirano pameten, da ugotovimo, da bi z oddajo naročil le velikim podjetjem mala in srednja propadla. Na koncu bi ostala le tri večja podjetja, ki bi lahko

Gospodarstvo v Avstriji danes rase, sicer ne toliko kot prejšnja leta. Trenutne gospodarske razmere so danes precej dobre. Veliko je vlaganj tudi v različne objekte, kar je dobro za gradbeno panogo. Ko sem gledal vašo predstavitev, sta mi v oči padli tabeli rasti BDP in dinamike vaših vlaganj. Leta 2009 ste beležili velik upad BDP, obenem pa je bila vaša investicijska aktivnost takrat zelo visoka. Lahko to povezujemo s tako

Revija Poslovne akademije Finance, št. 37, julij 2019

9


10   akademija.finance.si imenovanim proticikličnim delovanjem? Mogoče pričakujete, da bom pritrdil, vendar vas moram na žalost razočarati. Gre za naključje. Večino investicij, tako novogradenj kot tudi obnovitvenih del, smo načrtovali že prej. Sam Asfinag ravno ne more delovati povsem proticiklično. Zakaj ne? Svojih aktivnosti ne moremo zagnati čez noč. Za začetek izvajanja naših investicij so potrebne zelo dolge priprave. Da lahko zaženemo gradnjo novih cestnih odsekov ali drugih objektov, potrebujemo vsaj leto dni.

2. GRADBENA KONFERENCA so nam prihodki upadli. Predvsem je bil viden upad prihodkov od tovornega prometa. Zato smo se odločili, da bomo manj sredstev namenili za novogradnje, več pa preusmerili v vzdrževanje infrastrukture. Vzeli smo torej novogradnjam in nekoliko okrepili vzdrževanje. Slabo vzdrževana cestna infrastruktura je namreč dolgoročno zelo draga. Ali se infrastrukturna podjetja in državna stanovanjska podjetja sama odločajo o investicijah, s katerimi se ohranja proticiklično delovanje, ali gre za odločitev države?

Vendar ste leta 2009 zmanjšali investicije v nove odseke in povečali investicije v obnove.

Pobuda prihaja od države, točneje od našega ministrstva za promet. Naše podjetje tako predlaga, katere projekte bi lahko ob šibkejšem gospodarstvu zagnali prej oziroma katere bi lahko ob pregrevanju gospodarstva in gradbenih dejavnosti zavrli oziroma prestavili. Vendar pa, kot sem že omenil, se naša kolesa vrtijo zelo počasi, zato se ne moremo hitro odzvati. Se pravi, da se odzivate počasneje, kot se spreminja dinamika vse ekonomije? Včasih je res tako. Kdo pa se od javnih investitorjev odzove hitreje? Ministrstvo za promet se obrača tudi na železniško družbo ÖBB in druge javne družbe, da v obdobjih upada gospodarskih aktivnosti, ki seveda vplivajo na obseg gradbenih del, pospešijo priprave in začetek gradnje večjih projektov.

Da. To smo predvideli že leta 2008. Zaradi gospodarske krize se je promet po naših avtocestah zmanjšal, zato

Prej ste že omenili, da boste pri gradnji svojega dela karavanškega predora zelo verjetno naleteli na vodne

Kaj se je torej zgodilo leta 2008 in 2009, ko ste imeli najvišja investicijska cikla? Res je, da se je gospodarska rast leta 2008 znižala s 3,7 na 1,5 odstotka, leta 2009 pa je bila minus 3,8-odstotna. Vendar smo že leta 2007 podpisali vse potrebne pogodbe za projekte, ki smo jih izvedli 2008, enako se je zgodilo tudi 2008, ko smo podpisovali pogodbe za projekte, ki smo jih izvajali leta 2009. Vendar teh pogodb nismo podpisovali zaradi napovedi gospodarske krize, ampak je bilo to naključje. Res pa je, da se vidi, kot da smo to načrtovali.

Revija Poslovne akademije Finance, št. 37, julij 2019

žile. Po mojih informacijah so lastniki podzemnih voda lastniki zemljišč, v nasprotju s Slovenijo, kjer so podzemne vode javno dobro. Kakšno odgovornost nosi investitor do lastnikov zemljišč, ki so obenem tudi lastniki teh vodnih virov? Če investitor naleti na izvir vode, mora predor zgradil tako, da voda teče enako, kot je pred gradnjo. Drugače je lastnik predora zavezan lastniku zemljišča in vodnih virov plačati ustrezno odškodnino.

Prihodnje leto za nove investicije skoraj milijarda evrov V avstrijskem državnem upravljavcu avtocest Asfinagu 2.800 zaposlenih upravlja 2.223 kilometrov avtocest, na katerih je 166 predorov in skoraj 5.200 mostov. Za primerjavo: Dars zaposluje nekaj več kot tisoč ljudi, upravlja 780 kilometrov avtocest in je leta 2017 ustvaril 442 milijonov evrov prihodkov. Avstrijski upravljavec jih je lani več kot 2,26 milijarde, skoraj milijardo in pol so dobili od tovornega prometa. Od leta 2018 do 2023 bodo za nove ceste in vzdrževanje avstrijskih avtocest namenili skoraj osem milijard evrov, lani so za to namenili dobro milijardo, letos bodo slabo milijardo evrov in pol. Za novo infrastrukturo bodo letos namenili 865 milijonov, prihodnje leto pa skoraj sto milijonov evrov več.


24. SLOVENSKA MARKETINŠKA KONFERENCA

akademija.finance.si

Jaka Levstek: Že danes se začnite pripravljati na kupce, ki bodo aktualni čez pet let “Če se samo od dva do trije odstotki vaših kupcev vsak mesec odločijo, da ne bodo ponovili nakupa, to pomeni, da morate na letni ravni pridobiti od 27 do 43 odstotkov novih kupcev.” Špela Mikuš

zagonska podjetja, zato imajo tukaj prednost. Se po vaših izkušnjah podjetja zavedajo potrebe po spremenjenih vlogah marketinga? Zavedanje obstaja, znanja o tem, kaj narediti, pa je malo. Hkrati pomembno manjka občutka nujnosti. V tehnologiji imamo rek, da disrupcija najprej prihaja zelo počasi, potem pa nenadno. Zaradi tega je včasih težko upravičevati vlaganja v nova znanja in pristope. Jaka Levstek je podjetnik, mentor in predavatelj. Kot soustanovitelj in direktor podjetja D.Labs je svetoval o produktni strategiji in rasti več kot 40 zagonskim podjetjem. Foto: Osebni arhiv

Se vloga marketing spreminja in predvsem kako? Vloga marketinga se je že doslej spreminjala oziroma se je nenehno razvijala. Posebnost današnjega časa pa je, da se zaradi napredka v tehnologijah, še posebej digitalnih, in zaradi precejšnjega povečanja vlaganj v hitrorastoča zagonska podjetja razlike v rasti med samo »dobrimi« in najboljšimi podjetji povečujejo eksponentno.

Marketing, ne glede na to, ali dela v blue chipih ali v mlajših podjetjih, ima na voljo mnogo več ofenzivnih in defenzivnih orodij kot kadarkoli, s katerimi lahko pridobi in zadrži kupce. Da bi ta orodja lahko uporabil strateško, potrebuje tri stvari: globinsko analizo kvantificiranega kupca, vpogled v nove priložnosti oziroma nove segmente kupcev ter sposobnost hitrega in učinkovitega eksperimentiranja. To pa so znanja, ki so jih prva pridobila

Kaj se bolj splača: iskanje novih kupcev, zadrževanje starih, stalnih? Če želimo rasti, je nujno vse troje. Če se samo od dva do trije odstotki vaših kupcev mesečno odločijo, da ne bodo ponovili nakupa, to pomeni, da morate na letni ravni pridobiti od 27 do 43 odstotkov novih kupcev samo zato, da ohranjate prihodke na isti ravni. S takim »luknjastim vedrom« ne moremo rasti. Glede na to, da ste del D.Labsa in sodelujete, mentorirate startupe: ali startupi drugače razumejo marketing kot

Revija Poslovne akademije Finance, št. 37, julij 2019

11


12   akademija.finance.si neka uveljavljena podjetja? Sklepala bi, da imajo predvsem drugačno razumevanje, videnje novih tehnologij in pristopov k marketingu.

Oglas

www.puklavecfamilywines.com

Užitek v vožnji

VEDNO V OSPREDJU. NOVI BMW SERIJE 3. Izvedite več:

bmw.si

Kombinirana poraba goriva za vozila BMW serije 3 Limuzina: od 4,7 do 6,6 l/100 km. Emisije CO2: od 123 do 150 g/km. Emisijska stopnja: Euro6. Emisije NOx: 0,0145 do 0,0559 g/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Slike so simbolne. Več na BMW.si.

Oglas

Prav imate. Startupi živijo v dveh fazah svojega nastopa na trgu in tisti dobri ju jasno ločujejo. V prvi fazi predvsem iščejo svoj poslovni model, začenjajo z majhnimi, spremenljivimi produkti in hitro eksperimentirajo s pozicioniranjem, ciljnim segmentom, ceno, kanali ... Ni jim treba skrbeti za »ugled«, zato lahko kršijo nepisana pravila, ki jih večja podjetja težje. Ko najdejo pravo ujemanje produkta in trga (product-market-fit), pa z vsemi topovi napadejo svoj segment, da dosežejo največji učinek. In ti topovi so seveda vedno tehnološka orodja in podatkovni pristopi, kjer lahko hitro prodrejo do največjega deleža svojega ciljnega trga. Ali drugače: startupi razumejo, da je rast draga. Zato se nanjo vrhunsko pripravijo – z vrhunsko ekipo, z interaktivnimi pristopi, z najučinkovitejšimi orodji in ne nazadnje z naložbo, ki jo pridobijo prav za ta namen. Koliko direktoric oziroma direktorjev marketinga se lahko pripravi podobno? Kaj se uveljavljena podjetja lahko naučijo od mladih, od startupov, ko govorimo o marketingu? Da se morajo že danes začeti pripravljati na kupce, ki bodo aktualni čez pet let.

Oglas

Revija Poslovne akademije Finance, št. 37, julij 2019


SLOVENSKA MARKETINŠKA KONFERENCA

akademija.finance.si

Jean-Philippe Schepens: Marketing danes vodijo podatki, ne dober občutek direktorja marketinga Foto: Črt P.

Jean-Philippe Schepens je ekonomist, statistik in ornitolog (znanstvenik, ki se ukvarja s ptiči). Je eden izmed ustanoviteljev prvih internetnih podjetij v Belgiji in soustanovitelj podjetja Swan Insights, kjer si prizadeva pogledati prek meja same družbe in uporabiti čim več različnih virov podatkov, da bi dosegel 360-stopinjski pogled na stranko. Na Slovenski marketinški konferenci je govoril o tem, kako se s tehnologijo in podatki iz različnih virov rešujejo zapleteni izzivi in podatki pretvarjajo v otipljivo ekonomsko vrednost. Špela Mikuš

Začnimo s preprosto metaforo: so, po vašem mnenju, podatki nova nafta? Ker ste navedli preprosto metaforo, ponujam preprost, vsakdanji primer: sesanje. Morda še vedno sesate s sesalnikom, ki ga je treba vključiti v različne vtičnice v stanovanju. Precej verjetno

je, da obenem že veste, da obstaja bodisi brezžična naprava bodisi samodejna naprava, ki je videti kot debel frizbi, v bistvu pa je robot. Pred vrati je dan, ko bo ta naprava prej kot vi vedela, kdaj bi bilo dobro posesati prah. Morda se ob tem, ne da bi vedeli, počutite podobno kot kmetje, ki so še orali z volom, obenem

pa so že vedeli, da lahko enako delo na sosednji njivi opravi traktor na nafto. Podatki se najbrž nafti približajo v tem, da je tudi nafto treba obdel(ov)ati. Tu pa se podobnost najbrž tudi konča, sploh ker je podatke lažje “najti” kot nafto. Kakšno vlogo igrajo podatki v sodobnem marketingu? Danes je prisotnih že toliko informacij, da lahko do tistega, kar nam manjka, pridemo zelo hitro na podlagi že obstoječih podatkov. Denimo: podjetje pripravlja analizo ciljne skupine strank in bo odkrilo, da mu manjkajo informacije, potrebne za celotno sliko. Z vsemi informacijami, ki jih podjetje že ima o tej specifični skupini strank, ali z uporabo podatkov drugega izvora bo lahko zapolnilo praznino. Pred nekaj leti tega še ne bi mogli izpeljati. Zakaj? Devetdeset odstotkov vseh podatkov je bilo ustvarjenih v zadnjih treh letih.

Revija Poslovne akademije Finance, št. 37, julij 2019

13


14   akademija.finance.si Poglejmo, denimo, banko. Pred nedavnim sem se pogovarjal s predstavniki velike banke. Še vedno so bančniki, toda analize tveganja zdaj opravljajo drugače. Banka ne bo izginila, se bo pa spremenila. Tega se zavedajo tako banka kot njeni komitenti. Lahko marketinška kampanja v letu 2019 uspe, ne da bi bila podprta s konkretno zalogo podatkov? Predvsem je pomemben 360-stopinjski pogled. Celostna slika zajame še vse tisto, česar pričakovana, dopolnjena obstoječa slika ne bi. Brez konteksta so podatki le podatki in gole številke. Marketinška strategija, ki vključi zalogo podatkov, ponuja najširšo sliko, upošteva tudi vse tisto, česar “prosto oko” ne bi zajelo. Daljnogled ornitologu ponuja povečavo, ne pa razumevanja, vedenja, življenja ptice. Enako velja za marketinške kampanje: če se bo trgovsko podjetje zanašalo le na podatke, ki jih dobi o stranki na podlagi nakupov, ki jih opravi s kartico zvestobe, potem ne bo dobilo celostne slike. Dobilo bo le povečavo enega dela, le daljnogled. Šele če bo dodalo podatke z družbenih omrežij ali anketne podatke, bo lahko izdelalo ciljno marketinško strategijo. Katere so glavne težave marketinga, ki jih podatki rešujejo ali poskušajo reševati? Prednost podatkov je njihova (vse)prisotnost. Vsi jih proizvajamo. Podatki sami po sebi ne rešujejo izzivov

SLOVENSKA MARKETINŠKA KONFERENCA marketinga, mu pa pomagajo priti do novih spoznanj. Ne zanašajo se na občutek, temeljijo na strojnem ali globokem učenju. Podjetjem in ljudem omogočamo, da to sami ugotavljajo, testirajo podatke in sami trenirajo oziroma usposabljajo modele. Ne gre torej za pisanje modelov, temveč za njihovo treniranje. Za marketing je pomembno poznati vedenje podjetja. Moramo vedeti, ali podjetje uvaja nov izdelek, kupuje drugo podjetje ali pa vstopa na nov trg. To so 360-stopinjski podatki v realnem času, ki jih potrebujemo. Marketing jutrišnjega dne, pa tudi današnjega, vodijo podatki, ne pa dober občutek direktorja marketinga.

Kako najbolj izkoristiti podatke v marketingu?

Najboljši nasvet: prisluhnite. Ko veste, kaj kupec pričakuje, kaj si želi in kaj išče, potem že imate pomembne informacije. Sploh, če poznate navade kupcev. Če kupec enkrat ne kupi nekega izdelka, to ne pomeni nujno, da z izdelkom nekaj ni v redu. Šele ko zares neha kupovati ta izdelek, je zelo pomembno, da podjetje svojega kupca pozna, ker bo šele takrat zares vedelo, zakaj se je zgodila sprememba: morda kupec izdelka ne potrebuje več, morda ste šele zdaj ugotovili, da ga je nagovorila konkurenca, ali pa je cena tista, ki je pomembna za vašega kupca.

Več o SMK najdete tudi na https://www.finance.si/tag/18016?src=top

STE ZAŠČITENI PRED KIBERNETSKIMI NAPADI? Vsak dan po omrežju potuje ogromna količina različnih podatkov, ki imajo danes veliko tržno vrednost. Zato so podjetja izpostavljena vdorom ter krajam in zlorabam podatkov. Poskrbite za ustrezno zaščito in nadzorujte vsa tveganja kibernetskih napadov s pomočjo Operativnega centra kibernetske varnosti Telekoma Slovenije.

Oglas

www.telekom.si/poslovni

Revija Poslovne akademije Finance, št. 37, julij 2019


SLOVENSKA MARKETINŠKA KONFERENCA

akademija.finance.si

To so podjetja, ki so pokazala največ marketinške odličnosti Veliko nagrado za marketinško odličnost je prejela Zavarovalnica Triglav Špela Mikuš

Foto: Jernej Lasič Prvi dan 24. Slovenske marketinške konference so podelili tudi nagrado za marketinško odličnost. Društvo za marketing Slovenije (DMS) jo je tokrat podelilo že petič, dobila pa jo je Zavarovalnica Triglav.

Z nagrado v DMS prepoznavajo najboljša podjetja oziroma organizacije, v katerih je marketing trdno vpet v poslovno strategijo podjetja in gonilo dobrih poslovnih rezultatov. Podelili so pet nagrad: veliko nagrado za marketinško odličnost, tri nagrade v posameznih kategorijah in posebno nagrado komisije.

Kdo so nagrajenci Nagrade so prejeli:

• zmagovalec v kategoriji B2B-podjetij: Ceneje • zmagovalec v kategoriji malih in srednjih B2C-podjetij: Lumar IG • zmagovalec v kategoriji velikih B2C-podjetij: Zavarovalnica Triglav Veliko nagrado za marketinško odličnost je, kot smo že omenili, dobila Zavarovalnica Triglav. Komisija je v svoji obrazložitvi zapisala, da v podjetju razumejo, da se bodo potrebe uporabnikov v prihodnosti hitro spreminjale, in se na to pripravljajo. »Izstopajo tudi s poglobljenim prepoznavanjem sprememb in trendov na trgu, ki jih znajo prevesti v uporabne in inovativne rešitve, namenjene reševanju uporabnikovih težav. Zelo dobro razumejo tudi proces digitalizacije, s čimer postavljajo visok nivo v svoji panogi.« Posebno nagrado komisije je letos prejelo podjetje Lumar IG, ker v marketinškem pogledu močno izstopa v svoji panogi. »Ravno marketinška usmerjenost je tista, s katero se podjetje razlikuje od svoje konkurence in dosega odlične poslovne rezultate v zelo konkurenčnem okolju. Ključno pri podelitvi nagrade je dejstvo, da podjetju uspeva spreminjati navade ljudi, kar je ena najtežjih nalog danes.« Revija Poslovne akademije Finance, št. 37, julij 2019

15


16   akademija.finance.si

36. FINANČNA KONFERENCA

Zakrajšek na Finančni konferenci: Recesija bo in Trump bo vnovič zmagal Trenutno je verjetnost recesije v ZDA 60-odstotna, a takšna je bila tudi julija 2015, pa recesije ni bilo, pravi slovenski ekonomist pri Fedu Egon Zakrajšek Rok Pikon

Kaj lahko sproži recesijo? Kaj najbolj skrbi Zakrajška? Zakrajšek je naštel nekaj dogodkov, ki bi lahko sprožili recesijo, pri čemer je treba poudariti, da se je osredotočil na ZDA: • Lahko pride do nepričakovanega kreditnega dogodka. Trenutno je v gospodarstvu namreč zelo veliko dolga. • Zaostritev trgovinske vojne med ZDA in Evropo. • Kitajska ima trenutno presežek na tekočem računu. Če se to obrne in bo imela primanjkljaj, bo morala začeti podpirati juan, to pa bo počela s prodajo svojih velikanskih dolarskih rezerv. • Izguba kredibilnosti Feda. • Nezmožnost Feda, da izpelje mehak pristanek. »Se trudimo, a zgodilo se je že, da nam ni uspelo,« pravi Zakrajšek. Foto: Aleš Beno Ni vprašanje, ali bo do recesije prišlo, ampak – kdaj bo prišlo, je v svojem predavanju na Finančni konferenci v Portorožu povedal slovenski ekonomist pri Fedu Egon Zakrajšek. »Trenutno je za ameriško gospodarstvo po modelu probit verjetnost recesije v naslednjih 12 mesecih približno 60-odstotna. A takšna je bila tudi julija 2015,« opozarja pred pretirano paniko, saj v ekonomskih napovedih pogosto prihaja do napak. »Če parafraziram nobelovca Paula Samuelsona, so finančni trgi napovedali osem od zadnjih treh recesij,« se šali Zakrajšek.

Revija Poslovne akademije Finance, št. 37, julij 2019


36. FINANČNA KONFERENCA

Centralna banke s skrhanim orodjem »Ko udari recesija, mora Fed znižati obrestno mero za pet do šest odstotnih točk, da spravi gospodarstvo iz recesije. Ameriške obrestne mere so trenutno na 2,5 odstotka, kar pomeni, da nima dovolj prostora. A še manj ga ima ECB, ki ima obrestno mero na ničli. Trenutno centralne banke nimamo dobrega odgovora na recesijo,« pravi Zakrajšek. Na vprašanje predsednika uprave slovenskega Unicredita Stefana Vavtija ali ECB z nizkimi obrestnimi merami dela napako, Zakrajšek odgovarja: »Ne, ECB ne dela napake, ampak trenutno pač živimo v svetu, v katerem so obrestne mere precej nižje. ECB tudi ne more na hitro dvigniti obrestnih mer, ker bi preveč šokirala gospodarstvo.«

akademija.finance.si

ne vplivajo. Seveda je znižanje davkov blagodejno vplivalo na ekonomijo in borzo, ampak to je bilo kratkotrajno. Negotovost glede mednarodne trgovine pa lahko traja veliko dlje.« Kdo je pomembnejši za slovensko gospodarstvo, šef ECB Mario Draghi ali finančni minister Andrej Bertoncelj? »Vsekakor Bertoncelj (smeh). Glejte, Slovenija je majhno in odprto gospodarstvo in zelo odvisna od dogajanja v tujini. Slovenski gospodarski cikel je zaradi območja evra sinhroniziran z evropskim, posebej z nemškim. To smo outsourcali profesionalcem in to je dobro.«

Kaj je za Slovenijo boljše, da Maria Draghija nasledi nekdo s severa ali juga Evrope? »Centralne banke so kljub veliki moči, ki jih imajo, zelo omejene, ker zakoni določajo, kaj lahko počnejo. Ne glede na to, kdo bo, njegova osebnost ne bozelo vplivala na delo ECB.« Ali je Švica bližja Sloveniji ali ZDA? »Švica ima določene stvari, ki malo spominjajo na Ameriko, recimo odprtost gospodarstva, ampak po slogu življenja in vrednotah je bližje Sloveniji.« Egon Zakrajšek je pred predavanjem poudaril, da so vsa stališča njegova osebna in ne izražajo stališč Feda.

Ali bo Trump dobil drugi mandat? »Mislim, da je verjetnost, da bo Trump zmagal, zelo visoka. Dva razloga sta: politična polarizacija v Ameriki je tako močna in na obzorju ni osebe, ki bi lahko to premostila in našla neko srednjo pot. Na demokratski strani trenutno ni kandidata, ki bi združil demokrate. Kdor bo obstal med demokrati, ne bo prav močan. Trump pa ima stabilno bazo.« Je bil Trump dober za gospodarstvo? »Ekonomija je bolj kot od predsednika odvisna od tega, kaj dela Fed. Predsedniki zadeve zelo zakomplicirajo. Ampak na ekonomske cikle

Foto: Aleš Beno

Revija Poslovne akademije Finance, št. 37, julij 2019

17


18   akademija.finance.si

NOVA KONFERENČNA IZKUŠNJA

NAŠLI STE popolnega konferenčnega partnerja, ki z uporabo pametnih tehnologij poskrbi za enostavno upravljanje z udeleženci. Organizacija dogodka s kompleksnim urnikom in velikim številom udeležencev bo sedaj enostavnejša. Naša spletna platforma EventID vam omogoča hitro in enostavno postavitev pristajalne strani za udeležencu prijazno prijavo in spletno plačilo. Pametna stojala za sledenje vam omogočajo nemoteno gibanje brez čakalnih vrst na kontrolnih točkah.

eventID spletna platforma ID.Conference d.o.o., Šmartinska 152, 1000 Ljubljana Revija Poslovne akademije Finance, št. 37, julij 2019

RFID Stolp za sledenje

mobilna aplikacija za sledenje

www.IDConference.eu info@IDConference.eu


21. DNEVI ENERGETIKOV

akademija.finance.si

V energetske naložbe lahko usmerimo 500 miijonov. Na leto. Slovensko gospodarstvo je začutilo priložnost za poslovno sodelovanje pri energetskem prehodu, smo med drugim slišali na zaključnem pogovoru konference Dnevi energetikov Borut Hočevar

Foto: Jernej Lasič Pri zaključnem pogovoru na Dnevih energetikov so sodelovali (z leve) Tomaž Katrašnik, ljubljanska Strojna fakulteta, Colin Hutchinson, Ascent Resources, Boris Sovič, Elektro Maribor, Jože Dimnik, infrastrukturno ministrstvo, Martin Novšak, Gen energija, in Drago Skornšek, HSE.

Koliko nas bo stal prehod v nizkoogljično družbo in kje se skrivajo priložnosti, je bil naslov letošnje konference Dnevi energetikov. Številni govorniki so poudarili, da je razogljičenje finančno in organizacijsko zahteven proces. Kako naj se ga lotimo, smo vprašali sogovornike pri zaključnem pogovoru.

Novšak: težko je najti sogovornika za dolgoročna vprašanja

Foto: Jernej Lasič Martin Novšak, Gen energija

V Sloveniji ni primernega strateškega, dolgoročnega odločanja oziroma se odloča za največ do štiri leta, je začel odgovor direktor Gen energije Martin Novšak, ki več kot deset let sodeluje v upravnem odboru Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). »Težko dobiš sogovornika, ki bi razmišljal dolgoročno. Še huje pa je, da je tako tudi v energetskih družbah. Menjave so hitre in težko se je pogovarjati o dolgoročnih projektih, o 60-letnih ali daljših. Nekatere hidroelektrarne obratujejo že več kot sto let.

Revija Poslovne akademije Finance, št. 37, julij 2019

19


20   akademija.finance.si V energetiki je treba razmišljati o investiranju na zelo dolg rok.« Tudi zgodovina strateškega odločanja je v Sloveniji razmeroma slaba: »Živimo od nekaterih strateških odločitev še iz časa Jugoslavije in osamosvojitve. Zdaj bo treba strniti gospodarsko moč.« Na upravnem odboru GZS so pred nekaj dnevi ustanovili svet za energijo, ki se bo skušal dejavno vključiti v pripravo Energetskega koncepta Slovenije in Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta. Gospodarstvo je namreč začutilo problem cene električne energije in tudi priložnosti za svoje aktivnosti, za svoje delo pri energetskem prehodu.

21. DNEVI ENERGETIKOV investiramo, bomo lahko imeli zanesljivo oskrbo, tudi nizkoogljično.« Toda, je nadaljeval Novšak: »Imamo vire, strateško odločanje pa je… Želel bi, da bi imeli ministrstvo za energijo, včasih smo ga že imeli. To je izredno pomembna funkcija države.« »Premalo je, če država samo deli proračunska sredstva. Želimo, da tudi aktivno upravlja s prihodnostjo. Gospodarstveniki želimo pri tem aktivno sodelovati. V energetiki in v panogah, ki energetiko podpirajo, je ogromno znanja, ki bi ga morala Slovenija izkoristiti pri strateškem odločanju,« je še povedal direktor Gen energije.

Katrašnik: potrebujemo medministrsko vladno komisijo

Skornšek: energetska tranzicija naj bo pravična

Foto: Jernej Lasič

Slovenija ima precej virov, ki bi jih lahko uporabili pri energetskem prehodu. Na leto zberemo 200 milijonov za pomoč prek Eko sklada in Borzena, energetske družbe pa ustvarijo okoli 300 milijonov EBITDA na leto. »Če ta sredstva primerno usmerimo, bomo dobili primerne naložbe brez podražitve elektrike. Če pa denar razdrobimo, če gre v tujino, bodo razmere težke,« je prepričan Novšak. Nekaj virov je danes na razpolago: »Lastnega kapitala za investiranje je 500 milijonov evrov na leto. Če ga primerno

sestaviti nekdo od zgoraj,« je poudaril Katrašnik. »Znanja je na posameznih sektorjih dovolj. Nujno pa bi bilo treba ustanoviti medministrsko vladno komisijo. Vsa tri vpletena ministrstva niso dobro usklajena, kaj šele finančno podkrepljena.« »Nikamor se nismo premaknili, dokler na eni strani delamo strategije, na drugi strani pa je treba zapreti proračun. Tako samo izgubimo eno leto. Potrebujemo močno iniciativo z vrha navzdol.« »Naloga je neskončno težka. Poznam samo del svojega sektorja in vem, kako močno je prepleten, poleg tega pa v vsakem sektorju težko napovedujemo dogajanje, ker moramo tudi pogledati, kaj se dogaja zunaj sektorja. Tujci, ki nam svetujejo, imajo svoje poslovne interese in tudi naši igralci imajo svoje poslovne interese. Kdo bo nadziral delo? Samo vlada,« je še povedal Katrašnik.

Foto: Jernej Lasič Tomaž Katrašnik

Ukrepati je treba od zgoraj, je začel odgovor na vprašanje, kako organizirati prehod v nizkoogljično družbo, profesor na ljubljanski Fakulteti za strojništvo Tomaž Katrašnik. »Velike težave so nezmožnost videti veliko sliko, težnja k enostavnim rešitvam in pomanjkanje denarja. Slike ne bomo sestavili, če se bomo procesa lotili sektorsko ali razdrobljeno. Stvari mora

Revija Poslovne akademije Finance, št. 37, julij 2019

Foto: Jernej Lasič Drago Skornšek

Drago Skornšek iz Holdinga Slovenske elektrarne, HSE,


21. DNEVI ENERGETIKOV pričakuje, da se ministrstva in drugi poenotijo. Dodal pa je, da pomeni največji potencial pri obnovljivih virih hidroenergija: »Koristno je, da izkoristimo slovenski vodni potencial. Prevladuje pa naj moč argumentov, ker lahko skupaj naredimo preboj.« Skupina HSE bo zaradi termoelektrarne najbolj občutila posledice razogljičenja, zato: »Pričakujem pravično tranzicijo, predvsem zaradi proizvodnje premoga, ki bo zaradi razogljičenja v nekem časovnem obdobju ugasnila. Pričakujemo, da bodo odločevalci gledali celoto in ne bodo dali prednost posameznemu sektorju,« je povedal Skornšek.

Sovič: zjutraj protestirajo proti elektrarnam, zvečer hočejo elektriko

Foto: Jernej Lasič Boris Sovič

Elektro distribucija oskrbuje prebivalstvo in gospodarstvo z električno energijo, hkrati pa skuša »sooblikovati nekatere družbene razvojne dokumente«, je pojasnil predsednik uprave Elektra Maribor Boris Sovič. »Vsak mora čim bolje zastopati interese svoje stroke in svoje dejavnosti, hkrati pa je za

akademija.finance.si

normalno delovanje družbe pomembno, da skuša čim bolje razumeti tudi tiste, ki zastopajo druge segmente in, da z njimi išče soglasja.« »Ne more se nekdo zakopati in reči, da mora biti tako in nič drugače. Če bomo delali tako, ne bomo imeli nobenega velikega objekta, ne točkovnega in ne linijskega, vsi pa bomo želeli elektriko.« Sovič je nadaljeval s slikovitim prikazom: »Dopoldne protestiram proti objektom, zvečer pa pričakujemo doma normalno oskrbo z elektriko.« Treba bo iskati kompromise, je končal Sovič: »Rešitve ne morejo upoštevati samo okoljske vidike, samo tehnične, samo ekonomske ali katere druge. Potreben je nek konsenz.«

Dimnik: pri prehodu mora sodelovati veliko resorjev

Foto: Jernej Lasič Jože Dimnik

Če je cilj razogljičenje, je pot do njega po mnenju Jožeta Dimnika z ministrstva za infrastrukturo takšna: »Ukaz bi moral prit z vrha navzdol in vsi bi morali delati za isti cilj.« »Če je cilj kaj drugega, je to dobro povedati. Ponesrečeno pa je, če vsak vleče v svojo smer. »Sodelovati bi morali tudi drugi resorji, ne samo energetika, prostor, gradbeništvo in okolje,« je še povedal Dimnik.

Varujte zadovoljne trenutke. Mi vam zavarujemo ostalo.

Zadovoljstvo na prvem mestu

080 70 77 | generali.si

Revija Poslovne akademije Finance, št. 37, julij 2019

21


POSTANITE SPONZOR

Za informacije o sponzorskih paketih, pojavnosti ter umeščanju vašega podjetja in blagovne znamke na posamezni izbrani dogodek nas kontaktirajte na: jasmina.zakonjsek@finance.si ali 01 30 91 434.

Oglas www.posta.si

Vaš novi naslov za dostavo pošiljk, odprt 24/7

MOJA DOSTAVA – MOJA IZBIRA

IDE ALN Z A SPLE O TN NAKUP E E

Ne zapravljajte časa s čakanjem na dostavo pošiljke. Izkoristite novo storitev Moja dostava – moja izbira, kjer lahko spremenite naslov dostave vaše pošiljke tudi, ko je ta že na poti k vam. Vi pa medtem uživajte v pomembnejših opravilih. Za več informacij pokličite na 080 14 00 ali obiščite www.posta.si.

Oglas

Predstavite nov izdelek ali storitev izbranim ključnim akterjem iz določene panoge.

Oglas

Želite biti del poslovnih dogodkov tudi vi?


FOTOUTRINKI IZ DOGODKOV

akademija.finance.si

13. SALES SUMMIT

6. AGROBIZNIS KONFERENCA

Revija Poslovne akademije Finance, Å¡t. 37, julij 2019

23


24   akademija.finance.si 36. FINANČNA KONFERENCA

2. GRADBENA KONFERENCA

Revija Poslovne akademije Finance, št. 37, julij 2019

FOTOUTRINKI IZ DOGODKOV


FOTOUTRINKI IZ DOGODKOV

akademija.finance.si

24. SLOVENSKA MARKETINŠKA KONFERENCA

21. DNEVI ENERGETIKOV

Revija Poslovne akademije Finance, št. 37, julij 2019

25


REZERVIRAJTE SI DATUME JESENKIH DOGODKOV IN BODITE V DRUŽBI NAJBOLJŠIH

2019

18. septembra 2019

Pomurski forum, Lendava 20. septembra 2019,

6. konferenca slovenskih izvoznikov 24. septembra 2019

Plačevanje in nagrajevanje prodajnega osebja 26. septembra 2019

Najpodjetniška ideja 2018/2019 15. oktobra 2019

11. Prodaja in marketing na policah 17. oktobra 2019

3. Logistična konferenca Premikamo Slovenijo 23. oktobra 2019

Gorenjski forum, Cerklje na Gorenjskem 23. oktobra 2019

6. Marketing Summit Sarajevo 14. in 15. novembra 2019

21. Poslovna konferenca Portorož 21. novembra 2019

Najboljše letno poročilo za leto 2018 27. novembra 2019

Obalni forum, Koper 5. decembra 2019

10. Podjetniški forum Spremljajte nas na: akademija.finance.si

Časnik finance

facebook.com/FinanceAkademija

Profile for Dejan P.

Akademček, poletje 2019  

https://akademija.finance.si/akademcek

Akademček, poletje 2019  

https://akademija.finance.si/akademcek

Profile for multidejo
Advertisement