__MAIN_TEXT__

Page 1

AKADEMČEK akademija-finance.si

1

REVIJA POSLOVNE AKADEMIJE, ŠTEVILKA 38, JANUAR 2020

Zakaj so eksplodirale naložbe logistov? Ker prek Luke Koper dosežejo regijo s 400 milijoni prebivalcev Za kaj si mora prizadevati slovensko gospodarstvo?

Kako bi tehnologija lahko pocenila zdravljenje ‘Razmislimo, ali energetski načrt napoveduje izbris nekaterih panog’

akademija-finance.si Revija Poslovne akademije Finance, št. 38, januar 2020


2  

akademija-finance.si

AKADEMČEK

ŠTEVILKA 38, JANUAR 2020

Kazalo 4

IZVOZNA KONFERENCA

9

NAJBOLJŠE LETNO POROČILO 2019

10

POSTANITE SPONZOR

PREMIKAMO SLOVENIJO 3.0

13

ČLOVEK ALI UMETNA INTELIGENCA V BOJU S KIBERNETSKIMI NAPADALCI. KDO ZMAGA?

15

PLAČILNI SISTEMI PRIHODNOSTI. JE PRED NAMI BREZGOTOVINSKA ERA?

18

OJOLJSKO SREČANJE

20

21. POSLOVNA KONFERENCA PORTOROŽ

24

KLJUČNI IZZIVI BODOČEGA NACIONALNEGA ENERGETSKEGA IN PODNEBNEGA NAČRTA

28

NAJPODJETNIŠKA IDEJA

30

STIČIŠČE ZNANJA

32

FOTOUTRINKI Revija Poslovne akademije Finance, št. 38, januar 2020

Želite biti del poslovnih dogodkov tudi vi? Predstavite nov izdelek ali storitev izbranim ključnim akterjem iz določene panoge. Za informacije o sponzorskih paketih, pojavnosti ter umeščanju vašega podjetja in blagovne znamke na posamezni izbrani dogodek nas kontaktirajte na: jasmina.zakonjsek@finance.si ali 01 30 91 434.


akademija-finance.si

Uvodnik:

Zmagajmo!

Mateja Bizjak, urednica in novinarka

Zmagajmo v svetu, ki se obrača na glavo! je bil naslov paradnega dogodka Akademije Finance v minulem letu, Poslovne konference Portorož. A prav lahko bi bil to tudi naslov katerega koli drugega dogodka iz našega nabora jesenskih dogodkov, katerih utrinke predstavljamo v tokratnem Akademčku. Da je svet pravzaprav že ‘na glavo’, vsak pri sebi že dolgo ugotavljamo. Ko npr. beremo o prepotrebnih zdravljenjih, ki so dostopna le ‘najsrečnejši’ najglasnejši peščici posameznikov. Ko vidimo enoletnike, ki jim starši ob kosilu servirajo pametni telefon. Ali ko poslušamo o takšnem izkoriščanju naše geostrateške lege, ki bistveno povečuje izpuste toplogrednih plinov.

Zmagajmo - in svet postavimo nazaj na noge!

se zatorej glasi naše voščilo, ki naj postane vodilo, vsem nam. Mateja Bizjak

Revija Poslovne akademije Finance / št. 38, januar 2020 Urednica in novinarka: Mateja Bizjak Grafična postavitev: Laura Pompe Sterle Fotografije: arhiv Financ, Jernej Lasič, Jure Makovec, Aleš Beno Fotorafija naslovnice: Getty Images Časnik Finance, d. o. o., oddelek Poslovna akademija, Bleiweisova 30, 1001 Ljubljana akademija@finance.si Telefon: (01) 3091 494 akademija-finance.si

Revija Poslovne akademije Finance, št. 38, januar 2020

3


4  

akademija-finance.si

IZVOZNA KONFERENCA

Andrej Slokar, ustanovitelj in lastnik družbe Incom. Foto: Jure Makovec

Intervju z zmagovalcem slovenskega izvoza: Ko sem rekel, da bom zgradil nov fructal, so se mi malo smejali Andrej Slokar, ustanovitelj in lastnik Incoma, ter Boštjan Jerončič, direktor Incoma, o tem, zakaj je podjetje, ki sladoled prodaja po vsem svetu, tako uspešno in kaj bodo delali v prihodnjih petih letih Mateja Bertoncelj, Nataša Koražija

Revija Poslovne akademije Finance, št. 38, januar 2020


IZVOZNA KONFERENCA Kako to, da ste se ob koncu socializma odločili, da se lotite podjetništva, in zakaj ste izbrali proizvodnjo sladoleda? Slokar: Takrat sem bil že deset let v Fructalu, kjer sem vodil proizvodnjo v Bosni in v Ajdovščini. A to, da greš na svoje, da imaš svoje podjetje, mi je bil neverjeten izziv. Četudi so bili proti temu vsi, doma, pa tudi drugi. Imel sem srečo, da sem bil že mlad na tako visokem položaju, to je bila izredno dragocena izkušnja. Še danes mislim, da bi moral vsak, ki želi biti podjetnik, najprej delati v velikem podjetju. Tam se zares naučiš posla. V startupovsko sceno zato ne verjamem. Mladi kader mora najprej preizkusiti veliko firmo, saj tam dobiš pravi vpogled v posle. Potem lahko zares začneš delati. Sam sem se že na začetku samostojne poti odločil, da ne bom obrtnik, ampak da bom postavil industrijsko podjetje. Malo za hec sem govoril, da bom naredil drug fructal. Smejali so se mi, ampak Fructal smo prerasli. Kako pa ste na začetku financirali svojo samostojno podjetniško pot? Slokar: Denar ni problem, denar za posle že dobiš. No, sam sem si ga na začetku nekaj malega sposodil pri očetu. Sicer pa sem to tovarno zgradil z bančnim denarjem. Ni pa bilo lahko. Bankirji so mi govorili, da se moram dokapitalizirati, da moram poiskati sofinancerje, pa partnerje. Pa sem jim vedno rekel, jaz imam znanje, vi pa denar. Ne morem tvegati samo jaz, denar bi si pa delili. Pojdimo skupaj v posel. A za to, da postaviš tovarno, so bolj od denarja pomembne človeške vrednote. Vsaj sam sem to tovarno vedno gradil na človeških vrednotah. Potrebuješ pa tudi navdušenje, ko navdušenja ni več, se lahko upokojiš.

akademija-finance.si

Zakaj ste izbrali proizvodnjo sladoleda? Slokar: Začel sem v živilski panogi in dosti sodeloval pri naložbah Tetrapacka. Tam sem imel kolega in sem videl različne divizije od proizvodnje soka, sladoleda, mleka. Videl sem, da je sladoled resna industrija, ki je pri nas še ne poznamo, in si rekel, dajmo poskusiti. Potem pa se je vedno našel kdo, ki je načrte podprl. Kaj je bilo doslej najbolj tvegano, kar ste naredili? Slokar: Vse in nič. Vedno delujemo v območju velikega tveganja. Posla brez tega ni. To podjetje ima zdaj fantastičen kader, ki je šel skozi velike preizkušnje. To so sami prekaljeni borci, čeprav je povprečna starost v Incomu 37 let. Smo pa malo posebni pri medsebojnem komuniciranju. Vsi smo zelo dostopni. Do mene lahko pride vsak zaposleni v roku največ 48 ur. Z vsakim, ki meni, da mi ima kaj povedati, se pogovorim. Če kaj potrebujejo, jih ne sme tiščati. Treba se je pogovoriti. V podjetju ne sme biti slabe energije. Tudi nimamo sindikata. Pa nimam nič proti sindikatom, samo v Incomu ne potrebujemo prevajalcev. Vse se pogovorimo sami. To je tudi dobra motivacija za zaposlene, da vedo, da so relacije kratke. Imamo pa 450 zaposlenih. Na obzorju je kriza. Kaj bo pomenila za vas? Slokar: Incom najbolje funkcionira v krizi. Vse največje naložbe smo izpeljali v krizi. Takrat je denar najcenejši, lažje je dobiti kadre, gradbeniki so lažje dostopni. Sicer pa naša panoga za krizo ni občutljiva, prodajo smo v takih časih še bolj povečali. In za eno tako podjetje, ki ustvari med sto in dvesto milijoni evrov prihodkov, je v svetu vedno dovolj prostora. Naš odgovor na krizo je tudi izjemno velik nabor tako kupcev kot izdelkov.

Prihodnje leto nameravate v Ajdovščini začeti graditi visokoregalno skladišče. Lahko poveste več o tem? Slokar: Zgradili bomo več kot 20 metrov visoko visokoregalno skladišče s 17 tisoč paletnimi mesti. Skladišče, v katerem mora biti temperatura –25 stopinj Celzija, bo popolnoma robotizirano. Najprej moramo sicer še pridobiti nekaj več kot en hektar veliko zemljišče, ki je v lasti Slovenskih železnic. To pridobivanje gre bolj počasi, ker je zemljišče v lasti države, a računamo, da nam ga bo do konca leta uspelo pridobiti. Kakšna je vaša strategija razvoja? Slokar: Nam je zdaj uspelo prodreti do samega vrha kupcev tako multinacionalk proizvajalk sladoledov kot trgovcev. Zdaj upravljamo njihove blagovne znamke. Ker zvečine delamo za blagovne znamke drugih, torej multinacionalk in trgovcev, se morda sliši, da je naš posel dodelaven. Pa ni, mi upravljamo znamke naših kupcev, ker mi razvijamo izdelke, ki se prodajajo pod njihovimi znamkami. Naša filozofija in strategija se skriva v odgovorih na dve vprašanji, ki sem si ju vedno zastavljal. Prvo je, zakaj bi kdo kupoval od mene in ne od koga drugega, drugo pa, zakaj bi kdo prišel delat k meni in ne drugam. Ko najdeš odgovore na ti vprašanji, najdeš pot. Naša je v tem, da imamo svojo identiteto, da smo drugačni, da gremo tja, kjer ni veliko konkurence, in da iščemo način, kako podjetje čim hitreje pripeljati v položaj, da je pomemben igralec na trgu. Kako vam gre širitev na južno poloblo, da izravnate sezonski vpliv? Slokar: Naša panoga je zelo specifična in zahtevna, ker je sladoled edino živilo, ki se jé zamrznjeno. In kot pravite, tudi zelo sezonska, večina sladoleda

Revija Poslovne akademije Finance, št. 38, januar 2020

5


6  

IZVOZNA KONFERENCA

akademija-finance.si

se poje, ko je vroče. Za poslovanje podjetja je to zelo naporno, ker vpliva na vse od kadrov do denarnega toka. Zato moraš sprejeti odločitev, kako velik želiš biti. V tej panogi si lahko samo ali zelo majhen in podjetje pozimi zapreš ali pa si tako velik in spleteš tako pomembne vezi, da lahko delaš vse leto. Za kaj takega pa je treba razpršiti program in trge. Zato gremo mi na trge Avstralije, Nove Zelandije, Vietnama, ZDA … Kako vam je uspelo multinacionalkam prodajati tudi razvoj izdelkov? Slokar: Veliko vlagamo v razvoj tehnologije in tehnike. Pripravljamo se na to, da ne bomo prodajali samo tovornjakov sladoleda, ampak tudi pamet. Doslej nam je uspelo priti do tega, da zanje najprej razvijemo izdelke, ki jih potem tudi proizvajamo. Zdaj pa se kažejo znamenja, da bi jim lahko v dokaj kratkem času prodajali samo razvoj izdelkov. Tu nisem megalomanski. Že zdaj imamo namreč zelo močan tehnološki in tehnični razvojni center. Mi že danes sami konstruiramo vitalne dele strojev, ki so ključni, da lahko ponudimo inovativne izdelke. Sami konstruiramo tudi stroje za primarno pakiranje. Tudi prav vse druge oddelke podjetja poskušamo naravnati čim bolj razvojno. Ste sploh podobni kateremu od proizvajalcev sladoledov – denimo družbama Häagen-Dazs ali Ben & Jerry’s? Slokar: Ne, mi gremo svojo pot. Sploh ne vem, koliko časa bomo še rasli s prodajo izdelkov. Mi bi namreč radi rasli s prodajo razvoja izdelkov. Zanima nas tudi uvajanje novih tehnologij v proizvodnjo sladoleda, ker je to njuno, če hočeš imeti nove izdelke. Zato bi radi tudi prodajali stroje za proizvodnjo, pa ne vseh potrebnih strojev, ampak samo

ključne stroje oziroma ključne specialne sklope strojev, ki dajejo ekskluzivne izdelke. Zdaj smo v fazi kar močnega razvoja, zdaj je čas, da bomo začeli počasi uživati. Začeli smo tudi projekt pametne tovarne. Delali boste pametno tovarno, kaj to pomeni? Slokar: S tem smo ravno dobro začeli. Oblikovali smo skupino desetih strokovnjakov. V prihodnjih petih letih bomo skušali narediti vzorec pametne tovarne, ki bo prijazna za ljudi. V pametni tovarni lahko delajo samo pametni ljudje. Če hočeš pridobiti take ljudi, jim moraš ustvariti primerne pogoje, jim moraš ponuditi prijazno tovarno. Mi v naši procesni proizvodnji imamo dva minusa, eno je nočno delo, drugo pa delo pod posebnimi pogoji oziroma na minusu. Poleg vseh drugih stvari, ki jih prinaša pametna tovarna, bomo skušali ta dva minusa čim bolj izničiti. Prvi del te pametne tovarne bo novo popolnoma robotizirano skladišče oziroma hladilnica, v katerem ne bo delal niti en človek. Skladišče bo samo programiralo naklade. Že tukaj gremo v smeri robotizacije in sistemskega nadzora, kar je pomembno z vidika kakovosti in ekonomike. Sicer pa kakovost življenja raste, mi pa delamo v treh izmenah in, roko na srce, čas tretje izmene je čas, za katerega smo ljudje narejeni tako, da bi spali. Mi smo si zastavili zelo ambiciozen cilj, da želimo za šest ur v dnevu tovarno zapreti oziroma v njej ugasniti luči. Tudi v tem delu hočemo biti inovativni. Pametna tovarna ne pomeni samo robotov, pomeni pametno upravljanje in pameten nadzor, ki zelo razbremeni zaposlene in zagotovi večjo kakovost. Do kakšne stopnje avtomatizacije greš, je pa drugo vprašanje. Mi bomo šli do tam, kjer ne izgubimo naših prednosti. Ena od njih je gotovo naš kratki reakcijski čas od ideje za nov izdelek do

Revija Poslovne akademije Finance, št. 38, januar 2020

proizvodnje tega izdelka. Tu prehitevamo vse konkurente. Pametna tovarna bo na naši lokaciji v Ajdovščini. Ko bomo postavili novo skladišče oziroma novo hladilnico, se bo sprostil prostor zdajšnje hladilnice, ki je razmeroma nova. A jo bomo žrtvovali, saj če hočeš na novo postaviti tovarno, potrebuješ prostor za novo konfiguracijo tovarne oziroma nove postavitve strojev. Skratka, čaka nas še kakšnih pet zanimivih, borbenih let. Morda še kakšno leto več, odvisno, kako se bo odzival trg, tudi od geopolitike in brexita. Kakorkoli, mi se moramo hitro prilagajati. Velika Britanija je vaš največji trg. Kako se pripravljate na brexit? Jerončič: Pospešeno iščemo in smo tudi našli nove kupce zlasti v Nemčiji. Sicer pa v Veliki Britaniji ni pomembnejšega lokalnega proizvajalca sladoleda, tako da če pride do brexita, bomo vsi tekmeci v enakem položaju. Zakaj imate v Ajdovščini zelo močno živilsko industrijo, tu ste vi, pa Fructal, Mlinotest, Tosla s proizvodnjo sirupov? Slokar: Ajdovščina je bila vedno zelo industrijsko mesto. Ko sem prišel kot mlad inženir delat v Fructal, je imela Ajdovščina več delavcev kot prebivalcev. Ta industrijski duh je tu zelo močan in to je zelo pomembno. Tovarna daje socialno varnost zaposlenim, hkrati pa tudi producira pamet in to je tu, na periferiji, še toliko bolj pomembno. Ko sem bil sam v Fructalu, sem bil denimo mentor 13 inženirjem in tehnikom. Prizadevate si, da bi v Ajdovščini pridobili nov živilski srednješolski program. Slokar: Da, trudimo se skupaj s Fructalom, Mlinotestom in županom. Radi bi naredili nov program. Mi ne potrebujemo klasičnih slaščičarjev, naši


IZVOZNA KONFERENCA

akademija-finance.si

7

sodelavci potrebujejo veliko znanj tudi s področja mehatronike, ne samo s področja živilstva. Kako izbirate kadre? Slokar: Vse pogodbe o zaposlitvi podpisujem sam, zato da se z vsakim delavcem pogovorim. Iščem pa predvsem to, da imajo sodelavci energijo, motivacijo. Drugega se človek lahko nauči. Brez tega tovarne ni. Videl sem že veliko tovarn in na žalost tudi take, kjer so imeli denar, a niso imeli energije in znanja, in pri takih denar ne najde poti. Taka tovarna propade v petih do desetih letih. Tudi če želiš sodelovati z multinacionalkami, je tako, treba je imeti energijo in znanje ter jim znati predstaviti stvar na pravi način. Kateri je vaš magični stavek, s katerim prepričate multinacionalke? Boštjan Jerončič, direktor družbe Incom. Foto: Jure Makovec

skopirali od nas. In dodal, da to ni nič hudega, da smo to kopiranje v Incomu praznovali, saj smo razumeli, da smo dobri, če nas skopira multinacionalka. Rekel sem mu še, da mora priznati, da je naš sladoledni lik izdelan trikrat lepše od njihovega. Je pač treba biti prepričljiv. Nov izdelek pa smo jim naredili prej kot v enem letu. Letos ste sladoled lastne znamke Leone, ki ga polnite v treh plasteh v lončkih, prodali na trge več kot 20 evropskih državah. Marketinško pa ste ga podprli v Nemčiji, Avstriji, doma in na Hrvaškem. Kako vam je uspelo? Jerončič: Zelo je pomagalo, da smo uspešno izkoristili elektronske medije, kjer z malo denarja prideš do kupca. Če bi želeli denimo v Nemčiji narediti dobro reklamo za vplivno televizijo, bi nas to stalo več milijonov evrov. Tega denarja pa nimamo. Zato smo šli najprej na

Facebook in Instagram, dogovorili smo se z vplivneži, potem pa smo to akcijo podprli še prek katalogov trgovskih verig. V Avstriji smo bili denimo s konkretnim izdelkom, ki smo ga predstavili in mu dodali še kupon za popust, v Sparovem katalogu predstavljeni dvakrat. Vsakič se je prodaja tega izdelka povečala za štiri- do petkrat. Kako pa ste izbrali, s katerimi vplivneži boste sodelovali? Jerončič: Odločili smo se za vplivneže, ki imajo od 100 do 300 tisoč sledilcev, ki so seveda cenovno bolj sprejemljivi. Iskali smo tiste, ki se ukvarjajo z zdravo prehrano, fitnesom, kamor sodijo naši sladoledi znamke Leone AL!ve. Ko smo denimo letos nastopali na sejmu fitnesa v Nemčiji, se je pokazalo, da tretjina obiskovalcev sejma našo znamko visokobeljakovinskega sladoleda z malo ali celo brez sladkorja že pozna. Znamko Leone AL!ve

Revija Poslovne akademije Finance, št. 38, januar 2020

Oglas

Jerončič: Za vsakega najdemo pravi stavek. (smeh) Naš najpomembnejši izdelek je še vedno sladoled na palčki, kjer pridobimo licenco za različne like iz risank in potem izdelujemo figurice, kot so Pujsa Pepa, Tačke na patrulji (Paw Patrol). Pred leti je ena od multinacionalk, kot je Uniliver, skopirala naš sladoledni lik Mignons. Nekaj let pozneje smo imeli sestanek v njihovem razvojnem oddelku z direktorjem razvoja za ves svet. Z mano je bila tam naša najbolj prodorna tehnologinja, ki jim je samo v treh stavkih razložila, zakaj smo dobri, in s tem smo si pridobili njihovo zaupanje. Tam so nam dejali, da sami za celoten proces, da pridejo do novega izdelka, potrebujejo dve leti. Odgovoril sem mu, naj si v zvezek napišejo, da bo Incom v letu dni tisto podjetje, ki ga bodo spraševali za nasvete, kako rešiti probleme pri razvoju novih sladoledov. Potem pa sem mu povedal, zakaj. Iz žepa sem potegnil sliko figurice sladoleda, ki jo naredimo s 3D-tiskalnikom, in ga spomnil, da so ga oni


8  

IZVOZNA KONFERENCA

akademija-finance.si

skušamo graditi denimo tudi prek prodaje majic. Sicer pa tudi pri visokobeljakovinskih sladoledih vedno pazimo, da naredimo sladoled dobrega okusa, kar nam priznajo tudi partnerji, kot je Uniliver. Kako pa usklajujete lastno znamko in delo za multinacionalke? Jerončič: Najbolj inovativni smo pri naši znamki Leone. Izdelki naše znamke so vedno korak pred drugimi. Moramo pa biti tudi dovolj revolucionarni za trgovske znamke in za multinacionalko. Tudi zanje moramo biti inovativni, a smo lahko malo manj. To pomeni, da gremo prvo leto z novimi izdelki na trg z našo znamko, drugo leto jih delamo za druge znamke. Je pa treba sprejemati tudi kompromise. Denimo v Veliki Britaniji so nam v Coopu dejali, da lahko pridemo na polico z novim izdelkom, a mora biti pod njihovo znamko. Za nas je bil to milijonski posel in smo ga sprejeli. Smo se pa dogovorili, da so na izdelek napisali, da smo ga naredili v Leoneju ekskluzivno za angleški Coop. Ker moramo imeti argument pri drugih trgovcih, zakaj smo to naredili. Vi že zdaj napovedujete, da boste prihodnje leto ustvarili 71 milijonov evrov prihodkov. Kako ste tako gotovi? Jerončič: To je prednost dela za trgovske znamke in multinacionalke. Za te se posel dogovori običajno vsaj leto in pol prej, preden izdelek pride na police. Ravno včeraj smo imeli sestanek z Marsom, prva prodaja teh izdelkov, o katerih smo se pogovarjali, bo leta 2021. Zato smo mi boljši, ker smo bistveno hitrejši. Pri nas od ideje do proizvodnje novega izdelka minejo štirje meseci. Koliko časa se prodaja na novo razviti izdelek? Jerončič: Dve ali tri leta, potem

pa ga ali nekdo skopira ali pa za kupce ni več zanimiv. Kako pomembna je cena izdelka? Jerončič: Čedalje manj, ker se usmerjamo v nišne proizvode, kjer smo prvi na trgu in našega izdelka kupec ne more z ničimer primerjati. Kateri so vaši najbolj donosni izdelki? Jerončič: Še vedno so to licenčni sladoledi na palčki z liki, kot so Pujsa Pepa in Tačke na patrulji. Zdaj smo za Tačke na patrulji dobili licenco za vso Kitajsko, pripravljamo se na vstop na ta trg. Bili smo na dveh sejmih, dogovarjamo se z distributerji. Kakšni bodo sladoledi v prihodnje? Jerončič: Ena smer je bolj zdrav sladoled. Denimo na Finskem ima četrtina ljudi celiakijo. In mi se moramo prilagoditi tudi takim skupinam porabnikov, pa tudi regulatorji trga se usmerjajo v izdelke z manj sladkorja. Želimo tudi narediti izdelek, ki ga bodo imeli kupci radi v zimskih mesecih. Se pravi, da bo to še vedno zamrznjen izdelek, ki ga boste v trgovini našli v zamrzovalnih skrinjah in bo narejen z isto tehnologijo polnjenja sladoleda, a vam bo dal občutek, da ni mrzel. Koliko uporabljate tehnologijo 3D-tiskanja? Jerončič: V živilski industriji v Sloveniji smo prvi s 3D-tiskalnikom. Tiskamo čokolade, oblive in razne sestavine, ki jih dodamo na izdelke. To je velikoserijski tiskalnik za linijo sladoleda na palčki, ki pa ga še testiramo, za zdaj gre vse po načrtih. Za leto 2020 bomo za Lidl dobavljali sladoled na palčki z likom Spužva Bob, in to za vso Evropo, ki bo narejen s tem tiskalnikom. Razvijamo pa tudi druge nove tehnologije, kot je tehnologija ultrazvoka.

Revija Poslovne akademije Finance, št. 38, januar 2020

Kdo je zmagovalec slovenskega izvoza, smo razglasili na 6. Izvozni konferenci, ki je 20. septembra 2019 potekala na Brdu pri Kranju. Na dogodku so bile številne priložnosti za mreženje in izmenjavo mnenj med vodilnimi domačimi in tujimi podjetniki. Govorili smo o tem, kako povečati dodano vrednost slovenskemu izvozu, kako se izogiti pastem in tveganjem in kako se zaščititi v kompleksnem tujem svetu. Svoje zgodbe kako uspeti v niši, so predstavili inovativni slovenski podjetniki, govora pa je bilo tudi o čezmejnem financiranju in upravljanju obratnega kapitala.


20. TEKMOVANJE ZA NAJBOLJŠE LETNO POROČILO 2018

akademija-finance.si

Najboljša letna poročila za leto 2018 imajo: Krka, ELES, Mariborski Vodovod in Center of Excellence in Finance Najboljše letno poročilo med subjekti javnega interesa ima Krka, med velikimi družbami Eles, med srednjimi oziroma malimi družbami Mariborski Vodovod ter med drugimi organizacijami Center of Excellence in Finance. Podelili smo tudi priznanja za najboljše letno poročilo v analizi poslovanja in načrtih (Slovenske železnice), pri trajnostnem razvoju (Sava Re), v obvladovanju tveganj in korporativnem upravljanju (Eles), v obvladovanju tveganj in korporativnem upravljanju za finančno ustanovo (SJI) (NLB), v komuniciranju (Elektro Gorenjska) ter za najboljše računovodsko poročilo (Elektro Celje). Posebno spodbudo smo izrekli tudi debitantom (Termoelektrarna Brestanica), nagrado za kakovostno letno poročilo za zvestih 20 let pa je prejel Telekom Slovenije.

Revija Poslovne akademije Finance, št. 38, januar 2020

9


10   akademija-finance.si

PREMIKAMO SLOVENIJO 3.0 - PRIHODNOST LOGISTIKE

Zakaj so eksplodirale naložbe logistov? Ker prek Luke Koper dosežejo regijo s 400 milijoni prebivalcev Konferenca Premikamo Slovenijo: Kako bo eksplozija naložb v logistične megacentre vplivala na hitro rast prometnih tokov? Kako bomo živeli v svetu, kjer bo več lokalne proizvodnje in kjer bodo pomembne krajše dobavne poti? Nataša Koražija Dolgo časa smo govorili, da ne znamo izkoriščati geostrateške lege Slovenije, zdaj so investitorji začeli intenzivno vlagati v logistične megacentre, kar bo močno povečalo prometne tokove in s tem izpuste. Promet je že zdaj v Sloveniji največji vir izpustov toplogrednih plinov, delež je presegel 50 odstotkov, še leta 2005 pa je bil 38-odstoten. Glede na trende rasti bo do leta 2030 promet v Sloveniji dosegel že 60-odstotni delež v skupnih emisijah. Vzdržnost prometnih tokov in vzdržnost izpustov iz prometa bosta zato morala postati pomembna gospodarsko-politična tema. Tu je nekaj glavnih povzetkov s konference.

Kovis z nagrado za projekt Futura

Peter Hasslacher, direktor Advantage Austria, je podelil nagrado Energy Globe podjetju Kovis za projekt Futura, v katerem so razvili in patentirali novo generacijo zavornih diskov za železniške vagone, ki omogočajo večjo energetsko učinkovitost za pet decibelov tišjo vožnjo vlakov. Ob železniških tirih v Evropi živi 55 milijonov ljudi. V Kovisu pravijo, da se bo zaradi nove generacije zavornih diskov njihovo življenje izboljšalo. Projekt Futura so financirali s pomočjo evropskega programa Horizon 2020, skupna vrednost razvojnega projekta je bila približno 2,5 milijona evrov. Zavorni diski za železniške vagone so med pomembnejšimi izdelki brežiškega Kovisa, največ razvojnega denarja investirajo ravno v diske. Novo generacijo diskov proizvajalci vlakov že vgrajujejo v nove tovorne in potniške vlake, pa tudi pri prenovi starih vagonov.

Cargo-partner: Čez Koper smo lahko za deset dni hitrejši kot čez Hamburg “Luka Koper je zelo dobro povezana s Turčijo, Izraelom, Egiptom in z državami ob Revija Poslovne akademije Finance, št. 38, januar 2020

Sredozemlju. Plovba ladij je krajša, hkrati pa so kopenske razdalje pri distribuciji v tem delu Evrope krajše,” pravi Otto Zsivkovits, direktor logistične družbe cargopartner za jugovzhodno Evropo, kjer so letos konec poletja odprli logistični center na Brniku, v katerega so investirali 25 milijonov evrov. Kot glavno prednost Ljubljane vidijo, da v primerjavi z logističnimi servisi iz Hamburga prihranijo sedem do deset dni, hkrati pa jim Luka Koper omogoča dostop do regije s 400 milijoni prebivalcev. “Tu mislim na vse države od Irana do Severne Afrike in držav Sredozemlja. To je glavni razlog, zakaj je naše novo skladišče v bližini Ljubljane in zakaj imamo tu tudi pretočno skladišče za Nemčijo. Če smo lahko čez Luko Koper za deset dni hitrejši kot s servisom čez Hamburg, je to za nas mesto, kjer moramo biti” pravi Zsivkovits.


PREMIKAMO SLOVENIJO 3.0 - PRIHODNOST LOGISTIKE

akademija-finance.si

11

Pošti Slovenije vsako leto za dva do tri odstotka upade klasični posel, zato razvijajo druge storitve, je povedal Vinko Filipič iz uprave Pošte Slovenije. Še vedno dostavljajo pisma, povečujejo pa obseg dostave paketov, iz dostave se širijo na celotno oskrbovalno verigo. Hkrati investirajo v razvoj AKADEMČEK_118x95_OUTL.indd informacijskih storitev. Zgradili so osem podatkovnih centrov na treh lokacijov. Nimajo več svoje Poštne banke, imajo pa partnerstva z različnimi bankami. Njihov cilj je širitev v regiji Adriatik in morda še kje drugje. Letos so kupili skupino Intereuropa. “S tem smo postali bolj mednarodno podjetje in pridobili omrežje v drugih državah,” pravi Vinko Filipič.

Oglas

Pošta Slovenije: Paketi in logistika postajajo največja divizija pošte

1

25. 10. 19 14:30

Pri Pošti Slovenije so letos z logistiko in paketi ustvarili več kot 50 milijonov evrov prihodkov, leta 2012 je ta del posla prinesel zgolj okoli 27 milijonov. Divizija logistike in paketov bo drugo leto največja divizija v Pošti. “Zaradi nakupa Intereurope bomo drugo leto z logistiko in paketi ustvarili skupaj 250 milijonov evrov prihodkov,” pravi Vinko Filipič.

Oglas

Največ bodo delali na izboljševanju storitev in pričakovanjih kupcev.

Revija Poslovne akademije Finance, št. 38, januar 2020


12   akademija-finance.si

Veliki koraki v smeri digitalizacije družbe Športna loterija gre skladno s svojo strateško usmeritvijo na pot prenove spletne strani, ki bo odražala razvoj in inovativni pristop družbe. Športna loterija bo uporabnikom ponudila boljšo uporabniško izkušnjo s številnimi izboljšavami in funkcionalnostmi, ob tem pa, kot pravijo v podjetju, spletna stran ne bo izgubila svoje preglednosti. Širok izbor iger bo hitro dostopen, uporabnikom pa bodo na voljo praktične animacije, kako posamezno igro igrati na način, ki je zabaven in varen. Tudi izbor stavnih možnosti bo igralcem prijaznejši in hitrejši. Spletni strani, ki bo v optimizirani obliki na voljo na vseh napravah, bo sledila prenova terminalske mreže, ki predstavlja velik korak v smeri digitalizacije družbe. Podoba produktne spletne strani in terminalske mreže bo usklajena in v skladu s celostno grafično podobo predstavljala vrednote in poslanstvo podjetja, ki zajema izrazito podporo slovenskemu športu.

Oglas

Družbeno odgovorno delovanje Športne loterije kaže tudi nov koncept klasičnih srečk pod okriljem slogana Stavi na dobro. Prva v vrsti srečk z družbeno odgovorno noto je Planinska srečka, skupni projekt Planinske zveze Slovenije in Športne loterije, ki je nastal z namenom zbiranja sredstev za obnovo planinskih poti in koč. Planinski srečki bodo sledile tudi druge z željo po portfelju produktov, ki bo na edinstven način prispeval k razvoju slovenskega športa.

Oglas

Revija Poslovne akademije Finance, št. 38, januar 2020


ČLOVEK ALI UMETNA INTELIGENCA V BOJU S KIBERNETSKIMI NAPADALCI. KDO ZMAGA?

akademija-finance.si

Kaj lahko umetna inteligenca naredi glede kibernetske varnosti Pogovarjali smo se z Mattom Walmsleyjem, direktorjem vodilnega globalnega podjetja s področja uporabe umetne inteligence za odkrivanje in odzivanje na kibernetske napade ter gostom brezplačnega dogodka »Človek ali umetna inteligenca v boju s kibernetskimi napadalci. Kdo zmaga?«. Aleš Ogorevc Walmsey ima 30 let izkušenj s pomočjo podjetjem pri uporabi in varovanju omrežne infrastrukture. Za ameriško podjetje Vectra pokriva območje Evrope, Bližnjega vzhoda in Afrike. Pridružil se jim je pred štirimi leti, pred tem pa zasedal razne položaje na področju predprodajnega svetovanja in tehničnega trženja v globalnih tehnoloških podjetjih, kot so Endace, Hewlett-Packard in 3Com. Podjetjem pomaga preoblikovati sposobnosti varnostnega odziva z uporabo naprednih rešitev za zaznavanje nevarnosti in odzivanje na njih z uporabo umetne inteligence.

Katera je najpogostejša napaka podjetij pri zaščiti omrežne infrastrukture? Se zavedajo svoje ranljivosti? Podjetja pogosto precenjujejo učinkovitost svojega obrambnega nadzora. Potrebna sta temeljita sprememba miselnosti in večji poudarek na sposobnosti zaznavanja, odzivanja in učenja. Samo obramba, ko pride do napada, ni dovolj, saj bodo

motivirani napadalci vedno našli pot v podatke vašega podjetja. Zdrava paranoja je dobrodošla in prav je, da vemo, kako se bomo odzvali ob napadu.

Zakaj so napadi vse bolj pogosti? »Prostor za napad«, kjer hekerji lahko prodrejo v vaše podjetje, se širi z neverjetno hitrostjo zaradi pametnih naprav IoT, mobilnih naprav in digitalne preobrazbe, ki jo doživljajo številna podjetja. Opuščeni sistemi in delovne prakse so prav tako eden od vzrokov, ki zaradi omejevanja virov in pomanjkanja razpoložljivih talentov pomeni za vodenje učinkovitih varnostnih operacij velik izziv. Napadalci morajo biti uspešni le enkrat, medtem ko morajo branilci napad uspešno obraniti vsakič.

Kakšni so najnovejši trendi pri kibernetskih napadih? Pri kibernetski napadih, ki vsebujejo zahtevo po odkupnini, so napadalci postali veliko bolj

ciljno usmerjeni, kar povišuje vrednost odkupnin. Na tehnični ravni je najnovejša analiza pokazala večjo uporabo protokola RDP (Remote Desktop Protocol) med napadi, ko heker pridobi dostop do podjetja prek zakonitih orodij in storitve za dostop.

Kako bi svoji babici poenostavljeno opisali naslednjo generacijo orodij za kibernetsko varnost? Uporaba napredka v programski opremi, ki se prilagaja in uči opazovati napadalce v hrupu vsakodnevnih zakonitih digitalnih komunikacij s hitrostjo in obsegom, ki ga človek nikoli ne bi mogel doseči. To je aplikacija umetne inteligence (AI) pri nekaterih zelo specifičnih nalogah kibernetske varnosti. Avtomatizacija zamudnih varnostnih operativnih nalog sprosti dragoceni čas varnostnim analitikom, da ti lahko opravljajo bolj pomembna dela, kot sta preiskava incidentov in proaktivni lov na napadalce.

Revija Poslovne akademije Finance, št. 38, januar 2020

13


14   akademija-finance.si Kako zanesljive so vaše rešitve?

Zaupanje uporabnikov raste skupaj z njihovo uporabo teh orodij. Glede na to, da je AI pogosto nova tehnologija, so pogosta vprašanja, kako sistem deluje, kako sprejema odločitve in generira opozorila. To je eden od razlogov, da smo veliko truda usmerili v zmožnost naše platforme Cognito, da ne samo ustvari opozorila o nevarnosti, ampak tudi da varnostnemu analitiku redno generira poročila o svojih ugotovitvah in aktivnostih.

Katero prednost Vectre največkrat poudarite? Drugače od večine rešitev za odkrivanje in odzivanje se ne zanašamo le na preprosto odkrivanje anomalije. Ugotovimo, kontekstualiziramo in določimo prednostne zaznave. Predstavljamo najhitrejši način za prepoznavo napada in odziva nanj. Posvetimo se tudi odkritju izvora vdora v omrežje. Na koncu lahko v varnostnih operacijah storite le dve stvari – upočasnite napadalce in pospešite obrambo. V Vectri za to uporabljamo AI.

www.cetis.si | info@cetis.si

Oglas

CETIS je eno vodilnih evropskih podjetij na področju rešitev varnostnih in komercialnih tiskovin. S tiskovinami in najnaprednejšimi komplementarnimi rešitvami, ki so rezultat lastnega razvoja, je zanesljiv strateški partner podjetjem in vladam na štirih celinah. Znanje Cetisovih strokovnjakov na področju tiskarstva temelji na več kot 200-letni tradiciji. Družba CETIS je del skupine MSIN.

Terjatve prepustimo banki. WoCa svetovanje in e-odkup terjatev

Z WoCa* svetovanjem do rešitev za financiranje vašega poslovanja. unicreditbank.si/woca

Oglasa

Ali uporabniki že zaupajo umetni inteligenci?

VAŠ PARTNER PRI USTVARJANJU IDENTITETE REŠITEV VARNOSTNIH IN KOMERCIALNIH TISKOVIN

*Working capital advisory

ABA – Invest in Austria je prva kontaktna tocˇka za tuja podjetja, ki želijo v Avstriji ustanoviti lastno družbo. Delujemo pod okriljem Republike Avstrije in in porocˇamo Zveznemu ministrstvu za gospodarstvo, družino in mladino. Storitve ABA – Invest in Austria so brezplacˇne. Podjetjem, ki želijo odpreti podružnico v Avstriji, svetujemo pri vseh relevantnih vprašanjih, informiramo o Avstriji kot poslovni lokaciji in aktivno nagovarjamo potencialne investitorje.

Revija Poslovne akademije Finance, št. 38, januar 2020

www.investinaustria.at

Oglasa

Zanesljivost ni problematična, pri uporabi naših orodij sta pomembni učinkovitost in uspešnost. Za nas je odločilnega pomena, da lahko zagotovimo uporabo in pravočasna opozorila, ne da bi varnostne ekipe preobremenili s časovno potratnimi operacijami ali benignimi opozorili. To je težko doseči s preprostimi pristopi za odkrivanje anomalij in je eden od razlogov, zakaj je Vectra inovirala ločene algoritme strojnega učenja, ki so optimizirani za natančno določene naloge.


PLAČILNI SISTEMI PRIHODNOSTI. JE PRED NAMI BREZGOTOVINSKA ERA?

akademija-finance.si

France Arhar: Še nikoli nismo imeli toliko vlog na vpogled. To je tveganje Gospodinjstva v Sloveniji imajo že skoraj za 20 milijard evrov depozitov, od tega so tri četrtine na vpogled. To je veliko tveganje, saj banke tega denarja ne morejo izplačati, je na dogodku “Plačilni sistemi prihodnosti. Je pred nami brezgotovinska era?” poudaril France Arhar, svetovalec predsednika republike. Ob tem je spomnil na primer ciprske krize leta 2013. Anja Zaletel

Strah in zaupanje

Arhar je opozoril na dve kategoriji, ki ju ekonomija ne obravnava, a sta zelo pomembni pri denarju: strah in zaupanje. Nekaj manj kot 62 odstotkov svetovnih deviznih rezerv je danes v ameriškem dolarju, na drugem mestu je evro. Kitajska valuta, čeprav je država gospodarska velesila, je pod dvema odstotkoma deviznih rezerv, kar je posledica nezaupanja, negotovosti. Kadar so na trgu strah in negativna pričakovanja, imetniki denarnega premoženja iščejo gotovino. To je namreč brezobrestna terjatev do centralne banke, pojasnjuje Arhar. Leta 2012 je prišel primer Grčije, leta 2014 je ECB uvedla negativno obrestno mero in od takrat delež gotovine narašča.

Kot pravi, imamo med najrazvitejšimi državami tri skupine. V prvi, kjer gotovina v obtoku permanentno narašča, so države evroskupine, ZDA, Japonska, Singapur in Velika Britanija. Od leta 2000 je ta skupina držav povečala gotovino s sedmih na devet odstotkov BDP. V drugi skupini, kjer je povpraševanje po gotovini stabilno, sta Avstralija in Kanada. Tam je gotovine v obtoku od pet do sedem odstotkov BDP. V tretji skupini, kjer povpraševanje po gotovini upada, pa so Norveška, Danska in Švedska. Tam je delež gotovine v obtoku upadel s štiri oziroma pet na dva odstotka.

Vložiti v fintech ali izdelovalca sefov? Arhar se je dotaknil tudi vpliva srebrne ekonomije. Podaljševanje življenjske dobe je eden najpomembnejših dejavnikov, ki govorijo v korist gotovine, je poudaril. Na vprašanje direktorja in glavnega urednika Časnika Finance Petra Frankla, ali imajo večji razvojni potencial nove oblike plačevanja, fintech, ali izdelovanje sefov in kam naj vloži denar, pa Arhar odgovarja, da v oboje. “Vedno moraš imeti možnost izbire.”

Revija Poslovne akademije Finance, št. 38, januar 2020

15


16   akademija-finance.si

PLAČILNI SISTEMI PRIHODNOSTI. JE PRED NAMI BREZGOTOVINSKA ERA?

Švedi in Kitajci bodo kmalu živeli v brezgotovinski družbi. Kje smo Slovenci? V Sloveniji imamo okrog 100 tisoč plačilnih mest, a le 16 tisoč jih je opremljenih s POS-terminali Ste vedeli, da so prve bankovce v zgodovini izdelali na Kitajskem? In da je bila prva evropska država z bankovci Švedska? V obeh državah delež gotovinskih plačil v zadnjih letih močno upada, nekateri celo napovedujejo, da bosta Kitajska in Švedska že kmalu brezgotovinski družbi. Na Švedskem se več kot 80 odstotkov transakcij opravi brez gotovine. Kitajska na drugi strani doživlja bum na področju mobilnega plačevanja. Po nekaterih ocenah prek mobilnikov plačuje že več kot 80 odstotkov Kitajcev, predvsem v urbanih središčih. Medtem pa Slovenci po najnovejših podatkih še vedno 80 odstotkov nakupov opravimo z gotovino. »Slovenci smo tradicionalno bolj previdni pri vpeljevanju novosti, še posebej moramo biti zelo prepričani, da so naše finančne odločitve varne,« svoje razmišljanje z nami deli Primož Zupan, direktor podjetja mBills, ki se ukvarja z mobilnim plačevanjem. »Švedska (in nasploh skandinavska) družba je že od nekdaj bolj kot v drugih državah naklonjena sprejemanju sprememb, ki

olajšujejo življenje ljudi. Pri Slovencih se navade spreminjajo počasneje, zagotovo pa bo tudi pri nas mlajša generacija hitro zajahala val brezgotovinskega plačevanja in plačevanja s telefonom,« še doda. Prav tako pa imamo Slovenci veliko težav tudi pri tehnični izvedbi brezgotovinskega plačevanja. »Pogosto se zdi, da lahko povsod nakupe plačujemo s karticami, v resnici pa je še vedno veliko več plačilnih mest, ki sprejemajo le gotovino. V Sloveniji je denimo okoli 100 tisoč plačilnih mest; tistih, ki so opremljena s POS-terminali za prejemanje plačilnih kartic, pa je le približno 16 tisoč,« nam razloži Zupan. Je pa dejstvo, da bodo trgovine lahko ostale konkurenčne samo, če se bodo znale prilagajati kupcem. Tako bodo morali trgovci omogočiti več različnih poti, po katerih bodo stranke lahko plačevale. »Z razvojem novih

Revija Poslovne akademije Finance, št. 38, januar 2020

tehnologij in s splošno razširjenostjo družbenih omrežij so se pričakovanja po takojšnjih učinkih oziroma takojšnji uporabi določenih storitev in produktov preselila tudi v fizične trgovine. Zato bodo trgovci, ki bodo znali ujeti impulzivna pričakovanja potrošnikov in jih pretvoriti v impulzivne nakupe, na boljšem. Ravno nove oblike plačevanja dokazano pospešujejo nakupovanje tako številčno kot zneskovno,« nam pove Zupan. Doba brezgotovinskega plačevanja pa je šele na začetku. Na Kitajskem že lahko slišimo o možnostih plačevanja s podkožnimi čipi. »Glavni trendi se ob zagotovljeni varnosti nakazujejo v smeri gladke uporabniške izkušnje, hitrosti in enostavnosti plačila, pri čemer je treba imeti pred očmi poenostavitev tako za kupca kot tudi za trgovca,« nam pove Zupan.


akademija-finance.si

17

Celostno financiranje za razvoj vašega podjetja. • Kreditno financiranje, faktoring ali leasing • Prilagojeno vašim finančnim zmožnosti • Strokovno finančno svetovanje

www.sparkasse.si

Revija Poslovne akademije Finance, št. 38, januar 2020


18   akademija-finance.si

OKOLJSKO SREČANJE

To so okolju najbolj prijazna podjetja in izdelki v letu 2019 Na konferenci Okoljsko srečanje smo podelili priznanja okolju najbolj prijaznemu podjetju, izdelku, postopku in storitvi. Borut Hočevar

Na okoljski razpis Časnika Finance in Eko sklada je prišlo 18 prijav: 13 v kategoriji do okolja prijazen izdelek, štiri v kategoriji do okolja prijazno podjetje in ena prijava v kategoriji mednarodno okoljsko partnerstvo. Strokovna komisija je v vsaki kategoriji najprej izbrala finaliste, potem pa med njimi zmagovalca. V kategoriji okolju prijazno podjetje smo dobili štiri prijave. Komisija je izbrala dva finalista: Talum in Pivovarno Laško Union. Priznanje je dobilo podjetje iz Kidričevega. Razogljičenje Taluma poteka tako rekoč od ustanovitve podjetja in je del stalnih tehnoloških in organizacijskih sprememb in novih izdelkov. Talum sodi po učinkoviti rabi energije na enoto primarnega aluminija v vrh najučinkovitejših elektroliz v EU. Emisije so znižali s spremembami

v tehnologiji proizvodnje, prehodom kotlarne na zemeljski plin, z energetsko varčnostjo, namestitvijo malih kurilnih naprav za ogrevanje in z uporabo energije odpadnih plinov. Za poslovanje je vse bolj pomemben pretaljeni aluminij. Pri pretapljanju aluminija porabijo samo pet odstotkov energije, ki je potrebujejo za proizvodnjo primarnega aluminija. V kategoriji okolju prijazen izdelek, postopek in storitev, smo dobili 13 prijav. Podelili smo tri priznanja. V kategoriji postopek in storitev je komisija izbrala tri finaliste: Xello porobeton SI, DARS in Tax-FinLex. Priznanje za do okolja najbolj prijazen postopek je dobilo podjetje Xella. Podjetje Xella porobeton SI iz Lok pri Kisovcu se z izkoriščanjem odvečne

Revija Poslovne akademije Finance, št. 38, januar 2020

procesne toplote, reciklažo surovin in drugimi procesnimi rešitvami v svoji panogi uvršča med tovarne z najučinkovitejšo proizvodnjo porobetona na svetu. S celovito integracijo procesov in vnovično uporabo ter reciklažo neustreznega porobetona so povečali konkurenčnost podjetja, izboljšali energetsko učinkovitost, dodatno zmanjšali toplotne vplive na okolje in izboljšali snovno učinkovitost. S procesno inovacijo so pripravili sistem za izkoriščanje odvečne procesne toplote. Inovacijo so začeli uporabljati tudi v drugih podjetjih mednarodnega sistema Xella. Priznanje za storitev, ki je najbolj prijazna do okolja, je dobila družba DARS. Lani uveden sistem cestninjenja avtobusov in težkih tovornih vozil je med drugim pripomogel k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov in trdnih


Riko_Logistika_118x95.pdf

1

16/10/2019

10:55 AM

OKOLJSKO SREČANJE

akademija-finance.si

19

delcev na avtocestah. Pri starem cestninskem sistemu so morala vozila pred zapornicami ustaviti, plačati cestnino, potem pa speljati, poleg tega so bila pogosta težava kolone in čakanje. Vse to je povečalo porabo goriva in izpust toplogrednih plinov ter trdnih delcev v ozračje. Ker ustavljanja in čakanja ni več, bodo vozila prihranila za 15 milijonov evrov goriva na leto, finančni prihranek pri izpustih pa bo manjši za šest milijonov evrov na leto.

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

VODILNO OMNICHANNEL PODJETJE V SREDNJI IN VZHODNI EVROPI

»Smo motiviran mednarodni

tim z bogatimi izkušnjami in drznimi načrti za prihodnost. Pridružite se nam in vstopite v naš svet izjemnih poslovnih priložnosti ter izzivov.

«

info@studio-moderna.com

www.studio-moderna.com

Oglas

Uspešno poslujemo v 21 državah. Nagovarjamo 360 milijonov potrošnikov v Evropi in onkraj nje. Našim blagovnim znamkam zaupa že 20 milijonov kupcev.

Revija Poslovne akademije Finance, št. 38, januar 2020 Oglas

Priznanje za do okolja najbolj prijazen izdelek pa je dobilo podjetje Roto. V podjetju Roto so razvili čistilno napravo, ki je podprta s tehnologijo oddaljenega pametnega nadzora, opremljena pa je s sodobno krmilno tehnologijo in sistemom za prenos in pretvorbo podatkov v računalniško obliko. S telemetričnim nadzorom delovanja znižajo stroške obratovanja in servisiranja, omogočajo pravočasno naročanje servisov, hiter dostop do tehnične dokumentacije in preprosto preklapljanje med vsakodnevnim in počitniškim režimom delovanja. Lastnik čistilne naprave lahko spremlja njeno delovanje na pametni napravi in mu ni treba fizično posegati v čistilno napravo. V kategoriji mednarodno okoljsko partnerstvo priznanja nismo podelili zaradi premajhnega števila prijav.

Oglas

Med prijavami za do okolja prijazen izdelek je komisija izbrala štiri finaliste: Roto, Kronoterm, Iskro in Marijana Gostečnika.


20   akademija-finance.si

21. POSLOVNA KONFERENCA PORTOROŽ A pogajanja niso bila preveč uspešna, lani pa so vodila do uvedbe ameriških carin na kitajske izdelke. »Kot vemo že iz antike, ko nov imperij raste, to večinoma vodi v konflikt. Vprašanje zdaj je: se bo zaostrovanje nadaljevalo ali bo prišlo do umiritve?«

Za kaj si mora prizadevati slovensko gospodarstvo? Špela Mikuš, Tina Petrovčič »Pred 30 leti so bile Evropa in ZDA na podobni razvojni poti, gospodarstvi sta bili podobno veliki, pričakovanja so bila, da bo evropsko gospodarstvo prevzelo primat. Nato pa so postala pomembna nova področja. Evropa je na njih zaostala, predvsem na področju digitalnih tehnologij. Tako zdaj med 20 največjimi tehnološkimi podjetji ne boste našli niti enega evropskega,« je na Poslovni konferenci Portorož povedal Jan Svejnar, profesor svetovne politične ekonomije in direktor Centra za globalno ekonomsko upravljanje na Univerzi Columbia. Poudaril je še nekaj področij, na katerih je Evropa zaspala in posledično zaostala za ameriškim gospodarstvom, denimo na področju podjetništva in naložb tveganega kapitala. »Tu je šlo, vsaj v pikakomovskem obdobju, veliko denarja stran. A hkrati je bil takrat na velikanskem številu področij dosežen velik napredek, pa Evrope spet ni bilo zraven.«

EU potrebuje reforme, je dodal Svejnar. V intervjuju za Finance je pred časom povedal: »Menim, da se je EU sposobna reformirati. A težava je, da se je že kar nekaj časa sposobna reformirati. Manjkalo je politične volje, znanja in resursov je bilo vedno dovolj. Politično gledano, bo reforma res zahtevna. A posledice, če se EU ne spremeni, bodo še hujše. Dobrih načrtov, če, denimo, pride do razpada EU, ni.«

Bi trgovinska vojna med ZDA in Kitajsko lahko postala nova hladna vojna? Evropa za zdaj v trgovinski vojni med ZDA in Kitajsko ostaja opazovalka, čeprav se bo najbrž morala – tudi zato, ker ta vojna nanjo že vpliva – postaviti na eno stran, je opozoril Svejnar, »vprašanje pa je, ali bo lahko sprejela enotno mnenje o trgovinski vojni«. V preteklosti je bilo sicer več pogajanj, pogovorov o kitajskem gospodarstvu, od intelektualne lastnine do reform tamkajšnjega gospodarstva.

Revija Poslovne akademije Finance, št. 38, januar 2020

Kitajska postaja čedalje pomembnejša v svetovnem gospodarstvu. Zdaj štiri gospodarstva sestavljajo večino svetovnega gospodarstva: ZDA pomenijo 24 odstotkov, EU 22, Kitajska 16 in Japonska šest odstotkov, je naštel Svejnar. V preteklosti so večino obvladovale Evropa in ZDA, po letu 2000 pa se je njihova moč začela zmanjševati, rasli sta predvsem Japonska in seveda Kitajska. »Gospodarska rast Kitajske ni primerljiva z drugimi. Uspelo ji je nekaj, kar ni še nobeni državi. In uspeva ji že zelo dolgo. Nihče si ni mislil, da bo kitajsko gospodarstvo raslo 40 let.« Kitajska rast se sicer v zadnjem obdobju nekoliko upočasnjuje (BDP Kitajske se je v tretjem četrtletju medletno povečal le za šest odstotkov, kar je najšibkejša rast v zadnjih 30 letih) – kljub temu pa je za tako veliko gospodarstvo rast še vedno izjemna. Pred leti so bile napovedi za leto 2030 približno take: Kitajska bo zelo pomembna, tudi Rusija, ZDA in Evropa pa bi si razdelile manjši delež svetovnega gospodarstva, je povzel Svejnar. To se, če pogledamo razmere leta 2019, ni povsem uresničilo. Evropa in ZDA so še pomembne, Rusija pa, vsaj za zdaj, še ni velika nosilka svetovne gospodarske moči.

Kaj lahko trgovinska vojna pomeni za Slovenijo Svejnar je opozoril, da imajo trgovinske vojne na majhna, odprta gospodarstva lahko močan vpliv. Med ta gospodarstva sodi tudi slovensko, po odprtosti in pomembnosti izvoza v BDP je Slovenija tik za češkim gospodarstvom. »Slovenija ima


21. POSLOVNA KONFERENCA PORTOROŽ izjemno odprto gospodarstvo. Če bi prišlo do izbruha trgovinske vojne, bi bilo to za taka gospodarstva katastrofalno. Skupine držav, denimo EU, bi to lažje preživele,« je poudaril Svejnar.

Vodnik za Slovenijo Za konec se je Svejnar usmeril v prihodnost in poudaril štiri stvari, za katere bi se morala zavzemati Slovenija: • •

• •

za močno in vplivno Evropo; preprečiti razdor EU in Evropske monetarne unije (ob morebitni fragmentaciji naj se Slovenija drži držav severne Evrope, ne južne, je povedal Svejnar); ohranjanje proste trgovine; iskanje niš – »Slovenija naj bo Singapur Evrope«.

Špela Mikuš, Tina Petrovčič Največji izziv farmacije danes je, kako znižati stroške inoviranja na področju zdravil oziroma specifičnih terapij, da bodo zdravila dostopnejša za ljudi, je na Poslovni konferenci Portorož povedal Amit Nastik, globalni vodja za strategijo in dejavnosti v Novartisovih tehničnih dejavnostih. Nastik za to navaja tudi rešitve: farmacija se bo morala digitalizirati in iti v korak z industrijo 4.0. Farmacevtska podjetja bodo pač morala vlagati v nove tehnologije, tu ni vse odvisno od vlade in javnega sektorja. Zaposleni se morajo usmeriti k inovativnosti »Hkrati pa so ključni zaposleni, zato jih je treba nenehno izobraževati, da so usmerjeni k inovativnosti,« je dejal govornik. Okrepiti je treba tudi zaupanje ljudi. »Ljudje morajo razumeti, da imamo visokokakovostne izdelke, razbiti moramo prepričanje, da smo samo nedostopni in dragi. Poskušamo biti čim bolj okoljsko ozaveščeni oziroma želimo v nekaj letih poslovati brez plastike.«

akademija-finance.si

Kako bi tehnologija lahko pocenila zdravljenje »Umikamo se od logike: izdelujemo, kar prodamo« Z Nastikom smo imeli tudi kratek pogovar o inovacijah v farmaciji. Farmacevtska industrija vlaga v nove tehnologije. Katere? V kaj vlagate v Novartisu? Mi vztrajno gledamo v prihodnost. Trenutno se farmacevtska industrija premika proti kompleksnim, zelo personaliziranim oblikam zdravljenja. Za to potrebujemo moč tehnologije. Nedavno smo sklenili partnerstvo z Microsoftom, da bi uresničili naše tehnološke ambicije. Ko govorimo o personaliziranem zdravljenju, se umikamo od logike, da izdelujemo, kar prodamo. Gremo v smeri: prodamo, kar izdelamo. Tako ima proizvodnja glavno vlogo pri tem, da dosežemo več bolnikov. In tu je pomembna tudi Slovenija. Ostajamo polno zavezani k Sloveniji in ohranjanju njene vloge ključnega prispevka k naši Novartis Tehnical mreži. Industrija 4.0, robotske tovarne, umetna inteligenca ... vse to je nova realnost. Kako se je temu prilagodila farmacevtska industrija?

Farmacevtska industrija je visoko regulirana, zato je, seveda, nekaj pomislekov, da bi se kar na hitro prilagodili novim tehnologijam. Vendar imajo nove, prihajajoče tehnologije potencial, da spremenijo biološke znanosti. Napredna podatkovna analiza, roboti, povezane naprave lahko spremenijo vsak korak v naši verigi, od odkrivanja zdravil, proizvodnje, dobave do tega, kako komuniciramo z bolniki in zdravniki. Vključitev podatkov in digitalnih tehnologij v naše procese lahko pomaga pohitriti razvoj zdravil in proizvodnjo naredi bolj osredotočeno. Industrija 4.0 bo tu prav tako imela odločilno vlogo. Kako pa farmacevtska industrija zaznava spremembe v gospodarski klimi? Trenutna gospodarska klima pomeni izziv za vse gospodarske panoge, farmacija ni izjema. Tudi zato se v Novartisu usmerjamo v to, da preoblikujemo poslovanje, da smo bolj agilni in smo se sposobni prilagoditi spreminjajoči se gospodarski klimi in industriji. Kupec oziroma pacient je ključen in mora biti v središču posla, če želimo uspeti.

Revija Poslovne akademije Finance, št. 38, januar 2020

21


22   akademija-finance.si

21. POSLOVNA KONFERENCA PORTOROŽ

Nagrada Financ za posebne gospodarske dosežke v roke Edija Krausa

»Edi Kraus je poslovni popotnik, športnik, ki daje koše, in tako rekoč serijski podjetnik ter povezovalec. Poznamo ga predvsem kot prvega človeka ljubljanske tovarne Aquafil Slovenija oziroma nekdanjega Julona. Pod njegovim vodstvom ljubljanska oziroma slovenska kemična ikona, ki proizvaja surovine za tekstilno industrijo, varno in donosno kljubuje vsem izzivom današnjega dne in prihodnosti,« so med drugim zapisali v obrazložitvi ob podelitvi nagrade Časnika Finance za izjemne dosežke v gospodarstvu 2019, ki je potekala v sklopu Poslovne konference Portorož. Nagrada Časnika Finance je priznanje v slovenskem gospodarskem prostoru, ki je namenjena tistim posameznikom in organizacijam, ki ključno prispevajo h gospodarskemu razvoju in povečevanju družbene blaginje. Gre za dosežke na področju znanstvenoraziskovalnega dela, izobraževanja in vzgoje, publicistike, za dosežke na področju menedžmenta, tehnološkega razvoja in političnega dela, ki vnašajo v slovenski gospodarski prostor novo kakovost, povečujejo gospodarsko rast in zmanjšujejo negotovost med gospodarskimi subjekti.

Revija Poslovne akademije Finance, št. 38, januar 2020


akademija-finance.si

BTC: smo del zelene spremembe, ki jo želimo videti v svetu

Skrb za okolje se je danes, ob povečanju zavedanja, da je za poslovno uspešnost pomembna trajnostna naravnanost, usidrala v delovanje številnih organizacij. Med njimi je tudi družba BTC, kjer izvajajo številne okoljsko in družbeno naravnane projekte ter se držijo načela, da morajo sami biti del zelene spremembe, ki jo želijo videti v svetu.   V družbi BTC se trajnostno naravnanem razvoju aktivno posvečajo že več kot 15 let, od leta 2014 pa okoljske projekte izvajajo pod okriljem poslovne enote Misija: Zeleno. V tem času so v aktivnosti trajnostnega razvoja vložili kar 53,9 milijona evrov. Tako svoje zelene odtise puščajo na številnih področjih, med njimi sta izboljševanje energetske učinkovitosti in odgovorno ravnanje z odpadki. Pri slednjih je pomemben del aktivnosti ozaveščanje tako obiskovalcev kot zaposlenih in poslovnih partnerjev ter njihovo spodbujanje k smotrni porabi energije in ločenemu zbiranju odpadkov.

Oglas

Družba BTC ima poleg eko otokov v svojih nakupovalnih središčih in Logističnemu centru tudi lastne ekološke postaje. Tako so v letu 2018 68 % zbranih odpadkov že na izvoru ločili v sekundarne surovine, in sicer na 31 frakcij, od tega 20 frakcij sekundarnih surovin. Za preostale odpadke je zadolženo komunalno podjetje, ki v sortirnici na centralni ekološki postaji pridobi še nadaljnjih 40 % surovin. Tako skrbijo, da odpadki ene postajajo vhodna surovina druge industrije, ter hkrati uresničujejo načela krožnega gospodarstva. V ospredje svojega delovanja tako v družbi BTC postavljajo spoštovanje okolja in si prizadevajo za zeleno prihodnost planeta. Kot ponosni podporniki Okoljskega srečanja 2019 verjamejo, da lahko to v seštevku številnih zelenih dejanj dosežemo skupaj.

Revija Poslovne akademije Finance, št. 38, januar 2020

23


24   akademija-finance.si

KLJUČNI IZZIVI BODOČEGA NACIONALNEGA ENERGETSKEGA IN PODNEBNEGA NAČRTA

‘Razmislimo, ali energetski načrt napoveduje izbris nekaterih panog’

Kako gledajo na Nacionalni energetski in podnebni načrt v industriji, je pojasnil Vekoslav Korošec z Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Borut Hočevar Pri energetskem prehodu je ključno, da industrija zagotovi vključevanje domačega znanja in tehnologije, je povedal direktor strokovne službe Združenja za inženiring pri GZS Vekoslav Korošec. Vključitev domačega znanja bo zagotovila zanesljivo oskrbo z električno energijo in konkurenčne cene, pripomogla bo k dvigu dodane vrednosti na zaposlenega in okrepila izvoz Na GZS zagovarjajo postavljanje realnih ciljev in scenarijev za prehod v nizkoogljično družbo, je nadaljeval Korošec v četrtkovem nastopu na konferenci o izzivih

Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN). Industrijo predvsem zanima, kakšni bodo stroški energetskega prehoda, kakšna bo cena energije, kakšni bodo omrežnina, prispevki in davki. Delež slovenske industrije v ustvarjeni dodani vrednosti je 24-odstoten, kar je precej več kot v EU, kjer znaša delež 16 odstotkov. V industriji je povprečno zaposleno 200 tisoč ljudi. V energetsko intenzivni industriji so se uspešno lotili učinkovite rabe energije, je pojasnil Korošec in dodal primere. Talum je največji porabnik električne energije v Sloveniji. Družba se je uspešno prestrukturirala in je v svoji branži na drugem mestu na svetu po porabi električne energije na enoto proizvoda. Podobno velja tudi za Slovensko industrijo jekla in Cementarno Anhovo. V energetsko intenzivno industriji veliko vlagajo v inovacije in se iz pasivnih porabnikov električne energije preoblikujejo v aktivne porabnike, prosumerje, ki prilagajajo odjem. To dokazuje tudi projekt FutureFlow, ki ga

Revija Poslovne akademije Finance, št. 38, januar 2020

vodi ELES. Projekt kaže, da lahko industrija pomembno pripomore k izvajanju sistemskih storitev v elektroenergetiki. Največji slovenski porabniki električne energije prihajajo iz štirih panog: proizvodnja kovin, nekovinskih mineralnih izdelkov, papirja in kemijskih izdelkov. Skupaj porabijo 60 odstotkov električne energije v industriji. Poraba energije v industriji se je po krizi oziroma v obdobju od 2009 do 2018 povečala za šest odstotkov, prodaja je v industriji v tem času zrasla za 56 odstotkov, dodana vrednost pa za 53 odstotkov: »Industrija se prilagaja in izvaja številne projekte za dvig energetske učinkovitosti.« Osnutek NEPN zahteva, da industrija do leta 2030 zmanjša emisije toplogrednih plinov za 46 odstotkov, delež obnovljivih virov v industriji pa naj bi bil najmanj 30-odstoten. »Energetski prehod je za industrijo najzahtevnejši projekt v samostojni Sloveniji. Industrija se bo morala temeljito preoblikovati. V energetsko intenzivni industriji menijo, da učinkovitih rešitev ne bo, če ne bo boljšega sodelovanja med strokami.« Korošec je naštel težave, ki so po mnenju GZS in industrije pri energetskem prehodu največje. Med njimi so: •

premalo energije iz obnovljivih virov, pogosto tudi zaradi dolgotrajnih postopkov umeščanja v prostor,


KLJUČNI IZZIVI BODOČEGA NACIONALNEGA ENERGETSKEGA IN PODNEBNEGA NAČRTA •

• •

pomanjkanje zrelih tehnologij, številne so še v razvoju ali pa so drage in bodo uporabne šele po letu 2030, tehnologija hrambe električne energije, povečati je treba vlaganja v raziskave in spremeniti razvojno miselnost.

Na GZS so ustanovili Strateški svet za energetski prehod. Člani sveta ocenjujejo, da bi bilo neodgovorno izbrati scenarije, ki niso podprti s celovito finančno oceno. V analizah je treba predvideti strošek električne energije za industrijski in gospodinjski odjem. Cene za oba odjema so zdaj pod povprečjem EU. V končno ceno morajo biti vključeni vsi stroški, tudi stroški sistemskih storitev in scenariji uvozne odvisnosti. Zdajšnji scenarij, ki dopušča do 25-odstotno odvisnost od uvoza električne energije je lahko problematičen. Pozimi ali ob visokih temperaturah lahko cena električne energije močno poskoči. Zdajšnja uvozna odvisnost je okoli 15-odstotna. Treba bo tudi razmisliti, ali osnutek NEPN potihoma napoveduje izbris celotnih panog, je nadaljeval Korošec: »Treba bo razmisliti o socialnih in ekonomskih posledicah morebitnega zaprtja celotnih dejavnosti.« Pri NEPN je treba upoštevati tudi celovit narodnogospodarski učinek. Pri izkoriščanju vodne energije je tak učinek 90-odstoten. Tolikšen delež opreme in storitev namreč zagotovi domača industrija. Slovenska industrija je zainteresirana za sodelovanje pri vseh energetskih programih, tudi pri jedrskem in pri izgradnji elektroenergetskega omrežja, je še povedal Vekoslav Korošec iz GZS na konferenci o ključnih izzivih NEPN.

akademija-finance.si

Ne slepimo se o večni rasti rabe energije, evropska komisija predlaga prepolovitev nekaterih panog’

V Sloveniji računamo, da bomo lahko rabili vse več energije, vendar temu ni tako, je opozoril Andrej Gnezda iz fundacije Umanotera. Borut Hočevar Govorimo, da ima Slovenija ambiciozne podnebne cilje, je začel Gnezda svoj nastop na konferenci o izzivih NEPN in primerjal zdajšnji osnutek NEPN z lanskim, ki je v mednarodni analizi zasedel zadnje mesto v Evropi. »Če primerjamo njune cilje, vidimo, da je edina vsebinska sprememba beseda vsaj. Se pravi: vsaj 15-odstotno zmanjšanje emisij, vsaj 32,5-odstotno povečanje učinkovite rabe energije in vsaj 27 odstotkov obnovljivih virov energije. Vsi cilji so bili takšni tudi lani, dodali smo samo besedo vsaj.«

»V NEPN je treba dodati vsaj ambicioznost,« je povezal Gnezda. Cilj NEPN je ogljična nevtralnost leta 2050, a so cilji za leto 2030 postavljeni bistveno prenizko, da bi jo dosegli, je nadaljeval vodja projektov na Umanoteri, slovenski fundaciji za trajnostni razvoj. NEPN ponuja po njegovih besedah »bolj ali manj business as usual«. Nevladniki pa želijo »scenarij 1,5 stopinje« oziroma scenarij za doseganje ogljične nevtralnosti do leta 2050. »To bi postavili za izhodišče in mu prilagodili cilje za leto 2030.« Vendar pa bi morala Slovenija doseči ogljično nevtralnost pred letom 2050. Razlogov je več, med drugim so se v nekaterih državah članicah že odločili, da jo bodo dosegli leta 2035 ali 2040. Temu primerno bi morali postaviti tudi cilj za zmanjšanje emisij do leta 2030. Zdajšnji cilj je 40-odstotno znižanje, v novi evropski komisiji napovedujejo, da ga bodo

Revija Poslovne akademije Finance, št. 38, januar 2020

25


dvignili na 55 odstotkov, analize nevladnikov pa kažejo, da bi ga morali postaviti na 65 odstotkov, če bi želeli doseči ogljično nevtralnost do leta 2040. Cilji, zapisani v osnutku NEPN niso zadostni že zdaj, ko evropska komisija še ni sprejela novih ciljev. Še več: »Dokumenta sploh še nismo potrdili, a že vemo, da smo prenizko.« V NEPN bi si morali torej zastaviti za cilj omejitev segrevanja na 1,5 stopinje in ponuditi različne scenarije, kako to doseči. Zakaj? »Da bi lahko izbirali, po kateri poti bomo šli.« Poleg okoljskih meril bi morali upoštevati tudi socialne, kar pomeni »pravičen prehod«. V strategiji evropske komisije Čist planet za vse je učinkovita raba energije na prvem mestu za doseganje razogljičenja do leta 2050. »Natančneje povedano, evropska komisija kot prvi scenarij za razogljičenje predlaga prepolovitev rabe energije do leta 2050 glede na leto 2005.« »Vem, da je v tem prostoru takšno govorjenje bogokletno, utopistično in nerealno,« je Gnezda naslovil pripombo na publiko na konferenci o ključnih izzivih NEPN. »Pri nas je prisotna ideja, da bo poraba energije rasla. Mi to jemljemo kot golo dejstvo, kot sveto resnico. Vendar temu ni tako. Cilj je jasen, ugotoviti pa moramo, kako ga doseči.« Ena od nalog NEPN je, da spremeni mantro večne rasti in nam pokaže pot do zmanjšanja rabe energije, je nadaljeval sodelavec Umanotere, ki deluje na področjih mednarodni trgovinski sporazumi, zelena proračunska reforma, nizkoogljično gospodarstvo in trajnostne politike. Kje naj začnemo? Prvi sektor je promet, kjer porabimo slabih 40 odstotkov energije, »imamo pa obupne težave«. S 16,1-odstotnim deležem smo na evropskem vrhu pri izdatkih gospodinjstev za mobilnost. V evropskem vrhu smo tudi pri številu avtomobilov in pri avtocestnem omrežju glede na površino države. Po tem

KLJUČNI IZZIVI BODOČEGA NACIONALNEGA ENERGETSKEGA IN PODNEBNEGA NAČRTA kazalniku smo peti med članicami organizacije OECD. Smo pa na dnu pri uporabi javnega potniškega prometa, je našteval Gnezda. Na drugem mestu je industrija. V EU smo tretji ali četrti po deležu energetsko in emisijsko intenzivne industrije v celotnem gospodarstvu. »To je lahko velik izziv ali pa velika težava, v vsakem primeru pa zadeva, ki jo moramo nasloviti.« V panogi kovin porabijo toliko električne energije, kot jo proizvede TEŠ. Majhno število podjetij porabi približno polovico električne energije in 75 odstotkov plina, kar je »tudi priložnost«. V gospodinjstvih je bilo z energetsko sanacijo stavb že doslej narejenega veliko, a NEPN še naprej stavi na gospodinjstva: »Če gledamo končno rabo energije, so gospodinjstva edini sektor, kjer bomo absolutno zmanjšali rabo energije.«

V NEPN »se približamo prepolovitvi rabe energije v potniškem prometu«, ostaneta torej tovorni promet in industrija. Tovorni promet naj bi količinsko zrastel za do 60 odstotkov, sorazmerno s tem pa tudi poraba energije. V industriji je predvidena rast proizvodnje v energetsko intenzivnih panogah. Čeprav naj bi se specifična raba energije izboljšala, bo zaradi višje proizvodnje poraba energije zrasla. V NEPN manjka scenarij za zmanjšanje porabe energije v skladu s ciljem evropske komisije. Vendar pa Gnezda nastopa ni končal pesimistično: »Če želimo do leta 2050 prepoloviti rabo energije, jo je treba na letni ravni zmanjšati za okvirno en odstotek ali 1,5 odstotka. To se ne sliši dramatično.«

Moč stekla

Revija Poslovne akademije Finance, št. 38, januar 2020

www.hrastnik1860.com

Oglasa

26   akademija-finance.si


akademija-finance.si

Skupaj gradimo svetlo in varno prihodnost gradimo svetlo sSkupaj financiranjem in varno prihodnost prodaje in nabave. Kar ĹĄteje, so ljudje.

Kar ĹĄteje, so ljudje. Revija Poslovne akademije Finance, ĹĄt. 38, januar 2020

27


28   akademija-finance.si

NAJPODJETNIŠKA IDEJA

Najpodjetniška ideja 2019 je Event Registry, bralce pa je najbolj prepričala UtaUta Event Registry je, povedano Bralce najbolj prepričale Ko med svoje stranke preprosto, tudi spletni program, arhitektke, ki stojijo za že dokaj zgodaj v svoji ki odločevalcem pomaga zbrati, znamko UtaUta analizirati in pregledati stvari in podjetniški zgodbi dogodke, ki se dogajajo po svetu, Zmagovalca Najpodjetniške ter ugotavljati, kako o njih pišejo šteješ podjetja, kot ideje smo zbrali z glasovi bralcev različni mediji. Skratka, pomaga so Bloomberg, IBM, in komisije novinarjev Časnika izluščiti odgovore na vprašanja, Finance. Drugo leto zapored kdo, kaj, kdaj. Airbus in druge, je pa smo se odločili, da posebno namenimo tudi ideji, ki to lahko dokaz, da Z umetno inteligenco do pozornost je najbolj prepričala naše bralce. greš v pravo smer. glavnih informacij Letos je bila to UtaUta, znamka, pod katero se skriva pohištvo za In to je tudi eden Kot pravijo v podjetju, se hišne ljubljenčke. To ustvarjajo ukvarjajo s tem, da podjetjem izmed dejavnikov, arhitektke Maša, Vita in Monika, pomagajo zmanjševati tveganje ki so svojo podjetniško zgodbo ki je ljubljanskemu pri poslovanju. Podjetja so začele z dvema izdelkoma: leseno uto in lesenim stojalom podjetju Event Registry namreč vedno odvisna tudi od drugih podjetij, denimo za hrano. Danes pa je njihova pomagal do naziva poslovnih partnerjev, dobaviteljev, vizija usmerjena v razvoj UtaUte konkurence. v pravo dizajnersko znamko za najpodjetniška ideja Event Registry deluje na hišne ljubljenčke, pod katero bi se podlagi umetne inteligence 2018/2019. zvrstili produkti različnih slogov Špela Mikuš

ter v realnem času zbira in analizira novice. Razbere teme, ljudi, podjetja, lokacije, lahko identificira tudi dogodke, denimo naravne nesreče, napovedi novih produktov … Iz vsakega lahko izlušči glavne podatke in informacije. Podjetje Event Registry je bilo ustanovljeno v začetku leta 2017, lani pa so ustvarili nekaj manj kot 300 tisoč evrov prihodkov.

Foto: Anja Troha/UtaUta Revija Poslovne akademije Finance, št. 38, januar 2020

in iz različnih materialov. »Želimo rasti in se razvijati kot blagovna znamka ter postopoma prodreti tudi v tujino. Skrbno spremljamo, kaj se dogaja na oblikovalskem prizorišču, in za prihodnje leto pripravljamo tudi nekaj bolj drznega,« so nam zaupale pred časom.


akademija-finance.si

Poslovna zavarovanja Generali

USPEŠNO JE (ZA)VAROVANO!

Živimo v času številih poslovnih izzivov in neomejenih poslovnih priložnosti. Pa vendar to ni dovolj za uspešen posel. Vsak podjetnik se zaveda, da so za učinkovit nastop na trgu in prodajo ključni znanje, dobra strategija in prave poslovne odločitve. Le malokdo med njimi pa vnaprej razmišlja tudi o potencialnih tveganjih na katera lahko naleti. Na vse bolj konkurenčnem trgu pa je danes varnost pomembna prednost! Dobro bo torej (za)varovan le tisti, ki bo pravilno in pravočasno sprejel tudi ukrepe za preprečitev nepredvidljivih dogodkov. Poslujte brezskrbno! V zavarovalnici Generali kot vseživljenjski partner obrtnikom, malim podjetnikom in ostalim podjetjem za zavarovanje različnih poslovnih tveganj nudimo paleto učinkovitih rešitev. Poleg osnovnega podjetniškega zavarovanja Paket Podjetnik za (za) varovanje posameznega posla poskrbijo še transportna, odgovornostna in tehnična zavarovanja. Priporočljivo je, da podjetniki, ki se odločajo za investicijo ali obnovo obstoječega poslovnega objekta, poskrbijo tudi za gradbeno ali montažno zavarovanje, medtem ko zavarovanja združena v Paket Energija (za)varujejo solarne sisteme ali sončne elektrarne. Paket Podjetnik in varnost z roko v roki Premoženje in premoženjske interese podjetja učinkovito zavaruje podjetniško zavarovanje Paket Podjetnik. Poleg zavarovanja proti nevarnostim, kot so požar, izliv vode, poplava, lom stekel, vlomna tatvina in rop ter obratovalni zastoj, sta v tem paketu na voljo še zavarovanje elektronike in odgovornosti. Ne glede na izbrana zavarovanja pa se lahko izbira med ekskluzivnim, komfortnim in osnovnim paketom zavarovalnih kritij.

Oglasa

Varujte zadovoljne trenutke. Mi vam zavarujemo ostalo! www.generali.si

Revija Poslovne akademije Finance, št. 38, januar 2020

29


30   akademija-finance.si

STIČIŠČE ZNANJA

Na Stičišču znanja o tem, kako do novih poslovnih in razvojnih modelov Na tradicionalnem letnem posvetu SID banke, ki je tokrat potekalo pod naslovom »Nove finančne razmere ter novi poslovni in razvojni modeli«, so ugledni domači in tuji strokovnjaki razpravljali predvsem o trenutni gospodarski situaciji, monetarni in finančni politiki ter razvojnih modelih Slovenije v starih in novih finančnih pogojih.

Sibil Svilan, predsednik uprave SID banke, je izpostavil: »Gospodarski cikel se je obrnil navzdol predvsem zaradi akumulacije negotovosti, hkrati se predvideva daljše obdobje negativnih obrestnih mer. Centralne banke ponovno izvajajo kvantitativno sproščanje in s to presežno likvidnostjo omogočajo rast nekaterih delov finančnih trgov, dejansko pa se finančna sredstva ne investirajo v gospodarsko rast v željeni obliki, zlasti na področju okolja, snovne in energetske učinkovitosti oziroma krožnega gospodarstva. Zato je veliko vprašanj, kako zagotoviti nadaljnjo konkurenčnost podjetij, pri čemer jim lahko pomagajo spodbujevalne razvojne banke kot je SID banka. Namreč v majhni in izrazito izvozno usmerjeni Sloveniji bomo te posledice globalnih sprememb, podjetja in posamezniki, občutili bistveno močneje. Zato bo potrebno spremeniti mišljenje in potrošniško obnašanje pa tudi način hranjenja in mobilnosti, če želimo oblikovati nove poslovne in razvojne modele, ki bodo omogočili trajnosti razvoj, tako posameznikov in podjetij, kot Slovenije v celoti.«

Sony Kapoor, vpliven makroekonomist, raziskovalec, strokovnjak v finančnem sektorju, generalni direktor podjetja ReDefine in gostujoči raziskovalec na fakulteti London School of Economics, je v svojem predavanju, kjer je spregovoril o geopolitični in geogospodarski situaciji, Brexitu, trgovinskih vojnah in gospodarstvu Nemčije ter Francije/EU, izpostavil, da je Evropska unija v zadnjih desetletjih doživela nekaj ključnih prelomnih točk. Dogodki od migrantske krize do Brexita so oslabili položaj EU in jo postavili v šibkejšo vlogo v vse bolj zapletenem in negotovem svetu, s tem pa je ogrožen postal tudi njen ugled v svetu. Nova Evropska komisija in Parlament imata edinstveno priložnost, da na novo določita globalni položaj EU in ji začrtata novo identiteto kot zagovornici trajnostne rasti.

Revija Poslovne akademije Finance, št. 38, januar 2020

Dr. Otmar Issing, nekdanji glavni ekonomist in član izvršnega odbora Evropske centralne banke, je iz svojega zornega kota spregovoril o izzivih, ki so pred Christine Lagarde, ki je pravkar stopila na čelo Evropske centralne banke in izpostavlja nekaj tveganj, kot so varnost in zaščita porabnikov, zasebnost ter tveganja za finančno stabilnost.

O negotovostih posledic prihodnjih okoljskih sprememb, njihovem pomenu in vplivu na družbeni razvoj ter vlogi finančnih institucij pri podpiranju razvoja in okoljskih interesov je govoril dr. Branko Kontić iz Odseka za znanosti o okolju na Institutu Jožef Stefan. »Slovenska industrija ni materialno intenzivna, primerjalno


akademija-finance.si

ne porablja veliko domačih mineralov in drugih virov, zato v svetovnem/evropskem merilu ni velik onesnaževalec okolja. S tem ne želim reči, da je treba biti brezbrižen ali nepozoren do teh vprašanj, še posebej pobud za novo rabo/zasedbo slovenskega prostora za gospodarske dejavnosti. Naš prostor je dragocen naravni vir. Nove finančne, gospodarske perspektive so priložnost, da se opravi bilanca razpoložljivega prostora za nove dejavnosti. Tudi zato, ker je temu vidiku v primerjavi z onesnaževanjem, doslej bilo posvečene malo pozornosti. Ali bodo finančne institucije podprle presojanje prostorskih vidikov v okviru širših, strateških premislekov, kako naprej?«

Mag. Mitja Gaspari, ekonomist in nekdanji guverner Banke Slovenije je v sklopu okrogle mize poudaril: »Posledice finančne krize čutimo kot nezadostno gospodarsko rast, ki se ni umirila samo ciklično, ampak se ne more vrniti na predkrizno trendno rast. Razlogi so v nezadostnem agregatnem povpraševanju, predvsem prenizkih

31

investicijah, in v dolgoročnejši tendenci upadanja produktivnosti ter staranja prebivalstva. Zato ni dovolj za ponovno trendno oživitev gospodarstva, samo zniževanje obrestnih mer denarne politike, ampak bo morala biti proaktivna tudi fiskalna politika. In ker so gonilo novih inovacij in rasti produktivnosti investicije, bo morala država z razvojnim financiranjem bistveno prispevati k novemu razvojnemu ciklu. Razvojne banke tako ponovno dobivajo svoje mesto v ekonomski politiki.«

Oglas

Mag. Jožef Bradeško, ekonomist in viceguverner Banke Slovenije se je v svojem predavanju osredotočil na izzive trenutnih makroekonomskih razmer. Pojasnil je tudi ukrepe denarne politike Evrosistema in potencialne posledice ohlapne denarne politike za banke oz. finančne trge.

Revija Poslovne akademije Finance, št. 38, januar 2020


2 0 2 0 Znani so datumi osrednjih konferenc v letu 2020, ki potekajo v (so)organizaciji Poslovne akademije Financ, vabimo vas, da si jih zabeležite v koledarje že danes!

12. februar

13. februar

20. marec

24.–25. marec

7. Agrobiznis konferenca Ljubljana

14. Prodajna konferenca Sales Summit Ljubljana

Izvozni fokus Ljubljana

3. konferenca Biznis & trendi v gradbeništvu Portorož

21.–22. april

12.–13. maj

19. maj

26.–27. maj

22. Dnevi energetikov Portorož

37. Finančna konferenca Portorož

Izvozni fokus Ljubljana

25. Slovenska marketinška konferenca Portorož

10. junij

14. oktober

12.–13. november

17. november

8. konferenca Družinsko podjetništvo Ljubljana

4. Moving Slovenia

22. Poslovna konferenca Portorož Portorož

Izvozni fokus Ljubljana

Več informacij na: akademija-finance.si


FOTOUTRINKI IZ DOGODKOV

akademija-finance.si

IZVOZNA KONFERENCA

PREMIKAJMO SLOVENIJO 3.0

Revija Poslovne akademije Finance, Å¡t. 38, januar 2020

33


34   akademija-finance.si ČLOVEK ALI UMETNA INTELIGENCA V BOJU S KIBERNETSKIMI NAPADALCI. KDO ZMAGA?

PLAČILNI SISTEMI PRIHODNOSTI

Revija Poslovne akademije Finance, št. 38, januar 2020

FOTOUTRINKI IZ DOGODKOV


FOTOUTRINKI IZ DOGODKOV

akademija-finance.si

21. POSLOVNA KONFERENCA PORTOROŽ

OKOLJSKO SREČANJE

Revija Poslovne akademije Finance, št. 38, januar 2020

35


36   akademija-finance.si KLJUČNI IZZIVI BODOČEGA NACIONALNEGA ENERGETSKEGA IN PODNEBNEGA NAČRTA

NAJPODJETNIŠKA IDEJA

Revija Poslovne akademije Finance, št. 38, januar 2020

FOTOUTRINKI IZ DOGODKOV


FOTOUTRINKI IZ DOGODKOV

akademija-finance.si

NAJBOLJŠE LETNO POROČILO 2019

STIČIŠČE ZNANJA

Revija Poslovne akademije Finance, št. 38, januar 2020

37

Profile for Dejan P.

Akademček - zima 2019  

https://akademija-finance.si/akademcek/

Akademček - zima 2019  

https://akademija-finance.si/akademcek/

Profile for multidejo
Advertisement