Frida M. The Van With The Plan

Potovanje nekega Volkswagna

OD TU ...

UNIS/VW CARAVELLE 1,9 BOXER 1987

... DO TU.

FRIDA M.

Nakup: 900 € Registracija: okoli 500€ 1900 ccm vodno hlajen bokser motor: - pri zimski vožnji: 15 litrov/100 km - pri 90-95 km/h: 12 l/100 - pri 85-90 km/h: 9 l/100 - v zavetrju za tovornjakom pri 100 km/h: verjetno še manj kot 9l/100.

Saniranje rje: 0 € 2 x servis + nov rezervoar: 350 € Gume Michelin Agilis: 350 € Platišča + peskanje + praškasto barvanje: 76 € Pokrovi koles + vse kljuke in kjučavnice: 170€ Westfalia pohištvo na ebayu + prevoz iz Nemčije: 650 € Total: okoli 3000 €

Končna odločitev za barvno kombinacijo

Prva skica

Izolacija: zanemarljivo poceni, le nekaj evrov.

Tlačenje pohišrva notri: ne bi rad to še enkrat delal.

Povzetek: Vse paše in nič ne paše.

Dizajn za omare

Priprava kot za barvanje v šprickit + poliranje s polirpasto do gladkosti kot steklo.

Ne bi rad to še kdaj počel, ampak moram. Ker to pač delamo na naši firmi. Kontakt info@bold.si Nalepke + lepljenje nalepk: cca. 1000 €

SUMA SUMARUM: Opremljeni T3 kamperji brez povišane strehe stanejo okoli 4-5000 €.

Torej je z urami dela vred 5000 € povsem realna vrednost Fride M. Pravi LjudskiVoz: tudi revnejše ljudstvo si ga lahko privošči.

PRVI IZLET TESTNA VOŽNJA Po obali do Benetk Popotovanje se je zgodilo na vikend okoli 27. aprila, na nekdanji dan OF, dan vstaje, danes dan upora, potopis pa pišem 9. maja, na dan zmage nad fašizmom. O tem pozneje...

VW Caravello Frida M., kot je avto dobil ljubkovalno ime, sem v “kampersko” stanje spravil le nekaj dni pred odhodom in je potrebovala en daljši izlet, da izmerim porabe na potovanju in ugotovim morebitne napake v tehniki. Če sem že naredil avto za na Portugalsko, bo moral izlet po lokalnh cestah do Benetk in nazaj imeti za malo malco.

Torej: cilj popotovanja: po obali do Benetk, spoznavanje do kod živijo Slovenci, kakšno je slovensko podeželje, arhitektura, kultura v Italiji. In še prav simboličen datum. Zakaj pa ne.

Frida M. se je že na štartu uprla z vsemi štirimi kolesi.

Najprej na pol prazna guma. Že po prvem kilometru se je vžgala lučka za vodo. Gremo nazaj domov, dolivat. Požrla je dva litra. Grem v Kranj do Bolteza popravit gumo, ki je puščala pri ventilčku. Tam spet gori luč za vodo. Odprem pokrov motorja in najdem še en suh rezervoar za vodo. Še tega dolijem. Mimogrede opazim, da je jermen črpalke za vodo zlizan do konca in da sta dva mehanika zapored to spregledala. Okej, še v Gumitehno po nov jermen. Vsaj nekaj dobrega: lučka za vodo je dala zaenkrat mir. Zamenjam jermen, ta čas pa Nataša opazi lužo sredi kabine. No, vsaj odkrili smo, kje motor izgublja vodo. Pri gretju kabine. Zabašem cunjo tja pod tiste cevke. Greva do bencinske, tam bova ocenila, koliko vode izgubljava in se odločila, kako naprej. Na bencinski vse OK, cunja še suha.

To je bilo kar se tega tiče, to. Tehnika nama potem ni več nagajala, Frida je do meje z Italijo izgubila le kak deci vode. To se tolerira.

V Tržiču sva že bila, zato sva tokrat šla le skozi. To mesto, kamor so se Goričani svoj čas hodili kopat (1520 minut stran), je podobno Kopru, pol mesta je industrija, pristanišče, na zahodni strani pa se začne plaža, značilna za severni Jadran: neskončne sipine, plitva voda, mivka, veter, lepi valovi, milijarde školjk... Imena tukaj niso dvojezična, tako da je bil Monfalcone najino prvo patriotsko razočaranje na poti.

Naslednje večje mesto je Gradež. Sicer prav tako po tablah samo “Grado”, ampak ena vas prej je vendarle imela dvojezičen napis. Res da pet hiš, ampak zgleda da v eni le še živijo staroselci in so za toliko procentov dvignili povprečje, da so jim dovolili dvojezično ime kraja.

Gradež je verjetno raj za mlade družine. Otroka lahko pustiš v vodi, da odtava sto metrov od obale, pa bo še vedno le do kolen moker. Plaža gre od horizonta do horizonta in je polna raznovrstnih pisanih školjk. Tu vidiš, kako nastajajo Alpe. Jadran na svojem severnem koncu odlaga material, poriva lupine školjk v obalo.

Ob hrvaški obali tega pojava ni, ker tokovi tečejo vzporedno z obalo, mimo nje.

Že teden pred prvim majem je bila plaža kar solidno polna, tako da predvidevam da je v visoki sezoni tukaj nabasano kot sardine.

Naslednja postaja je Jesolo, rt pred Benetkami, naš cilj.

Tu ni več sledu o Slovencih, razen nekega hotela Jadran, ampak to je toliko dokaz o slovenstvu, kot je dokaz o Francozih hotel Bellevue nad Kranjem. Na Jesolu je med samo šminkažo majhen kampek Klaus, šefica prijazna Čehinja cene pa... OK, izven sezone, ampak avto + 2 osebi + lehtrika = 16 evrov haloooo... Pa še nekaj je v redu s tem kampom. Kamp ni direktno na obali, ampak moraš do plaže pešačit cca. sto metrov po ulici. Ker je dostop javen, je plaža tvoja 24 ur na dan. Sosednji kampi, ki imajo dostop direkt iz kampa na plažo, zaprejo izhod ob desetih ali enajstih zvečer in potem lahko plažo gledaš le čez ograjo.

In kakšne ograje imajo! Sosednji kamp od Klausa ima visoko ograjo z dvojno bodečo žico in na noter obrnjenimi reflektorji. Saj ne vem, mogoče pa je bilo to kako pozabljeno koncentracijsko taborišče.

Sem se spraševal, če niso tudi električnega pastirja napeljali po tistih žicah...

Ne greš na Jesolo, če ne greš do konca.

Navigatorki se je seveda zmešalo. Polno je novih krožnih križišč, ki jih ni v spominu in navigatorki je za verjeti mogoče le 50%. Ko prideva na konec ceste, je pa kar nadaljevala: “Zavijte desno in se vkrcajte na trajekt...” Hej hej, dosti že no... Sva jo kar izklopila.

Tam smo še zadnjič pogledali proti zahodu, od tod naprej Slovenci ne živijo, čeprav se ne čudite, če vas bo trgovec v Benetkah ogovoril slovensko. Fraze za turiste. Hvala, prosim, šekidamgospa ...

Greva na sladoled. Ena stvar, ki jo Lahi obvladajo bolje kot kdorkoli drug. In ko se oblizujeva nad rečjo, ki ji naši najboljši sladoledi ne sežejo niti do kolen, se ogledam

po štandih s turističnim kičem. Razglednice Benetk, klobuki, sončna očala, denarnice, spominki z Mussolinijem... Koledar 2010 Mussolini. CD Italijanske patriotske pesmi letnik 1941. Denarnica Duce ...

Ja. Res. 9. maja praznujemo zmago nad fašizmom.

Kakšno zmago neki?

PRVA SLUŽBA MOBILNI PRESS CENTER TEDEN MLADIH, KRANJ 8. - 16.5. 2009

FRIDA M. “Freedom”