Innovate.ing: Inženirski EXPO magazin

Preskok v razmišljanju o industriji!

Digitalno preobrazbo spodbujamo z integracijo avtomatizacije, programske opreme in napredne tehnologije. siemens.com/digital-enterprise

DIGITALNA TOVARNA

Inženirke in inženirji bomo!

Dr. Miha Bobič: Odličen inženir vedno hodi po robu znanega in možnega

KAMbi aplikacija: STEM študijski smerokaz

Slovenski kvIZUM: perpetuum innovare!

Klaus Beetz: Podjetjem ponujamo, da sooblikujejo prihodnost predelovalne industrije

Medeja Lončar: ‘Nevidnim’ inženirkam dajemo glas, ki si ga zaslužijo

Inženirska iskra: priznanje najiskrivejšim inženirskim idejam

Inženirski EXPO 2022: da s talenti ostanemo vodilni

Inženirka leta: od nevidnosti k navdihu

Cvetober najboljših slovenskih inovacij, ki izboljšujejo svet

Jure Longyka: Znanstvenik potrebuje inženirja – ali inženirko

Inženirke in inženirji bomo!

Odličen inženir vedno hodi po robu znanega in možnega

Navdihovanje mladih za inženirski poklic ni le stvar stroke, temveč moramo zanj kot družba skupnostno zavihati rokave. Le tako bomo poskrbeli za to, da bomo ostali v svetovnem vrhu – tujini za zgled in navdih, domačim izumiteljskim predhodnikom pa v ponos.

Kako v mladih zanetiti gorečo željo po raziskovanju, inoviranju in spreminjanju sveta? In kako jo vzdrževati, gojiti in ji ne dovoliti, da usahne? O tem in o prizadevanjih, v okvirih katerih delujemo v projektu Inženirke in inženirji bomo!, smo povprašali predsednika projekta, dr. Miho Bobiča

Že desetletje mlade s projektom Inženirke in inženirji bomo! spodbujamo k vpisu na tehniške oz. inženirske študijske programe. Njegov predsednik ste postali leta 2021. Kakšna je vizija projekta čez 10 ali 20 let? Bo Slovenija zaradi projekta postala svetovna inženirska velesila?

Inženirji so kot dobre ideje, nikoli jih ni preveč. Zaradi tega si resnično želim, da bi iniciativo podprla levja večina slovenskih inženirskih podjetij. Upam torej, da bo projekt prej kot v desetih letih povezal ne samo večino slovenskih podjetij, temveč tudi izobraževalno sfero, od osnovnih šol vse do univerz. Ves svet je pred prelomom in zelena preobrazba zahteva veliko inženirskih glav. Seveda pa inženirji v tej preizkušnji nismo sami, celotna družba mora prispevati; eni z idejami in inovacijami, drugi s spremembo mišljenja in navad. Menim, da je Slovenija že sedaj velesila v določenih nišah; njihov izziv je, da večinoma niso privlačne za novinarje, zato se o tem ne govori. Če nam bo z načrtom, da se nam pridruži večina deležnikov, uspelo, bomo verjetno imeli dovolj inženirjev, da bomo ostali velesila v teh nišah in osvojili še druge.

Kaj je po vašem mnenju danes ključnega pomena za doseganje uspehov na inženirskem področju, za uspešno premikanje meja nam znanega in s tem izboljševanja sveta?

Povezovanje. Po eni strani je zaradi digitalizacije ključno že samo povezovanje med inženirskimi disciplinami, a ne le to – za npr. zeleno transformacijo je pomembno tudi povezovanje tehničnih in družboslovnih znanosti. Interdisciplinarnost, če želite.

Dr. Miha Bobič, predsednik projekta Inženirke in inženirji bomo

Osrednje vodilo razstave Inženirski EXPO (in tudi te revije) je predstavitev družbenega kapitala, ki ga v slovenskem prostoru predstavljajo izumiteljstvo in inženirstvo. Na kakšen način lahko poskrbimo, da ta potencial tudi v prihodnosti ne bo puščen ob strani?

Predvsem z izobraževanjem novih inženirjev in osvajanjem novih inženirskih disciplin. Mladi morajo vedeti, kaj inženirstvo sploh je, kar pa lahko dosežemo na več načinov. Eden izmed prvih je že izpostavljeno povečanje vpisa na tehnične fakultete – nekaj, kar s prizadevanji v projektu Inženirke in inženirji bomo! že dosegamo. A pomemben korak do tega je nagovor nekoliko mlajših generacij, da se lahko spoznajo z inženirskim poklicem. Temu je namenjeno senčenje v podjetjih. V okviru projekta smo jim med drugim z zagonom aplikacije KAMbi poskušali olajšati morda prisotno dilemo o izbiri za njih pravega poklica. Predvsem pa je treba inovativne mlade spodbujati že od samih začetkov. Ob tem jim je treba ponuditi vso potrebno podporo, tako v obliki nasvetov, usmerjanja, ne nazadnje tudi finančnih spodbud. Tukaj v igro med drugim stopi tudi Inženirska iskra.

Eden ključnih korakov nagovora mladih k vpisu na tehniške smeri študija se začne že zelo zgodaj. Že pri najmlajših je namreč treba spodbujati rdečo nit inženirstva – radovednost, kreativnost in inovativnost.

Na lanski prireditvi Inženirka leta ste izpostavili, da smo »Slovenci narod izumiteljev in podjetnikov, a tudi izumiteljic in podjetnic«. Kakšen poudarek dajete promociji inženirstva med dekleti?

Včasih je veljalo, da obstajajo moški in ženski poklici. A ta trditev ni resnična. Poklici namreč niso povezani s spolom, temveč z notranjim klicem. Ti so lahko različni, vlečejo nas lahko na različna področja. V svojih vrstah imamo danes inženirke na različnih položajih, ki s svojim delom izboljšujejo svet. Njihova vloga v inženirstvu in njihovi doprinosi se – kot je tudi prav –vse bolj izpostavljajo, prav tako tudi sama promocija poklica med mladimi dekleti. V Sloveniji prav posebno težo pri tem nosi projekt Inže­

nirka leta. Njegove nominiranke nas vsakoletno navdušujejo s svojimi zgodbami in s tem vžigajo iskro, ki je predhodno sicer slabotno tlela.

»Vpišite se na inženirsko šolo, ta vam bo dala znanja na pretek, s tem boste postali drzni in pogumni. Predvsem pa ohranite iskrenje (in pri tem pazite na lase ☺), inženirski ogenj jih potrebuje,« ste na letošnji podelitvi Inženirske iskre nagovorili mlade. Kako zanetiti to iskro že pri najmlajših?

Kot sem že omenil, vsak izmed nas v sebi poseduje z izbiro poklica povezan notranji klic, prisoten pa je že v mladih ljudeh. A ta glas ni pri vseh enako močan. Pomembno je, da mu znamo prisluhniti, tudi, če to zahteva nekaj truda. Prav v projektu Inženirke in inženirji bomo! mlade navdušujemo, da prisluhnejo svojemu notranjemu klicu – ali šepetu – in da v sebi odkrijejo inženirko, matematika, fizika. Otroke je treba sicer že od malih nog spodbujati k raziskovanju okolja, gojiti njihovo radovednost in jim omogočiti raziskovanje. Meje njihovega sveta se namreč vsakodnevno premikajo – s primerno spodbudo, podporo in usmeritvijo lahko poskrbimo, da bodo oni nekoč premikali meje sveta nas vseh.

Sami pravite, da inženirstvo odlikuje stremljenje k odličnosti. Kako pomembno je pri tem kakovostno izobraževanje in kaj odlikuje odličnega inženirja/inženirko? Vpis na inženirsko šolo pomeni zavezo vseživljenjskemu učenju. Odličnost namreč pomeni, da so inženirjevi izdelki boljši od predhodnih, za kar je treba poznati spoznanja drugih in se iz njih naučiti novosti. Za to pa je potrebna kakovostna podlaga v znanju; slednje se povečuje z rojstvom radovednosti. Smisel inženirskega znanja je napovedovanje, kaj se bo zgodilo pod določenimi pogoji: če tega ne znamo, ugibamo. In ugibanja so lahko boljša ali slabša, nikoli pa niso optimalna. Odličen inženir torej vedno hodi po robu znanega in možnega, s tem doseže konkurenčne izdelke ali pa včasih zavije čez rob in prestavi mejo znanega naprej. Podlago za to dobi v dovolj širokem, a na bistvo osredotočenem izobraževalnem sistemu. Inženirstvo namreč povečuje družbeno produktivnost; tem boljše je, tem bolj je družba v konkurenčni prednosti, in ima tako več sredstev za vlaganje v nove, mlade inženirje.

Inženirke in inženirji v številkah

»Želimo, da bi bilo za mlade vedno na voljo dovolj informacij, kakšne prednosti in naloge prinašajo STEM poklici in študiji, da se bodo tako lahko samostojno in samozavestno odločali, ali jim to ustreza ali ne,« poudarja Dora Domajnko, Inženirka leta 2018.

10 let navdušujemo.

Dogodek Inženirka leta 2020 si je preko spleta ogledalo prek 3.500 ljudi.

Povezujemo več kot 70 organizacij.

Redno sodelujemo z 20 gimnazijami in srednjimi šolami.

Do sedaj smo naslovili že več kot 10.000 mladih.

OD Nizko zavedanje o pomenu inženirjev v družbi

DO Večja prepoznavnost in ugled inženirjev v družbi

V letu 2021 smo zabeležili 711 medijskih objav o projektu.

Slovenski kvIZUM je v pol leta po lansiranju testiralo več kot 300.000 Slovencev.

Nizko zanimanje mladostnikov za tehniške študije.

Večje zanimanje za tehniške študije

POMANJKANJE INŽENIRJEV

OKREPLJENA VEZ MED PODJETJI IN ŠOLAMI

Inženirski vtisi in odtisi v medijih

Inženirke in inženirji bomo!

Inženirke in inženirji bomo!

O svetovni dobavni verigi razmišljamo drugače

Naš edinstven pristop k označevanju in oblikovanju podobe izdelkov omogoča pospešitev poslovanja in izboljšanje ključnih elementov dobavne verige, od proizvodnje, zaloge in končnih izdelkov do identifikacije sredstev, pošiljanja in dostave.

Več o tem na www.loftware.com

Znanje za zaupanje

Kot nepristranska, neodvisna in strokovna organizacija s preskušanjem, ocenjevanjem, certificiranjem in izobraževanjem soustvarjamo zaupanje v varno in odgovorno družbo.

Slovenski kvIZUM: perpetuum innovare!

Kdo je razvil žepni kalkulator? Kdo je vodil ekipo 4.500 ljudi pri razvoju Boeinga 747? Kdo razvija skladiščne hale, ki bodo omogočile življenje na Marsu? Odgovor na vse je: Slovenci! Najstarejše kolo z osjo na svetu je bilo najdeno blizu Vrhnike. Brižinski spomeniki niso le najstarejši zapis slovenščine, temveč tudi najstarejši ohranjeni zapis kakega slovanskega jezika v latinici in morda sploh najstarejši slovanski rokopis.

Takšna sporočila v svet nosi Slovenski kvIZUM. Spletna aplikacija in družabna igra krepita samozavest in prepoznavnost, da smo država inženirjev, raziskovalcev, inovatorjev in pionirjev. Neusahljivo se, kot perpetuum innovare, polnita z novimi dosežki in preboji.

Preverite svoje poznavanje slovenskih prebojnih dosežkov.

Nastop s kvIZUMom na AmCham dogodku 2018.

Darilo, če prvi pravilno rešiš kviZUM.

Družabna igra je bila darilo na EXPO Dubaj 2020.

Dijaki med reševanjem kvIZUMa.

KvIZUM navdušuje po celem svetu.

KAMbi aplikacija: STEM študijski smerokaz

V aplikaciji mladi lahko preverijo, kateri inženirski profil najbolj ustreza njihovim željam in kompetencam. Z zavedanjem, da je delo inženirjev med mladimi še vedno slabo poznano, aplikacijo spremljajo tudi karierne video zgodbe slovenskih inženirk in inženirjev.

Prišel, rešil, poklicno dilemo razrešil

Z aplikacijo mladi, starši, strokovni delavci in ostali z izrisom profila ujemanja pridobijo dodatne informacije o svojih kompetencah in poklicih. Tako se lahko samostojno in samozavestno odločijo, ali jim kateri od STEM študijev ustreza ali ne.

Kamera ujame inženirke in inženirje pri delu Uporabniki lahko preverijo tudi, kdo od njihovih predhodnikov je izbral ta študij in na katerih fakultetah lahko postanejo inženirji. Aplikacija je sestavljena iz dveh sklopov. V prvem delu so zastavljena vprašanja iz narave dela, drugi del pa je namenjen spoznavanju kompetenc inženirjev.

Skupen razvoj

V razvoju KAMbi aplikacije so sodelovali Competo, Karierni centri Univerze v Ljubljani, Zavod za zaposlovanje Republike Slovenije, skupina študentov Fakultete za organizacijske vede Univerze v Mariboru pod vodstvom red. prof. dr. Roberta Leskovarja, The Right Thing Solutions, Oracle Slovenija in dijaki Gimnazije Vič. KAMbi se je uvrstil v finale AmCham Slovenija Best of the Best 2021 v sklopu Povezovanje.

Če se odločiš za študij angleščine ali geografije, veš, kaj te čaka. Če pa se odločiš za inženirski študij, je to skok v neznano. Zato smo ustvarili KAMbi. Spletno aplikacijo, ki mladim pomaga pri izbiri študija in poklica.

Finale AmCham Slovenija Best of the Best: povezovanje. Snemali smo inženirje gradbeništva.

Inženirke in inženirji bomo!

Inženirke in inženirji bomo!

Epilog: Ko dostava na zadnjem kilometru dobi epilog

Si lahko predstavljate, koliko znanja, načrtovanja, razvoja ter sodelovanja inženirk in inženirjev je potrebnega, da naročeni izdelek pride do vas?

Potrebujete nove športne copate. Vzamete telefon ali se usedete za računalnik. V brskalnik vtipkate najljubšo znamko. Raziščete ponudbo. Najverjetneje potrdite nakup pri ponudniku z ugodno ceno, hitro dostavo in, če je le mogoče, še z brezplačnim vračilom. Nakup je opravljen. Le še počakate na paket. Spletni nakup je za stranko preprost, udoben in časovno učinkovit. Da bi bila uporabniška izkušnja odlična, pa v ozadju poteka cel kup dejavnosti, ki jih večina kupcev ne zazna. Ključno vlogo ima dobavna veriga, ki pa je polna izzivov.

Inženirsko znanje (so)oblikuje naš vsakdan Začnimo na začetku, v proizvodnji, od koder se narejen izdelek pošlje v skladišče. Od tam gredo izdelki v distribucijske centre in naprej do lokacije stranke. To je zadnji del poti, ki ga imenujemo dostava na zadnjem kilometru (angl. last mile). Pristop zadnjega kilometra je eden izmed najpomembnejših delov dobavne verige, tako z vidika stroškovne učinkovitosti kot z vidika zadovoljstva strank. Napake, zamude in zapleti, ki se zgodijo v tem delu, lahko izničijo učinke vseh predhodnih logističnih operacij. Zato je dostava na zadnjem kilometru kompleksen koncept, ki presega zgolj dostavo paketa stranki.

O zadnjem kilometru je smiselno razmišljati že pri izbiri lokacije distribucijskega centra. Naslednji korak je dobro načrtovanje vsake posamezne faze naročila z glavnim poudarkom na časovni optimizaciji. Pri tem je ključna dobra programska oprema za upravljanje skladišča, ki z ustreznim razvrščanjem komisionirnih nalogov in označevanjem prednostnega vrstnega reda pošiljk poskrbi za uskladitev s transportnimi zahtevami ter pospeši proces odpreme blaga. Napredne rešitve za dostavo nato v

kratkem času izračunajo in predlagajo optimalne poti na podlagi različnih parametrov in omejitev v realnem okolju. Različnim voznikom dodelijo pakete glede na velikost, končni cilj in prednostni vrstni red dostave.

V ozadju vseh teh kompleksnih procesov in intuitivnih nadzornih plošč zmogljivi algoritmi analizirajo ogromne količine podatkov. S postavljanjem pravih vprašanj lahko iz njih izluščimo prave informacije ob pravem času na pravem mestu. Ko tehnologije povežemo še z znanjem, izkušnjami ter inovativnostjo inženirk in inženirjev, se rodijo prodorne ter izpopolnjene rešitve za digitalizacijo in avtomatizacijo logističnih procesov. To smo mi, Epilog. Ste prejeli paket s športnimi copati? Upamo, da jih že uporabljate. Fit with Epilog!

ZELENA. USTVARJALNA. PAMETNA.

ZNANJE ZA USTVARJANJE VREDNOSTI

S ponosom gledamo na raznolike izume naših prednikov, številne inovacije slovenskih strokovnjakov, ki so spremenile svet, visoko sposobnost industrijskega in tehničnega znanja zaposlenih, estetsko dovršenost in mojstrovino ustvarjanja končnih izdelkov ter globoko spoštovanje narave in uporabljenih materialov.

Na SPIRIT Slovenija s pomočjo finančnih spodbud in drugih podpornih storitev prispevamo h krepitvi inovacijske aktivnosti, ustvarjanju dodane vrednosti in mednarodne konkurenčnosti slovenskih podjetij. Ne spreglejte priložnosti. Spremljajte nas!

SPIRIT Slovenija, javna agencija www.spiritslovenia.si.

Mentorstvo: za aktivno vlogo mladih v družbi

Usmeritev v aktivacijo mladih pri izvedbi dogodkov je z izkušnjo Dneva talentov Gimnazije Kranj spodbudila oblikovanje novega pristopa tudi pri nekaterih drugih gimnazijah. Pri tovrstnih dogodkih organizator vstopa v men­

torski odnos z mladimi in jih v sodelovanju z učitelji­mentorji predvsem usmerja in podpira pri njihovem delu. Mentorsko smo skozi leta sodelovali že pri več kot desetih projektih in naslovili že več kot tisoč dijakov.

Sodelujoče osnovne in srednje šole ter podjetja

• Gimnazija Kranj: dogodki Dan talentov,

• Šolski center Velenje: dogodki SA-ŠA ima talent,

• Strokovna tehniška gimnazija ŠC Kranj: programa Inženir za en dan in Teden podjetnosti,

• Šolski center Škofja Loka: Inovacijski kamp,

• Gimnazija Vič: program Ministrstvo za nadarjenost,

• Srednja šola tehniških strok Šiška: programa Dokažimo se, pokažimo se in MARS,

• Zavod za spodbujanje podjetnosti mladih JA Slovenija: program Moje podjetje,

• Škofijska klasična gimnazija: Inovacijski kamp,

• Program senčenja inženirjev za dijake.

JA Slovenija: program Moje podjetje Inovacijski kamp na Škofijski klasični gimnaziji

Inženirke in inženirji bomo!

Inženirke in inženirji bomo!

»Inženirke in inženirji elektrotehnike rešujejo probleme sedanjosti, ki zadevajo milijone ljudi po vsem svetu, in soustvarjajo prihodnost, zaznamovano z naprednimi tehnološkimi inovacijami. Svet se na številnih, za človeštvo bistvenih področjih, izjemno hitro spreminja in družba potrebuje inženirke in inženirje elektrotehnike bolj kot kadar koli prej.«

Prof. dr. Gregor Dolinar

Dekan Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani

SA-ŠA ima talent na ŠC Velenje Senčenje inženirjev v podjetjih

Inženirke in inženirji bomo!

Priložnosti za ustvarjalnost in inovativnost sprožajo nenavadne stvari

Področje izobraževanja ne bi smelo zaostajati za hitro spreminjajočim se svetom. Čeprav je glavna naloga šol izobraževanje mladih, pa ne gre pozabiti na potencial, ki ga imajo kot inkubatorji mladostne ustvarjalnosti in inovativnosti.

Ravnateljica Strokovne tehniške gimnazije ŠC Kranj, mag. Lidija Goljat Prelogar, je prepričana, da je možnosti za spodbujanje podjetnosti in inovativnosti v šolah neskončno, a so pogosto odvisne od posameznikov, katerih razmišljanje sega onkraj okvirov šolskega prostora.

Vaša gimnazija med vrednote šole umešča inovativnost in podjetnost. Zakaj prav te vrednote?

Kot gimnazija moramo seveda v prvi vrsti spodbujati odličnost na akademskem področju. Vendar pa moramo kot izobraževalna institucija spodbujati tudi inovativnost dijakov, pri čemer jim je treba prisluhniti, jim dati prostor in čas, da pokažejo, kaj zmorejo. Temu sledi vrednota podjetnosti, ki počasi (a zanesljivo) kot miselna naravnanost prodira tudi v naš šolski prostor. Pri nas jo vidimo kot spodbujanje samoiniciativnosti, pripravljenosti na tveganje, prevzemanje pobud, timsko delo in sodelovanje.

Prepoznani ste po vrsti izjemnih praks, kot so Inženir za en dan, Inženirski izziv, Mala šola vodenja. Kako vam uspeva tako pospešeno razvijati in uvajati novosti?

Zame je najlepši del ravnateljevanja delo z dijaki in nenehni kreativni proces, ki se pri tem odvija. Ko dijakom zaupaš in oni zaupajo tebi, ko vse dijake na svoji šoli poznaš po imenu, domislicah – potem te vzamejo za svojega in pokažejo svojo ustvarjalnost. Pri tem se znajo neverjetno zrelo med seboj

povezovati v time, zelo dobro poznajo močna področja drug drugega in sami izpostavijo sošolce, ki bi lahko s svojim znanjem in veščinami še pripomogli k rešitvi nekega izziva.

Mag. Lidija Goljat Prelogar, ravnateljica Strokovne tehniške gimnazije ŠC Kranj

»V očeh se prižge iskra. Nato pa se čudeži začnejo dogajati tudi v redovalnici in kar naenkrat vse dobi svoj smisel, pot se osvetli in cilj je vedno bolj viden. Takrat se začnejo dogajati izjemne stvari – rojeni so bodoči izumitelji in inženirji.«

Kakšno spremembo opažate pri dijakih, ki jim dajete priložnosti za samostojno delo in inoviranje?

Ko daš dijakom priložnost, da sprostijo svojo ustvarjalnost, da postanejo inovativni, ko jim daš priznanje za njihov trud, se zgodijo nenavadne stvari. V očeh se prižge iskra. Nato pa se čudeži začnejo dogajati tudi v redovalnici in kar naenkrat vse dobi svoj smisel, pot se osvetli in cilj je vedno bolj viden. Takrat se začnejo dogajati izjemne stvari – rojeni so bodo­

či izumitelji in inženirji. Naša prijetna naloga pa je, da jih samo še pospremimo do mature, po kateri poletijo in odletijo – vsak svojemu poslanstvu naproti.

Kje so možnosti in priložnosti, da bi v šole in v družbo vnesli več podjetnosti, poguma in veselja do dosežkov? Možnosti je veliko in neskončno. Njihovo uresničevanje pa je odvisno od posameznikov, ki si upajo razmišljati onkraj okvirov šolskega prostora. Šolski sistem je treba videti kot enega izmed najbolj vitalnih sistemov v naši družbi, ki ne more bivati znotraj izoliranega mehurčka. Družba se precej hitro spreminja, z njo pa tudi mladi. Temu sledi tudi spreminjanje šolskega sistema in pomen izobraževanja. Trenutno našim dijakom naredimo največ koristi, če se povezujemo z resničnim svetom, z gospodarstvom, jim dajemo priložnosti, da sprostijo svojo inovativnost ter jih spodbujamo k podjetnosti in drugačnemu načinu razmišljanja.

»Inženirji rešujejo probleme. Brez njih ni razvoja gospodarstva in družbe. Primanjkuje jih, saj so v družbi podcenjeni, mladi pa niso izpostavljeni inženirskim vsebinam. Nujen je usklajen nastop države, industrije in izobraževalnih ustanov pri promociji inženirstva med mladimi, še posebej med dekleti.«

Prof. dr. Gorazd Štumberger

Dekan Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru

Orati ledino aktivnega izobraževanja

Mlade je treba iz pasivnih poslušalcev narediti v aktivne ustvarjalce. Ravno k temu so in bodo še naprej stremeli vključeni v projekt MARS –Mladi, Aktivni, Radovedni, Snovalci.

Iz zahtevnega in izzivov polnega ‘koronskega obdobja' sta vzniknili tako ideja kot realizacija drugačnega spodbujanja mladih k inovativnosti. V sodelovanju s Srednjo šolo tehniških strok Šiška je nastal projekt MARS, ki pod skupnim okriljem združuje osnovnošolce, dijake in podjetja. Slednja za mlade pripravijo realne poslovne izzive, ki jih mladi rešujejo skupaj in se pri tem preizkušajo tako v inovativnosti kot v timskem medgeneracijskem sodelovanju, sočasno pa spoznavajo tudi potencialne poklicne poti.

Skromnemu, a uspešnemu začetku je sledila še uspešnejša nadgradnja Kako mladim ponuditi nekaj več? Tako se je glasilo konstitutivno vprašanje projekta, ki se je v svojem prvem letu izvajanja, šolskem letu 2020/2021, imenoval 'Dokažimo se, pokažimo se!'. Dijaki SŠTS Šiška so že takrat utemeljili in utrdili njegovo ime, saj so se uspešno izkazali v reševanju različnih izzivov, ki so jih zanje pripravila sodelujoča podjetja. »V projektu so mladi dokazali, da so izjemno inovativni, razmišljujoči in da znajo iskati rešitve,« pojasnjuje ravnateljica Darinka Martinčič Zalokar Po izvrstnih odzivih in izkazani želji po nadaljevanju se je projekt že v naslednjem šolskem letu, 2021/2022, nadgradil z vključitvijo učencev iz osnovnih šol. Nadgradnjo je spremljalo tudi novo ime, pod katerim deluje še danes in s katerim orje ledino na področju aktivnega izobraževanja: MARS.

Številni uspehi in inovacije so sad skupnega, povezanega dela; zakaj preverjene enačbe torej ne vključiti že v čas izobraževanja mladih?

Bodočim inovatorjem je treba dati priložnost, da se izkažejo Vizijo projekta je mogoče strniti v trojnem povezovanju: medgeneracijskem, stopenjskem in inovacijskem. Osnovna predpostavka, na kateri se jo gradi in dosega, pa je zavedanje, da so ravno mladi tisti, ki bodo nekoč krojili gospodarske poti in s tem tudi našo prihodnost. Martinčič Zalokar se prav njihova aktivacija in preskok iz pasivne v aktivno vlogo zdi tako pomembna; kot poudarja, je »mlade treba aktivirati: jim zagotoviti takšne dejavnosti, kjer so lahko aktivni in čutijo, da so pomembni in slišani.« Projekt z aktivno vključitvijo mladih pri reševanju izzivov tako ne le zvesto sledi defi­

Darinka Martinčič Zalokar, ravnateljica SŠTS Šiška

niciji in namenu tehniških dni, temveč jih tudi bogati in nadgrajuje. Dijaki se imajo priložnost preizkusiti tako v aktivni vlogi inovatorjev kot tudi v mentorski vlogi tutorjev osnovnošolcem, s tem pa krojijo tudi 'mehke veščine', ki so ključne za uspešno skupnostno reševanje izzivov sedanjosti in prihodnosti. Kot pravi Meta Jurca Sinkovič, profesorica in organizatorka na SŠTS Šiška, je praktična uporaba znanj mladim zelo simpatična, hkrati pa vidi tudi »velik pomen v izkušanju timskega dela v času, ko se njihove osebnosti še izoblikujejo. Vsaka generacija je drugačna in medgeneracijsko sodelovanje je izjemno pomembno, da tako eni kot drugi lažje izoblikujejo sliko pričakovanj«.

Kaj je po definiciji tehnični dan? V dokumentu Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Dnevi dejavnosti se definicija tehničnega dneva glasi tako: »Učenke in učenci opazijo tehnični problem v svojem okolju, ga raziščejo, zanj oblikujejo rešitev in jo preverijo. Razvijajo pozitiven odnos do tehničnih dosežkov, raziskujejo njihov izvor in zgradbo, skupaj s sošolkami in sošolci zbirajo podatke o tehničnih zbirkah, primerjajo svoje ugotovitve s podatki iz strokovne literature. Ob oblikovanju razstav izmenjujejo izkušnje in ideje, skušajo izboljšati obstoječe tehnične rešitve ter uporabljajo nove informacijske tehnologije.«

Dijaki in osnovnošolci so obiskali sodelujoča podjetja.

Mladi so spoznali nove tehnologije.

Inženirke in inženirji bomo!

Vključevanje inovativnosti v poklicne okvire

In kako doseči to, da bodo mladi svojo inovativnost kot aktivni del trga dela razvijali tudi na svojih kariernih poteh? Martinčič Zalokarjeva izpostavlja, da je treba mladim poklice predstaviti kot možnost samouresničitve ter da so s projektom MARS med drugim želeli tudi, da bi jim približali podjetja in jim omogočili spoznati se z možnostmi, ki so jim na voljo ob izbiri določene izobraževalne poti. Obenem ravnateljica SŠTS Šiška dodaja tudi, da

je bil eden izmed motivov pri njegovem nastanku tudi povezovanje z gospodarstvom, pri čemer vključena podjetja dobijo priložnost spoznati se s potencialnimi bodočimi kadri. »Dobro je, da podjetja vedo, kakšni zaposleni bodo na voljo na trgu dela. Prej, kot se začnejo prilagajati, bolje bo tudi zanje,« poudarja in zaključuje, da bi »šola morala biti del življenja, ne izoliran sistem. Meje, do kod naj bi segalo šolstvo, so zelo definirane in bi jih bilo treba preseči. Tukaj si bo treba podati roke, se bolj povezati«.

Sodelujoče osnovne in srednje šole ter podjetja skozi leta izvajanja projekta:

• OŠ Dravlje,

• OŠ Dobrova,

• OŠ Vič,

• SŠTS Šiška,

• Danfoss Trata,

• AMZS,

• Pivovarna Laško Union,

• INEA RBT,

• Lek,

• LTH Castings,

• Ljubljanske mlekarne,

• Omega Air,

• Schwarzmann,

Plevnik.

»Razvoj človeške civilizacije si težko predstavljam brez inženirk in inženirjev. Smo načrtovalci in uresničevalci zamisli. Smo gonilo razvoja in napredka. Smo pomembni na raznovrstnih področjih, v razvoj katerih prispevamo znanje in izkušnje. Z majhnimi dosežki lajšamo vsakdan, z velikimi pa segamo do zvezd.«

Prof. dr. Urška Stanković Elesini

Dekanja Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani

Bragg: Začetek vaše kariere v tehnologiji je odličen temelj za prihodnost

Po besedah Yaniva Shermana, izvršnega direktorja podjetja Bragg Gaming Group, je lahko za mlade tehnološke navdušence zaposlitev v rastočem tehnološkem podjetju odlična odskočna deska za nadaljevanje kariere v svetu, kjer nas digitalni izdelki spremljajo na praktično vsakem koraku.

Lahko na kratko predstavite sebe in svoje podjetje.

Sem Yaniv Sherman, izvršni direktor podjetja Bragg Gaming Group. Naše podjetje je vodilni ponudnik spletnih iger in tehnoloških rešitev za svetovno industrijo spletnega igralništva.

Nam lahko poveste nekaj o zgodovini Bragga kot tehnološkega delodajalca v Sloveniji?

Braggova zgodba se je začela v Ljubljani leta 2012. Takrat je bil ustanovljen Oryx Gaming, lokalni start­up za spletno igralništvo. Praktično iz nič se je razvila lastna platforma spletnega igralništva in si ustvarila sloves vrhunske tehnologije z inovativnimi, prilagodljivimi izdelki. Oryx Gaming se je leta 2018 pridružil skupini Bragg Gaming in postal tehnološko središče tega hitro rastočega podjetja.

Zdaj imate pisarne v več državah. Koliko zaposlenih je v Sloveniji?

Večina naših zaposlenih, ki poganjajo naš svetovni uspeh, je še vedno v Sloveniji, kjer imamo tudi več odprtih delovnih mest, saj še vedno rastemo. Spodbujam vse, ki jih zanima kariera v tehnologiji, da si ogledajo naša odprta delovna mesta.

Mladim, ki šele začenjajo, je na voljo veliko priložnosti. Zakaj bi morali razmisliti prav o karieri v tehnološkem podjetju?

Danes smo vsi potrošniki digitalnih izdelkov in začetek kariere v podjetju, ki razvija najnovejšo tehnologijo na svojem področju, tako kot Bragg, postavlja odlično podlago za prihodnost.

Zakaj menite, da bi iskalci novih priložnosti izbrali prav Bragg? Bragg vlaga v svoje ljudi z mentorstvom, hibridnim delom, programi za poslovni razvoj in odličnimi možnostmi za napredovanje v karieri. Naše pisarne v Sloveniji, ZDA, Indiji, na Malti in drugod so skupnost naših zelo angažiranih in motiviranih ekip, vključno s številnimi študenti in diplomanti na prvih korakih svoje kariere.

Ali iščete kakšne posebne profile? Pri Braggu cenimo in živimo raznolikost in vključenost. Verjamemo, da uravnotežena delovna sila ustvarja močnejše, srečnejše in bolj zveste ekipe. Še posebej podpiramo ženske, ki razmišljajo o karieri v tehnologiji. Poleg inženirjev imamo priložnosti tudi v digitalnih operacijah, marketingu in številnih drugih vlogah.

Raziščite odprte priložnosti v Braggu.

Yaniv Sherman, izvršni direktor podjetja Bragg Gaming Group

NAŠE ZNANJE ZA VAŠE ZDRAVJE .

Lasten razvoj, inovativni postopki in sodobni izdelki so naš prispevek k učinkovitemu zdravljenju.

10 % prihodkov od prodaje za razvoj in raziskave napredne farmacevtske oblike in tehnologije patentno zaščitene inovacije

Dan talentov Gimnazije Kranj: spoznavanje poklicev po okusu mladih

Dan talentov se je v želji po aktivnejši udeležbi dijakov razvil iz klasične oblike dogodkov na srednjih šolah. Vsako leto ga pod mentorstvom prof. Alenke Bizjak in projekta Inženirke in inženirji bomo! pripravlja skupina zavzetih dijakov, ki skozi organizacijo pridobivajo kompetence timskega dela in razvijajo komunikacijske spretnosti. Mladi se vsako leto v približno dvajsetih individualnih pogovorih pri

razmislekih o svojih življenjskih in kariernih poteh povezujejo z uspešnimi posamezniki, ki so nekoč stali pred podobnimi odločitvami.

Dijaki pogovore tudi snemajo in jih v obliki podkastov delijo z vrstniki iz celotne Slovenije. Prisluhnite jim!

Dan talentov 2022

Pogovori z gosti potekajo v manjših skupinah.

Dijaki pripravijo tudi zanimiv program.

Mladi tekom pogovora spoznavajo različne poklice.

Dogodke pripravlja skupina ambicioznih dijakov.

Vsako leto mlade navdušuje 20 zanimivih gostov.

V Hidri ponujamo priložnost inovativnim, kompetentnim in pozitivnim ljudem, ki želijo soustvarjati našo zgodbo v družbi vodilnih proizvajalcev na področju avtomobilskih in industrijskih tehnologij. Smo družbeno odgovorno podjetje. Sledimo trajnostnemu razvoju s poudarkom na skrbi za zaposlene ter s stalnimi izboljšavami in najvišjo možno zaščito okolja ter zdravja in varnosti ljudi.

Inženirska iskra: priznanje najiskrivejšim inženirskim idejam

Priznanja Inženirska iskra iniciativa Inženirke in inženirji bomo! podeljuje prebojnim, izvirnim praksam, projektom, dogodkom ali osebam, ki so v preteklem šolskem letu pomembno prispevale k razvoju, veljavi in navduševanju za in­

ženirski poklic in inovativnost v družbi. Pri podelitvi so v ospredju talenti in zvezde, ki bodo šele zakorakali v inženirski svet in ga gradili. Šolsko okolje je tisto, ki vitalno vpliva na opredelitev mladih za vstop v svet inženirjev.

Prejemniki

Inženirske

iskre 2020

• Gimnazija Vič za idejo Ministrstvo za nadarjenost

• Strokovna tehniška gimnazija ŠC Kranj za prakso senčenja mladih v podjetjih: Inženir za en dan

• Štiri inženirske ekipe, ki so v rekordnem času razvile slovenske respiratorje:

» Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani s partnerji

» Skupina Diham v sestavi Lotrič Meroslovje, Domel, EKWB, Tehnološki park Ljubljana, Zavod 404 in podjetje BPMC

» Skupina Janeza Pirca s sodelavci in prijatelji

» Hiša eksperimentov

Inženirke in inženirji bomo!

Prejemniki

Inženirske iskre 2021

• Mojca Milone – učiteljica navdiha na Osnovni šoli Solkan

• !NŽENIRSKI IZZIV skupine Iskratel v sodelovanju s Strokovno tehniško gimnazijo ŠC Kranj

• Ekipa Visus za See with me, napravo za pomoč slabovidnim

Prejemniki

Inženirske iskre 2022

• Nermin Bajramović –učitelj, ki matematiko uči z igrifikacijo

• Dijaško podjetje COPE, d. d., za reševanje trajnostnih izzivov

• Gregor Obreza za Scanlify, avtomatsko preverjanje PCT-pogoja

zmanjšanje količine papirja V aplikacijo Moj M prejemate virtualne račune, ki ne obremenjujejo okolja.

ekološka pridelava Bio Zone živila so skrbno pridelana s spoštovanjem do živali in narave.

spletna trgovina, do okolja prijaznejša Poskrbite za manjši ogljični odtis in izkoristite možnost vračila embalaže ob naslednji dostavi.

več zelenjave, manj mesa Planet of Plants je linija izdelkov 100 % rastlinskega izvora, ki bodo zadovoljili tudi najzahtevnejše brbončice.

ponovna uporaba embalaž Lumpi bele embalaže otroke spodbujajo, da jih po svoje predrugačijo v unikatne lutke, ustvarijo svoje gledališče in jih učijo recikliranja.

naravi prijazno poslovanje Z digitalizacijo in prehodom na E-oblike internega poslovanja porabimo znatno manj papirja.

lokalno pridelano

Izdelki iz družine Radi imamo domače prihajajo iz neposredne bližine in imajo zaradi kratkih nabavnih poti manjši negativen vpliv na okolje.

izbirajte trajnostne poti

Izberite ekološko lokalno pridelano zelenjavo. Izberite manj plastike, manj papirja, manj odpadkov. Izberite zeleno. Izberite tukaj in zdaj. mercator.si

manj zavržene hrane

Vsak večer se vsa sveža hrana, ki je ostala v trgovini, donira v sklopu iniciative Donirana hrana.

Driving the Future

Kolektor je danes poslovni sistem s tremi močnimi skupinami: Kolektor Mobility, Kolektor Technologies in Kolektor Construction. Naša misija je, da uspevamo v svetu mobilnosti, gradbeništva, energetike, infrastrukture in digitalizacije.

Inženirji na turneji

Gimnazija Bežigrad

Erudio zasebna gimnazija

Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer

Gimnazija Brežice

Šolski center Škofja Loka

II. Gimnazija Maribor

Gimnazija Novo mesto

Inženirke in inženirji bomo!

Inženirke in inženirji bomo!

»V svojem bistvu je inženirstvo uporaba znanosti v iskanju kreativnih praktičnih rešitev. Gre za plemenit poklic. To so besede nedavno preminule kraljice Elizabete II., ki je tudi s to izjavo dokazala, da je bila velika ženska. Kreativne praktične rešitve bomo potrebovali tudi v prihodnje, navkljub nenehnemu razvoju umetne inteligence, ali pa prav zaradi tega še toliko bolj.«

Red. prof. dr. Bojan Dolšak

Dekan Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru

Gimnazija Šentvid

I. Gimnazija v Celju Gimnazija Vič

Gimnazija Celje – Center

Gimnazija Jurija Vege Idrija

Šolski center Postojna

Strokovna tehniška gimnazija ŠC Kranj

Gimnazija Jesenice

Strokovna tehniška gimnazija ŠC Kranj

Gimnazija Jurija Vege Idrija

Inženirke in inženirji bomo!

Inženirke in inženirji bomo!

»Promocija področja inženirstva spodbuja razumevanje pomembnosti povezanosti inženirskih znanj in kompetenc z upoštevanjem interdisciplinarnosti za razvoj sodobnih poslovnih okolij. Inženirji so pomembni za svet, saj gre, med drugim, tudi za razvoj metod in tehnik, ki tudi kot karierne priložnosti tlakujejo pravo pot razvoja inženiringa in konkurenčnega poslovnega okolja.«

Red. prof. dr. Iztok Podbregar Dekan Fakultete za organizacijske vede Univerze v Mariboru

Živa knjižnica Mestne knjižnice Kranj

Gimnazija in ekonomska srednja šola Trbovlje

Šolski center za pošto, ekonomijo in telekomunikacije Ljubljana

Digitalno inovacijsko stičišče Slovenije

leta ‘Nevidnim’ inženirkam dajemo glas, ki si ga zaslužijo

Za gradnjo svetlejše prihodnost je ključno sodelovanje nas vseh. To pomeni tudi, da nihče ni izključen iz ključnih sfer – oziroma da obenem obudimo in spodbujamo do zdaj neizkoriščen ženski del bazena inženirskih talentov.

Medeja Lončar, direktorica Siemens Slovenija, predsednica uprave Siemens Hrvaška in Siemens Srbija, pobudnica projekta Inženirka leta, tako osebno kot poslovno podpira iniciative, ki spodbujajo enakopravno zastopanost spolov in razvoj družbe. Da to počne prav vodja tehnološkega podjetja, ne preseneča. Z njo smo se pogovarjali o širšem pomenu teh prizadevanj, kakšen vpliv imajo na prihodnost in tudi o tem, zakaj je slednjo nemogoče graditi brez sodelovanja.

današnjega časa. V takšnem podjetju ni nikoli dolgčas. Spreminja se že 175 let in skupaj z njim se moramo spreminjati tudi mi. Težko bi delovala v podjetju, ki ne bi imelo pozitivnega učinka na družbo. V Siemensu je to poslanstvo močno prepoznavno.

Ste pobudnica projekta Inženirka leta. Kako se je porodila ideja o natečaju? Zakaj potrebujemo izbore, kakršen je Inženirka leta? Ideja za natečaj se je porodila ob branju knjige 4. Industrijska revolucija ustanovitelja Svetovnega ekonomskega foruma Klausa Schwaba. Ta pronicljivo opisuje spremembe, ki jih prinaša digitalizacija – ne le tehnološke, dotika se tudi socioloških in ekonomskih vidikov. Seveda je težko jasno napovedati, kakšni bodo vplivi digitalizacije, a trendi so jasni: ekonomska moč bo v rokah tistih, ki bodo obvladovali tehnologije. Zato je pomembno, da povečujemo delež žensk v tehnološki sferi in tako posredno ustvarjamo tudi bazen za voditeljice prihodnosti.

Siemens letos praznuje 175 let svojega delovanja. Ob tej priložnosti ste povedali, da ste nadvse ponosni, da ste velik del svoje kariere preživeli v Siemensu. Zakaj?

Prihodnje leto bo minilo 20 let, odkar sem zaposlena na Siemensu, od tega 15 let delujem v vodstveni vlogi. Siemens je tehnološko podjetje, prisotno v 200 državah, v katerih narekuje trende, predvsem pa se odziva na izzive

V svoji dolgoletni karieri sem se velikokrat srečala s situacijami, v katerih so bili sogovorniki presenečeni nad mojo vlogo v tehnološkem podjetju, vendar zgolj zaradi splošnih prepričanj, da tehnologija ni žensko področje. Marsikatera ženska zato raje ostane nevidna v podjetju namesto da bi se izpostavila. Z natečajem si prizadevamo tem 'nevidnim ženskam' v tehnoloških podjetjih zagotoviti več priložnosti za širšo prepoznavnost njihovega znanja in izkušenj, ter spodbuditi tehnološki razvoj. Spreminjati želimo tudi družbene vzorce, na podlagi katerih posameznice oblikujejo svojo preferenco do tehniškega področja, kar se zgodi že zelo zgodaj v razvoju, večinoma v osnovnih šolah. Raziskave kažejo, da je bil pri

Medeja Lončar, pobudnica izbora Inženirka leta

Inženirka

večini za odločitev za tehniški poklic odločilen nek vzornik v mladosti. Mladim primanjkuje vzornikov, še posebej žensk, ki so uspešne v tehničnih poklicih. Velik delež ekonomskega razvoja je vezan na tehnološko področje, nam pa inženirjev primanjkuje. In pri tem ženski del bazena talentov enostavno ni izkoriščen.

Zakaj so inženirke pomembne za družbo? Zakaj menite, da je njihova izpostavljenost žensk v inženirstvu manjša kot v drugih poklicih?

Kot žensko, ki je že dolga leta na vodilnem položaju tehnološkega podjetja, me vedno zanima razvoj: tako poslovni kot tehnološki, pri čemer so kadri z ustreznim znanjem in kompetencami predpogoj za uspešnost. Različne študije kažejo, da je zastopanost žensk v tehničnih poklicih nizka, enako velja za študijska področja tehničnih poklicev: v Evropi je le dobra četrtina deklet, v Sloveniji ena tretjina. Bolj kot se pomikamo proti vrhu piramide vodenja podjetij, nižji je delež žensk. Podobna slika je tudi v managerskem svetu. Neizpodbitno je, da so raznoliki timi bolj uspešni, kreativni in inovativni, zato je vloga žensk za razvoj še kako pomembna. Raziskave pa potrjujejo, da so podjetja z raznolikimi vodstvi tudi bolj profitabilna. Osebno in poslovno v največji možni meri podpiram projekte, ki spodbujajo enakopravno zastopanost spolov in razvoj družbe.

Uspehe na področju tako trajnostnega razvoja kot opolnomočenja žensk v tehnoloških sferah se lahko doseže le s sodelovanjem in medsebojno pomočjo.

Kako vidite prihodnost natečaja Inženirka leta? Recimo čez 5 ali 10 let? Natečaj v prvi vrsti poudarja pomen tehnoloških znanosti za razvoj družbe, pri čemer izpostavljamo tiste inženirke, ki ne le predstavljajo vzor mladim skozi prispevek na tehnološkem področju, temveč s svojim celovitim življenjskim nazorom izražajo vrednote, ki jih naša družba potrebuje za trajnostno in učinkovito vodenje planeta. To so ženske, ki danes ustvarjajo prihodnost in z natečajem dobijo glas in pozornost, ki si jo zaslužijo. Partnerji in

podjetja imamo s tem projektom možnost, da vplivamo na razvoj tehnološke panoge. Čez 10 let si želim videti opazen porast študentk na tehniških smereh ter bistveno večjo zastopanost in vpliv inženirk v podjetjih.

V Siemensu zrete v prihodnost. Kakšna prihodnost se nam obeta, predvsem na področju inženirstva? Zagotovo je digitalizacija tista, ki nam bo v prihodnosti krojila življenja. Pred nami so vznemirljivi časi, polni priložnosti, saj tehnologija že danes omogoča rešitve za številne izzive. Pri tem pa bi rada poudarila, da smo vsi soodgovorni, na kakšen način bomo v prihodnosti uporabljali tehnologijo. Pri tem mi je vzornik Jim Hagemann Snabe, ki pravi, da je treba tehnologijo uporabljati v dober namen in za reševanje pravih problemov. Verjamem, da je poklic inženirstva poklic prihodnosti, na nas pa je, da s tehnologijo ravnamo odgovorno in poskrbimo tudi za trajnostni razvoj.

Ste managerka z dolgoletnimi izkušnjami na mednarodnem parketu. Kje vidite ključno sestavino za doseganje uspeha v današnjem svetu? Sodelovanje. Vaše vprašanje je zastavljeno široko, a odgovor je isti, če govorimo o povečanju deleža žensk na vodstvenih položajih oz. inženirk, ali pa če kot tisti ultimativni uspeh (ki že podrazumeva pomemben prispevek žensk) opredelimo zagotovitev trajnostne prihodnosti. Sodelovati in pomagati si moramo ženske med seboj. V enačbi sodelovanja so tudi odločevalci, ki lahko zagotovijo ustrezne zakonske okvire, ki spodbujajo trajnostni razvoj, pa vse organizacije – nihče sam pri tem ne more biti uspešen. Zelo poveden primer so Siemensova okoljska prizadevanja. Naše izpuste CO2 bomo najverjetneje izničili še pred letom 2030, a kar 90 % vseh izpustov ne prihaja iz našega lastnega delovanja, ampak iz dobavne verige – pri čemer imamo več kot 65.000 dobaviteljev, ki imajo spet svoje mreže dobaviteljev. Zato razvijamo rešitve, ki bodo tudi njim pomagale pri dekarbonizaciji.

Za konec, veliko ste govorili o zgledih in njihovem pomenu. Kdo je zgled vam? Vsi, ki glede na svoje zmožnosti zavestno ter aktivno spreminjajo naš svet na bolje in pri tem ohranjajo človečnost.

Inženirka leta

Inženirka leta: od nevidnosti k navdihu

Z izborom Inženirka leta naslavljamo problem ´nevidnosti´ inženirk v družbi. Cilj izbora je s spoznavanjem slovenskih inženirk pokazati, kako zanimive stvari počnejo in kako s svojim znanjem in delom prispevajo k napredku. Namen izbora je čim širša in učinkovita družbena promocija inženirk.

Vsako leto javnosti predstavimo deset zanimivih inženirk. Oseb, ki s svojo osebnostjo in delom mlade lahko spodbudijo, navdušijo ali opogumijo za odločitev o inženirski študijski ali poklicni poti. V središče izbora ne postavljamo inženirskih dosežkov posameznice, temveč odliko ali njen potencial, da je kot inženirka zgled in navdih mlajšim generacijam deklet.

Jasna Hengović, Inženirka leta 2020 Častni pokrovitelj IIB, Borut Pahor

Generaciji nominirank 2018 in 2019 - prvič skupaj.

Dora Domajnko, Inženirka leta 2018

»V zadnjem obdobju na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani z zadovoljstvom beležimo povečan vpis študentk, zato si v okviru široke družbene podpore področju STEM (znanost, tehnologija, inženirstvo in matematika) sistematično prizadevamo tudi za promoviranje vključenosti žensk, ki STEM področje bogatijo, in pobudo Inženirke leta z veseljem podpiramo!«

Prof. dr. Mihael Sekavčnik Dekan Fakultete

za strojništvo

Univerze v Ljubljani

Nataša Kovačević, Inženirka leta 2021

Aida Kamišalić Latifić, Inženirka leta 2019

Generacija nominirank 2020

Generacija nominirank 2021

Inženirka leta

Pripravo vsebin zaupajte profesionalcem

Kakovostna vsebina in kakovostno predstavljena vsebina nista isto. Ko brskate po lično urejeni tiskovini ali spletni strani, hitro vidite, koliko truda je bilo vloženega vanjo. In to ustrezno cenite. Tudi za lastno dejavnost ali uporabo bi radi imeli kakovostno pripravljene vsebine – tiskane ali spletne. Prišli ste na pravi naslov.

NAŠE DEJAVNOSTI

V založništvu smo doma. Že več kot desetletje izdajamo daleč najboljšo revijo za industrijo –revijo IRT3000. Obvladamo pripravo vseh vrst tiskovin, kot so časopisi in revije, brošure, zloženke, letaki, panoji, vsebine za sejemske predstavitve ...

ORGANIZACIJA DOGODKOV

Redno nastopamo na sejmih – doma in v tujini. Vsako leto organiziramo tudi strokovni dogodek Industrijski forum IRT. Strankam zagotavljamo celovito pomoč pri organizaciji dogodka ali sejemskega nastopa.

OBLIKOVANJE

Obvladamo grafično oblikovanje za razne namembnosti. Oblikujemo celostno grafično podobo podjetja ali pripravimo grafično zasnovo časopisa ali revije. Lahko vam tudi svetujemo glede izbire medija in uredimo tisk ter dostavo končnih izdelkov. Izdelujemo spletne strani na ključ.

O NAS

PROFIDTP je ekipa strokovnjakov, ki jih druži strast do presežkov –vsebinskih in grafičnih. Prav zato vaši izzivi za nas niso le delovne naloge, ampak motiv za dokazovanje. Pri delu kakovost postavljamo na prvo mesto, saj vemo, da le ta vodi k vašemu in našemu zadovoljstvu.

PROFIDTP, d. o. o. Gradišče VI 4, 1291 škofljica, Slovenija

www.profidtp.si

SPIRIT Slovenija: Srce inovativnosti smo ljudje

Med programi Obzorja Evropa živi prav poseben program, ki ne podeljuje zgolj sredstev, ampak gradi skupnost. Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT) temelji na človeku in krepi inovacijski potencial EU s sodelovanjem na področjih izobraževanja, znanosti in gospodarstva. Ustanovila ga je Evropska unija leta 2008 in odtlej je svoje delovanje razširil globalno v Ameriko (Silicijeva dolina), Izrael (Tel Aviv) in na Kitajsko (Peking).

EIT temelji na skupnostih znanja in inovativnosti (Knowledge and Innovation Communities –KIC), znotraj katerih združujemo več kot 2.900 partnerjev in smo s tem največji evropski inovacijski ekosistem. Inovativnost spodbujamo s široko paleto inovacijskih in podjetniških dejavnosti: finančno podporo, izobraževalnimi tečaji, ki združujejo tehnična in podjetniška znanja, prilagojenimi storitvami za ustvarjanje in pospeševanje podjetij, ter raziskovalnimi projekti, ki temeljijo na inovacijah. To na trg prinaša nove ideje in rešitve, študente spreminja v podjetnike in, kar je najpomembneje, krepi nacionalno in evropsko inovativnost.

Tudi v Sloveniji je moč posameznika v skupnosti

V Sloveniji preko nacionalne kontaktne točke (NKT) aktivno povezujemo skupnosti na področju podnebnih sprememb, digitalizacije, hrane, zdravja, urbane mobilnosti, proizvodnih tehnologij in surovin ter na novo tudi kulturnih in kreativnih sektorjev in industrij. Predstavniki skupnosti se v Sloveniji redno srečujemo

in odpiramo teme, ki so pomembne tudi za širši slovenski inovacijski ekosistem in mednarodno sodelovanje. Ker je NKT EIT stacionirana na javni agenciji SPIRIT Slovenija skupaj z NKT Evropskega sveta za inovacije (European Innovation Council – EIC), sooblikujemo skupne aktivnosti tudi za povezovanje obeh programov.

EIT priznanje ženskam Zelo aktivna skupnost Women@EIT pomaga aktivirati moč žensk v evropskih inovacijah in podjetništvu. Naše članice so povezane z vsemi skupnostmi EIT in mrežijo ter izmenjujejo znanja s podobno mislečimi ljudmi. EIT tudi vsako leto podeljuje nagrade EIT Awards za prebojne ideje, projekte in osebe na področju inovacij, med katerimi EIT WOMAN nagrajuje izjemne dosežke podjetnic in voditeljic. Skupaj podpiramo premik k enakopravnejšemu evropskemu ekosistemu inovacij in podjetništva, in zato tudi močno podpiramo pobudo Inženirka leta in iskreno čestitamo vsem generacijam prodornih žensk in moških, ki stojijo ob vas.

Nominiranke za Inženirko leta 2018 Inženirka

Blaženka Pospiš Perpar

Direktorica, Vizije mobilnosti

»Dobrega inženirja sestavljajo znanje, navdušenost in želja po odkrivanju novega, pozneje pa tudi izkušnje.«

Dora Domajnko

Razvojna inženirka, RLS Merilna tehnika

»Poklic inženirja ponuja inovativne naloge, pri katerih se pri iskanju rešitev počutiš kot detektiv.«

Andra Dodič

Direktorica razvoja in tehnologije v enoti Magnetika, Kolektor Group

»Dekleta bi spodbudila k inženirskemu poklicu in delu, saj je za resničen uspeh vedno treba dati v to svoje srce … in ženske to znamo.«

Emilija Stojmenova Duh

Ministrica za digitalno preobrazbo in izredna profesorica, FE UL

»Ključni element, ki prispeva k temu, da je inženir uspešen, je empatija, saj s postavljanjem v kožo drugega uspešneje rešujemo zastavljene izzive.«

Jagoda Tančica

Vodilna procesna tehnologinja, Akrapovič

»Če so lahko moški odlični v ženskih poklicih, zakaj ženska ne more biti dobra inženirka?«

Janja Žagar

Vodja produktnih ekspertov, Lek

»Na vlogo žensk v inženirskih poklicih gledam enako kot na vlogo moških. Vloga posameznika v poklicu je odvisna od samoiniciativnosti, želje in ambicij, ne od spola.«

Maja Golubovič

Vodja projekta, Pomgrad

»Kot inženirka želim biti drugim vzor s tem, da me prevzemanje vedno novih odgovornosti in neznanih vlog v neznanem okolju ne hromi, ampak mi prinaša občutek odrešitve in samozavest.«

Marjana Kranjc

Direktorica tovarne, Danfoss Poland

»Radovednost, stalno učenje in nenehno izboljševanje sebe in drugih, delavnost, vztrajnost, vrednote pozitivnosti, odgovornosti in ciljne usmerjenosti, so notranje gonilo za spreminjanje stvari na bolje.«

Nataša Grlj

Vodja laboratorija za fotometrijo in homologacijske pisarne, HELLA Saturnus Slovenija

»Inženirji smo z izbiro tehniških poklicev zanimivi predvsem za tiste, ki znajo gledati mimo ustaljenih tirnic in klasičnih vlog. Tudi kot inženir si lahko 'kul'.«

Nina Zalaznik

Produktni vodja za rešitve za pametna omrežja, Landis+Gyr

»Inženirji smo tisti, ki ustvarjamo boljši svet in ustvarjamo tehnologije, brez katerih si ljudje več ne predstavljajo življenja.«

Nominiranke za Inženirko leta 2019

Aida Kamišalić Latifić

Državna sekretarka v Službi vlade RS za digitalno preobrazbo ter docentka in raziskovalka, FERI UM »Z inženirskim poklicem in novimi tehnologijami lahko pomembno vplivamo na življenje ljudi. Napredek družbe leži v naravoslovju in tehniki.«

Ana Robnik

Svetovalka za raziskave in strateški razvoj, S&T Iskratel

»Dobro inženirko odlikuje zmožnost dialoga različnih idej in upogibanje uma, inovativnost in vztrajnost pri reševanju kompleksnih problemov.«

Barbara Bukvič

Pooblaščena inženirka, IBE »Ženske smo v inženirskih poklicih lahko popolnoma enakovredne moškim. Dokaz je vrsta uspešnih inženirk različnih strok.«

Eneja Osterman

Vodja razvoja in prodaje energetskih storitev, Interenergo

»Izzivov se ne smeš ustrašiti, saj inženirstvo so izzivi. Svoje znanje moraš umestiti v širši kontekst in razumeti, kaj potrebujejo drugi.«

Kaja Zupančič

Inženirka za planiranje in nadzor, GEN energija

»Čeprav gredo proizvodnje v smeri robotizacije, bo pri določenih službah še vedno potrebna zdrava kmečka pamet, občutek in intuicija, ki jih roboti ne morejo nadomestiti.«

Katja Popovič

Razvojna

»Izkušnje so pomembne, a so za uspeh ključne želja po znanju, motivacija in strast do dela.«

Mia Lesjak

Višja inženirka v industrijskem inženiringu, BSH Hišni aparati

»Potrebno je biti pogumen, stopiti ven iz cone udobja in verjeti sam vase.«

Nika Mlinarič Hribar

Doktorska študentka, Institut Jožef Stefan in soustanoviteljica SnowBoardGames

»Pri delu v interdisciplinarni ekipi je izziv združiti naša znanja, ko pa se združimo, nastane produkt, ki je veliko boljši, kot če bi ga nekdo ustvaril sam.«

Nina Lah

Vodja skupine kontrole kakovosti, Lek

»Ženske in moški smo si različni, vendar uravnoteženost spolov v ekipah pomeni, da lahko te razlike izkoristimo v dobro ekipe.«

Vildana Sulić Kenk

Vodja razvojne skupine, Fotona

»Ženske prinašamo drugačen pogled na inženirstvo, drugačno energijo in ravnotežje. Spol ni pomemben, pomembno je, da človek dela s srcem.«

inženirka strojništva na področju hladilnih sistemov, EKWB

Nominiranke za Inženirko leta 2020

Elizabeta Škrget

Glavna tehnologinja in vodja razvoja, Lek Veterina

»Inženirke najdemo drugačen pogled na reševanje izzivov, a za najboljše rešitve potrebujemo oboje – moške in ženske.«

Jasna Hengović

Projektna vodja in razvijalka, Cosylab

»Ekipa, v kateri člani dopolnjujejo znanje drug drugega, lahko doseže veliko boljše rezultate kot posameznik.«

Branka Viltužnik

Vodja Inštituta dr. Petra Novaka, MIK

»Ženske v moškem poklicu delamo spremembe s svojo žensko energijo, nežnostjo in intuicijo.«

Katja Smolič

Projektantka dokumentalistka, Iskra PIO

»Inženirstvo je polno izzivov in vprašanj. Za njihovo reševanje pa je potrebno povezovanje z drugimi člani ekipe.«

Lea Pilić

»Ženske smo trmaste. Zaradi tega smo vztrajne pri tem, da želimo biti boljše od moških.«

Monika Koroša Samostojna tehnologinja, Krka

»Če imaš veselje do svojega poklica in okrog sebe ekipo, ki te spodbuja, boš pri svojem delu dosegal odlične rezultate.«

Patricija Krt

Vodja proizvodnje, Pivovarna Laško Union

»Vse inovacije izhajajo iz ekipnega dela, so plod sinergije različnih ljudi in multidisciplinarnih znanj.«

Sara Fink

Saša Vrhovec Hartman

Znanstvena svetovalka, Lek

»Delitev na moške in ženske poklice je nesmiselna, saj vsakega čaka prostor tam, kamor ga vleče in kjer najde svoj smisel.«

»Dober inženir je radoveden, se ne ustraši novih izzivov in vztraja kljub oviram na poti do cilja.«

Špela Bolka

Vodja tehnologije, Hidria

»Dekleta smo enakovredna fantom, le izzivov se lotevamo drugače. Gledamo bolj široko in si postavljamo drugačna vprašanja.«

Programerka programirljivih logičnih krmilnikov, LTH Castings

Koordinatorka e-mobilnosti, Porsche Slovenija

Nominiranke za Inženirko leta 2021

Adina Mlivić

Vodja skupine v logistiki, BSH Hišni aparati

»Izjemno je delati tisto, kar ti je všeč. Zato se ne smemo ozirati na to, kaj si o našem poklicu misli okolica.«

Božidarka Radović

Vodja produktnega razvoja, Better

»Inženir na trditev 'To se ne da' odgovori s 'Kaj pa, če se da, le po drugi poti'.«

Branka Kranvogl

Vodja projektov, Cleangrad

»V inženirstvu ohraniš majhnega otroka v sebi – ves čas raziskuješ, sprašuješ in odkrivaš.«

Dijana Makivić Grilc

Višja tržna analitičarka, Gen-I

»Ženske smo lahko izjemno uspešne na najrazličnejših področjih. Zato punce, kar pogumno na pot po naravoslovnih vodah.«

Judita Zupančič Samostojna analitičarka, Krka

»Biti inženir ni le izobrazba, je način življenja in razmišljanja. Kar nas inženirke dela posebne, so močna volja, srčnost in pogum.«

Lea Naglič

Testerka programske opreme, Loftware

»Ženske smo lahko vse in še več. Ko odkrijete svoj potencial, se ne ustavite in ne pustite nikomur, da vas pri tem ovira.«

Nataša Kovačević

Vodja projektov na oddelku za raziskave, Kolektor Mobility

»Dober inženir je tisti, s katerim želijo vsi sodelovati, saj zna pritegniti in za ideje navdušiti vse druge.«

Špela Jernejc Direktorica, Procesni inženiring

»Tempo razvoja je danes tako hiter, da posameznik težko doseže preboj – zato razvoj sloni na odličnih, mešanih ekipah zaposlenih.«

Špela Jug Procesna tehnologinja, Lek

»Meje obstajajo le tam, kjer si jih narišemo sami.«

Tjaša Zupančič Hartner

Vodja razvoja, GIC Gradnje »Ženska ali moški, delo je delo, izzivi so izzivi – za uspeh so potrebni volja, želja in cilji, ne pa spol.«

Nominiranke za Inženirko leta 2022

Ana Kavčič

Samostojna informatičarka, Krka

»Svet se razvija in le s pridobivanjem novega, predvsem inženirskega znanja lahko sledimo razvoju sveta.«

Barbara Pogačar

Preskusna inženirka, SIQ Ljubljana

»Sledite svojim sanjam. Naj vas ne bo strah opravljanja nekega dela, ker v njem ni žensk. Bodite prve!«

Jerneja Sedlar

Projektna inženirka v službi za razvoj in investicije, Holding Slovenske elektrarne

»Z vztrajnostjo, zagnanostjo in strokovnostjo ženske v inženirstvu dokazujemo, da smo popolnoma enakopravne moškim kolegom.«

Lara Topol

Vodilna inštruktorica osebja proizvodnje, Nuklearna elektrarna Krško

»Najbolj uspšeni inženirji so tisti, ki se ne bojijo izzivov in v njih vidijo le dodatno motivacijo.«

Neža Guzelj

Projektna in produktna vodja v razvoju, MAHLE Electric Drives Slovenija

»Dobrega inženirja naredita otroška radovednost in želja po znanju, ki ga lahko še osvoji.«

»Inženirke smo z unikatnim načinom razmišljanja odličen doprinos ekipi, saj imamo naravno dano sposobost komunikacije, povezovanja ljudi in drugačen način reševanja težav, kar so tri vrline odličnega inženirja.«

Špela Poklukar

Specialistka strojnega učenja, Endava

»Radovednost, spraševanje, kaj bi se zgodilo, če bi nekaj storili drugače, in pogum, da to naredimo drugače, sta najpomembnejši lastnosti inženirja.«

Tajda Bogovič

Razvijalka programske opreme, MESI

»V vseh poklicih je pomembna pestrost vlog, saj skupek moških in ženskih pogledov prinese odlične rezultate.«

Tajda Pirnat

Specialistka za skladnost produktov z direktivami in regulativami, Danfoss Trata

»Inženir mora biti tudi dober človek – inženirstvo je skupinsko delo, zato mora inženir znati poslušati druge in biti pripravljen pomagati drugim.«

Viki Petrovič

Višja tehnična svetovalka, Loftware

»STEM je res raznoliko in zanimivo področje, v katerem vsak lahko najde nekaj zase, saj znanje in sposobnost nimata spola.«

Rosana Kolar

Letalska mehaničarka, Adria Tehnika

Podjetjem ponujamo, da sooblikujejo prihodnost predelovalne industrije

EIT Manufacturing je največje inovacijsko omrežje za evropsko predelovalno industrijo. Malim in srednje velikim podjetjem (MSP) ter večjim podjetjem zagotavljajo storitve odprtih inovacij. Podjetjem dajejo priložnost, da aktivno oblikujejo prihodnost proizvodnje v Evropi.

Klaus Beetz, glavni izvršni direktor EIT Manufacturing, vabi slovenska podjetja, da pomembno vplivajo na uresničitev vizije, da bo Evropa še naprej vodila svetovne proizvodne inovacije. Nedavno so tako finančno podprli podjetje SaleSqueze iz Škofje Loke.

Kaj EIT Manufacturing ponuja podjetjem? Naša ponudba vrednosti za lokalna mlada podjetja – zagonska ali hitro rastoča, je podpora njihovi rasti iz lokalnega ekosistema na evropski ravni in širše: finančna ali z zagotavljanjem storitev poslovnega razvoja. Inovativnim podjetjem omogočamo dostop do našega vseevropskega poslovnega ekosistema za iskanje strateških partnerjev, strank ali vlagateljev s podporo naše skupnosti. Pred kratkim

smo finančno podprli slovensko podjetje SaleSqueze, s sedežem v Škofji Loki. Malim in srednje velikim podjetjem (MSP) ter večjim podjetjem med drugim zagotavljamo storitve odprtih inovacij. Na splošno dajemo podjetjem priložnost, da aktivno oblikujejo prihodnost proizvodnje v Evropi ter skupaj z nami določijo strateška področja in prednostne naloge naše industrije v prihodnjih letih.

Kaj je vaša najbolj drzna ambicija v vlogi glavnega izvršnega direktorja EIT Manufacturing?

Po študiju matematike in filozofije sem se vse svoje poklicno življenje ukvarjal z digitalizacijo industrije – najprej v gradbeništvu, nato pa v svoji vlogi pri Siemens Corporate Technology tudi v številnih drugih panogah. Sem prepričan evropski državljan. Zame je najbolj drzna ambicija za prihodnja leta razvoj zamisli o evropskem proizvodnem sistemu. Medtem ko je bil Toyotin proizvodni sistem več desetletij vzor za proizvodna podjetja, smo v EIT Manufacturing zdaj razvili evropski proizvodni sistem, ki naj bi prinesel nove vidike za sodobne proizvodne prakse. S tem konceptom se osredotočamo na trajnost. Proizvodnjo je vselej vodil trikotnik stroškov, kakovosti in časa. Zdaj moramo trajnost – porabo manj energije, ponovno uporabo čim večjega števila surovin in montažnih delov –postaviti na isto raven kot stroške, kakovost in čas ter ta dejavnik vključiti v vse naše procese in metode. Zato moramo ponovno razmisliti o proizvodnji, o tem kaj proizvajamo, kako proizvajamo in kdo proizvaja (delovna sila, tehnologija) v celoti.

Klaus Beetz, glavni izvršni direktor EIT Manufacturing

Inženirski

V drugem koraku moramo vključiti vse nove proizvodne tehnologije – na primer dodajalno proizvodnjo, digitalne dvojčke, laserske tehnologije – in nove proizvodne metode – na primer avtonomne, samoorganizirane proizvodne enote – ter nove vrednostne verige – na primer proizvodnjo kot storitev. Opažamo zelo razdrobljeno upoštevanje tehnologij, metodologij in poslovnih modelov, zato jih moramo povezati na celosten način. Ne nazadnje, v središče naših dejavnosti moramo postaviti naše največje bogastvo, izkušeno in zelo dobro izobraženo delovno silo. Ljudje bodo – tudi v prihodnosti – ostali sestavni del naših proizvodnih procesov. Zato moramo na tehnologije gledati z vidika ljudi – da tehnologije povečujejo in podpirajo zmožnosti ljudi – ter vse sedanje in nastajajoče dosežke povezati na celovit, na človeka osredotočen in k inovacijam usmerjen, način.

predstavitvenimi usposabljanji podprli 60 inovatork, izbranih izmed 120 prijavljenih. Šestim od njih smo zagotovili storitve za ustanovitev podjetja, šestim pa smo podelili finančne nagrade v višini 10.000 evrov, 7.500 evrov in 5.000 evrov.

Z zmagovalkami in finalistkami ostajamo v stiku in jih skupaj z njihovimi izumi še naprej promoviramo v naših komunikacijskih kanalih. Poleg tega jih vabimo na dogodke, kot je podelitev nagrade Inženirka leta v Sloveniji.

»Prehod evropske proizvodne industrije v krožno gospodarstvo in razogljičenje industrije bosta pomembni temi v prihodnosti. Evropa je v dobri kondiciji, da postane glavno gonilo teh prehodov.«

Pogled v prihodnost: kaj je pomembno, da slovenski in evropski proizvajalci ostanejo konkurenčni?

Prehod evropske proizvodne industrije v krožno gospodarstvo in razogljičenje industrije bosta pomembni temi v prihodnosti. Evropa je v dobri kondiciji, da postane glavno gonilo teh prehodov. Digitalizacija in zlasti povezovanje realnega in digitalnega sveta bosta pri tem pomembna spodbujevalna dejavnika. Poleg digitalizacije bodo za uspešne prehode ključne tudi inovacije.

Zakaj je EIT Manufacturing vzpostavil program LEADERS – inovatorke?

Namen je prepoznati in podpreti najboljše inovatorke v državah, ki so upravičene do sodelovanja v regionalni inovacijski shemi (RIS) Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT).

Podpreti želimo kandidatke, ki so imele vodilno vlogo pri razvoju rešitev za reševanje izzivov, povezanih s proizvodnjo, ki imajo močan okoljski ali družbeni vpliv. V dveh letih smo s

Ne verjamem, da bo prišlo do deglobalizacije svetovnega gospodarstva, temveč do konsolidacije bolj stabilnih in odpornih dobavnih verig. To ne pomeni nujno, da se bomo poslovili od multilateralizma. Za reševanje glavnih izzivov našega sveta, kot so podnebne spremembe, zaščita oceanov in morskega življenja, ohranjanje narave in preživetje živali, potrebujemo svetovno sodelovanje. V zvezi s tem moramo proučiti, kako in s čim lahko k temu prispeva proizvodnja, na primer s pravično trgovino in proizvodnjo.

Nacionalni kontakt za EIT Manufacturing: franci.pusavec@fs.uni­lj.si

Inženirski EXPO 2022: da s talenti ostanemo vodilni

Inženirski dosežki in inovacije so svet pripeljali do nepredstavljivega, a njihov uspeh je tudi njihovo breme – napak jih jemljemo za skorajda preveč samoumevne. Zato se moramo včasih opomniti o njihovi veličastnosti; tudi zato, da bodo ‘samoumevni’ lahko tudi v prihodnosti.

Že od začetka delovanja projekta Inženirke in inženirji bomo! sledimo cilju spodbujanja razvoja talentov ter navduševanja mladih za ustvarjalnost v tehničnih poklicih in inovativnost, ki vodita k dvigovanju dodane vrednosti in konkurenčnosti. Del tega je zdaj že vsakoletni dogodek Inženirka leta, petega izmed katerih smo 10. 1. 2023 v Cankarjevem domu obeležili s posebno spremljajočo razstavo Inženirski EXPO.

Dobro blago se samo hvali – a včasih ga je vredno izpostaviti

Vsakih pet let države iz vsega sveta v okviru svetovne razstave EXPO na piedestal postavijo svoje dosežke in potencial. Prvih pet let Inženirke leta, pet let promocije slovenskega inženirstva – vzporednice so se pisale skorajda same. Namen obeh dogodkov, ki svojo idejno zasnovo črpata prav iz svetovne razstave EXPO, je bil obiskovalcem predstaviti dosežke slovenske inženirske 'smetane'.

Inženirski EXPO predstavlja pomemben korak združevanja dveh potencialov: potenciala mladih inženirskih talentov ter potencialov Slovenije in Evrope, ki ju ti nosita za njihovo uresničevanje.

Večer navdiha in neštetih priložnosti spoznavanja

Razglasitev Inženirke leta ni bila le predstavitev neverjetnega potenciala in nepogrešljivosti slovenskih inženirk, temveč tudi priložnost za navdihovanje nove generacije; za navdihovanje mladih deklet in nadobudnih kreativcev med več kot 500 udeleženci. Potovanje slednjih je bilo tako potovanje navdiha – od slišanega v Linhartovi dvorani do videnega v preddverju,

kjer so bili v okviru Inženirskega EXPO predstavljeni konkretni dosežki slovenskega inovacijskega okolja in priložnosti, ki jih ta ponuja. Izdelki sedmih sodelujočih podjetij so tako ne le rezultat (slovenskega) inovacijskega ekosistema, temveč tudi materializacija nepogrešljivosti znanja in inovativnosti. Njihova raznolikost in različnost sta dokaz številnih priložnosti za razvoj mladih talentov, pa naj te privlači področje medicine ali avtomobilizma. Prav ta razstava je bila priložnost za njihovo spoznavanje; spoznavanje panog, idejnih zasnov in nenazadnje podjetij in inovatorjev, ki stojijo za njimi.

Prihodnost je odprta, a treba jo je napisati Razstavljeni izdelki so pričali, da smo Slovenci prav zares narod inženirjev, raziskovalcev, inovatorjev, pionirjev. A kaj se bo zgodilo, če bodo še neprepoznani talenti med nami spregledani; če mladih ne bomo spodbudili k njihovemu polnemu razvoju?

Razmišljati o tem je grenko, zato smo se odločili, da uberemo drugačno pot – kaj vse lahko Slovenija in Evropa dosežeta, če s projekti in dogodki, kot so Inženirke in inženirji bomo!, Inženirka leta in Inženirski EXPO, mlade navdihnemo in spodbudimo k inženirstvu?

Darko Švetak

»Na svetu veliko stvari ni v ravnovesju. A kdor ima v rokah talente, ima v rokah ključe (lepše) prihodnosti.«

Corwin: Razvojniki, ki mestu vdihujejo nova življenja

Način, kako inženirstvo skušamo približati mladim, včasih ni najprimernejši. Michal Maco, direktor Corwina v Sloveniji, to obrača na glavo. Študij urbanističnega načrtovanja ga je peljal v svet: v Stockholm in na ljubljansko fakulteto za arhitekturo, doktorat je opravljal v Berlinu in Bratislavi. Žene ga ambicija, kako ustvariti trajnostna in k ljudem usmerjena mestna območja.

Corwin opisujete kot razvojno podjetje. Zakaj? Smo razvijalec trajnostne gradnje in urbanizma. Nismo zgolj investitorji ali gradbinci, pač pa tudi prebivalci in soustvarjalci mesta. Eno od naših načel je, da želimo graditi samo projekte, ki so ´brownfield´, torej nastanejo na urbaniziranem, a zanemarjenem delu mesta. Taka območja poskušamo razviti v ponovno aktivna urbana območja.

Delujete kot inovatorji, ki povezujete tehniška znanja z razumevanjem zakonitosti narave in družbe. Naša misija ni postati največji razvijalec, temveč najbolj zelen, najbolj trajnosten razvijalec, ki postavlja nove trende in standarde kakovosti v lokalni skupnosti, v gradbeni dejavnosti in v stroki razvoja trajnostnih bivalnih in poslovnih projektov. Naši projekti, zlasti v takšnem obsegu, kot so zdaj v Ljubljani, bodo oblikovali mesto v prihodnjih desetletjih in morda več sto letih. Čutimo to odgovornost za prihodnost in poskušamo biti pozitivno gonilo odgovornega in trajnostnega razvoja mesta.

Kaj pomeni LEED Zero carbon certifikat, s katerim se bo v Sloveniji prva ponašala poslovna stavba Vilharia v Ljubljani?

Na svetu je trenutno le devet stavb, ki dosegajo LEED Zero standard, ogljično nevtralnost stavbe, in ga bo imela tudi Vilharia. Ta standard smo v letu 2022 pridobili za stavbo Einapark v Bratislavi – pridobitev je namreč možna šele, ko je v stavbi vsaj 50 % najemnikov oz. uporabnikov. Ne gre le za tehnološke rešitve, temveč tudi za način bivanja in delovanja. Močno se zato recimo ukvarjamo z mobilnostjo in

energetsko učinkovitostjo, saj to pomembno prispeva k znižanju ogljičnega odtisa.

V Corwin timu si želimo ljudi, ki so v ambiciji trajnostnega razvoja iskreni in zavzeti. Igramo po pravilih, ne iščemo bližnjic: edini zanesljiv sodnik dobrega razvijalca je čas.

V prihodnjem letu boste iskali nove sodelavce: inženirje in arhitekte. Koga si želite v svoji ekipi? Glavni izvršni direktor Corwina Marián Hlavačka je nedavno rekel: »Želimo biti borci proti 'greenwashingu'«. V Corwin timu si želimo ljudi, ki so v ambiciji trajnostnega razvoja iskreni in zavzeti. Igramo po pravilih, ne iščemo bližnjic: edini zanesljiv sodnik dobrega razvijalca je čas. Mednarodno nas je skupaj že 150 in verjamemo v to, kar ustvarjamo. Dobro za okolje, ljudi in gospodarstvo.

Michal Maco, direktor Corwina v Sloveniji

Cvetober najboljših slovenskih inovacij, ki izboljšujejo svet

Vse pojavne oblike iniciative Inženirke in inženirji bomo! nosijo enovito poslanstvo: v slovenski in mednarodni prostor širiti sporočilo o pomenu slovenskega inženirstva. Navdih inovativnosti se je preslikal v prav posebno razstavo, ki je nastala v sodelovanju umetnosti oblikovanja in prefinjenosti industrije.

V čast veličini inovacij prebojnih slovenskih podjetij so bili na razstavi Inženirski EXPO ob jubilejni 5. obletnici slovesne razglasitve Inženirke leta obiskovalcem na ogled izbrani eksponati – in to na prav posebno zasnovanih stojalih in razporejeni v prav posebno postavitev. Navdihujoča zgodba o idejni in izvedbeni zasnovi je rezultat prepleta sodelovanja mag. Barbare Prinčič, industrijske oblikovalke in izredne profesorice na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani,

ter industrijskega podjetja MG Rohr, gazele podravsko­pomurske regije 2021.

Tudi oblikovalska zgodba je inovativna Pri predstavitvi dosežkov slovenskega inženirstva se je sledilo viziji in cilju na piedestal postaviti veličastnost našega inženirskega potenciala. Želja je bila združiti umetnost, oblikovanje in industrijo, iz česar je vzcvetelo sodelovanje oblikovalke in raziskovalke ter industrijskega podjetja. »Porodila se je ideja o

Fotona Danfoss Trata KLS Ljubno

Skypulse® je edinstven zobozdravstveni laser, ki zobozdravnikom olajša delo in pacientom omogoča dostop do najbolj sodobnega, učinkovitega in minimalno invazivnega zdravljenja.

IHPT, srce stanovanjskih toplotnih postaj, skrbi za bolj zeleno, zdravo življenje v večstanovanjskih stavbah, povezljivost z ABQM in Novocon pa je ključ za digitalizacijo in optimizacijo delovanja.

Zobati obroč z notranjim ozobjem je vgrajen v planetno gonilo E-axel in posredno zagotavlja veliko serijsko izdelavo električnih in hibridnih vozil ter s tem pomaga k prehodu na zeleno mobilnost.

ceveh kot konstrukcijskih elementih za stojala za razstavne eksponate,« je razložila Prinčič, Janja Pavlič Razgoršek, specialistka za finance v MG Rohr, pa je dodala: »Spoznali so nas, prepoznali našo inovativnost in ob predlogu sodelovanja nismo bili presenečeni. Takoj smo vedeli, da bomo skupaj ustvarili nov, izjemen projekt. Veseli smo bili predlagane ideje in za nas značilno nismo tehtali, ampak smo se takoj odločili za sodelovanje.«

Koncept in postavitev razstave Inženirski EXPO sta povezovala robustnost, natančnost inženirstva in tehnike z mehkobo in krhkostjo cveta. Predstavitev pomena slovenskega inženirstva in inženirk sta tako dvignila na novo raven.

Je industrijsko oblikovanje umetnost?

Prinčič je na vprašanje, ali je šlo pri razstavi za združitev popolnoma različnih svetov, odkimala: »Ne bi rekla. Industrijsko oblikovanje ni oblikovanje v smislu lepih umetnosti: mi nismo umetniki – smo oblikovalci. Delamo za znanega naročnika in mu s svojo storitvijo pomagamo rešiti vnaprej znan problem.« Dodala je, da je reševanje problema lahko kompleksna zgodba, a da so v MG Rohr njene želje hitro

razumeli in ji takoj zagotovili vso podporo ter pripravili material.

To ne preseneča, saj MG Rohr, kot pravi Pavlič, ni klasično industrijsko podjetje: »V svoje izdelke vedno želimo vpeljati sodoben oziroma njim primeren dizajn.« Njihova vizija združuje

Ojnični vijak omogoča učinkovito in varno delovanje motorjev na vodikov pogon prihodnosti – hitrejših, manjših in bolj učinkovitih ter s tem nepogrešljivih.

SIRIUS-XHS, z zajemom podatkov do 15 milijonov vzorcev na sekundo in vrhunskimi merilnimi lastnostmi, pomaga podjetjem pri intenzivnem razvoju novih tehnologij.

Blaj Fasteners Dewesoft

Mag. Barbara Prinčič, industrijska oblikovalka in izredna profesorica na ALUO UL

inovativnost, tehnološki razvoj in drugačnost. »Izzivi so del našega vsakdanjika, so naše gonilo. Barbara Prinčič je naše delo popestrila, mu vdihnila nekaj duha drugačnosti. Da smo kot industrijsko podjetje prispevali košček umetnosti, ima za nas posebno vrednost,« je dodala.

Óda trajnostnemu inženirstvu Številne razstavljene inovacije so naslavljale trenutno enega največjih izzivov inženirstva –trajnost. Ta se je prelila tudi v idejno zasnovo podstavkov za eksponate. Prinčič, ki trajnosti sledi že od začetka dela v oblikovalski stroki, je poudarila, da je želela delati iz ostankov, a se je izkazalo, da material v MG Rohru zelo racionalno porabijo in odmeta skoraj ni. Konstrukcija je tako nastala iz novih industrijskih cevi. Trajnostna usmeritev MG Rohr pa je bila dodaten argument v sporočilnosti razstave Industrijski EXPO.

Preplet cvetja in tehnike Kako so inovativnost, trajnost in veličastnost slovenskega inženirstva odsevale skozi razstavljene izdelke in njihovo predstavitev? In kako so odražale neizpodbiten doprinos slovenskih inženirk? »Kovinske cevi, ki so osnova konstrukcije, so tako rekoč večne. Dolga življenjska doba izdelkov je prvi postulat trajnosti,« je pojasnila

Prinčič. In dodala, da je vizualni koncept gradila na poudarku dvoplastnega poudarjanja najboljših: najboljših v industriji in najboljših v inženirstvu, predvsem inženirk: »Razstavno površino sem po semantiki želela približati cvetu – gre torej za cvetober najboljših.«

RLS Merilna tehnika ETI

Obročasti dajalnik položaja AksIM™ je nepogrešljiv za točno pozicioniranje in stabilnost robotov. Uporablja se v motorjih z votlo osjo v medicini, robotiki, elektromotorjih.

ETI-jevi izdelki poskrbijo, da je uporaba elektrike varna in zanesljiva, hkrati pa z njimi soustvarjajo globalne trende in so del trajnostnih rešitev, ki naše okolje ohranjajo za prihodnje generacije.

Janja Pavlič Razgoršek, specialistka za finance v MG Rohr

Blaj Fasteners: Strastni na mednarodnem parketu, skrbni v domačem okolju

Trajnost je nova beseda za to, kako v podjetju Blaj Fasteners delamo že od naše ustanovitve. S tem, ko v središče naše strasti postavljamo kakovost, skrbimo za zadovoljstvo tako naših strank kot zaposlenih.

Trajnostni za okolje in stranke Naši vijaki so ključna komponenta zahtevnih strojev in naprav. Ker imajo ti velik vpliv na okolje in ljudi, je njihovo dolgoročno in varno delovanje bistveno, naša odgovornost zagotavljanja kakovosti in držanja dogovorjenih rokov pa velika. Aktivno smo vključeni v razvoj novih tehnologij, med drugim posebnih in lažjih ter na obrabo bolj odpornih materialov. Zaradi sodelovanja z raziskovalnimi ustanovami ter vlaganja v optimizacijo proizvodnih procesov, robotizacijo, razvoj strokovnega znanja zaposlenih in digitalizacijo smo pomemben deležnik v zelenem in digitalnem prehodu.

Ponosni smo na lastno blagovno znamko Blaj Fasteners Passion for Engineering, ki je v petih desetletjih postala sinonim za jamstvo kakovosti, inženirskih dosežkov in zanesljivosti. Neodvisna mednarodna organizacija Ecovadis pa nam je za naša trajnostna prizadevanja in dosežke podelila zlato medaljo.

Skrb za lokalno se začne pri skrbi za zaposlene Naše igrišče je na mednarodnem parketu, srce pa je v lokalnem okolju. Ker sodelavci prihajajo iz bližnje okolice, zanjo skrbimo še toliko bolj zavestno. Naš družbeni trajnostni izziv je tako med drugim povezan z razvojem varnih in zdravih delovnih mest ter dokazan s certifikatom Družini prijazno podjetje. Ustvarjamo delovna mesta, na katerih lahko vsak uspeva in ima enake možnosti za rast in razvoj. Smo družinsko podjetje z odgovornimi lastniki, ki imajo jasno vizijo: postati vodilni evropski proizvajalec dinamično obremenjenih specialnih in trajnostnih veznih elementov. Verjamemo in spodbujamo tesno povezanost vseh sodelavcev, saj so del naše širše podjetniške družine.

Zaradi sodelovanja z raziskovalnimi ustanovami ter vlaganja v optimizacijo, robotizacijo in razvoj strokovnega znanja zaposlenih smo pomemben deležnik v zelenem in digitalnem prehodu.

Naša ključna trajnostna zaveza se začne na najpomembnejši točki – pri vlaganju v razvoj in dobrobit sodelavcev.

Opolnomočeno in inovativno nadgrajevanje V prihodnje bomo nadgradili naše delovanje v smeri prizadevanj za trajnostno in digitalno rast in razvoj. Med drugim smo zavezani k 55­odstotnemu znižanju izpustov toplogrednih plinov do leta 2030. Tega ne bo mogoče doseči brez izgradnje trajnostne in digitalne miselnosti zaposlenih. Z njihovo opolnomočenostjo in inovativnostjo ter nadgradnjo in digitalizacijo poslovnih procesov v smeri agilnega servisiranja kupca nam bo uspelo, da bomo tudi v prihodnje držali naše obljube.

Danfoss Trata: Soustvarjamo in narekujemo razvojne trende naše industrije

Odprtost ni le kakovost uspešnih posameznikov, temveč tudi odličnih podjetij. Odlikuje nas tudi v podjetju Danfoss Trata, kjer smo se ravno preko vrednotenja raznolikosti uveljavili in ohranili med vodilnimi.

Od trenutka, ko smo v podjetju Danfoss Trata postali del mednarodnega koncerna Danfoss, smo sprejeli izziv in nenehno dokazujemo našo inženirsko odličnost. Postali smo zgled in postavili nov mejnik ravni odličnosti.

Smo gonilna sila premikov na področju daljinskega ogrevanja in klimatizacije v stavbah Tekom življenjskega cikla našega podjetja smo dosegli več prebojnih spoznanj, ki so nas umestila stopničko višje. Med prvimi smo izdelke začeli opremljati z umetno inteligenco in se podali v razvoj sistemskih izdelkov. Že pred sedmimi leti smo naredili transformacijo iz ponudnika komponent v ponudnika storitev ter digitalizirali del našega portfelja mehanskih izdelkov. Prepoznani smo kot odlični poznavalci svojih strank, aplikacij in širše industrije. Pri svojem delu stremimo h kar največji relevantnosti določene aplikacije, česar ni mogoče doseči brez odličnih inženirjev ter brezhibno optimizirane in avtomatizirane proizvodnje.

Za doseganje cilja vodilnega v zeleni preobrazbi so ključni naši zaposleni. Ravno zato jih spodbujamo in podpiramo pri zastavljanju drznih ciljev.

Raznolikost nas ne le krepi, temveč nas postavlja pred druge

Za nadaljnje doseganje prebojnih spoznanj so zaslužni naši izjemni, perspektivni sodelavci. Spodbujamo jih k zastavljanju drznejših ciljev, razvijamo njihov potencial in raznolike kompetence, ter, kar je ključno – pomagamo jim uresničiti zastavljene cilje. Omogočamo jim sodelovanje v različnih projektih tako znotraj kot

zunaj Slovenije, velik poudarek pa dajemo medoddelčnemu sodelovanju ter kakovostnemu prenosu znanja in izkušenj. Medsebojno spodbujamo kulturo posluha za vse zaposlene in vrednotenje raznolikosti, ki nas neverjetno bogati ter nam omogoča, da dosegamo in presegamo zastavljene karierne in podjetniške cilje.

Ponosni smo, da so naša prizadevanja za gradnjo ustvarjalnega, ambicioznega delovnega okolja širše prepoznana, saj smo večkratni finalisti Zlate niti in prejemniki Zlate prakse 2021.

Naš cilj: postati eden izmed glavnih igralcev zelene preobrazbe Prihodnost je v tako hitro spreminjajoči se dejavnosti, kot je naša, nemogoče zagotovo napovedati – a ravno zato je njena vizija tako navdihujoča. O nečem pa smo trdno prepričani. Naša ambicija je, da se zavihtimo med glavne igralce zelene preobrazbe na področju distribucije energijskih tokov. Stremimo k dekarbonizaciji družbe preko izdelave brez ogljičnega odtisa. Verjamemo, da bomo s temi cilji tudi v prihodnje ohranjali položaj vodilnega inovatorja na področju daljinskega ogrevanja in klimatizacije.

Dewesoft: Z našo pomočjo bo človeštvo znova stopilo na Luno

Eden največjih človekovih dosežkov je pot na Luno. V Dewesoftu smo ponosni, da smo prispevali naše znanje za njegovo vrnitev na Zemljin edini naravni satelit.

Dewesoft je multinacionalno podjetje, v katerem s ponosom razvijamo in izdelujemo najnaprednejše merilne instrumente, ki jih iz osrčja Zasavja pošiljamo v širni svet.

Tehnološke meje premikamo proti nepričakovanemu Naši merilni instrumenti inženirjem omogočajo zajem, testiranje in merjenje najrazličnejših fizikalnih fenomenov – od spremljanja krčenja amazonskega gozda do razvoja električnih vozil. Naše glavne družine izdelkov, Sirius, Iolite in Krypton, medsebojno povezuje večkratno nagrajena programska oprema Dewesoft. Kot poudarja soustanovitelj in večinski lastnik podjetja, dr. Jure Knez, so naši merilni instrumenti enostavni za uporabo in lahko skupaj delujejo kot celota v enem programskem paketu. Stranke in konkurenti nam na področju programske opreme priznavajo primat. Našo merilno opremo uporabljajo družbe in inštituti, ki tehnološke meje iz dneva v dan premikajo proti nepričakovanemu. Uspešne poslovne vezi smo ustvarili s podjetji, kot so SpaceX, Audi, Lufthansa, Akrapovič in Pipistrel. Pozabiti ne gre na naše sodelovanje z NASO: s svojimi inovacijami smo del programa Artemis – Nasine vrnitve na Luno.

Med nami in našimi strankami, tehnološkimi giganti, se nadvse domače počuti prav vsakdo, ki se mu po krvi pretaka navdušenje za inženirstvo.

Solastništvo zaposlenih je jamstvo za dolgoročni uspeh Sodelovanje z najboljšimi strankami je za vse, ki imajo inženirstvo v krvi, neverjetna priložnost in nagrada, poudarja Knez: »Naši zaposleni se učijo tako od naših strokovnjakov kot

Ustanovitelja podjetja sta že od samega začetka prepričana v učinkovitost in dodano vrednost solastništva zaposlenih.

od strank po vsem svetu.« Posebnost našega podjetja je tudi v njegovem lastništvu. Njegova ustanovitelja verjameta, da je solastništvo zaposlenih jamstvo za dolgoročni uspeh tako podjetja kot njegovih ljudi, zato ga vzpodbujata že od samega začetka. Trenutno je v lasti že več kot 80 zaposlenih.

Po akrobatsko bomo združili najnaprednejše tehnologije »Naša glavna vizija bo vedno enaka – strankam pomagati reševati najbolj zahtevne tehnične izzive pri razvoju novih tehnologij. Čedalje več naročil je dokaz, da nam stranke zaupajo,« s ponosom pove Knez. »Želeli bi se prebiti med tri največja podjetja na področju merilne tehnike, z malo sreče pa smo lahko tudi na prvem mestu. Ohraniti želimo skrb za okolje, podpirati mlade in zgraditi Mesto akrobatov.« Na Mesto akrobatov – trenutno nastajajoč tehnološki park, ki smo ga zasnovali skupaj z našim podjetniškim pospeševalnikom Katapult in bo v prihodnosti prostor tako skupnih storitev kot izdelave izdelkov – smo v Dewesoftu izjemno ponosni. Kot pravi Knez: »Pod eno streho bo združeval najnaprednejše tehnologije. In to v Zasavju.«

ETI: Skrbniki varnega in udobnega vsakdana – danes in jutri

Strokovnjaki v podjetju ETI s svojimi izdelki in rešitvami obvladujemo električno energijo in ščitimo njene porabnike, da lahko brezskrbno uživamo v prednostih sodobnega elektrificiranega načina življenja.

V skupini ETI smo ponudnik izdelkov, funkcionalnih sklopov ter celovitih rešitev za zaščito, distribucijo in nadzor električnega toka. Ponosni smo na našo vlogo soustvarjalca globalnih trendov in razvoja v elektrotehnični panogi.

Majhen biser med svetovnimi proizvajalci Cilj, ki vsakodnevno usmerja naše delo, je ljudem, podjetjem in organizacijam omogočiti enostavno, varno ter udobno izkoriščanje prednosti električne energije – danes in v prihodnosti. Čeprav smo v naši panogi morda znani kot ena manjših skupin, smo kljub temu eden izmed treh največjih svetovnih proizvajalcev varovalk ter pionirji razvoja zaščite na področju obnovljivih virov. Od velikih korporacij se razlikujemo po ohranjanju prilagodljivosti ter pristnih odnosov s svojimi poslovnimi partnerji. Aktivno vlagamo v razvoj novih izdelkov, kar je bilo prepoznano tudi navzven. Naša razvojna ekipa je vsako leto med nagrajenci GZS za inovacije, v obdobju 2015–2020 smo bili drugi največkrat nagrajeni inovator v Sloveniji.

Z aktivnim vlaganjem v razvoj tako novih izdelkov kot kariere naših zaposlenih soustvarjamo globalne elektrotehnične trende.

Dodana vrednost prav vsakega zaposlenega Znanja in izkušnje naših zaposlenih globalnemu trgu zagotavljajo visokokakovostne ter zanesljive izdelke in rešitve. Zavedamo se, da doseganje takšnih rezultatov ni samoumevno, zato stremimo k ustvarjanju čim bolj stimulativnega in kakovostnega delovnega okolja. Željam in ambicijam naših sodelavcev zbrano prisluhnemo in v skupnem dogovoru oblikujemo njihovo razvojno pot, na kateri jim za njihov napredek

zagotavljamo vso potrebno podporo. Z vključevanjem v zahtevne strokovne projekte jih spodbujamo k prepoznavanju svoje dodane vrednosti, a pri tem ne pozabljamo na ravnotežje med poslovnim in zasebnim življenjem. Ker se zavedamo, da »na mladih svet stoji«, slednjim preko sodelovanja s šolami in fakultetami že v času šolanja omogočamo vpogled v naše podjetje in delo ter skrbimo za štipendijsko politiko.

Smo pionirji razvoja zaščite na področju obnovljivih virov.

Po sledi trajnostnega in družbenega razvoja V skupini ETI načela trajnostnega razvoja uvrščamo med najvišje prioritete. Naši izdelki, izdelani z uporabo zelene energije, podpirajo in spodbujajo trajnostno naravnano rabo energije. Velik delež se jih po koncu uporabe da tudi 100­odstotno reciklirati. Kot zaupanja vreden partner si bomo še naprej prizadevali za zadovoljstvo vseh, ki nam pomagajo pisati našo zgodbo, obenem pa bomo sledeč načelom trajnostnega razvoja prispevali k družbenemu razvoju lokalnih skupnosti.

Fotona: Doktorji znanosti za doktorje medicine

Člane Fotonine družine nas žene zaveza skupnemu cilju: postati vodilna blagovna znamka laserskih medicinskih naprav na svetu.

V Fotoni z vsako novo razvito lasersko medicinsko napravo, trženo in prodajano izključno pod lastno blagovno znamko, spreminjamo svetovni trg in izboljšujemo učinkovitost, varnost in kakovost laserskih posegov.

Integracija razvoja in proizvodnje Smo del izredno zahtevnega in dinamičnega trga, na katerem se od konkurentov ločimo po svoji integriranosti: na isti lokaciji smo zavezani znanosti, lastnemu razvoju in proizvodnji. Zato lahko na izzive današnjega časa dajemo izjemno hitre in kakovostne odgovore. Pri delu nas vodi naša zaveza zdravnikom, da jim zagotavljamo kar najbolj zmogljive in zanesljive naprave na svetu, zaradi česar nadpovprečno veliko pozornosti posvečamo tudi bazičnim raziskavam. Ravno dobro razumevanje interakcije laserske svetlobe s človeškimi tkivi nam omogoča, da smo pri uvajanju novih laserskih terapij inovativni, pa tudi da povečamo njihovo učinkovitost in varnost. Ponosni smo na našo Fotonino družino, ki jo sestavljajo izredno zvesti in strokovni sodelavci, zunanji partnerji in končni uporabniki. Skupaj tvorimo edinstven ekosistem, v katerem se izmenjujejo izkušnje in rojevajo nove ideje.

Preplet razvoja in proizvodnje nam omogoča, da se na izzive današnjega časa odzovemo hitro in kakovostno.

Razvojniki spreminjajo svet laserske medicine Ker veliko pozornosti posvečamo raziskavam in znanstvenim objavam, visoko vrednotimo vpetost akademskih institucij v naše projekte. Preko slednjih stopamo v stik z nadarjenimi posamezniki, ki se pozneje pri nas tudi zaposlijo. Sodelavce spodbujamo k nadaljnjemu izobra­

ževanju – tudi do pridobitve doktorata – zato se lahko pohvalimo z izjemno ekipo strokovnih sodelavcev. Več kot tretjina od 60 zaposlenih v razvoju je doktorjev znanosti, motiviranih z zavedanjem, da s svojimi rezultati pomembno vplivajo na napredek laserske medicine v svetu. Med sodelavci spodbujamo samoiniciativnost in inovativnost ter jih podpiramo pri razvijanju njihovega potenciala. Kljub resnemu in znanosti zavezanemu delu pa je vzdušje v našem podjetju nadvse sproščeno.

Uspeh na trdnih temeljih znanosti in sodelovanja Medicinsko industrijo poganjajo nenehne tehnološke inovacije ter nenehno uvajanje novih terapij in procedur. Stalnim novostim navkljub so naše strateške smernice za prihodnost jasno začrtane – nadaljevali bomo sistematično delo, utemeljeno na znanosti in sodelovanju. Zanj verjamemo, da predstavlja pot, ki nas vodi do želenega cilja: postati najbolj spoštovana blagovna znamka laserskih medicinskih naprav na svetu.

Sodelavce aktivno spodbujamo k nadaljevanju izobraževanja tudi po zaposlitvi – celo do naziva doktorja znanosti.

KLS Ljubno: Tekmovalci v ‘ligi prvakov’ avtomobilske industrije

Zobati obroč je nepogrešljiv del vsakega avtomobila, tudi električnega in hibridnega. V KLS Ljubno kot vodilnem svetovnem proizvajalcu zobatih obročev za avtomobilsko industrijo tako že vrsto let skrbimo za tekočo globalno mobilnost.

V KLS Ljubno smo v 50 letih proizvedli že več kot 170 milijonov zobatih obročev in se ponašamo z več kot 70­odstotnim tržnim deležem v Evropi in 15­odstotnim v svetu.

Korak pred problemi, korak pred konkurenco Smo ena izmed ekip v 'ligi prvakov' avtomobilske industrije. Za premagovanje konkurence na trgu je ključno pridobiti več novih projektov in naročil, kar nam uspeva s ponudbo izdelkov in storitev po konkurenčni ceni. Kakovost – za katero v panogi dosegamo najboljše rezultate – je za nas tako vodilo delovanja kot glavni argument v prodaji. Ker se zavedamo izzivov sodobnega časa, aktivno sodelujemo pri preoblikovanju prihodnosti mobilnosti z novimi izdelki v smeri zmanjševanja ogljičnega odtisa.

Vsak zaposleni se pri nas povprečno izobražuje več kot 60 ur na leto, saj si želimo aktivno podpirati vse, ki jih žene želja po nenehnem pridobivanju novega in nadgrajevanju obstoječega znanja.

Talentom prijazno robotizirano podjetje Naši razvojni načrti za vse obstoječe ter bodoče sodelavke in sodelavce vsebujejo ogromno izzivov! Ker je njihovo reševanje ne nazadnje lažje v perspektivnem in hitro rastočem podjetju, ki svojim zaposlenim nudi dobre pogoje dela in ceni njihovo znanje, jim skozi celotno leto nudimo raznolika izobraževanja. Vsak zaposleni se pri nas povprečno izobražuje več kot 60 ur na leto. Sodelavcem, ki jih vodje 'zalotijo' pri dobro opravljenem delu, rešitvi težave in pomoči drugim, vsako četrtletje podelimo

pohvale, naše ključne kadre pa posebej nagradimo z letno nagrado. Ker se zavedamo, da je za dobro opravljeno delo nepogrešljiva tudi kakovost življenja zunaj podjetja, nudimo nadpovprečno visoko plačo v panogi in v Sloveniji. V zadnjih osmih letih smo v avtomatizacijo, robotizacijo in digitalizacijo proizvodnih procesov vložili več kot 80 milijonov evrov. Naši zaposleni se lahko pohvalijo, da imajo za sodelavca robota. Naš delovni proces namreč soustvarja več kot 240 robotov.

Skupaj za zdravo in lepo prihodnost Kakovost delovnega in lokalnega okolja za nas ni nekaj samoumevnega, zato v ospredje postavljamo spoštovanje soljudi, okolja in nas samih. V lepo in zdravo prihodnost si želimo poganjati skupaj, zato delujemo v duhu trajnosti in skrbi za okolje. S tem bomo poskrbeli, da bomo naše poslovne uspehe skupaj užili v zdravem in udobnem vsakdanu.

RLS Merilna Tehnika: Fleksibilnost in inovativnost zagotavljata hitro rast in uspeh podjetja

Z izrazito vertikalno integracijo, tj. povezovanjem podjetij na zaporednih proizvodnih stopnjah, v RLS že več kot tri desetletja odlično skrbimo za stranke v hitro spreminjajočih se in rastočih industrijah. Njihovo zaupanje smo si pridobili z našo razvojno in tehnološko odličnostjo.

V RLS, vodilnem podjetju na področju inovativnih rešitev za zaznavanje pomika in zasuka, smo na globalnem trgu prisotni že več kot trideset let. Uveljavili smo se kot vodilni proizvajalec rotacijskih senzorjev za kolaborativne robote, vedno bolj smo prisotni tudi v medicinskih robotih, samovozečih vozilih, industrijski avtomatizaciji in zelenih tehnologijah.

Prebojni izdelki so rezultat naše inovativnosti Kot razvojno podjetje se od svojih konkurentov ločimo po razvojni in tehnološki odličnosti. Slednje od nas zahteva intenzivno vlaganje v razvoj in zaščito intelektualne lastnine. S samostojnim obvladovanjem vseh ključnih elementov tehnologije smo v primerjavi s konkurenco obenem tudi fleksibilnejši in se hitreje odzivamo na specifične zahteve naših kupcev. Tega seveda ni mogoče doseči brez lastne ekipe za razvoj in načrtovanje integriranih vezij, ki jih vgrajujemo v svoje izdelke. Prav prebojni izdelki, ki so rezultat njihove inovativnosti, nam omogočajo dolgoročno strateško prednost – njihovih alternativ je namreč malo ali pa jih sploh ni.

Vodje in mentorji so ključni za uspešen razvoj posameznikovega potenciala

Odprta in vključujoča organizacijska kultura Kot razvojno in vertikalno integrirano podjetje lahko tehnološke in poslovne uspehe dosegamo le z ekipo najboljših sodelavcev, ki jim nudimo kar najboljše delovno okolje in karierni razvoj. Velik poudarek dajemo naši odprti in vključujoči organizacijski kulturi, ki temelji na sodelovanju, dopušča fleksibilnost in učenje na napakah ter

Karierni razvoj sodelavcev spodbujamo preko zanimivih izzivov ter sodelovanja z vrhunsko usposobljenimi mentorji in vodji.

skrbi za psihološko varnost sodelavcev. Stremimo k pogojem, v katerih lahko ti razvijejo svoj potencial s sodelovanjem na zanimivih izzivih z vrhunsko usposobljenimi vodji in mentorji. S slednjimi se imajo v našem študentskem Raziskovalno­inovacijskem laboratoriju v prostorih Fakultete za elektrotehniko UL možnost srečati že študenti, ki z njihovo podporo samostojno razvijajo konkreten razvojni projekt.

Mesto vodilnega ohranjamo z nenehnimi izboljšavami Naše stranke so iz hitro rastočih in spreminjajočih se industrij, zato se tudi v RLS nenehno izboljšujemo, prilagajamo razmeram in iščemo nove priložnosti za rast. V prihodnosti bomo ostali vodilno podjetje na področju inovativnih rešitev za zaznavanje pomika in zasuka, obenem pa pričakujemo, da bomo tehnološko naprednejši in večji v vseh merilih – v številu zaposlenih, prodaji, naboru izdelkov in prisotnosti na trgih. Želimo si, da bodo tudi naši sodelavci, stranke in dobavitelji ter drugi partnerji še naprej rastli z nami.

Znanstvenik potrebuje inženirja – ali inženirko

»Ena lepot inženirske izobrazbe je, da vsak misli, da si pameten,« je dejal ameriški igralec Ato Essandoh, diplomant kemijske tehnologije. Tudi mene kot nekakšnega medijskega in odrskega nastopača začno jemati bolj resno, ko izvejo, da sem po izobrazbi inženir računalništva in informatike.

Bili so časi, ko je imel poklic inženirja sam po sebi visoko družbeno veljavo. Dobro se spomnim svojega deda in babice, kako sta za koga s poudarkom rekla: »On je inženir.« In dobro se spomnim, kako sem se kot otrok – odraščal sem v bloku in brati sem začel zelo zgodaj –spraševal, kaj hudirja so ti nenavadni pripisi na tablicah z imeni ... na sosednjem stanovanju je pisalo »dipl. ing. Vujošević Niko« ... še bolj nenavaden je bil napis nadstropje nad nami, na vratih je pisalo »Arko ing. Karel« ... No, sosed Aleš, Nikov sin in moj vrstnik, me je podučil: »Moj oče je inženir.« S poudarkom. Že vrsto let je moj začetek januarja poudarjen z vodenjem dogodka Inženirka leta. To je velika čast. Delo opravim z veliko ponižnostjo. In z lepim občutkom pripadnosti.

Nominiranke so tudi pionirke Vse nominiranke za Inženirko leta, pa njihove kolegice, ki bodo to morda še postale, so na neki način pionirke. Tako kot je bila pionirka Valentina Tereškova, ki je leta 1963 postala prva ženska v vesolju. Ali Sally Ride, ki je 1983 postala tretja Zemljanka in prva Američanka, ki je poletela v vesolje. Obe sta bili inženirki. Obe sta bili navdih.

In da bo sijalo več zvezd »Znanstvenik lahko odkrije novo zvezdo. Narediti pa je ne more. Za kaj takega potrebuje inženirja,« je nekoč dejal Gordon Lindsay Glegg, profesor na Univerzi v Cambridgeu. Nominiranke tudi takrat, ko v soju žarometov žareče in očarljive uživajo svoje zvezdniške trenutke, poudarjajo: inženir ne more nič brez raznolike, ustvarjalne in dobro uglašene ekipe. Prva in glavna odlika inženirja pa je strast do tega, kar počne. Med inženirjem in genijem tako res ni velike razlike. Že besedi imata isti

izvor. Izhajata iz latinskega glagola gignere, ki pomeni ustvarjati. V isti etimološki koš lahko damo tudi izumitelja. Pa angleško besedo engine … Inženirji so res motor našega razvoja. Njihove ideje so iskre v njegovem uplinjaču. Iskre, s katerimi jaz netim kresilno gobo svojih nastopov, da iskre v očeh občinstva ne ugasnejo, so misli modrih mož in žena. Misli, ki so jih izrekli veliko pametnejši in sposobnejši od mene. Na eno me je spomnila Edita Krajnović, neutrudni motor Inženirke leta in povezanih projektov. Povedala je, da jo je našla kot moto v moji diplomski nalogi. Diplomski nalogi inženirja kajpak. Jaz sem na to že pozabil. A misel je res čudovita. »Razumen človek se svetu prilagodi, nerazumen pa poskuša doseči, da bi se svet prilagodil njemu. Zato je ves napredek odvisen od nerazumnih ljudi.« George Bernard Shaw. Ponosen sem, da sem eden od njih.

Jure Longyka, voditelj dogodkov Inženirka leta

Ko medicina sreča tehnologijo, se življenja spremenijo

Do kod seže medicina in kje se snide s tehnologijo? Kaj se zgodi, ko se povežeta z raziskovalnim duhom znanstvenikov in razvojno žilico inženirjev? Človeštvo in ljudje dobijo rešitve, ki izboljšujejo in podaljšujejo življenja. O povezovanju, interdisciplinarnosti in premikanju meja: zdravnik nevrolog, znanstvenica in urednica televizijske oddaje.

Renata Dacinger

Urednica oddaje o znanosti: polžev vsadek

»Helen Keller je bila ameriška pisateljica, ki je kmalu po rojstvu oslepela in oglušela. Kljub temu je diplomirala in bila prva gluha in slepa oseba, ki ji je to uspelo. Življenje brez sluha je zelo okrnjeno, vendar imajo danes gluhi ljudje veliko več možnosti, kot jih je imela Helen Keller. Polžev vsadek je povrnil sluh že približno 600.000 ljudem po svetu, v Sloveniji ga ima več kot 300 oseb. Za nekatere je to le elektronska naprava, ki spremeni zvok v kodirane električne impulze in jih privede v slušni živec vse do možganov, ljudem z okvaro sluha pa pomeni bistveno večjo kakovost življenja. In prav taki dosežki inženirjev se mi zdijo neverjetni in zelo pomembni. Polžev vsadek pa še toliko bolj, saj imam tudi sama težave s sluhom.«

Znanstvenica: bionika

»Skorajda težko srečamo odraslega človeka, ki še ni bil podvržen diagnostičnemu postopku na osnovi dognanj medicinske fizike, ali pa človeka brez kakršnegakoli vsadka. Poleg različnih ortopedskih in zobnih vsadkov se v prihodnosti lahko nadejamo morda enako široke uporabe naprednih bioničnih vsadkov, torej vmesnikov človek­stroj. Skozi oči otroka, ki nikoli ni videl barve svoje najljubše igrače, človeka s hudo obliko sladkorne bolezni ali Parkinsonove bolezni, srčnim popuščanjem, dihalno odpovedjo in še mnogih, pa je preplet medicinskih in tehničnih znanosti v bioniki neprecenljiv korak, vreden pospešenega truda, saj lahko bistveno pripomore k izboljšanju kakovosti življenja.«

Doc. dr. Blaž Koritnik

Nevrolog: neinvazivni načini proučevanja možganov »Izpostavljam možgane in njihovo raziskovanje. Dokler ni bilo tehnologij in načinov, da bi jih lahko podrobneje raziskovali, smo o delovanju možganov največ izvedeli predvsem z opazovanjem njihovih okvar, ki se odražajo v človekovem obnašanju. Nesluten razvoj tehnologije pa nam danes omogoča, da lahko proučujemo delovanje in zgradbo možganov z različnimi tehnikami, kot je na primer magnetna resonanca. Možgane lahko slikamo in merimo njihovo delovanje na neinvaziven način, pri živem in zdravem človeku, ne da bi mu s tem škodili.«

Prof. dr. Saša Novak

Inženirji in pevci, oboji izboljšujemo življenje

Pia Novak je 19­letno dekle, ki ima en sam in zelo jasen cilj – postati uspešna in svetovno znana pevka, sopranistka. S svojim pevskim talentom in ambicijo osvajati prva mesta na pevskih tekmovanjih je bila leta 2021 izbrana med Mlade upe Zavarovalnice Triglav. Na dan razglasitve Inženirke leta 2022 je pripravila krajši nastop za kolege študente, bodoče inženirke in inženirje.

Komu si si upala prvič povedati na glas za svoj cilj: postati svetovno znana sopranistka? Prvi korak je bil, da sem to odkrila v sebi in da sem si priznala, da je to tisto, kar si želim v življenju početi. Prvi osebi, ki sem jima povedala za svojo željo, sta bila moja starša, ki sta tudi moja največja podpora. Ta cilj je nato postal zelo jasen in odločen pred sprejemnimi izpiti na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, ki sem jih uspešno opravila in edina logična poteza je bilo nadaljnje šolanje, kot solo pevka.

Ko boš nekoč svetovno znani sopran: kdo želiš, da ti prisluhne na koncertu? Zmeraj mi veliko pomeni, da mi prisluhnejo domači ter prijatelji. Vesela sem vsakega obiskovalca, pa naj bo to znana osebnost ali ne. V bližnji prihodnosti bi mi bil izziv nastopiti s harmonikarjem Janezom Dovčem.

Inženirji s svojim znanjem spreminjajo svet, izboljšujejo naše življenje na tehničnem področju, pevci pa izboljšujemo življenje na umetniškem področju.

Kdo te na poti med zvezde poleg staršev najbolj podpira?

Brez staršev bi težko zmogla ta začetek, da sem sedaj lahko tu, kjer sem. Seveda pa ne smem pozabiti finančne podpore domače Občine Lendava, podjetja VARIS Lendava in osebne podpore direktorice Sabine Sobočan. Ter seveda Zavarovalnice Triglav s projektom

Mladi upi. Z njihovo pomočjo si lahko privoščim študij v Nemčiji in se jim iz srca zahvaljujem.

Bi našla v glasbi oziroma petju kaj ´inženirskega´?

Glas je inštrument. Morda celo najbolj večplasten in zapleten od vseh inštrumentov. In tako kot velja pri igranju na druga glasbila, tudi glas s časom in vajo lahko natreniramo in izboljšamo. Naučimo se namreč razumeti svoj glas, nadzirati glasilke ter uporabljati resonančne prostore in dihanje – tako lahko rečem, da smo tudi pevci skoraj že pravi mali inženirji. Instrumenta glasu ne moremo prijeti v roke in ga popraviti, kot to lahko storimo recimo na kitari ali klavirju. Inženirji s svojim znanjem spreminjajo svet, izboljšujejo naše življenje na tehničnem področju, pevci pa izboljšujemo življenje na umetniškem področju. Prav tako je splošno znano in tudi dokazano, da petje izboljšuje naša razpoloženja.

Pia Novak, Mladi up Zavarovalnice Triglav

Poiščite svojo os in ohranite otroško čudenje

Janez Dovč je diplomirani inženir fizike. Je tudi harmonikar, skladatelj in inovator. Z inštrumentom pojoča Teslova tuljava je pred leti zaigral ob odprtju razstave o Nikoli Tesli v Cankarjevem domu. Takrat je dobil idejo povezati fiziko in glasbo. Spregovoriti z jezikom frekvenc, vibracij ter poleg znanstvene osvetliti tudi humanistično plat celovitega genija. Nastala je predstava Tesla. Do danes jo je videlo okvirno 30 tisoč ljudi, januarja 2023 tudi obiskovalci dogodka Inženirka leta.

Predstavo središči resonanca. Fizikalni pojav, ki je osnova vseh glasbenih inštrumentov in je ključen za sobivanje. Kateri pojav navdihuje tvoje raziskovanje danes? Ni naključje, da sta ključna fizikalna pojava, tako v naravi kot tudi v vesolju, pa tudi v fiziki in glasbi dva, ki se jima je Tesla s svojimi izumi morda celo najbolj približal in to sta višje harmonske frekvence in resonanca. Kot ste nakazali, pa pojem resonance lahko preslikamo tudi na področje medsebojnih odnosov, sinergije, alikvotov, v uglašeni ekipi. Biti na isti frekvenci, to be on the same wavelength. Oziroma, kot rad pravi moj kolega, zdaj ni več čas samo za novo renesanso, ampak za resonanco.

Če človek opusti otročje, ohrani pa otroško čudenje, potem tisto, kar je nekaterim morda še vedno čudno, lahko postane čudenja vredno.

Meja, ki jo želiš premakniti v prihodnosti?

V času krize, ko je drobni virus skoraj ustavil mogočno globalno civilizacijo, je ključno, da spet povežemo ne samo novo s starim, temveč tudi civilizacijo z naravo. To pa lahko storimo le skozi različne izkušnje raznolikih kultur, ki pomenijo gojenje večstoletnega stika z naravo v stvarnem prostoru. Kulturna raznolikost je podobno kot biotska raznovrstnost ključna za dinamično ravnovesje sveta.

V času, ko z informacijsko avtomatizacijo in samoučečimi algoritmi t. i. umetne inteligence prihaja do največjega poenotenja sveta,

je treba izostriti predvsem občutek za raznolikost. Namesto »spopada civilizacij«, ki kaj lahko pomeni tudi konec človeštva na zemlji, potrebujemo »sožitje kultur«, namesto oglaševanja potrebujemo uglaševanje. In morda lahko Evropa različnih narodov in raznolikih kultur spet povabi svet v resonanco renesanse ...

Janez Dovč, inženir fizike in glasbenik

Katero misel bi namenil mladim, jutrišnjim Teslam in Dovčem, da bi ohrabrili njihov inovatorski gen?

Poiščite svojo os, kajti ko jo človek najde, os sebe, postane oseba. Oziroma, nekateri temu rečejo tudi klic poklica. In v svojem življenju ohranite igrivost, iskrivost in iskrenost. Če človek opusti otročje, ohrani pa otroško čudenje, potem tisto, kar je nekaterim morda še vedno čudno, lahko postane čudenja vredno.

Intervju v daljši obliki lahko preberete na spletni strani Inženirke in inženirji bomo.

Loftware: Dolgoletne izkušnje reševanja izzivov označevanja

Podoba izdelka je eden izmed ključnih elementov njegove prepoznavnosti in uspešnosti na trgu. Za slednje kot največji globalni ponudnik rešitev za označevanje in upravljanje podobe izdelkov skrbimo v podjetju Loftware (Nicelabel).

V podjetju Loftware (NiceLabel) smo največji globalni ponudnik rešitev za označevanje in upravljanje podobe izdelkov za velike poslovne sisteme. Podjetjem vseh velikosti ponujamo celovito rešitev označevanja.

Skrbimo za prepoznavnost podjetij raznolikih panog Svojo globalno prisotnost utrjujemo s pisarnami v ZDA, Združenem kraljestvu, Sloveniji, Nemčiji, Singapurju in na Kitajskem, ponašamo pa se z več kot 35 leti izkušenj pri reševanju izzivov pri označevanju blaga in izdelkov. Podjetjem pomagamo izboljšati pravilnost, sledljivost in skladnost označevanja, hkrati pa izboljšamo tudi kakovost, hitrost in učinkovitost s tem povezanih procesov. Pokrivamo širok nabor panog, med drugim avtomobilsko in kemično industrijo, izdelke široke potrošnje, elektroniko, hrano in pijačo, medicinske pripomočke, farmacijo, maloprodajo ter oblačila in obutev, za posamezne panoge pa nudimo nabor rešitev, prilagojenih zahtevam panoge.

Kot del kompleksnega, visokotehnološkega in inovativnega okolja se zavedamo stereotipov, ki prevladujejo v naši družbi. Prav zato smo ponosni podporniki iniciativ, ki pripomorejo k promociji STEM poklicev med ženskami in mladimi.

Ponosni podporniki inženirskih iniciativ Živimo v izjemno razburljivem in pomembnem času za Loftware. Po uspešni združitvi treh podjetij smo dodatno razširili svojo globalno prisotnost in povečali ekipe za storitve in podporo z namenom, da bi še bolje služili svo­

jim strankam in izpolnjevali vse večje zahteve trga. Delujemo v kompleksnem, visokotehnološkem in inovativnem okolju, v katerem pa je število zaposlenih po spolu še vedno precej na moški strani. Zato in zaradi stereotipov, ki še prevladujejo v naši družbi, z veseljem podpiramo iniciative, ki pripomorejo k promociji STEM poklicev med ženskami. Zelo blizu nam je projekt Inženirke in inženirji bomo!, ki že deseto leto navdušuje mlade, podira tabuje in prepotrebno promovira razvoj inovativnega okolja, podprtega s strastjo do inženirskih, tehniških in naravoslovnih poklicev. Poslanstvo projekta »Inženirka leta« je res plemenito, saj premika meje v naši družbi v smer večje raznolikosti in enakopravnosti med spoloma. Dosežki izjemnih in prebojnih posameznic, ki jih projekt osvetljuje, so vzor in navdih mladim in manj mladim generacijam. Po zaslugi takih projektov zremo v prihodnost s pozitivnim pogledom, projekt pa podpiramo s ponosom in zagnanostjo.

Glavna urednica: Saša Gnezda

Izvršna urednica: Teja Primožič

Urednica – mentorica: Petra Ilar

Uredniški odbor: Saša Gnezda, Petra Ilar, mag. Edita Krajnović, Teja Primožič, Metka Škofic Odnosi s partnerji: Klavdija Banfi

Idejna in grafična zasnova: Zala Kerle

Izvedbeno oblikovanje in prelom: Zlatko Levačič Jezikovni pregled: Grega Rihtar

Avtorji besedil: Nana Čemas, Ana Čelhar, Petra Ilar, mag. Edita Krajnović, Jure Longyka, Theresa Neuhauser, Teja Primožič, Metka Škofic Fotografija na naslovnici in zadnji strani: Andrej Križ

Ličenje in frizura na naslovnicah: Anja Blagonja Avtorji fotografij: Matej Aleksov, Nebojša Babić, Toni Čebron, Marko Cotič Trojer, Katja Čemažar, Bogdan Dugonik, Jan Fabris, Tibor Golob, Miha Hadl, Gregor Harih, Uroš Hočevar, Anka Holcman, Peter Krebelj, Andrej Križ, Urška Letič, Mitja Ličar, Peter Marinšek, Jan Meglič, Domen Okorn, Adrian Pregelj, Bojan Stepančič, Željko Stevanić, Ksaver

Šinkar, Ana Torkar Kus, AV studio, osebni arhiv Barbare Prinčič, arhiv projekta Inženirke in inženirji bomo, arhivi organizacij: Danfoss Trata, Fotona, KLS Ljubno, RLS merilna tehnika, ETI, EIT Manufacturing, UL FE

Tisk: Schwarz Print d.o.o. Naklada: 2000 ISSN: 2820­5707

Izdajatelj: Mediade d.o.o., Dobrova 10, 1356 Dobrova www.mediade.si

Partner: Revija IRT3000

Revija Innovate.ing je v sodelovanju z uredništvom revije IRT3000 izšla ob 5. obletnici izbora Inženirka leta in dogodka Inženirski EXPO 2022, organizirana v okviru iniciative Inženirke in inženirji bomo! www.inzenirji-bomo.si

Podatki in nazivi so aktualni v času redakcijske priprave revije decembra 2022.

Kolofon

Hvala, da navdušujemo skupaj!

Pobudnik izbora Inženirka leta

Diamantni partner

Zlati partnerji

Srebrni partnerji

Bodite drugačni. Celo življenje.

Pred štirimi leti sem živela v drugem svetu. Niti slutila nisem o izjemnem razvoju tehnologij. Danes pri svojem delu, navduševanju mladih za STEM študije in inovativnost, vidim mogočnost tehnološkega razvoja.

Enako kot ta me navdihuje širina, ki jo prepoznavam pri mladih. Več kot 10 tisoč smo jih naslovili v desetletju iniciative Inženirke in inženirji bomo! Številke, ki jih spremljamo, kažejo vedno višje število točk dijakov, ki se vpisujejo na tehniške študije. Kar pomeni, da tehniške fakultete dobivajo vedno bolj kvalitetne študente, slovensko gospodarstvo pa vedno boljše inženirje.

Z aplikacijo KAMbi – slovensko inovacijo koronskega obdobja – so naše ambicije pomnožene. Digitalizacija nam omogoča z istimi viri doseči še več mladih. Ponuditi jim visokokakovostno in uporabno informacijo o sebi in možnostih kariernega razvoja. S ciljem, da se bodo lahko samostojno in suvereno odločili, ali jim inženirska pot ustreza ali ne.

Čemu? Z gorečo željo, da bodo v življenju našli presek trojega: v čem sem dober, kaj me veseli in kaj okolje potrebuje. Temu dodajam četrto dimenzijo, čas. V časovno kapsulo vlagam željo, da bodo mladi ostali mladi. Da bodo v sebi vedno ohranjali svoje najstništvo in se ne pustili ukalupiti. Če bodo v delčku sebe vedno mladi, tudi uporniki, bo družba čez nekaj desetletij drugačna. Boljša.

Mladi, verjamem, da vam bo uspelo. Veliko nas je, povezanih z najmočnejšo mrežo, ki vas podpiramo v tej želji.

Skupaj lahko spremenimo svet in sebe, na bolje.

Metka Škofic, urednica projekta Inženirke in inženirji bomo!