Šik, avgust 2016 by Mediade Mediade

www.me di a de .s i

V VRSTI

NAREDITI

V DELU KONCANO

Projektno vodenje je zgodovina!

E-revija za uspešne zaposlene

SRCe bije za inkubator

Avgust 2016: AgilNo dElo

Foto: osebni arhiv

V jutrišnjem svetu Ne najmočnejši, preživeli bodo najbolj odzivni bo težko delovati na na spremembe včerajšnji način Kaj je razlika med delom in agilnim delom? Agilnost opazim v podjetju, kjer so 'doma' agilni posamezniki in procesi. Prvi so nujni, a če jih 'zadušijo' s togimi procesi, podjetje ni agilno, niti se agilno ne odziva na trgu. Kdaj je delo, posameznik ali podjetje bolj ali manj agilno? Odgovor na to vprašanje ima vedno trg, naši kupci. Vprašajmo jih!

Kaj je razlika med delom in agilnim delom? Razlika ni v delu, ampak v načinu, kako se določeno delo opravi. Menim, da je agilnost recept, ki je ključen element formule uspeha. Danes smo primorani delati veliko stvari hkrati, ki se zaradi agilnih tehnik nekako vendarle zložijo v mozaik.

Kako se na koncu meseca pozna agilni pristop? Ob koncu uspešnega obdobja imam občutek, da smo se kljub hitri dirki s časom in trgom uspeli odzivati tako, da nismo podrli naših dolgoročnih načrtov in usmeritev. Dolgotrajnejši uspeh pa se kaže v opolnomočenju zaposlenih in njihovi večji samoiniciativnosti.

Kako se na koncu meseca pozna agilni pristop? Agilne tehnike predvsem urejajo zaključevanje nalog, projektov ipd. Če so iteracije, tj. obdobja v kateremu se scrum proces imenovan sprint začne in zaključi, 14-dnevne, se stvari dvakrat mesečno zaključijo. Za zaključene zadeve prejmemo povratno informacijo, ki omogoči nadgradnjo našega dela, naloge, projekta ... To je izboljšava! Dobimo konstruktivno povratno informacijo, ki je za dobro opravljeno delo ključna.

Kdaj agilnosti reči NE? Agilnost kot lastnost je v sodobnem poslovnem svetu nujna – brez nje ne gre. Kdaj načrtno vpeljati eno izmed agilnih metod v svoje procese ali pa ne, je odvisno od podjetja. Vpeljava spremembe kot je nova poslovna metoda zahteva strateški premislek o tem, kako novost sovpada s siceršnjim ritmom in strategijo podjetja, z njegovo 'celo sliko'. Kaj si spremenila pri sebi, odkar deluješ agilno? Spremenil se je moj način dela v službi in doma. Zavestno se še bolj trudim povezovati kratkoročne in dolgoročne cilje tako, da me podrobnosti in 1001 naloga, ki jo moram opraviti vsak dan, ne odvrnejo od moje širše slike, od celote, ki sem si jo zastavila kot cilj.

Nataša Japelj, direktorica korporativnega komuniciranja v podjetju Skaza

Kdaj agilnosti reči NE? Nikoli. Ljudje sodelujemo v kompleksnih delovnih procesih, prav tako je kompleksno naše delo. Agilna miselnost je stvar posameznika, a če želite biti uspešni, mora biti vaša miselna naravnanost agilna. Čeprav je morda proces še tako tog. Kaj si spremenil pri sebi, odkar deluješ agilno? Najprej urejenost delovnih nalog. Agilno delo mi pomaga, da imam nad nalogami, ki so še v delu ali jih je potrebno dokončati, večjo preglednost. Posledično je moje delo bolj umirjeno in zato tudi bolj kreativno in izpopolnjujoče.

Jaka Kladnik, digitalni marketing manager v podjetju Marand

ŠiK agilN o d elo

V VRSTI

NAREDITI

V DELU KONCANO

Projektno vodenje je zgodovina! Metode tradicionalnega projektnega vodenja ne morejo dohitevati potreb in zahtev sodobnega poslovnega sveta. Podjetja zato uvajajo nove pristope, ki omogočajo hitrejše delovanje in prilagajanje kupcem ter uporabnikom. Agilne metode vodenja so že dolgo nazaj presegle okvire start-upovske uporabe in postajajo model vodenja tudi največjih družb. V središču: potreba naročnika, ne izdelek Po načelih agilnega razvoja zadnjih deset let deluje razvojni oddelek podjetja NiceLabel. Tudi to je eden od razlogov, da podjetje dosega visoko rast – v petih letih so prodajo podvojili, do konca letošnjega

leta bodo skupno zaposlili še 23 novih ljudi: »Tu se vsak dan točno ve, kaj kdo dela. Ne zato, da bi se medsebojno nadzorovali, ampak predvsem zato, da se drug od drugega učimo, se dopolnjujemo in razvijamo,« razkriva izvršni direktor Matej Košmrlj. Pri tradicionalnem pristopu projektnega vodenja je glavni fokus na izvedbenem načrtu: raziskava, dizajn, razvoj, testiranje in končna rešitev v skladu z izvedbenim načrtom po točno določenem postopku. Vsa možna odstopanja so povezana z višjimi stroški in preseganjem zastavljenih rokov, ki ne pomenijo nič dobrega za projektnega vodjo, v najslabših primerih tudi preklic samega projekta.

T: Matjaž Kljajić F: Maja Rostohar

5 najboljših nasvetov za lažjo uporabo agilnih metod: 1. Prakticirajte stalno in dosledno. 2. Uporabljajte enotno orodje v vseh ekipah. 3. Najemite svetovalca oziroma trenerja. 4. Zagotovite podporo odgovornega iz vodstva. 5. Sestavite interno podporno ekipo.

ŠiK agilN o de lo Agilni pristop pa pred strogim sledenjem izvedbenega načrta v središče postavlja končno rešitev in naročnikove potrebe. Za uspeh projekta je ključno, da je v proces vseskozi vključen tudi naročnik. Ekipa je odzivna na njegove želje in spremembe ter sproti opušča aktivnosti, ki v procesu niso nujno potrebne. Pri agilnem pristopu je končna rešitev vedno aktivna in v delu. Pravzaprav se pričakuje, da se bodo sproti izvajale spremembe. V skladu z vizijo: delajmo drugače, ne hitreje. Za pravo rešitev, s katero bo naročnik zadovoljen. Za manj denarja in manj porabljenega časa za izvajalca. Metoda velikih podjetij 95 % vprašanih v naboru 4.000 intervjuvancev letne raziskave 'State of Agile' za leto 2015, je potrdilo, da se poslužuje agilnih metod. V isti raziskavi iz leta 2006 je skoraj dve tretjini takratnih intervjuvancev navedlo, da prihajajo iz podjetij z manj kot 100 zaposlenimi. Lanska raziskava pa navaja presenetljive podatke, da kar dve tretjini intervjuvancev prihaja iz podjetij z več kot 100 zaposlenimi, kar 31 % pa jih dela v podjetjih z več kot 1.000 zaposlenimi. Število velikih družb, ki delujejo po agilnih metodah vsako leto raste. Kar 24 % intervjuvancev prihaja iz organizacij z več kot 20.000 zaposlenimi. Ne ustrašite se procesa Obstaja več metod agilnega vodenja projektov, med katerimi je najbolj uporabljena Scrum metoda. Voranc Kutnik, strokovnjak

Pri agilnem pristopu se pričakuje, da se bodo spremembe sproti izvajale. Skladno z vizijo: delajmo drugače, ne hitreje. za agilne metodologije vodenja projektov iz družbe Agilspot in ustanovitelj konference o agilnih metodologijah, v MQ reviji poudarja, da je pri Scrum metodi dela ključna avtonomnost posameznikov: »Tu ni projektnega vodje, ki bi podrejenim dajal navodila, za svoje delo vsi člani prevzemajo polno odgovornost. Vodstvo podjetja jim mora zaupati in jih za delo popolnoma pooblastiti.« Ken Schwaber in Jeﬀ Sutherland sta metodo Scrum razvila v zgodnjih 90. letih prejšnjega stoletja in pravila igre zapisala v 'Scrum vodiču'. Scrum je enostaven za razumevanje, a obenem zahteven, če ga hočemo res obvladati. Ogrodje metode Scrum sestavljajo ekipe in z njimi povezane vloge, dogodki in pravila. Vsak proces znotraj ogrodja služi določenemu namenu in je bistven za uporabo in uspeh metodologije. Ekipe se vedno samoorganizirajo in same izberejo način, kako najbolje opraviti svoje delo, ki ga vrednotijo v zastavljenih intervalih. Več o tem v rubriki Orodje za vodje!

Manifest agilnega razvoja: Posamezniki in odnosi pred procesi in orodji. delujoča programska oprema pred vseobsežno dokumentacijo. Sodelovanje s stranko pred pogodbenimi pogajanji. odziv na spremembe pred togim sledenjem načrtom. Več na agilemanifesto.org.

Kdaj ne uporabljamo agilnega pristopa? V raziskavi 'State of Agile' za leto 2015, je le en 1 % intervjuvancev izpostavil, da je bila uvedba agilnih pristopov neuspešna. Glavne vzroke navajajo v neprilagodljivi organizacijski kulturi podjetja, pomanjkanju izkušenj delovanja po agilnih metodah in slabi podpori vodstva. Kdaj torej uporaba agilnih pristopov ni smiselna? Morda, ko se ekipa loti popolnoma enakega projekta kot v preteklosti in lahko s 100odstotno natančnostjo predvidi, da ne bo prišlo do nobenih pomembnejših sprememb, takrat se lahko vrnete k tradicionalnemu projektnemu vodenju. Ali, ko dva člana ekipe jasno naznanita, da sovražita agilni pristop. Takrat je neuspeh zagotovljen. Ali pa je čas za razmislek o menjavi ekipe? Schwaber agilne metode v šaljivem tonu pojasni takole: »Scrum je kot vaša tašča, opozori na VSE vaše napake!«

Poglejte še: • MQ članek: Poker s sodelavci dela podjetje agilnejše, dostopno na www.issuu.com. • 7-minutni video uvodnik v Scrum, dostopno na www.youtube.com. • Jeﬀ Sutherland: V gruču do uspeha. Založba Pasadena, 2016. 3

ŠiK Zgod Ba

SRCe bije za inkubator T: Saša Gnezda F: arhiv podjetja

opažamo, da so zaposleni, ki sodelujejo v inkubatorju, ki verjamejo v svoje ideje in imajo več svobode pri delu, bolj zavzeti.

SRC je slovensko IT podjetje, ki že skoraj 30 let razvija, postavlja in vpeljuje rešitve za tehnološko preobrazbo korporacij, ﬁnančnih institucij in javne uprave. S pomočnikoma izvršnega direktorja, Janezom Gregorjem Dovžanom in Ivom Vasevom smo se pogovarjali o njihovem inkubatorju – novi iniciativi, prostoru, predvsem pa novih agilnih pristopih, s katerimi upajo, da bo srce podjetja začelo biti še hitreje ter močneje. Kaj je za vas agilno delo? Kako iz primeža vsakdanjosti skočimo v popolnoma drugačen način dela? Za nas je agilnost predvsem nov pristop k delu, ki je zaradi zahtev trga po večji odzivnosti in inovativnosti, kot tudi zaradi motivacije sodelavcev, nujen. Pri agilnem delu v ospredje pridejo sodelovanje, transparentnost, zaupanje, iskanje najboljše rešitve, inovativnost, sprejemanje neuspeha ipd., pri čemer je vse skupaj 'zapakirano' še v zanimiv način dela. Kdaj, kako in zakaj je nastal vaš inkubator? Ko smo razmišljali o naši prihodnosti, smo hitro ugotovili, da bomo morali spremeniti tudi dosedanje delovanje. Zato smo pred letom dni ustanovili inkubator – prostor, kjer se ideje zaposlenih srečujejo z novimi tehnologijami in drugačnimi načini razvoja, tudi agilnimi. Začetna bojazen, da idej ne bo dovolj, je bila odveč; zaposleni imamo več idej, kot jih lahko v inkubatorju 'prežvečimo'. To je prostor, kjer lahko inovacijo, v stavku ali dveh in brez odvečnega utemeljevanja, predlaga vsak zaposleni. Kako v večjih podjetjih vpeljati agilne metode dela? imate kakšen nasvet? V prvi vrsti z razumevanjem, podporo in osveščanjem na vseh ravneh v podjetju – tega ni nikoli dovolj. Vpeljava agilnosti ni samo sledenje receptu, saj zahteva agilno razmišljanje vseh vpletenih.

Mi smo z agilnim delom najprej začeli na novem večjem projektu, hkrati pa smo izobraževali sodelavce. Skupina zanesenjakov znotraj podjetja ob pomoči neobremenjenih zunanjih strokovnjakov je gonilna sila sprememb. Kateri so osnovni pogoji, da projekt kot je inkubator sploh zaživi v podjetju? Znanje, podpora in navdušenje. Pa motivirani zaposleni in ustvarjanje delovnega okolja, ki to spodbuja. Inkubator je pri nas sprožilo vodstvo podjetja in ga še vedno aktivno podpira. Že zdaj opažamo, da so zaposleni, ki sodelujejo v inkubatorju, ki verjamejo v svoje ideje in imajo več svobode pri delu, bolj zavzeti od ostalih sodelavcev. Razumljivo, vsi radi rešujemo probleme in iščemo rešitve. Kako boste v prihodnje v agilno delo vključevali vse več zaposlenih? Mislimo, da je agilno delo mogoče in nujno razširiti na večji krog sodelavcev. Hkrati pa vemo, prehoda ne moremo izvesti čez noč. Pri širjenju agilnega dela zelo pomagajo pozitivne izkušnje timov, ki so v agilno delo že vključeni. Tako smo npr. po uspešno

zaključenem projektu, ki se je izvajal po agilni metodologiji Scrum, pripravili dan odprtih vrat, kjer smo si ostali sodelavci lahko ogledali, kako izgleda delo na takšnem projektu. Seveda pa tak način dela ni nujno primeren za vsak problem. Kako ideje in rešitve spravljate v življenje? Večina aktualnih idej se nanaša na področja na katerih je SRC že danes prisoten in je namenjenih obstoječim strankam. Zaposleni pa prijavljajo tudi ideje za nove segmente strank. Pri teh smo še posebej pozorni, saj sta zahtevnost in hitrost razvoja pogosto obratno sorazmerni vložku v nove podporne procese, organizacijske enote, kompetence itd. Kateri je vaš trenutno največji izziv? Inkubator in novi načini dela sami po sebi kličejo po izzivih. Pri tem se moramo predvsem potruditi, da bomo opravičili zaupanje sodelavcev in bomo njihove ideje korektno pripeljali do ponudbe oz. v čim večji meri tudi do poslovnega rezultata. In to z učinkovitim in zanimivim načinom dela.

ŠiK oRo dJe Za VodJe

ABC agilnega dela:

Bistvo je očem vidno! Ena od metod agilnega dela je tudi Scrum. Več o njej si preberite tukaj, mi pa vam za pokušino agilnih metod dela ponujamo poenostavljeno tabelo, v katero zapisujete naloge, ki jih morate izpolniti, so še v delu ali že zaključene. Zakaj? Bistvo je očem vidno – ko vidite, kaj vaši sodelavci delajo, lažje spremljate kaj se na posameznem projektu dogaja in tudi, kje se lahko zalomi. Tako si na primer lahko vizualiziramo proces nastajanja revije.

Naloge, ki jih je potrebno narediti (To do)

Naloge v delu

oddaja revije v tisk

uredniška obdelava tekstov

promocija revije marketinške aktivnosti

prelom revije

evalvacijski sestanek z naročnikom

korekturno branje revije

Naloge, ki jih je potrebno še pregledati

izdelava e naslovnic revije

Zaključene naloge (To Verify)

priprava uredniškega načrta revije

priprava tekstov in usmerjanje avtorjev lektura tekstov

finančni obračun projekta

Naslov uredništva: urednistvo@mediade.si. odgovorna urednica: mag. Edita Krajnović. izvršna urednica: Saša Gnezda. Uredništvo: Anisa Faganelj in Matjaž Kljajić. Svetovalka uredništva: Nataša Tovornik, Inspiris. oblikovanje: Jamaja, Maja Rostohar s.p. Razvojni partner: Združenje Manager. izdajatelj: Mediade, inovativno založništvo, d.o.o. Kontakt: pisarna@mediade.si