Marko Kolovski OD ZVUKOT KON MUZIKATA Sfa]aweto deka muzi~koto delo e organizirana formalna celina e edno od najpostojanite vo tekot na celata istorija na muzi~ko-teoriskata misla. Bez ogled na toa dali stanuva zbor za astralnite navigacii na pitagorejskata [kola, koja muzikata ja gleda[e kako ise~ok od ve~nata harmonija na kosmosot, kako "zdiv od drugite planeti", na koja mo`at da ÂŁ se pripi[uvaat sekakvi zna~ewa i sekakvi anagogi~ki svojstva, [to se, sepak, beskrajno daleku od nejzinata su[tina i se svoevidna invalidska paterica za na[iot racionalno naso~en um, ili, pak, be[e vo pra[awe onoj poseben pravec vo muzi~koestetskata misla koj specifikata na muzikata ja nao\a[e tokmu vo dejstvoto [to go vr[i taa i koja [to smislata na "tatkot na himnite" mitskiot Orfej, ja nao\a[e vo sugestivnata sila so koja tie gi ma\epsuvaa divite `ivotni, gi zamol~uvaa vodopadite, gi pripitomuvaa pla[livite kowi i gi vpregnuvaa lavovite da ja oraat neobrabotenata zemja, - stavot deka muzikata e edna sredena i organizirana forma ne podle`e[e na nikakvo somnevawe. Pitagorejcite, ostanuvaj]i dosledni na svojata filozofska i teoriska pozicija se obidoa da dadat odgovor na pra[aweto za onti~kiot status na organiziranata muzi~ka stvarnost. Spored niv, vo celiot kosmos vladeat edinstveni nepromenlivi odnosi, a na[iot svet e skroen spored tie odnosi. Muzikata [to prozvu~uva niz anti~kite amfiteatri, nepreglednite prirodni prostori ili modernite sali, bez razlika dali e delo na Terpander od Lezbos, katoli~kiot sve[tenik od srednovekovnite katedrali ili pak kompozitorot na na[evo vreme, sekoga[ e del od postojanata harmonija na sferite i sekoga[ e nepromenliva. Duri i po[iroko, i zvucite [to gi ispu[ta
eden vid morska `elka od Atlanskiot okean, [to so nekoja misti~no neobjasnliva postapka se sovpa\aat so pesnata na ov~arot od alpskite padini, [to niz svoite uporni i dolgotrajni istra`uvawa uspea da go doka`e [kolata na Hans Kajzer, se del od toj ve~en kosmos, od tie postojani matemati~ki soodnosi [to vladeat vo nego. Spored toa, organiziranite muzi~ki entiteti se ne[ta [to se nezavisni od ~ovekot, ne[ta [to postojat nadvor od nego i [to egzistiraat nezavisno od negovata ograni~ena egzistencija. Muzikata e muzika, bez ogled na toa dali ]e se izvede pred mnogubroen auditorium, ili pak ]e ostane vo vid na noten zapis zaklu~ena so sedum katinari vo fiokata na nejziniot ekscentri~en avtor. Onie koi smislata na muzikata ja nao\aa vo nejzinoto emocionalno dejstvo, svoite intelektualni kapaciteti gi iscrpea vo nastojuvaweto da doka`at deka muzikata e jazik, deka ona za [to vredi da se pominat devedesetina minuti vo koncertnata sala e skrienata poraka [to se prostira zad neposrednata muzi~ka stvarnost. Vo nivnite istra`uvawa pova`no be[e da se otkrie na~inot na koj muzi~kata struktura dejstvuva kako semioti~en sistem, [to neposredno vode[e kon toa "sonatata da se sporeduva so sudski proces, fugata so `ol~na rasprava, a oratoriumot so religiozna propoved"1, otkolku da se napravi obid metodolo[ki ispravno i uverlivo da se pobijat isto tolku neprifatlivite gledi[ta na pitagorejskiot supstancijalizam. Ostavaj]i vpe~atok na lu\e koi tragaat po edna specifi~na muzi~ka realnost, tie se izgubija vo plitkoto more na sopstvenite iluzii, ne uspevaj]i da se izdignat nitu na najelementarnoto filozofsko ramni[te i na svoite opservacii da im dadat karakter na relevantni nau~ni istra`uvawa. Nie nema po[iroko da se zanimavame so kritika na ovie dve teorisko-estetski pozicii. }e ka`eme samo deka, da se tvrdi oti kompozitorot, so nekoja nesfatliva sposobnost, - natprirodna, nat~ove~ka i vonvremenska, go soznava kosmi~kiot red i vo vid na fragmenti go objektivira vo zvu~niot materijal, pretstavuva i uverenost deka i Leoninus mo`el da gi "vidi" i objektivira onie relacii [to gi videl Betoven, deka i nepoznatiot avtor na fragmentot od Evripidoviot "Orest" mo`el da gi ~ue harmonskite prelivi sodr`ani vo delata na
1 Jankelevi~ V.: Muzika i neizrecivo, Radio Beograd, TreĂŠi program, 1973, str. 498.
Debisi, deka i strastno vozbudeniot tapanar od plemeto Bu[mani mo`el da gi sogleda gracioznite i prozra~ni formi na Mocartovite menueti. Takvoto tvrdewe e isto tolku daleku od vistinata kolku i stavot spored koj so naso~uvaweto na na[eto mentalno vnimanie kon vizuelnite pretstavi i emocionalnite sostojbi [to muzikata mo`e, no ne mora da gi budi, deka so na[ata ekstati~na vozbuda [to dejstvuva istovremeno so asocijativniot sloj, nie imame dopir so specifi~na muzi~ka stvarnost. Vakvite neprifatlivi gledi[ta za su[tinata na muzikata ]e se obideme da gi negirame preku afirmacija na edno sosema razli~no sfa]awe za prirodata na organiziranite muzi~ki celini. Evidentno e deka pri na[eto neposredno do`ivuvawe na muzi~koto delo imame vpe~atok deka toa e ne[to [to e nadvor od nas, ne[to nasproti nas, so opredeleni karakteristiki i svojstva [to go ~inat objektivno postoe~ki fenomen. Taka, vo po~etokot na Betovenovata Treta simfonija posledovatelnata pojava na nekolku tonovi ja do`ivuvame kako organizirana zvu~na celina, kako edno sosema samosvojno bitie [to mo`e da se identifikuva kako h - tema vo h - delo. Nejziniot karakter e relativno konstanten, a postoeweto - realno i nezavisno od nas. No, ako se obideme na racionalen na~in da go objasnime nejziniot objektiven status, ]e vidime deka fizi~kite fakti [to nesomneno postojat se opredeleni akusti~ki branovi [to se protegaat od zvu~niot izvor kon na[ite setila za sluh. Tie fizi~ki entiteti imaat svoi kvantitativni belezi [to se merlivi i [to mo`at da se izrazat kako broj na treperewa vo edinica realno vreme, primer vo edna sekunda, kako traewe izrazeno isto taka vo edinica realno vreme, kako ja~ina izrazena vo edinica mera, pr. - decibeli i sl. Ako sega vakvite kvantitativni belezi na fizi~kata stvarnost gi sporedime so na[eto neposredno do`ivuvawe na muzikata ]e vidime deka me\u niv nema re~isi ni[to zaedni~ko. Nepojmlivata sila [to go ponesuva[e Vakenroderoviot junak Jozef Berlingen nekade vo sferite na nadvremenoto, kade [to mnogu mesta vo muzikata mu bea tolku vpe~atlivi i jasni taka [to zvucite mu izgledaa kako zborovi na nekoj sosem blizok, no neprevedliv jazik1 ne be[e rezultat na negovata svesna percepcija na kvantitativnite belezi na zvu~nite drazbi. Duri, slobodno mo`e da se ka`e deka toj niv ne gi do`ivuva[e vo nivnata 1
Dalhaus K.: Estetika muzike, Radio Beograd, Tre每i program, Zima, 1972, str. 441.
pojavnost, isto onaka kako [to maliot Glinka ne be[e svesen za fizi~kata ja~ina na zvukot na kambanite vo negovoto rodno mesto koga nivniot prazni~en yvon go do`ivuva[e kako nepregledno muzi~ko carstvo. Fakti~kata muzi~ka sostojba deka G-dur akordot i C-dur akordot fungiraat kako dominanta i tonika vo ramkite na opredelen stilisti~ki kontekst, a so samoto toa nosat opredeleni energetski, odnosno muzi~ki kvaliteti, ne e sodr`ana vo zvu~nata pojava kako takva. Faktot [to pri muzi~koto do`ivuvawe nie imame iluzija deka tie se objektivno fundirani, deka postojat nezavisno od nas i deka vleguvaat vo odnos so na[ata svest, se dol`i na na[ata percepcija koja, kako [to veli Hartman, "se transcendira samata sebesi". "Toj izraz treba da se zeme bukvalno: taa se nadminuva samata sebesi, gi pre~ekoruva svoite sopstveni granici [to gi nametnuva nejzinata setilna funkcija. Sama od sebe taa se stremi kon ne[to [to direktno ne i e dadeno, no taa si go pripi[uva sebesi bez ogled na negovoto vistinsko poteklo."1 Ako e to~no deka zvucite se nezavisni akusti~ki fenomeni [to se odvivaat vo tekot na stvarnoto vreme i od aspekt na fizikata se nepovrzani pribli`no onaka kako i yvezdite na Kasiopeja, toga[ se postavuva pra[awe: koja e taa sila [to ovie avtonomni drazbi gi integrira vo organizirani formalni entiteti? Koja e taa sila [to od haosot pravi red, od neograni~enoto - ograni~eno, od nepodvi`noto - podvi`no, od praznoto - polno? Na tragata na odgovorot na ova pra[awe ne naveduvaat istra`uvawata na ge[talt-psihologijata, vr[eni prete`no vo sferite na vizuelnata stvarnost. No, prifa]aweto na stavovite na Erenfels, Verthajmer, Kofka, Keler i drugi, nema da pomogne mnogu dokolku ne se najde uverliva argumentacija so koja bi se verifikuvala primenata na nivnite dostigawa i vrz muzi~kata organizacija. Dosega[nite razgleduvawa na prirodata na muzi~kata stvarnost, poto~no eliminacijata na akusti~kiot supstrat kako sosema razli~en fenomen od ona [to niz na[eto do`ivuvawe se kristalizira kako organizirana muzi~ka celina, uka`uva na mo`noto prifa]awe na eden od osnovnite stavovi na ge[talt-psihologijata, imeno deka "setilnata organizacija pretstavuva osobeno dostignuvawe na
1
Hartman N.: Estetika, Kultura, Beograd, 1968, str. 58.
nervniot sistem".1 Za da se potvrdi ovaa mo[ne kategori~na konstatacija nema da bide dovolno da se povikame na avtoritetnoto mislewe na Hegel spored kogo vo osnova na ~ovekovoto bitie e vtemelen streme`ot so koj od neopredelenoto i zbrkanoto se pravi ograni~eno i jasno. Potrebno ]e bide najnapred da se izdvojat faktorite na muzi~kata organizacija, a potoa da se ispita mestoto na nivnoto fundirawe vo procesot na muzi~kata komunikacija. Muzikata e vremenska umetnost. Na najop[to nivo toa go poka`uvaat i fizi~kite stimulusi koi se odvivaat vo tekot na realnoto vreme i vrz ~ija osnova edinstveno mo`e da se formira muzi~kata stvarnost. Organiziranite muzi~ki celini, pak, od svoja strana oblikuvaat posebno vreme [to e imanentno i [to naj~esto ne se sovpa\a so fizi~koto. Za da se ostvari ovoj vtoriot, da go nare~eme kvazi vremenski u~inok, odnosno da se vospostavi imanentnoto muzi~ko vreme neophodno e dvi`ewe. Na takov na~in doa\ame do prviot formotvoren princip na muzi~kata organizacija. Neophoden uslov za ostvaruvawe na muzi~koto dvi`ewe so ~ija pomo[ se sozdava iluzija na imanentno muzi~ko vreme e doveduvaweto na fizi~kite stimulusi vo opredeleni dinami~ki odnosi. Samata muzi~ka forma koja izrasnuva od muzi~koto dvi`ewe ne e zbir na zvu~nite stimulusi [to vleguvaat vo nejzini ramki, tuku pretstavuva dinami~ki proces vo koj kineti~kata i stati~kata energija izleguvaat na preden plan kako neophodni faktori za ostvaruvawe na muzi~kata integracija. Tokmu zatoa, procesot na oblikuvaweto na muzikata se do`ivuva kako "dijalekti~ki proces, kako postojana borba na sprotivnosti."2 Ulogata na kinetikata i statikata e neodminliva vo procesot na integracijata na oddelnite zvu~ni stimulusi i zatoa nivnoto zna~ewe za ostvaruvawe na muzi~kata organizacija e primarno. Ovie faktori se apsolutni i dejstvuvaat vo site istoriski epohi i vo site kulturni i stilisti~ki sistemi . Vo ramkite na oblikuvanite muzi~ki celini ovie nepromenlivi faktori na muzi~kata organizacija gradat poseben vid odnosi koi Ernst Kurt gi nare~e "sistem na gravitaciski vrski". Toa zna~i deka dinami~kite sili [to dejstvuvaat vrz zvu~nite stimulusi i so ~ie dejstvuvawe edinstveno mo`e da se do`ivee vpe~atok na formalna celina se centripetalni, odnosno se stremat kon edno edinstveno sredi[no jadro. 1 2
Keler V.: Ge[talt psihologija, Nolit, Beograd, 1985, str. 118 Asafjev B.: MuzÎkalÏnaÔ forma kak proces, MuzÎka, Leningrad, 1971, str. 57.
Konkretniot materijal preku koj mora da se realiziraat apsolutnite faktori na organizacija e istoriski promenliv. Taka, gravitaciskiot centar, sredi[teto i celta na muzi~koto dvi`ewe niz istorijata do`ivuva redica metamorfozi vo svojata konkretna pojavnost. Vo vremeto na monodijata, centar na muzi~koto dvi`ewe pretstavuva eden sredi[en ton od koj melodijata otstapuva i se vra]a i koj igra uloga na "slu[na oska na melodiskoto dvi`ewe."1 Vo pove]eglasjeto ulogata na gravitaciski centar i osnoven integraciski princip ja prezema tonalitetot. Tuka sistemot na funkcionalni zavisnosti se javuva kako faktor [to go stimulira dvi`eweto, a tonikata pretstavuva element na miruvawe, stati~na to~ka kon koja se naso~eni site dinami~ki sili. Vo drugite stilisti~ki sistemi, kako na primer, vo indiskata muzika, ulogata na osnoven integraciski faktor i centar na muzi~koto dvi`ewe ja nosi makamot kako sistem od utvrdeni tonski vrski i pravila na melodiskoto dvi`ewe i kadencni formuli. Bidej]i ovie faktori postojat samo intencionalno, za da mo`e da se ostvari organizacija na akusti~kiot materijal, neophodno e postoewe na opredeleni uslovi kaj subjektot na do`ivuvaweto. Subjektivnite uslovi na muzi~kata organizacija dejstvuvaat vo vid na individualno-psiholo[ki i kulturno-istoriski determinanti na vkusot kaj subjektot na do`ivuvaweto. Individualnopsiholo[kite determinanti na vkusot se, soglasno diferencijacijata na psihi~kite stepeni kaj Jung, - aprirornite dispozicii na subjektot. Kulturno istoriskite determinanti na vkusot se sovpa\aat so onoj stepen na psiholo[kata diferencijacija [to Jung go nare~e "li~no nesvesno". Tuka gi sre]avame site akusti~ki senzacii [to vo vid na organizirani entiteti vlegle vo svesta na subjektot, no potpadnale pod svesniot prag, i onie sodr`ini od koi svesta na nekoj na~in se distancirala. So eden zbor, toa se steknatite iskustva na subjektot. Vkusot, so svoite individualno-psihi~ki i kulturno-istoriski determinanti ,pretstavuva "apriorna forma na mo`nosti" za organizacija na akusti~kiot materijal. Toj e "op[ta mo`nost na ~ovekot ,kako istoriski subjekt i li~nost, estetskata vrednost da ja do`ivee, sogleda i primi, kako opredelena edinka i kako ~ovek na opredeleno vreme ..."2 Seto ova naveduva na zaklu~ok deka organiziraweto na zvu~niot materijal se vr[i edinstveno vrz osnova na determinantite na vkusot na 1 2
Lisa Z.: Estetika glazbe, ogledi, Zagreb, 1977, str. 80. Petrovi] S.: Filozofija ukusa, Tre每i program, Radio Beograd, Zima, 1977, str. 173.
subjektot na do`ivuvaweto. Ge[talt psiholozite, koi ja precenuvaa ulogata na vrodenite faktori pri organizacijata na setilnoto pole, se ~ini, barem koga se raboti za muzikata, deka nemaa pravo. Lesno e da se navedat bezbroj primeri [to se sprotivni na vakvata pretpostavka. Da go zememe onoj [to go naveduva Foks Strengvej.1 Edna indiska muzi~ka tvorba za uvoto na zapadnoevropskiot slu[atel zvu~i kako da e pi[uvana vo C- dur. Vrz osnova na ovaa auditivna informacija toj gi do`ivuva i faktorite na dinami~kata organizacija - kineti~kite i stati~kite sili, i oblikuva opredelena muzi~ka stvarnost. No, indiskiot slu[atel vo istata zvu~na niza sogleduva sosema drug gravitaciski centar i soobrazno so toa se sozdava sosema druga grupa na tendencii i odnosi, odnosno, poinakva muzi~ka stvarnost. Pri formiraweto na ovie dve organizirani celini, o~igledno, presudna uloga odigralo razli~noto auditivno iskustvo na odnosnite subjekti. Istiot slu~aj go imame i pri na[eto do`ivuvawe na ednoglasnata muzika. Na[eto uvo, [koluvano vrz principite na klasi~nata muzi~ka sintaksa, ne mo`e da se distancira od ~uvstvoto na tonalnost. Na toj na~in, vrz osnova na ednoglasnoto muzi~ko dvi`ewe, nie do`ivuvame latentni funkcionalni zavisnosti. Toa doveduva do oblikuvawe na opredelena muzi~ka stvarnost ,[to sigurno bitno se razlikuva od muzi~kata organizacija [to se javuvala kaj slu[atelite od vremeto na sozdavaweto na taa melodija. Poslednive primeri ve]e go navestuvaat odgovorot na ponapred postavenata dilema. Imeno, "akusti~kata stvarnost neorganizirana od ~ovekovoto soznanie s¢ u[te ne e muzika."2 Me\utoa, ~ovekovoto soznanie, a tuka se misli na ~ovekoviot vkus, se razlikuva od edinka do edinka. Sosema e sigurno deka ne postojat dvajca lu\e so isti vrodeni dispozicii i so identi~no `ivotno iskustvo. Toa zna~i deka subjektivnite uslovi za organizacija na akusti~kiot materijal sekoga[ se razli~ni. Duri i toga[ koga na[ite verbalni ocenki za opredeleno delo se sovpa\aat, individualnite do`ivuvawa najverojatno bile razli~ni. Sovpa\aweto na op[tiot sud pred s¢ se dol`i na ograni~eniot broj na stereotipi i neprecizni jazi~ni izrazi so koi se obiduvame da go opfatime suptilniot i fluiden svet na muzi~koto bitie. 1 2
Majer L.: Emocije i zna~ewe u muzici, Nolit, Beograd, 1986, str. 73. Asafjev B.: op.cit. str. 23.
Razlikata vo subjektivnite uslovi za organizacija na zvu~noto pole predizvikuva pojava na razli~no organizirani entiteti. Uvoto na eden prose~en kineski slu[atel sigurno nema da mo`e da go do`ivee energetskiot kvalitet na vo\i~niot ton onaka kako [to ]e go do`ivee evropskiot slu[atel. Toj zapadnoevropskata muzika bi ja slu[al pribli`no onaka kako [to kineskiot pisatel |ien Ji go prika`uva[e na svojata slika pejza`ot od Derventvoter.1 Za kineskiot slu[atel, isto taka, skokot od terca nema da pretstavuva strukturna praznina bidej]i vo nivnata pentatonska skala takvite dvi`ewa se voobi~aeni. Od druga strana plagalnata kadenca slu[atelot od devetnaesettiot vek bi ja do`iveal kako nepotpoln kraj i bi o~ekuval ponatamo[en razvoj [to bi zavr[il so potpolno avtenti~na kadenca. Renesansniot slu[atel, istiot zvu~en materijal go do`ivuva kako sosema uverliv kraj. Bez da se naveduvaat drugi primeri, jasno e deka organizacijata na zvu~noto pole e mentalna kategorija, se odigruva vo subjektot i se temeli vrz individualno-psihi~kite i kulturno-istoriskite determinanti na vkusot. Kako [to veli Filostratoviot junak Apolinie, nikoj ne mo`e da pojmi naslikan kow ili bik ako ne znae kako izgledaat tie `ivotni.2 Negovata misla mo`e da se parafrazira i vaka: nikoj ne mo`e da organizira muzi~ko-formalna celina dokolku faktorite na muzi~ka organizacija ne postojat kako apriorna forma na mo`nosti vo nego. Toa n¢ vra]a na primerot na proekcijata na razni likovi vo soyvezdijata. Imeno, onamu kade [to nie gledame lik na lav, indijancite od plemeto Miriti-tapujo gledaat morski jastog. I tuka, poznatoto stanalo poa\ali[te za organizacija na nepoznatoto. Tokmu tuka le`at korenite na site onie paradoksalni nesovpa\awa na kriti~kite sudovi za edna ista akusti~ka stvarnost, [to dovedoa do stavot deka sudeweto e celosno relativna kategorija. Vrz organizacijata na zvu~noto pole ednovremeno so iskustvenite determinanti na vkusot dejstvuvaat u[te dva faktori. Pomneweto, kako mo[ne va`en element vo procesot na formoobrazuvaweto dejstvuva na dva na~ini: preku aktivirawe na sodr`inite od li~noto nesvesno i direktno vo procesot na organizacijata preku pomnewe na izminatite edinici na formalnata celina. Vo prviot slu~aj, aktivnosta na pomneweto se manifestira preku aktuelizirawe na iskustvenite fakti steknati vo tekot na `ivotot, a vo vtoriot, 1 2
Gombrih H.: Umetnost i iluzija, Nolit, Beograd, 1984, str. 86. Gombrih: op. cit. str. 123.
negovata uloga se sostoi vo sporeduvawe na zvu~nite elementi [to se odvivaat vo sega[nosta so onie [to odminale vo prethodnite fazi na organizacijata. Ovoj na~in na dejstvuvawe na pomneweto e osobeno biten bidej]i niz nego se vr[i korekcija na prethodnite edinici na zvu~noto pole niz prizmata na ona [to sledelo, a kako posledica na toa se vr[i mentalna anticipacija na idniot tek na muzi~kata celina. Za ilustracija ]e go spomneme po~etokot na Betovenovata Devetta simfonija kade [to prvite ~etirinaeset takta odminuvaat vo povtoruvawe na edno isto sozvu~je: a-e, koe [to kako sovr[ena konsonanca kaj slu[atelot se nametnuva kako potencijalna tonika. Vrz osnova na vakvata pretpostavka se vr[i dinami~ka organizacija na muzi~kata celina so opredeluvawe na eden opredelen gravitaciski centar. Me\ utoa, otkako nastapuva vistinskata tonika, [to se afirmira preku latentniot tritonus ge-cis, po~etnite taktovi, blagodarenie na pomneweto dobivaat sosema poinakvo zna~ewe i se sozdava druga tektonika na organiziranata celina. Osven pomneweto, vo procesot na setilnata organizacija mo[ne zna~ajna uloga igra i vnimanieto kako posebna sposobnost na subjektot. Imeno, vo momentot na slu[aweto, vo na[eto setilno podra~je, vo zavisnost od vidot na muzikata, se javuva mno[tvo akusti~ki drazbi. ^ovekot ne mo`e site niv da gi sledi so ist intenzitet, pa taka svoeto vnimanie go naso~uva kon opredelena niza stimulusi. Na takov na~in se obrazuva figura, [to se odviva vrz fonot [to go so~inuvaat zapostavenite drazbi vo procesot na selektiraweto. ^ovekot nikoga[ ne mo`e pri slu[aweto svoeto vnimanie da go naso~uva na identi~en na~in, taka [to organiziranite celini konkretizirani niz do`ivuvaweto na edna ista akusti~ka stvarnost naj~esto se razlikuvaat. Vo ovaa sposobnost, ili nesposobnost na ~ovekot treba da se baraat korenite na onoj tolku ~est vpe~atok kaj subjektot na do`ivuvaweto, imeno deka pri sekoe novo slu[awe na edno isto delo otkriva s¢ novi i novi momenti. Od seto dosega ka`ano jasno e deka udelot na subjektot pri organizacijata na zvu~noto pole e neobi~no golem. Organiziranite entiteti svoeto postoewe vo golema mera go dol`at na specifi~nata mentalna aktivnost na individuata i se konstituiraat samo vrz opredeleni individualno-psihi~ki i kulturno-istoriski determinanti na vkusot. No, bidej]i muzi~kata stvarnost se javuva samo vrz akusti~kata,
neophodno e da se opredeli zna~eweto na objektivno prisutniot fenomen za vospostavuvawe na muzi~kata organizacija. Imaj]i gi predvid primerite na avangardnata muzika, kade [to akusti~kata stvarnost se sprotivstavuva na na[ata organizacija [to se temeli vrz vkusot [koluvan na iskustvata od drugite epohi, se nametnuva zaklu~okot deka ulogata na objektivniot faktor - fizi~kata stvarnost, vo procesot na formoobrazuvaweto e isto tolku zna~ajna. Toa pak uka`uva na faktot deka organiziranata formalna celina se javuva samo toga[ koga postojat opredeleni sli~nosti me\u konstantata mo`nosti [to ja nosi objektot i determinantite na vkusot na subjektot. Eden revoltiran kriti~ar koj [to vo 1910 godina, po povod izvedbata na {enbergovite Tri klavirski piesi opus 11 napi[a deka tie se javuvaat kako negacija na sekakva sintaksa i deka zvucite na {enberg se nemi, prazni i bezizrazni, ja poka`uva ispravnosta na prethodnata pretpostavka. Za da mo`e da ja do`ivee avangardnata muzika, na slu[atelot vo ~ie iskustvo dominiraat faktorite na organizacija na muzikata od devetnaesettiot vek, treba da mu izrasnat novi u[i. Tuka nema nikakvi sli~nosti me\u konstantata na mo`nosti [to ja nosi objektot i subjektivnite uslovi na organizacija, pa zatoa akusti~kata stvarnost za subjektot na do`ivuvaweto ostanuva haoti~na. A, onamu kade [to imame nivno delumno sovpa\awe mo`eme da zboruvame za muzi~ka stvarnost [to e rezultat na dijalekti~ko edinstvo na subjektot i objektot.