Page 1

Marko Kolovski OD ZVUKOT KON MUZIKATA Sfa]aweto deka muzi~koto delo e organizirana formalna celina e edno od najpostojanite vo tekot na celata istorija na muzi~ko-teoriskata misla. Bez ogled na toa dali stanuva zbor za astralnite navigacii na pitagorejskata [kola, koja muzikata ja gleda[e kako ise~ok od ve~nata harmonija na kosmosot, kako "zdiv od drugite planeti", na koja mo`at da ÂŁ se pripi[uvaat sekakvi zna~ewa i sekakvi anagogi~ki svojstva, [to se, sepak, beskrajno daleku od nejzinata su[tina i se svoevidna invalidska paterica za na[iot racionalno naso~en um, ili, pak, be[e vo pra[awe onoj poseben pravec vo muzi~koestetskata misla koj specifikata na muzikata ja nao\a[e tokmu vo dejstvoto [to go vr[i taa i koja [to smislata na "tatkot na himnite" mitskiot Orfej, ja nao\a[e vo sugestivnata sila so koja tie gi ma\epsuvaa divite `ivotni, gi zamol~uvaa vodopadite, gi pripitomuvaa pla[livite kowi i gi vpregnuvaa lavovite da ja oraat neobrabotenata zemja, - stavot deka muzikata e edna sredena i organizirana forma ne podle`e[e na nikakvo somnevawe. Pitagorejcite, ostanuvaj]i dosledni na svojata filozofska i teoriska pozicija se obidoa da dadat odgovor na pra[aweto za onti~kiot status na organiziranata muzi~ka stvarnost. Spored niv, vo celiot kosmos vladeat edinstveni nepromenlivi odnosi, a na[iot svet e skroen spored tie odnosi. Muzikata [to prozvu~uva niz anti~kite amfiteatri, nepreglednite prirodni prostori ili modernite sali, bez razlika dali e delo na Terpander od Lezbos, katoli~kiot sve[tenik od srednovekovnite katedrali ili pak kompozitorot na na[evo vreme, sekoga[ e del od postojanata harmonija na sferite i sekoga[ e nepromenliva. Duri i po[iroko, i zvucite [to gi ispu[ta


eden vid morska `elka od Atlanskiot okean, [to so nekoja misti~no neobjasnliva postapka se sovpa\aat so pesnata na ov~arot od alpskite padini, [to niz svoite uporni i dolgotrajni istra`uvawa uspea da go doka`e [kolata na Hans Kajzer, se del od toj ve~en kosmos, od tie postojani matemati~ki soodnosi [to vladeat vo nego. Spored toa, organiziranite muzi~ki entiteti se ne[ta [to se nezavisni od ~ovekot, ne[ta [to postojat nadvor od nego i [to egzistiraat nezavisno od negovata ograni~ena egzistencija. Muzikata e muzika, bez ogled na toa dali ]e se izvede pred mnogubroen auditorium, ili pak ]e ostane vo vid na noten zapis zaklu~ena so sedum katinari vo fiokata na nejziniot ekscentri~en avtor. Onie koi smislata na muzikata ja nao\aa vo nejzinoto emocionalno dejstvo, svoite intelektualni kapaciteti gi iscrpea vo nastojuvaweto da doka`at deka muzikata e jazik, deka ona za [to vredi da se pominat devedesetina minuti vo koncertnata sala e skrienata poraka [to se prostira zad neposrednata muzi~ka stvarnost. Vo nivnite istra`uvawa pova`no be[e da se otkrie na~inot na koj muzi~kata struktura dejstvuva kako semioti~en sistem, [to neposredno vode[e kon toa "sonatata da se sporeduva so sudski proces, fugata so `ol~na rasprava, a oratoriumot so religiozna propoved"1, otkolku da se napravi obid metodolo[ki ispravno i uverlivo da se pobijat isto tolku neprifatlivite gledi[ta na pitagorejskiot supstancijalizam. Ostavaj]i vpe~atok na lu\e koi tragaat po edna specifi~na muzi~ka realnost, tie se izgubija vo plitkoto more na sopstvenite iluzii, ne uspevaj]i da se izdignat nitu na najelementarnoto filozofsko ramni[te i na svoite opservacii da im dadat karakter na relevantni nau~ni istra`uvawa. Nie nema po[iroko da se zanimavame so kritika na ovie dve teorisko-estetski pozicii. }e ka`eme samo deka, da se tvrdi oti kompozitorot, so nekoja nesfatliva sposobnost, - natprirodna, nat~ove~ka i vonvremenska, go soznava kosmi~kiot red i vo vid na fragmenti go objektivira vo zvu~niot materijal, pretstavuva i uverenost deka i Leoninus mo`el da gi "vidi" i objektivira onie relacii [to gi videl Betoven, deka i nepoznatiot avtor na fragmentot od Evripidoviot "Orest" mo`el da gi ~ue harmonskite prelivi sodr`ani vo delata na

1 Jankelevi~ V.: Muzika i neizrecivo, Radio Beograd, TreĂŠi program, 1973, str. 498.


Debisi, deka i strastno vozbudeniot tapanar od plemeto Bu[mani mo`el da gi sogleda gracioznite i prozra~ni formi na Mocartovite menueti. Takvoto tvrdewe e isto tolku daleku od vistinata kolku i stavot spored koj so naso~uvaweto na na[eto mentalno vnimanie kon vizuelnite pretstavi i emocionalnite sostojbi [to muzikata mo`e, no ne mora da gi budi, deka so na[ata ekstati~na vozbuda [to dejstvuva istovremeno so asocijativniot sloj, nie imame dopir so specifi~na muzi~ka stvarnost. Vakvite neprifatlivi gledi[ta za su[tinata na muzikata ]e se obideme da gi negirame preku afirmacija na edno sosema razli~no sfa]awe za prirodata na organiziranite muzi~ki celini. Evidentno e deka pri na[eto neposredno do`ivuvawe na muzi~koto delo imame vpe~atok deka toa e ne[to [to e nadvor od nas, ne[to nasproti nas, so opredeleni karakteristiki i svojstva [to go ~inat objektivno postoe~ki fenomen. Taka, vo po~etokot na Betovenovata Treta simfonija posledovatelnata pojava na nekolku tonovi ja do`ivuvame kako organizirana zvu~na celina, kako edno sosema samosvojno bitie [to mo`e da se identifikuva kako h - tema vo h - delo. Nejziniot karakter e relativno konstanten, a postoeweto - realno i nezavisno od nas. No, ako se obideme na racionalen na~in da go objasnime nejziniot objektiven status, ]e vidime deka fizi~kite fakti [to nesomneno postojat se opredeleni akusti~ki branovi [to se protegaat od zvu~niot izvor kon na[ite setila za sluh. Tie fizi~ki entiteti imaat svoi kvantitativni belezi [to se merlivi i [to mo`at da se izrazat kako broj na treperewa vo edinica realno vreme, primer vo edna sekunda, kako traewe izrazeno isto taka vo edinica realno vreme, kako ja~ina izrazena vo edinica mera, pr. - decibeli i sl. Ako sega vakvite kvantitativni belezi na fizi~kata stvarnost gi sporedime so na[eto neposredno do`ivuvawe na muzikata ]e vidime deka me\u niv nema re~isi ni[to zaedni~ko. Nepojmlivata sila [to go ponesuva[e Vakenroderoviot junak Jozef Berlingen nekade vo sferite na nadvremenoto, kade [to mnogu mesta vo muzikata mu bea tolku vpe~atlivi i jasni taka [to zvucite mu izgledaa kako zborovi na nekoj sosem blizok, no neprevedliv jazik1 ne be[e rezultat na negovata svesna percepcija na kvantitativnite belezi na zvu~nite drazbi. Duri, slobodno mo`e da se ka`e deka toj niv ne gi do`ivuva[e vo nivnata 1

Dalhaus K.: Estetika muzike, Radio Beograd, Tre每i program, Zima, 1972, str. 441.


pojavnost, isto onaka kako [to maliot Glinka ne be[e svesen za fizi~kata ja~ina na zvukot na kambanite vo negovoto rodno mesto koga nivniot prazni~en yvon go do`ivuva[e kako nepregledno muzi~ko carstvo. Fakti~kata muzi~ka sostojba deka G-dur akordot i C-dur akordot fungiraat kako dominanta i tonika vo ramkite na opredelen stilisti~ki kontekst, a so samoto toa nosat opredeleni energetski, odnosno muzi~ki kvaliteti, ne e sodr`ana vo zvu~nata pojava kako takva. Faktot [to pri muzi~koto do`ivuvawe nie imame iluzija deka tie se objektivno fundirani, deka postojat nezavisno od nas i deka vleguvaat vo odnos so na[ata svest, se dol`i na na[ata percepcija koja, kako [to veli Hartman, "se transcendira samata sebesi". "Toj izraz treba da se zeme bukvalno: taa se nadminuva samata sebesi, gi pre~ekoruva svoite sopstveni granici [to gi nametnuva nejzinata setilna funkcija. Sama od sebe taa se stremi kon ne[to [to direktno ne i e dadeno, no taa si go pripi[uva sebesi bez ogled na negovoto vistinsko poteklo."1 Ako e to~no deka zvucite se nezavisni akusti~ki fenomeni [to se odvivaat vo tekot na stvarnoto vreme i od aspekt na fizikata se nepovrzani pribli`no onaka kako i yvezdite na Kasiopeja, toga[ se postavuva pra[awe: koja e taa sila [to ovie avtonomni drazbi gi integrira vo organizirani formalni entiteti? Koja e taa sila [to od haosot pravi red, od neograni~enoto - ograni~eno, od nepodvi`noto - podvi`no, od praznoto - polno? Na tragata na odgovorot na ova pra[awe ne naveduvaat istra`uvawata na ge[talt-psihologijata, vr[eni prete`no vo sferite na vizuelnata stvarnost. No, prifa]aweto na stavovite na Erenfels, Verthajmer, Kofka, Keler i drugi, nema da pomogne mnogu dokolku ne se najde uverliva argumentacija so koja bi se verifikuvala primenata na nivnite dostigawa i vrz muzi~kata organizacija. Dosega[nite razgleduvawa na prirodata na muzi~kata stvarnost, poto~no eliminacijata na akusti~kiot supstrat kako sosema razli~en fenomen od ona [to niz na[eto do`ivuvawe se kristalizira kako organizirana muzi~ka celina, uka`uva na mo`noto prifa]awe na eden od osnovnite stavovi na ge[talt-psihologijata, imeno deka "setilnata organizacija pretstavuva osobeno dostignuvawe na

1

Hartman N.: Estetika, Kultura, Beograd, 1968, str. 58.


nervniot sistem".1 Za da se potvrdi ovaa mo[ne kategori~na konstatacija nema da bide dovolno da se povikame na avtoritetnoto mislewe na Hegel spored kogo vo osnova na ~ovekovoto bitie e vtemelen streme`ot so koj od neopredelenoto i zbrkanoto se pravi ograni~eno i jasno. Potrebno ]e bide najnapred da se izdvojat faktorite na muzi~kata organizacija, a potoa da se ispita mestoto na nivnoto fundirawe vo procesot na muzi~kata komunikacija. Muzikata e vremenska umetnost. Na najop[to nivo toa go poka`uvaat i fizi~kite stimulusi koi se odvivaat vo tekot na realnoto vreme i vrz ~ija osnova edinstveno mo`e da se formira muzi~kata stvarnost. Organiziranite muzi~ki celini, pak, od svoja strana oblikuvaat posebno vreme [to e imanentno i [to naj~esto ne se sovpa\a so fizi~koto. Za da se ostvari ovoj vtoriot, da go nare~eme kvazi vremenski u~inok, odnosno da se vospostavi imanentnoto muzi~ko vreme neophodno e dvi`ewe. Na takov na~in doa\ame do prviot formotvoren princip na muzi~kata organizacija. Neophoden uslov za ostvaruvawe na muzi~koto dvi`ewe so ~ija pomo[ se sozdava iluzija na imanentno muzi~ko vreme e doveduvaweto na fizi~kite stimulusi vo opredeleni dinami~ki odnosi. Samata muzi~ka forma koja izrasnuva od muzi~koto dvi`ewe ne e zbir na zvu~nite stimulusi [to vleguvaat vo nejzini ramki, tuku pretstavuva dinami~ki proces vo koj kineti~kata i stati~kata energija izleguvaat na preden plan kako neophodni faktori za ostvaruvawe na muzi~kata integracija. Tokmu zatoa, procesot na oblikuvaweto na muzikata se do`ivuva kako "dijalekti~ki proces, kako postojana borba na sprotivnosti."2 Ulogata na kinetikata i statikata e neodminliva vo procesot na integracijata na oddelnite zvu~ni stimulusi i zatoa nivnoto zna~ewe za ostvaruvawe na muzi~kata organizacija e primarno. Ovie faktori se apsolutni i dejstvuvaat vo site istoriski epohi i vo site kulturni i stilisti~ki sistemi . Vo ramkite na oblikuvanite muzi~ki celini ovie nepromenlivi faktori na muzi~kata organizacija gradat poseben vid odnosi koi Ernst Kurt gi nare~e "sistem na gravitaciski vrski". Toa zna~i deka dinami~kite sili [to dejstvuvaat vrz zvu~nite stimulusi i so ~ie dejstvuvawe edinstveno mo`e da se do`ivee vpe~atok na formalna celina se centripetalni, odnosno se stremat kon edno edinstveno sredi[no jadro. 1 2

Keler V.: Ge[talt psihologija, Nolit, Beograd, 1985, str. 118 Asafjev B.: MuzÎkalÏnaÔ forma kak proces, MuzÎka, Leningrad, 1971, str. 57.


Konkretniot materijal preku koj mora da se realiziraat apsolutnite faktori na organizacija e istoriski promenliv. Taka, gravitaciskiot centar, sredi[teto i celta na muzi~koto dvi`ewe niz istorijata do`ivuva redica metamorfozi vo svojata konkretna pojavnost. Vo vremeto na monodijata, centar na muzi~koto dvi`ewe pretstavuva eden sredi[en ton od koj melodijata otstapuva i se vra]a i koj igra uloga na "slu[na oska na melodiskoto dvi`ewe."1 Vo pove]eglasjeto ulogata na gravitaciski centar i osnoven integraciski princip ja prezema tonalitetot. Tuka sistemot na funkcionalni zavisnosti se javuva kako faktor [to go stimulira dvi`eweto, a tonikata pretstavuva element na miruvawe, stati~na to~ka kon koja se naso~eni site dinami~ki sili. Vo drugite stilisti~ki sistemi, kako na primer, vo indiskata muzika, ulogata na osnoven integraciski faktor i centar na muzi~koto dvi`ewe ja nosi makamot kako sistem od utvrdeni tonski vrski i pravila na melodiskoto dvi`ewe i kadencni formuli. Bidej]i ovie faktori postojat samo intencionalno, za da mo`e da se ostvari organizacija na akusti~kiot materijal, neophodno e postoewe na opredeleni uslovi kaj subjektot na do`ivuvaweto. Subjektivnite uslovi na muzi~kata organizacija dejstvuvaat vo vid na individualno-psiholo[ki i kulturno-istoriski determinanti na vkusot kaj subjektot na do`ivuvaweto. Individualnopsiholo[kite determinanti na vkusot se, soglasno diferencijacijata na psihi~kite stepeni kaj Jung, - aprirornite dispozicii na subjektot. Kulturno istoriskite determinanti na vkusot se sovpa\aat so onoj stepen na psiholo[kata diferencijacija [to Jung go nare~e "li~no nesvesno". Tuka gi sre]avame site akusti~ki senzacii [to vo vid na organizirani entiteti vlegle vo svesta na subjektot, no potpadnale pod svesniot prag, i onie sodr`ini od koi svesta na nekoj na~in se distancirala. So eden zbor, toa se steknatite iskustva na subjektot. Vkusot, so svoite individualno-psihi~ki i kulturno-istoriski determinanti ,pretstavuva "apriorna forma na mo`nosti" za organizacija na akusti~kiot materijal. Toj e "op[ta mo`nost na ~ovekot ,kako istoriski subjekt i li~nost, estetskata vrednost da ja do`ivee, sogleda i primi, kako opredelena edinka i kako ~ovek na opredeleno vreme ..."2 Seto ova naveduva na zaklu~ok deka organiziraweto na zvu~niot materijal se vr[i edinstveno vrz osnova na determinantite na vkusot na 1 2

Lisa Z.: Estetika glazbe, ogledi, Zagreb, 1977, str. 80. Petrovi] S.: Filozofija ukusa, Tre每i program, Radio Beograd, Zima, 1977, str. 173.


subjektot na do`ivuvaweto. Ge[talt psiholozite, koi ja precenuvaa ulogata na vrodenite faktori pri organizacijata na setilnoto pole, se ~ini, barem koga se raboti za muzikata, deka nemaa pravo. Lesno e da se navedat bezbroj primeri [to se sprotivni na vakvata pretpostavka. Da go zememe onoj [to go naveduva Foks Strengvej.1 Edna indiska muzi~ka tvorba za uvoto na zapadnoevropskiot slu[atel zvu~i kako da e pi[uvana vo C- dur. Vrz osnova na ovaa auditivna informacija toj gi do`ivuva i faktorite na dinami~kata organizacija - kineti~kite i stati~kite sili, i oblikuva opredelena muzi~ka stvarnost. No, indiskiot slu[atel vo istata zvu~na niza sogleduva sosema drug gravitaciski centar i soobrazno so toa se sozdava sosema druga grupa na tendencii i odnosi, odnosno, poinakva muzi~ka stvarnost. Pri formiraweto na ovie dve organizirani celini, o~igledno, presudna uloga odigralo razli~noto auditivno iskustvo na odnosnite subjekti. Istiot slu~aj go imame i pri na[eto do`ivuvawe na ednoglasnata muzika. Na[eto uvo, [koluvano vrz principite na klasi~nata muzi~ka sintaksa, ne mo`e da se distancira od ~uvstvoto na tonalnost. Na toj na~in, vrz osnova na ednoglasnoto muzi~ko dvi`ewe, nie do`ivuvame latentni funkcionalni zavisnosti. Toa doveduva do oblikuvawe na opredelena muzi~ka stvarnost ,[to sigurno bitno se razlikuva od muzi~kata organizacija [to se javuvala kaj slu[atelite od vremeto na sozdavaweto na taa melodija. Poslednive primeri ve]e go navestuvaat odgovorot na ponapred postavenata dilema. Imeno, "akusti~kata stvarnost neorganizirana od ~ovekovoto soznanie s¢ u[te ne e muzika."2 Me\utoa, ~ovekovoto soznanie, a tuka se misli na ~ovekoviot vkus, se razlikuva od edinka do edinka. Sosema e sigurno deka ne postojat dvajca lu\e so isti vrodeni dispozicii i so identi~no `ivotno iskustvo. Toa zna~i deka subjektivnite uslovi za organizacija na akusti~kiot materijal sekoga[ se razli~ni. Duri i toga[ koga na[ite verbalni ocenki za opredeleno delo se sovpa\aat, individualnite do`ivuvawa najverojatno bile razli~ni. Sovpa\aweto na op[tiot sud pred s¢ se dol`i na ograni~eniot broj na stereotipi i neprecizni jazi~ni izrazi so koi se obiduvame da go opfatime suptilniot i fluiden svet na muzi~koto bitie. 1 2

Majer L.: Emocije i zna~ewe u muzici, Nolit, Beograd, 1986, str. 73. Asafjev B.: op.cit. str. 23.


Razlikata vo subjektivnite uslovi za organizacija na zvu~noto pole predizvikuva pojava na razli~no organizirani entiteti. Uvoto na eden prose~en kineski slu[atel sigurno nema da mo`e da go do`ivee energetskiot kvalitet na vo\i~niot ton onaka kako [to ]e go do`ivee evropskiot slu[atel. Toj zapadnoevropskata muzika bi ja slu[al pribli`no onaka kako [to kineskiot pisatel |ien Ji go prika`uva[e na svojata slika pejza`ot od Derventvoter.1 Za kineskiot slu[atel, isto taka, skokot od terca nema da pretstavuva strukturna praznina bidej]i vo nivnata pentatonska skala takvite dvi`ewa se voobi~aeni. Od druga strana plagalnata kadenca slu[atelot od devetnaesettiot vek bi ja do`iveal kako nepotpoln kraj i bi o~ekuval ponatamo[en razvoj [to bi zavr[il so potpolno avtenti~na kadenca. Renesansniot slu[atel, istiot zvu~en materijal go do`ivuva kako sosema uverliv kraj. Bez da se naveduvaat drugi primeri, jasno e deka organizacijata na zvu~noto pole e mentalna kategorija, se odigruva vo subjektot i se temeli vrz individualno-psihi~kite i kulturno-istoriskite determinanti na vkusot. Kako [to veli Filostratoviot junak Apolinie, nikoj ne mo`e da pojmi naslikan kow ili bik ako ne znae kako izgledaat tie `ivotni.2 Negovata misla mo`e da se parafrazira i vaka: nikoj ne mo`e da organizira muzi~ko-formalna celina dokolku faktorite na muzi~ka organizacija ne postojat kako apriorna forma na mo`nosti vo nego. Toa n¢ vra]a na primerot na proekcijata na razni likovi vo soyvezdijata. Imeno, onamu kade [to nie gledame lik na lav, indijancite od plemeto Miriti-tapujo gledaat morski jastog. I tuka, poznatoto stanalo poa\ali[te za organizacija na nepoznatoto. Tokmu tuka le`at korenite na site onie paradoksalni nesovpa\awa na kriti~kite sudovi za edna ista akusti~ka stvarnost, [to dovedoa do stavot deka sudeweto e celosno relativna kategorija. Vrz organizacijata na zvu~noto pole ednovremeno so iskustvenite determinanti na vkusot dejstvuvaat u[te dva faktori. Pomneweto, kako mo[ne va`en element vo procesot na formoobrazuvaweto dejstvuva na dva na~ini: preku aktivirawe na sodr`inite od li~noto nesvesno i direktno vo procesot na organizacijata preku pomnewe na izminatite edinici na formalnata celina. Vo prviot slu~aj, aktivnosta na pomneweto se manifestira preku aktuelizirawe na iskustvenite fakti steknati vo tekot na `ivotot, a vo vtoriot, 1 2

Gombrih H.: Umetnost i iluzija, Nolit, Beograd, 1984, str. 86. Gombrih: op. cit. str. 123.


negovata uloga se sostoi vo sporeduvawe na zvu~nite elementi [to se odvivaat vo sega[nosta so onie [to odminale vo prethodnite fazi na organizacijata. Ovoj na~in na dejstvuvawe na pomneweto e osobeno biten bidej]i niz nego se vr[i korekcija na prethodnite edinici na zvu~noto pole niz prizmata na ona [to sledelo, a kako posledica na toa se vr[i mentalna anticipacija na idniot tek na muzi~kata celina. Za ilustracija ]e go spomneme po~etokot na Betovenovata Devetta simfonija kade [to prvite ~etirinaeset takta odminuvaat vo povtoruvawe na edno isto sozvu~je: a-e, koe [to kako sovr[ena konsonanca kaj slu[atelot se nametnuva kako potencijalna tonika. Vrz osnova na vakvata pretpostavka se vr[i dinami~ka organizacija na muzi~kata celina so opredeluvawe na eden opredelen gravitaciski centar. Me\ utoa, otkako nastapuva vistinskata tonika, [to se afirmira preku latentniot tritonus ge-cis, po~etnite taktovi, blagodarenie na pomneweto dobivaat sosema poinakvo zna~ewe i se sozdava druga tektonika na organiziranata celina. Osven pomneweto, vo procesot na setilnata organizacija mo[ne zna~ajna uloga igra i vnimanieto kako posebna sposobnost na subjektot. Imeno, vo momentot na slu[aweto, vo na[eto setilno podra~je, vo zavisnost od vidot na muzikata, se javuva mno[tvo akusti~ki drazbi. ^ovekot ne mo`e site niv da gi sledi so ist intenzitet, pa taka svoeto vnimanie go naso~uva kon opredelena niza stimulusi. Na takov na~in se obrazuva figura, [to se odviva vrz fonot [to go so~inuvaat zapostavenite drazbi vo procesot na selektiraweto. ^ovekot nikoga[ ne mo`e pri slu[aweto svoeto vnimanie da go naso~uva na identi~en na~in, taka [to organiziranite celini konkretizirani niz do`ivuvaweto na edna ista akusti~ka stvarnost naj~esto se razlikuvaat. Vo ovaa sposobnost, ili nesposobnost na ~ovekot treba da se baraat korenite na onoj tolku ~est vpe~atok kaj subjektot na do`ivuvaweto, imeno deka pri sekoe novo slu[awe na edno isto delo otkriva s¢ novi i novi momenti. Od seto dosega ka`ano jasno e deka udelot na subjektot pri organizacijata na zvu~noto pole e neobi~no golem. Organiziranite entiteti svoeto postoewe vo golema mera go dol`at na specifi~nata mentalna aktivnost na individuata i se konstituiraat samo vrz opredeleni individualno-psihi~ki i kulturno-istoriski determinanti na vkusot. No, bidej]i muzi~kata stvarnost se javuva samo vrz akusti~kata,


neophodno e da se opredeli zna~eweto na objektivno prisutniot fenomen za vospostavuvawe na muzi~kata organizacija. Imaj]i gi predvid primerite na avangardnata muzika, kade [to akusti~kata stvarnost se sprotivstavuva na na[ata organizacija [to se temeli vrz vkusot [koluvan na iskustvata od drugite epohi, se nametnuva zaklu~okot deka ulogata na objektivniot faktor - fizi~kata stvarnost, vo procesot na formoobrazuvaweto e isto tolku zna~ajna. Toa pak uka`uva na faktot deka organiziranata formalna celina se javuva samo toga[ koga postojat opredeleni sli~nosti me\u konstantata mo`nosti [to ja nosi objektot i determinantite na vkusot na subjektot. Eden revoltiran kriti~ar koj [to vo 1910 godina, po povod izvedbata na {enbergovite Tri klavirski piesi opus 11 napi[a deka tie se javuvaat kako negacija na sekakva sintaksa i deka zvucite na {enberg se nemi, prazni i bezizrazni, ja poka`uva ispravnosta na prethodnata pretpostavka. Za da mo`e da ja do`ivee avangardnata muzika, na slu[atelot vo ~ie iskustvo dominiraat faktorite na organizacija na muzikata od devetnaesettiot vek, treba da mu izrasnat novi u[i. Tuka nema nikakvi sli~nosti me\u konstantata na mo`nosti [to ja nosi objektot i subjektivnite uslovi na organizacija, pa zatoa akusti~kata stvarnost za subjektot na do`ivuvaweto ostanuva haoti~na. A, onamu kade [to imame nivno delumno sovpa\awe mo`eme da zboruvame za muzi~ka stvarnost [to e rezultat na dijalekti~ko edinstvo na subjektot i objektot.

Od zvukot kon muzikata  

Есеј од пред дваесетина години посветен на начинот на функционирањето на човечкиот мозоко при перципирњето на музиката, со тангирање на пове...

Read more
Read more
Similar to
Popular now
Just for you