Kompas za Novi evropski Bauhaus

Kompas za

Novi evropski Bauhaus

Novi evropski Bauhaus

lepota | trajnostnost | vključevanje

Naddisciplinarni pristop

Sodelovanje na več ravneh

Vključevanje

Trajnostnost

Lepota

Novi evropski Bauhaus

Pobuda novega evropskega Bauhausa spodbuja zeleni prehod naših družb in gospodarstva. Vse Evropejce in Evropejke poziva, naj si zamislijo in skupaj zgradijo trajnostno in vključujočo prihodnost, ki bo prijetna za naše oči, misli in dušo. Njen cilj je preoblikovanje različnih gospodarskih sektorjev, zlasti grajenega okolja, da bi ti prispevali k našim podnebnim ciljem in izboljšanju kakovosti življenja vseh državljanov.

Novi evropski Bauhaus nagovarja različne akterje na različnih ravneh, od velikih podjetij do državljanskih pobud, od nacionalnih vlad do mestnih svetov. Gre za projekt upov in perspektiv, ki zelenemu dogovoru –evropski podnebni agendi – dodaja kulturno in ustvarjalno razsežnost in s tem spodbuja trajnostne inovacije, tehnologijo in gospodarstvo. S pobudo prednosti okoljskega prehoda postanejo vidne zaradi otipljivih izkustev na lokalni ravni. Zagotavlja prostor za ustvarjanje in eksperimentiranje, ki temelji na:

• estetiki, tj. kakovosti izkustev in sloga, ki presega funkcionalnost;

• trajnostnosti, od podnebnih ciljev do krožnosti, ničelnega onesnaževanja in biotske raznovrstnosti;

• vključevanju, od cenjenja raznolikosti, enakosti za vse, do dostopnosti in cenovne dostopnosti.

Lepota, trajnostnost, vključevanje

Da bi dosegli cilje evropskega zelenega dogovora in prehod na trajnostno družbo, je treba na številnih ravneh izvesti temeljne spremembe.

Trajnostnost je mogoče doseči le s skupnimi prizadevanji številnih akterjev.

Na družbeni ravni bo do okoljskih inovacij prišlo le s spremembami gospodarskega okvira ali razmerij moči. Tehnološki premik je treba podpreti z globljimi spremembami, ki obravnavajo vedenjske vzorce, globalne poglede in paradigme.

Na individualni ravni je trajnostnost močno odvisna od sočutja, empatije, enotnosti, ustvarjalnosti in zmožnosti premikanja paradigm. Ljudje spremembe sprejmejo oziroma spodbujajo, ko jih opazijo. Kakovost našega bivanjskega okolja je bistvenega pomena, umetnost in kultura pa imata ključno vlogo pri njenem izboljšanju. Zato gradimo na obstoječih okvirih, kot je sistem kakovosti kulture gradnje iz Davosa.

Od upov do ciljev

Da bi skupaj zgradili prihodnost, ki bo prijetna za življenje, moramo svoje upe pretvoriti v jasne cilje in določiti skladne načine za njihovo doseganje. Evropska komisija je v sporočilu iz leta 2021 o Novem evropskem Bauhausu napovedala razvojna orodja za ugotavljanje, kako se lahko vrednote in načela pobude pretvorijo v konkretne projekte. Strategija označevanja Novega evropskega Bauhausa, preskusni projekt Novega evropskega Bauhausa, ki ga vodi Komisija, bo to obljubo izpolnila z zagotavljanjem vrste instrumentov za prepoznavanje, opredelitev in ocenjevanje kakovosti v zvezi z Novim evropskim Bauhausom. Strategija označevanja Novega evropskega Bauhausa bo delovala na dveh različnih, vendar medsebojno povezanih ravneh: na ravni kompasa za Novi evropski Bauhaus in na ravni pripomočkov za (samo)ocenjevanje Novega evropskega Bauhausa.

• Kompas določa ključne značilnosti za zgledne projekte Novega evropskega Bauhausa. Uporablja se lahko za najrazličnejše tipologije: stavbe, proizvode, storitve, izobraževalne modele itd. V njem so navedene tudi možne usmeritve za spremembe s tremi rastočimi ravnmi ciljev. V najzgodnejši fazi dejavnosti podpira tiste, ki sprejemajo odločitve in oblikujejo projekte.

• Pripomočki za (samo)ocenjevanje bodo temu okviru dodali podrobnosti in uvedli posebne sezname merljivih meril za posebne vrste projektov.

Ta dokument o kompasu je zato prvi korak za pomoč nosilcem odločanja in oblikovalcem projektov pri pregledu njihovega dela z več vidikov in opredelitvi, kje bi bilo mogoče okrepiti cilje Novega evropskega Bauhausa.

Opis

Kaj je kompas?

Kompas za Novi evropski Bauhaus je vodilni okvir za nosilce odločanja in oblikovalce projektov, ki želijo pri svojih dejavnostih uporabljati načela in merila Novega evropskega Bauhausa. Kompas predlaga usmeritve za razvoj projektov Novega evropskega Bauhausa in postavlja temelje za podrobnejše pripomočke za ocenjevanje.

Kompas za Novi evropski Bauhaus opisuje tri temeljne vrednote pobude in pomaga, da projekt postane pravi „Novi evropski Bauhaus“. Za uresničitev tega so v kompasu določena tudi tri načela dela, ki se uporabljajo v celotnem sistemu vrednot.

Natančneje, kompas:

• ponazarja, kaj pomeni „lepota, trajnostnost, vključevanje“, na treh ravneh ciljev;

• pojasnjuje tri temeljna načela, ki opredeljujejo način dela Novega evropskega Bauhausa: participativni proces, sodelovanje na več ravneh in naddisciplinarni pristop;

• se osredotoča na zmogljivost projektov Novega evropskega Bauhausa za preizkušanje in spodbujanje novih vizij in procesov z dolgoročno vizijo;

• temelji na obstoječih teorijah in modelih, hkrati pa ostaja odprt za razvoj v skladu z eksperimentalno naravo pobude;

• bo preizkušen na podlagi sodelovanja s skupnostjo Novega evropskega Bauhausa. Od vsega začetka je zavezan k učenju iz izkušenj in postopnemu izboljšanju,

• ne nadomešča meril razpisov za financiranje.

Kako deluje kompas?

Kompas za Novi evropski Bauhaus za vsako vrednoto in za vsako načelo dela predstavlja tri ravni ciljev, ki od vsega začetka navdihujejo in usmerjajo zasnovo projekta. To poteka predvsem v obliki vprašanj in primerov. Kompas je namenjen oblikovanju izvedljivega in jasnega referenčnega okvira z razlikovanjem med bolj in manj ambicioznimi prizadevanji. Vsak nosilec odločanja in oblikovalec projekta lahko preizkusi svoje cilje Novega evropskega Bauhausa s primeri projektov in usmerjevalnimi vprašanji kot referenčnim gradivom.

Prva raven ciljev določa izhodišče. Kompas tukaj določa osnovne značilnosti projekta Novega evropskega Bauhausa. Le če je ta raven dosežena, se lahko projekt šteje za projekt Novega evropskega Bauhausa. Druga in tretja raven temeljita na začetnih opredelitvah, ki jih razširjata na podlagi vse višjih teženj. Višji kot so cilji, bolj se vrednote in načela dela projekta med seboj povezujejo in prekrivajo.

Najvišje ravni ciljev kažejo idealno končno stanje vrednote ali načela. Za vsak projekt bo veljala posebna kombinacija ciljev, odvisno od konteksta in razpoložljivih virov. Za vsako raven ciljev vseh vrednot in načel so bila oblikovana usmerjevalna vprašanja. Nekatera od njih so uporabna samo na začetku projekta, večino pa je mogoče uporabiti tudi za projekte, ki so že v fazi razvoja ali so celo zaključeni. Glede na naravo projekta se lahko dodajo druga vprašanja, ki temeljijo na opisu vrednot in načel. Odgovori nanje ne bi smeli biti samo pritrdilni ali nikalni, temveč vprašanja pozivajo tudi k razmisleku o tem, kako izpolniti cilj.

Moč primerov

Za lažje razumevanje različnih ravni je vsakemu opisu cilja priložen zgled projekta, ki ga predložijo finalisti za nagrade Novega evropskega Bauhausa ali drugi namenski upravičenci razpisa Novega evropskega Bauhausa.

Ti izvlečki besedil so izbrani, ker najbolje ponazarjajo praktično uporabo določene ravni ciljev vrednote ali načela. Poleg tega je bilo analiziranih šest projektov na podlagi vseh vrednot in načel dela, da se pokaže, kako se lahko kompas uporabi za projekt. Tako kot pobuda Novega evropskega Bauhausa se tudi ta kompas nanaša na številna orodja politike in zakonodajo. Pregled teh referenc je na voljo na koncu dokumenta, prav tako pa tudi seznam znanstvenih virov, ki so bili uporabljeni za sistematičen pregled ravni ciljev.

Vrednote in načela kot taki niso novi, vendar je cilj Novega evropskega Bauhausa, da bi bilo vseh šest vključenih v projekte Novega evropskega Bauhausa –vsaj na osnovni ravni. Najvišje ravni ciljev pri vsaki vrednoti in načelu vedno vključujejo besedo „preobrazba“. V primeru vrednote „trajnostnost“ gre za premik paradigme v smeri obnove in ustvarjanja novih pozitivnih odnosov z naravo. Pri vrednoti „lepota“ gre za pomembne izkušnje, ki si prizadevajo za širše dojemanje „nas“ kot skupnosti, pri vrednoti „vključevanje“ pa si prizadevamo za odpravo lokalnih do globalnih krivic in zastarelih socialnih modelov. Načela dela podajajo smernice o tem, kako se izvajajo preobrazbeni projekti. Projekti z najvišjimi cilji na področju participativnih procesov omogočajo skupnostim, da sprejemajo odločitve in delujejo samoupravno. Naddisciplinarne pobude temeljijo na sodelovalnem pristopu k ustvarjanju znanja med lokalnimi, tradicionalnimi in akademskimi nosilci znanja. Vključene so na več ravneh in povezujejo lokalne strategije s svetovno mrežo akterjev, pri čemer upoštevajo širši globalni učinek pobud.

Vključevanje vrednot

in načel

Kompas je strukturiran tako, da združuje najvišje ravni ciljev vsake vrednote in načela, kar pomeni začetek korenite spremembe načina organizacije naših družb. Med različnimi vrednotami in načeli (ena ali druga) ni kompromisov, temveč se medsebojno krepijo v smeri novega načina življenja, ki vključuje vse vidike. To bi lahko vplivalo na ekonomske modele, upravne strukture in miselnost, ki jih obravnavajo številni projekti. Pri tem gre za premik paradigme od ekstraktivnih, onesnažujočih in izkoriščevalskih praks in miselnosti k skupnemu preoblikovanju pravične družbe za vse, ki spoštuje omejitve našega planeta. Zaradi podnebne krize, izgube biotske raznovrstnosti, vse večjih svetovnih neenakosti, konfliktov in vojn, ki prizadenejo najranljivejše v naših družbah, je treba večkratne in medsebojno povezane krize rešiti naenkrat. Kompas usmerja k zaželeni in pozitivni poti preobrazbe, pri kateri se vse tri vrednote – trajnostnost, vključevanje in lepota –medsebojno krepijo z namenom oblikovanja novega načina življenja.

Številnim pobudam iz zadnjih dveh let je uspelo spremeniti ne le projekte, ampak tudi organizacije in partnerje, ki jih obkrožajo – v nekaterih primerih celo družbo na splošno. Z iskanjem novih načinov bančništva, ki spoštujejo ljudi, ki ga najbolj potrebujejo. Z organiziranjem projektov množičnega financiranja, ki se dejansko krepijo od spodaj navzgor. Z iskanjem naravnih rešitev, s katerimi bi mestna struktura postala odpornejša. Ali z novim pogledom na to, kaj je dragoceno. Kompas navdihuje pot naprej, da lahko vrednote in načela Novega evropskega Bauhausa uresničimo pri oblikovanju lepe in trajnostne preobrazbe, ki združuje ljudi in skupnosti.

Trajnostnost

CILJ I: spremeniti namen

CILJ II: zapolniti vrzel

CILJ III: prenoviti

Vključevanje

CILJ I: vključiti

CILJ II: utrditi

CILJ III: preoblikovati

Lepota

CILJ I: aktivirati

CILJ II: povezati

CILJ III: vključiti

Lepota

Zaradi česa je storitev, spletna platforma, ulica ali kip lep oziroma lepa?

Umetnost in kultura v vsej svoji raznolikosti imata pomembno vlogo pri tem, da naša življenja postanejo lepa in smiselna. Kompas določa tri skupne cilje za lep projekt: (ponovno) aktivirati lastnosti določenega konteksta in hkrati prispevati k našemu telesnemu in duševnemu dobremu počutju; povezati različne kraje in ljudi ter spodbuditi občutek pripadnosti prek pomembnih skupnih izkušenj ter vključiti nove trajne kulturne in družbene vrednote z ustvarjanjem.

Novi evropski Bauhaus poleg osebnih želja postavlja ustvarjalni proces projekta v središče tega, zaradi česar je ta projekt lep. Lep projekt nastane, ko njegovi avtorji vlagajo skupne občutke, inteligenco in kompetence v ustvarjanje pozitivnih in bogatih izkušenj za ljudi, pri čemer je funkcionalnost drugotnega pomena. Projekt, ki resnično upošteva kontekst in uporabnike, spodbuja vzajemno skrb in je lahko močno gonilo sprememb.

CILJ I: aktivirati

Ponovna aktivacija konteksta • senzorična izkušnja • estetika

Lep projekt izboljšuje telesno in duševno dobro počutje posameznikov, saj poleg njihovih potreb upošteva tudi njihove občutke in čustva. Z njim se aktivirajo kulturne, družbene in naravne lastnosti kraja, da se ustvarijo edinstvene in pozitivne izkušnje. Projekt spodbuja ozaveščenost o kraju in dediščini v vsej njeni raznolikosti, hkrati pa sprejema lastno estetiko.

PRIMER: Kako bi se morala arhitektura odzvati na pokrajino z izjemno estetiko in izrazito lepoto? Jame Caño de Hierro [Španija] so bile desetletja zakopane pod ruševinami in grmičevjem. Projekt jam Caño de Hierro je del operacije, katere cilj je obnoviti dediščino španskega mesta Hornachuelos za njegove sosede in izpostaviti ogromno naravno, zgodovinsko in arhitekturno bogastvo mesta. Predlagana je izgradnja sprehajališča za pešce. Uporabljeni naravni opaž iz trstike posnema nepravilnosti jam. Barva se ujema z barvo kamnin.

MOŽNA USMERJEVALNA VPRAŠANJA:

• Ali projekt upošteva udobje uporabnikov (npr. v smislu materialov, svetlobe, zraka, hrupa)? Kako ga vključuje?

• Ali projekt upošteva čutno zaznavanje (vizualno, slušno, tipno in vohalno) in čustveno tankočutnost? Kakšno izkušnjo ponuja?

• Ali projekt odraža regionalne/lokalne posebnosti in se sklicuje na lokalne materiale ter znanja in spretnosti? Kako?

• Ali projekt odraža lastne estetske izbire (npr. glede sestave, barv, ravnotežja ali združljivosti materialov)? Kako?

Lepota

CILJ II: povezati

Povezava med konteksti • kolektivna izkušnja • občutek pripadnosti

Lep projekt povečuje priložnosti za smiselne družbene interakcije in kolektivne izkušnje. Krepi občutek pripadnosti in bogati življenja s povezovanjem različnih krajev in ljudi. Nove povezave, ki se pojavijo v okviru projekta, spodbujajo odprtost in vzajemno skrb.

PRIMER: Multisenzorični muzej [Nizozemska] je projekt na stičišču raziskav in arhitekture. Projekt na družbenem področju uvaja arhitekturne procese z razvojem metode sooblikovanja, ki v ustvarjalnem prizadevanju povezuje invalide in arhitekte. Rezultat je vznemirljiv prostor, ki obiskovalce muzeja pritegne z vsemi čuti (zvok, dotik, vonj, vid, gibanje), hkrati pa vključevanju in dialogu dodaja arhitekturni pridih ter zagotavlja popolnoma novo izkušnjo obiska muzeja.

MOŽNA USMERJEVALNA VPRAŠANJA

• Ali projekt zagotavlja privlačne in udobne prostore, ki združujejo ljudi v različnih okoljih? Kako?

• Ali projekt daje občutek skupnosti ljudem z različnimi ozadji in različnimi pogledi? Kako krepi občutek skupnosti?

• Ali projekt ponuja priložnosti za učenje o novih zamislih, krajih ali ljudeh? Kako?

• Ali je projekt interaktiven? Ali ponuja priložnosti za srečanja ali odkrivanja? Kako lahko udeleženci sodelujejo pri projektu?

CILJ III: vključiti

Om ogočanje ustvarjanja • prestrukturiranje vrednot

• dolgotrajno gibanje

Lep projekt omogoča ustvarjanje in skupno preoblikovanje krajev, življenjskih slogov in skupnosti, s katerimi se istovetimo. Vključuje nove kulturne in družbene vrednote, zlasti prek pomembnih izkušenj širšega dojemanja „nas“ kot skupnosti (vključno z nečloveškim svetom). Pri tem si prizadeva za predvidevanje prihodnjih preobrazb in lahko ustvari dolgotrajno gibanje.

PRIMER: Botanična gradnja [Nemčija] je inovativna oblika trajnostne arhitekture, ki delno nadomešča tehnične gradbene materiale z živimi, rastočimi drevesi. Strukture botanične gradnje se ves čas svoje življenjske dobe nadalje razvijajo. Nastajajo v sožitju z naravo in odpravljajo dihotomijo med grajenim in bivanjskim okoljem. Pri tem se oskrba in vzdrževanje razumeta kot ustvarjalni proces sodelovanja, ki oblikuje prihodnji razvoj. To vzajemno delovanje človekovih dejavnosti in rasti rastlin krepi občutek skupnosti in daje velik poudarek estetiki narave – videzu, vonju, zvokom in vzdušju.

MOŽNA USMERJEVALNA VPRAŠANJA

• Ali lahko udeleženci v okviru projekta podvomijo v svoj način življenja in ga predrugačijo? Kako lahko to storijo?

• Ali projekt ustvarja nove navade, ki ljudi izpolnjujejo? Kakšne so te navade in kako se pojavljajo?

• Ali se razmišlja o prihodnjih potrebah uporabnikov projekta? Kako bi lahko projekt pristopil k takemu dolgoročnemu razmišljanju?

• Ali ima projekt pozitiven preobrazbeni učinek na življenja udeležencev? Kako spreminja življenja?

Multisenzorični muzej © Evropska unija, 2021

Trajnostnost

Kompas Novega evropskega Bauhausa se osredotoča na končne cilje, ki jih je treba doseči (ambicije), in okoljsko stran trajnostnosti, saj se družbeni vidik obravnava tudi v okviru tretje vrednote Novega evropskega Bauhausa („vključevanje“).

Kompas zato ohranja opredelitev iz evropskega okvira kompetenc za trajnost GreenComp: „Trajnostnost pomeni prednostno razvrščanje potreb vseh življenjskih oblik in planeta z zagotavljanjem, da človekova dejavnost ne presega omejitev planeta.“

Osnovni cilj glede trajnostnosti v kompasu se nanaša na običajne značilnosti, kot je zmožnost ohranjanja ali podaljševanja uporabnosti, na naslednji ravni pa se upošteva celotni sistem projekta. Najvišji cilj je prenova in obujanje vezi z naravo.

Posledice upoštevanja treh vrednot (npr. vpliv na življenjski slog, odnose in gospodarstvo, kar je včasih tudi vključeno v širšo opredelitev trajnostnosti) so navedene na koncu dokumenta, kjer so vrednote združene.

CILJ I: spremeniti namen

Ohranjanje • popravilo, ponovna uporaba, zmanjšanje • nadgradnja, obnova

Cilj trajnostnega projekta je spremeniti namen, da se preprečijo in zmanjšajo vplivi na okolje. Prednost daje trajnosti, prilagodljivosti in možnosti recikliranja. Njegov cilj je ponovno razmisliti o storitvah, proizvodih in krajih, da bi zmanjšali onesnaževanje in vpliv ogljika ter zagotovili minimalno uporabo virov, materialov in energije. Upošteva obseg življenjskega cikla izdelkov. Nosilci projektov, ki spreminjajo namen, se zavedajo vpliva svoje pobude na okolje, njihov cilj pa je zmanjšati okoljski odtis.

PRIMER: Leseni paviljon Buga [Nemčija] predstavlja nov pristop k digitalni leseni gradnji. Osupljiva lesena streha ima razpon 30 metrov nad javnim prireditvenim prostorom, pri čemer je bila uporabljena minimalna količina materialov, hkrati pa je nastal edinstven arhitekturni prostor. Zaradi inovativnega sistema gradnje je mogoče paviljon v celoti ponovno sestaviti na novi lokaciji in ga ob koncu življenjske dobe reciklirati.

MOŽNA USMERJEVALNA VPRAŠANJA

• Kako lahko zadovoljimo potrebe projekta z manjšo porabo materialov, npr. z delitvijo virov?

• Ali se lahko uporaba podaljša, na primer z obnovo ali možnostjo popravila oziroma nadgradnje projekta? Kako bi to dosegli?

• Ali je mogoče zmanjšati vpliv projekta na okolje, npr. z zmanjšanjem porabe energije, vode, pesticidov, CO2 ali drugih škodljivih snovi? Kako?

• Ali se lahko sestavni deli ali elementi nadomestijo z naravnim materialom ali drugimi manj škodljivimi viri? Kako?

• Ali bi lahko dali prednost rešitvam na področju energije iz obnovljivih virov, ki so ugodne za biotsko raznovrstnost? Kako?

Trajnostnost

CILJ II: zapolniti vrzel

(Industrijski) sistem • krožnost • predelava odpadkov

Cilj trajnostnega projekta je zapolniti vrzel, zmanjšati linearne procese ali jih preoblikovati v krožne procese, da bi dosegli ničelno onesnaževanje. Upošteva obseg (industrijskega) sistema. Projekti, ki zapolnjujejo vrzeli, dejavno vključujejo vse druge akterje cikla v fazi zasnove, proizvodnje, uporabe in zavrženja, kot je opredeljeno v pobudi.

PRIMER: Modularni sistem gradnje Vivihouse (Avstrija) odpira svet gradbeništva širši javnosti. Ta dolgotrajni in prilagodljivi gradbeni komplet je sestavljen iz modularnih lesenih okvirjev, sestavljenih iz trajnostnih materialov, kot so bale iz slame za izolacijo. Projekt poziva uporabnike, načrtovalce, obrtnike in podjetja, naj sprejmejo modularni sistem in skupaj raziščejo nove oblike snovanja mest v okviru krožnega gospodarstva.

MOŽNA USMERJEVALNA VPRAŠANJA

• Ali pobuda temelji na načelih krožnega gospodarstva, npr. z zaprtjem celotnega cikla materialov ali predelavo odpadkov? Kako?

• Ali vsi deležniki v ciklu sodelujejo? Kako?

• Ali je na voljo pregled vpliva ogljika, tokov odpadkov materialov, energije ali vode pred uporabo proizvoda, stavbe ali izvedbo posega, med njo in po njej? Kako?

• Ali obstaja akcijski načrt za ničelno onesnaževanje, npr. za zrak, vodo in tla? Kako se bo uporabljal?

• Ali projekt obravnava posredne učinke v času in prostoru ter kompromise med različnimi trajnostnimi ukrepi? Kako se s tem spopada?

CILJ III: prenoviti

Shranjevanje ogljika • povečanje biotske raznovrstnosti • obnova in širitev naravnih krajin • premik paradigme, spremembe vedenjskih vzorcev

Cilj trajnostnega projekta je vrniti več kot vzeti in pri tem izboljšati biotsko raznovrstnost (ne pa jo izčrpavati) ter spodbujati obnovo in širitev narave. Regenerativna trajnostnost upošteva tudi, kako konteksti in okolja vplivajo na svetovne poglede, paradigme in vedenjske vzorce. Upošteva obseg ekosistema. Pobude v tej razsežnosti so v sozvočju s celotnim ekosistemom, v katerem delujejo, ter imajo jasno opredeljen vpliv projekta na biotsko raznovrstnost in naravne vire skozi čas in prostor.

PRIMER: Projekt prenove sipinskih sistemov na plažah (Španija) obravnava plaže v Barceloni in njeni okolici, ki so del gosto poseljenega območja pod velikim pritiskom zaradi velike logistične, mestne in turistične vrednosti. Cilj projekta je zaščititi in obnoviti sipine na plažah z vrsto ukrepov za ozaveščanje o okoljskem pomenu sipin. Povezan je tudi z izboljšanjem infrastrukture in dostopa do plaž, da bi lahko vsi še naprej uživali na teh dragocenih naravnih območjih.

MOŽNA USMERJEVALNA VPRAŠANJA

• Ali pobuda vrača več, kot jemlje, npr. s shranjevanjem ogljika v stavbah? Kako?

• Ali poznamo notranje delovanje (naravnega) ekosistema, ki bi lahko obnovil krajino ali biotsko raznovrstnost? Kako projekt vpliva na to?

• Ali obstaja vizija o družbenih spremembah s spremembo vedenjskih vzorcev ali omembo premika paradigme? Kako bo to obravnavano?

Vključevanje

Tretja temeljna vrednota Novega evropskega Bauhausa temelji na konceptu vključevanja in ga bogati s koncepti enakosti, dostopnosti in cenovne dostopnosti. Na podlagi teh temeljnih značilnosti kompas opredeljuje vse višje ravni ciljev, pri čemer se osredotoča na osnovno idejo o zagotavljanju in preskrbi enakega dostopa do priložnosti in virov za vse ter spodbujanju izmenjav med kulturami, spoloma in starostnimi skupinami.

Kompas Novega evropskega Bauhausa v duhu povezanosti ohranja pozitiven, odprt in nediskriminatoren pristop, ki presega popisovanje ali kategorizacijo družbenih skupin na podlagi njihovih razlik. Zato se na nobeno od njih ne sklicuje izrecno.

CILJ I: vključiti

Enakost • dostopnost • prednostno obravnavanje prikrajšanih oseb

Vključujoč projekt zagotavlja dostopnost (fizično, kognitivno, psihološko itd.) in cenovno dostopnost za vse, ne glede na spol, raso ali etnično pripadnost, vero ali prepričanje, sposobnost, starost ali spolno usmerjenost. Enako obravnavanje in enake možnosti so bistvenega pomena, vendar niso samoumevni, zato je pomembno dati prednost manj zastopanim posameznikom, skupinam in skupnostim.

PRIMER: Zelena ulica Cristobal de Moura [Španija] je projekt parka v Barceloni. Projekt vključuje cenovno dostopna javna stanovanja in tudi ljudem z manj finančnimi sredstvi omogoča, da lahko živijo v stanovanjski soseski s parkom. Vključuje tudi vrtce, družbena središča, javno telovadnico, skupna delovna mesta ter drugo družbeno, kulturno in izobraževalno infrastrukturo, ki je na voljo različnim skupinam.

MOŽNA USMERJEVALNA VPRAŠANJA

• Ali je projekt zlahka dostopen vsem? V kakšnem smislu?

• Ali je projekt cenovno dostopen? Kako lahko projekt postane cenovno dostopnejši?

• Ali projekt upošteva potrebe manj zastopanih skupnosti? Katere? Kako?

Vključevanje

CILJ II: utrditi

Premagovanje segregacije • zastopanje in socialna stabilnost

• souporaba virov in priložnosti

Vključujoč projekt spodbuja in uravnava odnose med uporabniki in/ali skupnostmi ter ves čas spoštuje načelo enakega obravnavanja in socialne pravičnosti. Vključevanje in odprt dostop do storitev zagotavljajo formalni, strukturni mehanizmi, kot so instrumenti financiranja, poslovni modeli, načrtovanje, politike, predpisi in drugi postopki institucionalizacije.

PRIMER: Občinska arhitekturna šola v mestu Borlänge [Švedska] je ključna za demokracijo. Otroci in mladi se v šoli učijo o fizičnem okolju in procesu oblikovanja skupnosti. Ko se otroci pridružijo, postanejo člani strokovne skupine, ki načrtovalcem pomaga graditi občino. Gre za metodo, ki v načrtovanje vključuje poglede otrok, hkrati pa vsakemu otroku daje pravico, da svobodno izrazi svoje mnenje o vseh stvareh, ki ga zadevajo, kot to počne grajeno okolje.

MOŽNA USMERJEVALNA VPRAŠANJA

• Ali projekt ves čas zagotavlja socialno pravičnost? Kako?

• Ali projekt ponuja enake vire in priložnosti? Kako?

• Ali projekt pomaga premagovati segregacijo med različnimi skupnostmi? Kateri instrumenti se lahko vzpostavijo za dosego tega cilja?

CILJ III: preoblikovati

Spodbujanje skupnih družbenih vrednot • družbeni razvoj in kolektivna rast • novi načini skupnega življenja

Vključevanje navdihuje nove načine skupnega življenja, gradi na solidarnosti in sodelovanju ter krepi ozaveščenost o diskriminaciji in nepravičnosti. Vključujoč projekt postane zgleden in ga je mogoče posnemati ter ima potencial za odpravo zastarelih socialnih modelov, ustvarjanje vrednosti in preobrazbene koristi na družbeni ravni, hkrati pa vpliva na svetovne poglede, paradigme in socialno vedenje.

PRIMER: Borgo Sostenibile Figino [Italija] je eden od prvih socialnih in sodelovalnih stanovanjskih projektov v Italiji. Eksperimentiranje, ki je bilo izvedeno za njegovo zasnovo in oblikovanje, je pomagalo opredeliti sektor socialnih stanovanj v Milanu. Ustvarili so cenovno dostopno stanovanjsko območje ter spodbudili razvoj sodelovalnih in trajnostnih skupnosti. Skupni prostori in storitve prebivalcem omogočajo, da organizirajo vsakodnevne dejavnosti in jih delijo s svojimi sosedi, s čimer ti postanejo ključni dejavni akterji pri izboljšanju njihovih življenjskih razmer in konteksta.

MOŽNA USMERJEVALNA VPRAŠANJA

• Ali projekt spodbuja nove načine skupnega življenja? Kateri instrumenti se lahko vzpostavijo za dosego tega cilja?

• Ali je cilj projekta odpraviti zastarele in nepravične socialne modele? Kako namerava to doseči?

Parckfarm © Evropska unija, 2021

Načela dela

Projekt Novega evropskega Bauhausa bi moral vključevati tri načela dela: participativni proces, sodelovanje na več ravneh in naddisciplinarni pristop. Ta načela opisujejo postopek, ki bi ga moral projekt upoštevati za doseganje najvišje ravni ciljev pri treh vrednotah.

Projekt bi moral z delovanjem v različnih disciplinah, sektorjih in na ravneh upravljanja ter z odprtim in enakopravnim vključevanjem vseh ljudi zagotoviti, da bo spodbujal pravičen rezultat preobrazbe, ki ni le sprejemljiv, ampak tudi koristen za vse ter upošteva sistemske in tesne odnose med zapletenimi družbenimi, okoljskimi in strukturnimi dejavniki.

Projekt, ki deluje na stičišču treh načel, bi moral prinesti tudi znanje in spoznanja, ki jih je mogoče prenesti na druge projekte ali področja znanja.

ačela dela

Participativni proces

CILJ I: posvetovati se

CILJ II: sorazvijati

CILJ III: samoupravljati

Naddisciplinarni pristop

CILJ I: delovati večdisciplinarno

CILJ II: delovati interdisciplinarno

CILJ III: preseči disciplinarnost

Sodelovanje na več ravneh

CILJ I: delovati na lokalni ravni

CILJ II: delovati na različnih ravneh

CILJ III: delovati globalno

Participativni proces

To načelo se nanaša na stopnjo, ki označuje, koliko so skupnosti, na katere projekt vpliva, vključene v faze zasnove, odločanja in izvajanja. Izhaja iz predpostavke, da bo projekt Novega evropskega Bauhausa vedno vključeval civilno družbo ali predstavnike družbenih skupin („deležnike“) v zelo participativnem okviru.

Proces bi se moral razvijati v smeri enakih odnosov pri opredeljevanju in izvajanju projekta ter opolnomočiti lokalno skupnost za upravljanje ključnih procesov ali rezultatov ali ji omogočiti, da vzpostavi in dolgoročno samostojno upravlja nadaljnje dejavnosti.

Načela dela

CILJ I: posvetovati se

Obveščanje • dialog • posvetovanje

Participativni projekt vključuje že vzpostavljene komunikacijske kanale in sodelovanje deležnikov. Na tej prvi ravni cilja se udeležba razteza od izmenjave informacij o projektu do posvetovanja, ki pripomore k odločitvam. Pretok informacij je statičen in večinoma enostranski: informacije se posredujejo od lastnika projekta do občinstva in nato nazaj.

PRIMER:: V okviru projekta za preoblikovanje odprtih prostorov kampusa Weimar Bauhaus [Nemčija] je bila posebna pozornost namenjena vključevanju različnih zahtev študentov (uporabnikov projekta), in sicer z organizacijo tedenskih posvetovanj, ki so poskrbela za pregledno izmenjavo informacij med gradnjo.

MOŽNA USMERJEVALNA VPRAŠANJA

• Ali so deležniki redno obveščeni o poteku projekta? Kako?

• Ali je znano, kdo bi lahko bil izključen iz projekta? Če je odgovor pritrdilen, kdo?

• V kolikšni meri bo projekt deležnikom omogočil, da sodelujejo?

Cilj Arkkijevega modela učenja prek sodelovanja

© Evropska unija, 2021

Participativni proces

CILJ II: sorazvijati

Izmenjava • skupni projektni koraki • soustvarjanje

Participativni projekt vključuje deležnike kot ključne partnerje in svetovalce pri opredeljevanju in/ali soustvarjanju pravil in ciljev projekta. Nastajajoče zamisli so plod skupnega dela projekta in njegovih deležnikov. Tok informacij je dinamičen, izmenjave potekajo enakovredno in informacije se sooblikujejo.

PRIMER: Proces sooblikovanja prihodnosti vojvodske palače Rivalta [Italija] je vzpostavil participativne procese, ki presegajo tradicionalna posvetovanja in vključujejo javnost ter številne deležnike in strokovnjake. Vzporedno je potekalo sooblikovanje med oblikovalci politik in raziskovalci.

MOŽNA USMERJEVALNA VPRAŠANJA

• Ali bo v okviru projekta upoštevan prispevek deležnikov? Kako?

• Ali so osebe, na katere projekt vpliva, vključene v odločanje? Kako in s katerimi sredstvi?

• Ali je cilj projekta sodelovanje z deležniki? Kako?

• Ali se projekt obrača na tiste, ki so izključeni iz zadevne dejavnosti? Kako naj bi jih pritegnil?

CILJ III: samoupravljati

Partnerstvo • skupni ukrepi • samoupravljanje skupnosti

Cilj participativnega projekta je deležnikom omogočiti, da se pogajajo in sodelujejo pri kompromisih z nosilci moči v vseh fazah življenjskega cikla projekta (zasnova, upravljanje, izvajanje, spremljanje in ocenjevanje), pri tem pa opolnomočiti skupnosti za odločanje in upravljanje projekta.

PRIMER: Cilj Arkkijevega modela učenja prek sodelovanja [Finska] je otrokom omogočiti, da ustvarijo pozitivne spremembe v svojem okolju in demokratizirajo proces urbanističnega načrtovanja. Najočitnejši rezultat po programu je, da so se nekateri otroci odločili, da bodo še naprej delili ideje, gradili modele, predstavljali zasnove in iskali finančna sredstva za izvajanje zamisli v svoji okolici. Znanje, ki so ga pridobili, so uporabili za predstavitev svojih zamisli oblikovalcem politik ter prejeli politično in denarno podporo za projekt.

MOŽNA USMERJEVALNA VPRAŠANJA

• Ali projekt opolnomoči in podpira pobude na lokalni ravni, ki presegajo njegovo izvajanje? Kako?

• Ali je cilj projekta omogočiti deležnikom, da prevzamejo (pravno) lastništvo? Kako?

• Ali je cilj lastnikov projekta, da se umaknejo in omogočijo skupnosti, da prevzame vlogo agencije? Kako?

• Kateri so ukrepi projekta za vključitev skupin, na katere vpliva oblikovanje, in za zagotovitev njihove zastopanosti pri odločanju?

Načela dela

Sodelovanje na več ravneh

Za predvidevanje učinkov, ki jih lahko imajo globalna vprašanja na lokalno razsežnost in obratno (npr. učinki nacionalnih predpisov o kakovosti zraka na lokalno okolje, vpliv dejavnosti na ravni sosesk za čiščenje oceanov itd.), je potrebno sodelovanje na več ravneh v različnih obsegih, na različnih področjih in v različnem času.

Projekt Novega evropskega Bauhausa na več ravneh bi moral izvajati učinkovito horizontalno (s somišljeniki) in vertikalno (z drugimi, ki delujejo na drugačni ravni) izmenjavo ter nato vzpostaviti dobro opredeljen okvir sodelovanja, ki bi združeval oboje. Najvišji cilj projekta Novega evropskega Bauhausa na več ravneh je najti načine za doseganje preobrazbenega učinka, ki presega njegov prvotni obseg, ter povezati lokalno in globalno razsežnost, ki povezuje deležnike s podobnimi nameni na različnih ravneh. Pri tem se povežeta lokalni pristop in sistemsko razmišljanje.

Učinkovito sodelovanje na več ravneh bi moralo prinesti prenosljive in nadgradljive rešitve za razširjanje znanja med sektorji in zagon čezmejnega eksperimentiranja z novimi zamislimi.

Načela dela

CILJ I: delovati na lokalni ravni

Medobčinsko sodelovanje • mreža, koalicije • neformalno sodelovanje

Projekt Novega evropskega Bauhausa na več ravneh horizontalno povezuje neformalne mreže (npr. skupine posameznikov, soseske itd.) in/ali formalne institucije (npr. sektorske oddelke, politične skupine itd.) in/ali z njimi sodeluje, da bi s teritorialnim pristopom vplival na lokalno življenjsko okolje.

PRIMER:: Mrežo za umetnost skupnosti Santa Maria da Feira [Portugalska] so razvili občinski uradi za socialno ukrepanje, izobraževanje in kulturo, da bi „lokalne subjekte in službe, organizacije civilne družbe, lokalne skupnosti in številne druge ustrezne deležnike“ vključili v participativno mrežo lokalnega upravljanja, da bi jim pomagali sodelovati pri zagotavljanju večje dostopnosti umetnosti za vse.

MOŽNA USMERJEVALNA VPRAŠANJA:

• Ali obstaja interakcija med projektom ter lokalnimi mrežami in skupinami? Katere dejavnosti so namenjene takšnemu sodelovanju?

• Ali je cilj projekta vplivati na lokalno življenjsko okolje? Kako?

• Ali projekt temelji na lokalnem pristopu? V kakšni obliki?

Sodelovanje na več ravneh

CILJ II: delovati na različnih ravneh

Nadnacionalne institucije • države članice EU • lokalne in regionalne oblasti

V okviru projekta Novega evropskega Bauhausa se na več ravneh vertikalno povezujejo neformalne mreže (npr. skupine posameznikov, soseske itd.) in/ali formalne institucije (npr. vlada, uprave itd.) na različnih ravneh (npr. posamezne občine z regionalnimi oblastmi, lokalne študije z mednarodnimi raziskovalnimi programi), pobude pa se z ene ravni širijo še na druge (npr. lokalna, regionalna, nacionalna itd.).

PRIMER: Novi znanstveni center Immaginario Scientifico [Italija] je nov muzej, katerega cilj je vključiti „javnost v življenje mednarodne skupnosti, zaradi katere je Trst postal ‚mesto znanosti‘“. Pri zasnovi in vzpostavitvi projekta so tesno sodelovali regionalni in občinski organi ter italijansko ministrstvo za univerze in raziskave.

MOŽNA USMERJEVALNA VPRAŠANJA

• Ali obstaja interakcija med projektom ter mrežami in/ali institucijami, ki so dejavne zunaj obsega projektov (npr. od lokalnih do regionalnih, od nacionalnih do mednarodnih itd.)? Katere dejavnosti se izvajajo v ta namen?

• Ali projekt deluje na različnih ravneh (npr. soseska in mesto, ena šola z mrežo nacionalnih šol itd.)? Kako mu to uspeva?

• Ali je cilj projekta vplivati na različnih ravneh? Kako naj bi to dosegel?

CILJ III: delovati globalno

Učinek na več ravneh • medsektorsko sodelovanje • odnosi med globalnim severom in jugom

Projekt Novega evropskega Bauhausa na več ravneh, ki deluje na globalni ravni, ima širši, preobrazbeni učinek, ki presega njegovo prvotno lokalno raven uporabe, in povezuje mreže in/ali (med)vladne institucije, ki imajo na različnih ravneh podobne namene glede prihodnosti celotnega ekosistema.

PRIMER: Projekt VITA Erasmus+ [Romunija] je projekt, ki temelji na nadnacionalnem sodelovanju med tremi univerzami v Romuniji, Italiji in na Norveškem ter je namenjen spodbujanju učenja o medkulturnih razlikah in upravljanju različnih izobraževalnih tradicij med kulturami. Projekt je vključeval številne regionalne in nacionalne organe ter za sodelovanje pri procesu v teku vzpostavil mrežo sodelavcev iz evropskih držav, ki se srečujejo s podobnimi vprašanji. Cilj projekta je tudi razširjanje ugotovitev in metodologije po vsej Evropi, pa tudi na druga področja in sektorje.

MOŽNA USMERJEVALNA VPRAŠANJA

• Ali je cilj projekta doseči globalni, preobrazbeni učinek? Kako?

• Ali je v projektu upoštevan lokalni učinek glede na prihodnost celotnega ekosistema? Kateri ukrepi naj bi bili v ta namen sprejeti v okviru projekta?

Naddisciplinarni pristop

Cilj projektov Novega evropskega Bauhausa bi moral biti združevanje znanja z različnih področij in strokovnjakov z različnih področij. Ti si namreč prizadevajo za rešitve, ki vplivajo na različne vidike projekta – družbene, gospodarske, kulturne, umetniške, arhitekturne, ekološke itd. Naddisciplinarni načini dela prav tako spodbujajo rešitve, ki jih je mogoče uporabiti v različnih disciplinah in na različnih področjih ter niso omejene le na eno področje.

Projekt Novega evropskega Bauhausa, ki se začne z večdisciplinarnim sodelovanjem, bi moral napredovati v smeri vključevanja rezultatov iz različnih disciplin. Navsezadnje bi moral strokovno znanje ukoreniniti v družbo ter se pri tem opirati na znanje neakademskih krogov in javnosti.

Načela dela

CILJ I: delovati večdisciplinarno

Raznolikost disciplin • različna izobrazba • opredelitev skupnega problema

Cilj večdisciplinarnega projekta Novega evropskega

Bauhausa je obravnavati skupni problem na enem področju znanja. Večdisciplinarno delo pomeni neodvisno sodelovanje z drugimi disciplinami, ki se ukvarjajo s podobnimi tematikami.

PRIMER: Projekt, namenjen preoblikovanju stanovanjske stavbe v Papagosu [Grčija] iz 60. let prejšnjega stoletja, spodbuja „sodelovalne procese med vodstvenimi delavci grškega inštituta za pasivno gradnjo (HPHI), certificiranimi projektanti pasivnih stavb, inženirji in tehniki iz vseh sektorjev ter komercialnih in tehničnih oddelkov podjetij.

MOŽNA USMERJEVALNA VPRAŠANJA

• Ali so v projekt vključene različne discipline? Kako se v projektu povezujejo?

• Ali obstaja opredelitev skupnega problema (s strani vseh deležnikov)? Kako ste prišli do skupne opredelitve?

• Koliko različnih izobrazb imajo vključene osebe? Ali bi jih lahko bilo vključenih še več?

• Kolikšna je „razdalja“ med disciplinami, npr. med urbanističnimi načrtovalci in arhitekti (majhna razdalja) ali biologi in umetniki (velika razdalja)? Kakšen sistem je bil s projektom vzpostavljen za zmanjšanje te razdalje?

Naddisciplinarni pristop

CILJ II: delovati interdisciplinarno

Ustvarjanje znanja • intenzivnost komunikacije • vključevanje rezultatov

Cilj interdisciplinarnega projekta Novega evropskega Bauhausa je obravnavati skupno težavo ali vprašanje, ki vključuje dve ali več akademskih disciplin ali področij znanja. Interdisciplinarno delo pomeni sodelovanje z drugimi disciplinami za dosego skupnega cilja.

PRIMER: Projekt Superbloki Barcelona [Španija] so usklajevali različni oddelki in interdisciplinarne skupine, v katerih so bili strokovnjaki s področja urbanističnega načrtovanja, zelenih površin, mobilnosti, geografi, inženirji, umetniki in arhitekti.

MOŽNA USMERJEVALNA VPRAŠANJA

• Kakšna je intenzivnost komunikacije? Kako se upravlja?

• Ali se ustvarja novo znanje?

• Ali so rezultati medsebojno povezani? Kako?

CILJ III: preseči disciplinarnost

Neakademska partnerstva • interakcija s tistimi, ki niso akademiki • sodelovanje javnosti • sodelovalni proces • raven oziroma ravni interakcije

Cilj projekta Novega evropskega Bauhausa, ki presega disciplinarnost, je povezati formalno in neformalno znanje za dosego skupnega cilja. Njegov cilj je povezati ljudi, ki delujejo na političnem, družbenem in gospodarskem področju, s predstavniki javnosti, da bi raziskali možnosti in ustvarili nove zgodbe. Z opiranjem na lokalno in tradicionalno znanje ter kulturne norme in vrednote želi dopolniti in preoblikovati znanstvena spoznanja v korist družbe.

PRIMER: Cilj mednarodnih meddisciplinarnih magistrskih programov, ki jih organizira oddelek za mednarodne programe trajnostnega razvoja (IPSD) na Univerzi za uporabno umetnost na Dunaju [Avstrija], je izobraževanje študentov o tem, kako se spoprijeti z globalnimi izzivi, in sicer z „obravnavanjem naddisciplinarnega pristopa, ki od začetka projekta vključuje neakademske in sodelujoče partnerje ter deležnike iz vseh družbenih skupin.“

MOŽNA USMERJEVALNA VPRAŠANJA

• Ali so partnerji z neformalnim znanjem vključeni v ustvarjanje znanja? Kako?

• Ali se formalnemu in neformalnemu znanju pripisuje enaka vrednost? Kako?

• Ali obstaja skupni cilj? Kakšen je načrt, da se ga doseže skupaj?

• Ali je vzpostavljen proces sodelovanja, ki lajša združevanje različnih področij znanja? Kako deluje?

Primeri

Korzo Zálesie

Leseni paviljon Buga

Hal5

Cilj Arkkijevega modelaučenja prek sodelovanja

MadreProject

Ustvarjalni laboratorij Krater

Flaux

Cvetlična snov

Uporaba kompasa

Vsaka vrednota in načelo dela, opredeljeno v kompasu, se lahko uporabi za širok nabor preobrazbenih dejavnosti. Vendar je posebnost tega instrumenta – in Novega evropskega Bauhausa – v kombinaciji vseh treh vrednot in načel dela. Celoten projekt Novega evropskega Bauhausa mora vsebovati vse tri vrednote in načela dela vsaj na ravni 1.

Na naslednjih straneh predstavljamo vrsto študij primerov, ki se razlikujejo po naravi (grajeno okolje, proizvod, izobraževalni model, sodelovanje skupnosti), obsegu in stopnji razvoja. Projekti so umeščeni v kompas na podlagi ciljev, ki so jih njihovi avtorji predstavili v različnih medijih (aplikacija, sporočilo za javnost itd.). Najvišje ravni ciljev vedno zajemajo že navedene lastnosti, zato projekt ne more preskočiti neposredno na tretjo raven ciljev, ne da bi bili prej obravnavani izzivi prvih dveh ravni. Pri vsaki študiji primera je kratko besedilo o tem, kako projekt dosega tri zaporedne ravni ciljev oziroma jih ne dosega. Spreminjajoči se logotip kompasa predstavlja splošni položaj projekta na kompasu.

Primeri

Korzo Zálesie

Oživitev nabrežja Male

Donave za prostočasne dejavnosti

Slovaška (2022)

Opis projekta

Korzo Zálesie je zgodba o ponovnem odkritju Male

Donave v vasi Zálesie. Večletni projekt za preoblikovanje zanemarjenega nabrežja reke v živahno vaško promenado. Prostor za sprehode v naravi, odkrivanje živalstva in rastlinstva, sprostitev za veslače, turiste, kolesarje in lokalno prebivalstvo. Odlagališče na bregovih reke se je spremenilo v privlačen del regije. Estetika ukrepa se bo sčasoma zlila z okoliško naravo.

Vse slike: Korzo Zálesie © Evropska unija, 2022

Kompas

Vrednote

Korzo Zálesie

Oživitev nabrežja Male

Donave za prostočasne dejavnosti

Slovaška (2022)

Lepota Trajnostnost

CILJ III: vključiti

Kombinacija različnih arhitekturnih elementov ustvarja sinergijski učinek, tako da promenada stalno privablja nove obiskovalce ter jih vabi k uživanju in sprostitvi [cilj I]. Pomemben cilj projekta je bil vizualno in estetsko uskladiti promenado z naravnimi značilnostmi reke ter povezati ljudi, da bi izkusili in uživali lepoto nedotaknjene narave [II]. Oživitev nabrežja reke je izboljšala videz in kakovost prostora, ki bo po novem lahko gostil tudi kulturne prireditve (razstave, koncerte, srečanja o okoljskem izobraževanju itd.) [III].

CILJ I: spremeniti namen

Varstvo narave je glavna prednostna naloga projekta

Male Donave, pri čemer je glavni cilj vzpostavitev

dolgoročnega in trajnostnega usklajenega odnosa med vasjo in naravo, ki temelji na njenem okrevanju po letih uničevanja in zanemarjanja [I].

Vključevanje

CILJ I: vključiti

Projekt je brez omejitev in je zasnovan z namenom neovirane in odprte dostopnosti različnim skupinam ljudi, posebna pozornost pa je namenjena vključitvi otrok in starejših [I]. Cilj projekta je tudi ustvariti živo skupnost, kjer se lahko mirno združijo različne skupine, se srečujejo in sodelujejo [III]. Projekt vključuje tudi inovativne načine razmišljanja o odnosu med človekom in naravo, vasjo in zavarovanim območjem. Skupnost opozarja na njeno odgovornost za stanje okolja ter ustvarja pozitiven zgled obnove zemljišč [III], ki mu je lahko slediti.

Korzo Zálesie © Evropska unija, 2022

ačela dela

Participativni proces

CILJ III: samoupravljati

Projekt vzpostavlja sistem aktivnega sodelovanja od spodaj, začenši s prebivalci vasi Zálesie. Aktivni ljudje in ustvarjalci si najprej zamislijo projekt, sodelujejo s skupnostjo [I], skupaj iščejo podporo občine, si prizadevajo za finančna sredstva [II], izvajajo in skrbijo za skupno delo v skupnosti [III] ter razvijajo druge projekte.

Sodelovanje na več ravneh

CILJ II: delovati na različnih ravneh

Lokalni aktivisti prostovoljno izvajajo in uresničujejo cilje, ki so si jih zastavili na začetku [I], nato pa projekt vodijo skupaj s strokovnjaki in predstavniki države, strokovnimi organizacijami, predstavniki vasi in samoupravno regijo [III]. Sredstva za izvajanje se projektu dodelijo tudi iz različnih državnih shem, fundacij, donatorjev, pa tudi iz virov EU (program Interreg) [II].

Naddisciplinarni pristop

CILJ III: preseči disciplinarnost

V okviru projekta se zbira stalna skupnost aktivnih ljudi vseh starosti z različnimi znanji, izkušnjami in spretnostmi [II]. Projekt inovativno združuje skupnost, kulturo, varstvo narave, izobraževanje in turizem v skladno celoto [III].

Korzo Zálesie © Evropska unija, 2022

Primeri

Žariščna točka soseske za različne namene

Opis projekta

Hal5 je finančno samozadostna začasna sanacija zapuščene zaščitene dvorane železniške postaje. Projekt je sprožila soseska. Ponuja cenovno dostopen prostor in spodbuja interakcijo med socialnimi organizacijami, podjetniki in sosesko. Projekt vključuje stojnico s hrano in pijačo, socialno trgovino z živili, prostore za prireditve, prostore za parkour za odrasle in otroke, družbene organizacije, pražilnik za kavo, pekarno s kratko dobavno verigo, urbano kmetijstvo in vrt s cvetjem.

Belgija (2017)

Vrednote

Hal5

Žariščna točka soseske

za različne namene

Belgija (2017)

Lepota Trajnostnost

CILJ III: vključiti

Projekt kljub nizkemu proračunu, ki je na voljo za njegov razvoj, zagotavlja toplo, gostoljubno in lepo urbano okolje [I]. Vloga arhitekture je zagotoviti gostoljuben in skupen prostor za ljudi [II], opredeliti in izpostaviti priložnosti, zagotoviti, da bo stavba primerna za bivanje, vključiti stavbo nazaj v življenje mesta in jo čim bolj uporabiti. Gre za spomenik kakovosti življenja v mestih [III].

CILJ III: prenoviti

Kar zadeva okoljski razvoj, je bil projekt zgrajen predvsem s ponovno uporabljenimi materiali (zidaki, zabojniki itd.).

Zaradi uporabe novih toplotnih črpalk je skupna poraba električne energije in plina pod povprečjem [I]. Poleg tega se voda s strehe ponovno uporablja v biološkem urbanem kmetijstvu in cvetličnem vrtu [II], ki tudi dejavno izboljšujeta biotsko raznovrstnost v soseski [III].

Vključevanje

CILJ III: preoblikovati

Cilj projekta je zagotoviti cenovno dostopne prostore in storitve [I] za najrazličnejše mestne prebivalce (ljudi iz lokalne skupnosti, podjetnike, prostovoljce itd.) z različnimi ravnmi dohodka („hipsterji“, družine v stiski itd.) in ustvariti nov način skupnega življenja [III]. Nekatere dejavnosti, ki potekajo v dvorani (trgovina z živili, športni klubi, kulturni centri), zagotavljajo ugodne pogoje prikrajšanim uporabnikom in vzpostavljajo sisteme, kot je sistem dvojnih cen. Zaposlitveni programi s strani socialne organizacije so pomagali lokalnim mladim s težavami na trgu dela, da so našli zaposlitev v okviru projekta Hal5 [II].

Hal5 © Evropska unija, 2021

NEB Kompas

Primeri

Belgija (2017)

Participativni proces

samoupravljati

Projekt se je začel z vključevanjem civilne družbe. Neprofitna organizacija je združila različne najemnike in druge deležnike (socialne in kulturne partnerje, podjetnike, sosedstvo) z enakim ciljem. Nastala je močna (pravno priznana) mreža, ki so se ji v zadnjih letih pridružili in jo okrepili vlagatelji, dobavitelji in nova partnerstva, vključno s partnerstvom z lokalno oblastjo. S projektom HAL 5 so meje med arhitektom, stranko in gradbenikom zabrisane.

Sodelovanje na več ravneh

II: delovati na različnih ravneh

Projekt je začela skupina lokalnih prebivalcev [I]: videli so potencial kraja in imeli ideje, znanje za zasnovo ter vodilne sposobnosti povezovanja prebivalcev, združenj in oblasti. Na področju kulturnega razvoja sta projekt Hal5 in mesto Leuven sodelovala tudi pri zagotavljanju cenovno dostopnega prostora za dogodke za lokalne organizacije [II]. Dejavna udeležba civilne družbe (in lokalne uprave) je omenila tudi podporo in bazo znanja za trajno prenovo tega zaščitenega spomenika, ki bi se nato lahko uporabili tudi drugje v Evropi [III].

Naddisciplinarni pristop

III: preseči disciplinarnost

Uspeh projekta je v sodelovanju med različnimi strokovnjaki: člani javnosti, arhitekti, podjetniki, učitelji, glasbeniki, proizvajalci hrane itd. Heterogena skupina ljudi je uspešno uporabila formalno in neformalno znanje za dosego skupnega cilja [III].

Hal5 © Evropska unija, 2021

CILJ III:

CILJ

CILJ

Kompas

Primeri

MadreProject

Šola krajev in peke kruha

Italija (2021)

Opis projekta

MadreProject je edinstvena šola, ki udeležence vabi, naj prepoznajo kruh kot način za povezovanje lokalnih skupnosti, krajev in praks. Namen je usposobiti člane skupnosti, da bodo skrbeli za okolje, prihodnje podjetnike, ki lahko ustvarjajo družbeni učinek in vzdržujejo dialog z razmerami, v katerih delujejo, ter izdelovalce kruha, ki se zavedajo mreže, v katero so vključeni, in prednosti celovitega pristopa.

Vrednote

MadreProject

Šola krajev in peke kruha

Italija (2021)

CILJ III: vključiti

MadreProject (ponovno) aktivira ekosistem krajev v občini Chiaravalle [I] ter umešča šolske dejavnosti v različne prenovljene in spremenjene stavbe (nekdanje kmetije, spomenik Padiglioni itd.). Udeležence združuje [II]v ustvarjalnih in skupnih izkušnjah pri pripravi peke kruha [III] ter jih spodbuja k sodelovanju v njihovem kulturnem, družbenem in naravnem okolju ter krepitvi občutka pripadnosti [II]. Projekt je nenazadnje zasnovan kot participativna umetniška predstava, ki učencem omogoča soustvarjanje (na primer pojavne pekarne) [III].

CILJ III: prenoviti

MadreProject predlaga izobraževalni model, ki usposablja ljudi za ohranjanje [I] njihovega okolja. Vendar gre še dlje z uvajanjem spoznanj o sistemskem razmišljanju in človeški ekologiji, ki bi lahko skupaj s konkretnimi dejavnostmi spremenila poglede in vedenjske vzorce udeležencev [III]. Poleg tega projekt vključuje načrt za obnovo 10 hektarov opuščenih kmetijskih površin [III], ki bi skrajšala dobavno verigo [II] in povečala zaposlitvene možnosti v občini

Chiaravalle (Milano).

CILJ II: utrditi

Projekt se pri doseganju svojih ciljev zanaša na solidarnost in sodelovanje [I]: začetek kampanje množičnega financiranja bo sčasoma prispeval k odprtju pekovske šole, ki bi lahko prispevala h kulturni in družbeni (ponovni) aktivaciji soseščine. Zbrana sredstva bodo namenjena tudi štipendijam, s katerimi želijo privabiti prikrajšane študente [II].

MadreProject © Evropska unija, 2021

Načela dela

MadreProject

Šola krajev in peke kruha

Italija (2021)

Participativni proces

CILJ III: samoupravljati

Med pilotnim tednom so se udeleženci v okviru projekta MadreProject zbrali pri procesu soustvarjanja [II], da bi določili usmeritve šole, ki je „globoko zakoreninjena v kolektivni inteligenci“. Predlaga se, da vsak učenec oblikuje svojo izobraževalno pot na podlagi svojih potreb in interesov [II]. Šola se predstavlja kot horizontalni, samorefleksivni izobraževalni model [III]. Projekt MadreProject je bil podprt tudi s kampanjo množičnega financiranja s strani mesta Milano, inovativnim mehanizmom financiranja projektov od spodaj navzgor, ki vključujejo neprofitne organizacije in prebivalce. V kampanji množičnega financiranja se je zbralo 360 donatorjev, ki so poskrbeli za izvedbo projekta [III].

Sodelovanje na več ravneh

I: delovati na lokalni ravni

MadreProject temelji na raznolikem združenju akterjev (neprofitne organizacije, pospeševalnika zagonskih podjetij), dejavnih na lokalni, regionalni in nacionalni ravni. Mesto Milano ga je izbralo za sodelovanje v inovativnem mehanizmu financiranja, hkrati pa je bilo trdno zasidrano na okrožni ravni občine Chiaravalle. Lokalno zakoreninjeno formalno in neformalno mrežo [I] sestavlja 360 donatorjev, ki so množično financirali projekt, in številne vključene organizacije.

Naddisciplinarni pristop

III: preseči disciplinarnost

Projekt se je začel s skupnimi prizadevanji [...] neprofitne organizacije, specializirane za regeneracijo prek kulture, pospeševalnika zagonskih podjetij z družbenim učinkom in mojstra v peki kruha, pridelovalca žit, soustanovitelja združenja PAU (Panificatori Agricoli Urbani – peki urbanega kmetovanja). Ti subjekti združujejo in prenašajo medsektorsko strokovno znanje [II] za premagovanje skupnih izzivov [II]. Sodelovanje udeležencev iz različnih okolij in z različnim predznanjem peke kruha omogoča vzajemno učenje ter izkoriščanje formalnega in neformalnega znanja [III].

MadreProject © Evropska unija, 2021

CILJ

CILJ

NEB Kompas

Primeri

Flaux Cvetlična snov

Opis projekta

Inovativen tekstilni material iz cvetličnih odpadkov zagotavlja rešitev za zmanjšanje odpadkov, povezanih s cvetjem. Cvetlični odpadki z odlagališč se namreč preusmerijo v okoljsko odgovorne materiale, pri tem pa gredo odpadki, ki jih je mogoče reciklirati in nastanejo s cvetjem, v ustrezne postopke recikliranja, s čimer nastanejo alternative netrajnostnim materialom in se omogoči krožnost v industriji.

Nemčija (2022)

Vrednote

Flaux Cvetlična snov

Nemčija (2022)

Lepota Trajnostnost

CILJ I: aktivirati

Cvetlična snov Flaux želi ustvariti edinstveno izkušnjo [I]za uporabnike z oblikovanjem z naravnimi procesi in materiali.

CILJ II: zapolniti vrzel

Cilj projekta je zmanjšati količino cvetličnih odpadkov s krožnim gospodarstvom, pristopom „od zibelke do zibelke“, in okrepiti boj proti izgubi biotske raznovrstnosti. Namen je ublažiti in zmanjšati negativne vplive netrajnostnih alternativ [II] uporabi cvetličnih odpadkov, ne pa prenoviti ekosisteme.

Vključevanje

CILJ I: vključiti

Cilj projekta je povečati ozaveščenost in izboljšati enakost spolov v ekosistemu zagonskih podjetij za podjetnice iz etničnih skupin, ki so zdaj premalo zastopane [II]. Ustanovitelji se zavedajo tudi dela otrok in prisilnega dela v drugih delih sveta in želijo ustvariti poslovno strukturo, ki bo ohranjala enakost, preglednost in sledljivost procesa.

Flaux

Cvetlična snov © Evropska unija, 2022

Načela dela

Participativni proces

CILJ I: posvetovati se

Projekt je zdaj v fazi razširjanja koncepta in poslovnega modela, ki ga želi ustvariti [I]. Namen je vzpostaviti močno skupnost deležnikov (lokalnih cvetličarjev), v kateri so vse strani enakopravno in pravično vključene v sisteme recikliranja z dodajanjem vrednosti.

Sodelovanje na več ravneh

CILJ III: delovati globalno

Cilj projekta je pilotni projekt na Tajskem v prvi fazi, nato pa uporaba koncepta v Evropi in vzpostavitev mreže deležnikov, vključno s povezavami s trgi cvetja ter potencialnimi vlagatelji in podporniki prek poročila o podatkih o pilotnem projektu.

Naddisciplinarni pristop

CILJ I: delovati večdisciplinarno

Projekt deluje znotraj sektorjev in disciplin, vodijo pa ga dva prihodnja podjetnika, panožni strokovnjaki, nevladna organizacija (NVO) in inkubatorji, dejavni v isti industriji.

Flaux Cvetlična snov © Evropska unija, 2022

Primeri

Leseni paviljon Buga

ICD/ITKE & Univerza v Stuttgartu

Nemčija (2019)

Opis projekta

Leseni paviljon Buga predstavlja nov pristop k digitalni gradnji lesa. Osupljiva lesena streha ima razpon 30 metrov nad javnim prireditvenim prostorom, pri čemer je bila uporabljena minimalna količina materialov, hkrati pa je nastal edinstven arhitekturni prostor. Paviljon je razvila interdisciplinarna skupina arhitektov, inženirjev, znanstvenikov, obrtnikov in javnih deležnikov. Zaradi inovativnega sistema gradnje je mogoče paviljon v celoti ponovno sestaviti na novi lokaciji in ga ob koncu življenjske dobe v celoti reciklirati.

Vse slike: Leseni paviljon Buga © Evropska unija, 2022

NEB Kompas

Vrednote

Leseni paviljon Buga

ICD/ITKE & Univerza v Stuttgartu

Nemčija (2019)

Lepota Trajnostnost

CILJ II: prenoviti

Paviljon je zasnovan tako, da uporabnikom daje pozitivno senzorično izkušnjo in posebno pozornost namenja svetlobi, akustiki, vzdušju in kakovosti prostorov [I]. Struktura temelji na obliki lupine morskih ježkov. Zaradi prilagodljivosti prizorišča je v paviljonu primerno gostiti velike skupine ljudi, ki lahko doživijo visokokakovostno skupno izkušnjo [II]. Poleg tega je arhitekturo tukaj mogoče obravnavati kot „gonilno silo kulture“, ki ponuja priložnost, da se naučimo več o življenjskem ciklu in ponovni uporabi pri projektiranju [III].

Pri zasnovi paviljona so upoštevani možnost recikliranja [I], pa tudi načeli ponovne uporabe in krožnosti [II]: večkrat se lahko razstavi in postavi na novem mestu ali pa se uporabi za proizvodnjo nove energije s toplotno predelavo. Elementi, ki sestavljajo strukturo, so izdelani iz lesa in so proizvedeni odgovorno, tako da imajo negativen ogljični odtis [III].

CILJ I: vključiti Vključevanje

Paviljon je po zasnovi vključujoč: nima fizičnih ovir ter je lahko javno in odprto dostopen za vse brez razlikovanja [I].

Leseni paviljon Buga © Evropska unija, 2022

CILJ III: vključiti

NEB Kompas

Načela dela

Leseni paviljon Buga

ICD/ITKE & Univerza v Stuttgartu

Nemčija (2019)

Participativni proces

Sodelovanje na več ravneh

Projektna skupina je vzdrževala stalen dialog z javnostjo ter jo dejavno obveščala o napredku raziskav s predstavitvami, publikacijami in pogovori [I]. Paviljon so že na začetku razvili predstavniki javnosti, lokalni tesarji in robotski integratorji.

Opis projekta se ne nanaša jasno na razsežnosti sodelovanja na več ravneh v smislu, opredeljenem v kompasu.

Naddisciplinarni

pristop

Projekt združuje akademike z industrijo in lokalnimi obrtniki na podlagi inovativnega pristopa sooblikovanja, ki digitalno proizvodnjo vključuje v kulturo gradnje tradicionalnih obrti [III]. Sodelovanje med roboti in človekom prinaša nove možnosti na področju oblikovanja, inženiringa in izdelave.

Leseni paviljon Buga © Evropska unija, 2022

CILJ I: posvetovati se

NI JASNEGA SKLICEVANJA

CILJ III: preseči disciplinarnost

Cilj Arkkijevega modela učenja prek sodelovanja

Opis projekta

Arkkijev model učenja prek sodelovanja je participatorni izobraževalni model s Finske, ki naj bi otrokom omogočil sodelovanje v procesu urbanističnega načrtovanja. Model je bil preizkušen v Vietnamu (2018) in Bangkoku (2020), otroke pa je privabil k razvoju otrokom prijaznih mestnih zamisli.

Vse slike: Cilj Arkkijevega modela učenja prek sodelovanja © Evropska unija, 2022

Finska (2007)

NEB Kompas

Vrednote

Cilj Arkkijevega modela učenja prek sodelovanja

Finska (2007)

Lepota Trajnostnost

CILJ I: spremeniti namen

Cilj projekta je združiti etična, družbena in okoljska vprašanja v okviru učnega procesa, in sicer z zamislimi za oblikovanje. V tem procesu udeleženci ocenijo, kaj je zanje v življenju pomembno. Glavni cilj projekta je podpreti razvoj otrok, da postanejo etično odgovorni člani družbe in človeštva [III]. Poleg tega projekt spodbuja ustvarjalnost in razmislek o tem, kako oblikovanje okolja vpliva na življenje ljudi. To naj bi dosegli s skupno izkušnjo sodelovanja med odraslimi in otroki [II] ter z razvijanjem osebnega in družbenega dojemanja lepote prek interakcij.

Vidik trajnosti projekta ni jasno opredeljen, vendar kaže na celosten pristop k trajnostnim procesom in rešitvam na urbanem področju. Sodelujoči otroci se učijo ter hkrati predlagajo inovativne in izvedljive rešitve za materiale, sončno energijo in javni prevoz.

Vključevanje

Ključna cilja vključevanja sta: vključevanje mnenj in predlogov otrok v urbanistično načrtovanje že od samega začetka [I] ter pridobivanje znanj in spretnosti, ki otrokom omogočajo, da postanejo aktivni državljani [II] in razumejo grajeno okolje, vključno z več bistvenimi področji in disciplinami.

Cilj Arkkijevega modela učenja prek sodelovanja © Evropska unija, 2022

CILJ III: vključiti

CILJ II: utrditi

NEB Kompas

Načela dela

Cilj Arkkijevega modela u čenja prek sodelovanja

Participativni proces

CILJ III: samoupravljati

Bistvo modela je vzpostaviti in preskusiti participativni pristop, ki vključuje otroke v vseh fazah urbanističnega načrtovanja [I], oblikovati projekte ter graditi državljanske spretnosti in sposobnost vplivanja. Z otroki se ne opravi le posvetovanje, temveč so vključeni v fazo sooblikovanja, v kateri predlagajo lastne rešitve in uresničijo svoje zamisli [II]. Učenje in pridobljene izkušnje so nekaterim otrokom omogočili, da so idejno zasnovali projekt preoblikovanja v svoji soseščini, ga predstavili nosilcem odločanja in zbrali denar za njegovo uresničitev [III].

Sodelovanje na več ravneh

CILJ III: delovati globalno

Projekt deluje na več ravneh in v sodelovanju z več deležniki ter uspešno izvaja ključna načela in uporablja izkušnje iz drugih projektov v Vietnamu, na Tajskem in v Grčiji. V 20 letih obstoja se je model izvajal v partnerstvu z lokalnimi oblastmi, šolami in skupnostmi iz zadevnih držav ter mednarodnimi organizacijami, kot sta Unicef in Save the Children.

Naddisciplinarni pristop

III: preseči disciplinarnost

Arkkijev model učenja ni vezan samo na eno disciplino, saj arhitekturo in urbanistično načrtovanje obravnava kot multidisciplinarna pojava in celostno združuje predmete STEAM (znanost, tehnologija, inženirstvo, umetnost in matematika) s humanističnimi in družbenimi vedami ter krepi medpredmetno učenje [II]. Projekt poleg tega temelji na dejanskih procesih ter na znanju in stališčih skupnosti, otrok, različnih skupin uporabnikov [III] itd.

Cilj Arkkijevega modela učenja prek sodelovanja © Evropska unija, 2022

CILJ

Primeri

Ustvarjalni laboratorij Krater

Opis projekta

KRATER je produkcijski prostor skupnosti za ekološkosocialne delavce, ki je vzniknil iz opuščenega, kraterju podobnega gradbišča v bližini mestnega jedra Ljubljane. Mobilne proizvodne postaje – delavnica za izdelavo papirja, lesna delavnica, mikolaboratorij in zavetišče za zavržene lončnice – so postavljene z željo, da bi pomagale izdelovati okoljsko ozaveščene materiale, projekte in zavezništva, ki mestne skupnosti pozivajo, naj se znova zavedo drug drugega in zemlje okrog nas.

Slovenija (2021)

Vrednote

Ustvarjalni laboratorij Krater

Slovenija (2021)

Lepota Trajnostno

st

CILJ III: prenoviti

Cilj Kraterja je ustvariti vizualno privlačne prostorske posege, ki bi odražali njegovo temeljno vizijo. V projektu so partnerski oblikovalci in arhitekti uravnotežili svoje ustvarjalne predloge v zvezi z načeli nič odpadkov, nizke tehnologije, participativnosti in permakulture. Z delom na zapuščenem gradbišču in načrtovanjem infrastrukturnih posegov z uporabo rabljenih predmetov ali ostankov materiala je moral Krater razviti močan estetski jezik, ki bi lahko ciljne skupine popeljal prek stereotipnega dojemanja urbanih opustošenih območij [I]. Da bi s prostorskimi posegi upoštevali tudi interese prebivalcev, ki niso ljudje, se je Krater pridružil zoološkemu gibanju [II].

Glavni cilj projekta Krater je predstaviti nove načine za kulture ekoloških materialov v urbanih okoljih.

Preureditev zapuščenega gradbišča je pokazala njegov potencial za trajnostno pridobivanje materialov [I] in njihovo predelavo [II] ter za biokulturno obnovo. [III]

Vzpostavljene so bile nove proizvodne enote, da: bi se ljudje poučili o proizvodnih ciklih, od katerih so običajno odtujeni; se raziščejo in razvijejo trajnostni postopki za načrtovanje z vlakni, lesom in zemljo; ter da se ljudje vključijo v dejavnosti, kot je predelava invazivnih rastlin v papirno pulpo za domačo izdelavo papirja ali lončkov za rastline.

Vključenost

Krater je umeščen na občinskem zemljišču, postopke odločanja pa vodi skupina lokalnih prebivalcev, ki usklajujejo vsakodnevne dejavnosti prostora [II]. Ker je skupina ljudi, ki sodelujejo v projektu, raznolika, ima Krater polno zmogljivost, da k sodelovanju v javnem programu privabi mešano skupino uporabnikov. Ustvarjalne delavnice, dnevi odprtih vrat, pogovori in srečanja v Kraterju so brezplačni in tako v celoti dostopni javnosti. Krater zagotavlja parkirna mesta za kolesarje in klančino, ki omogoča enostaven dostop osebam z omejeno gibljivostjo. [I] Dejavnosti Kraterja se promovirajo prek različnih komunikacijskih kanalov, da bi bil program dostopen uporabnikom, kot so starejši, lokalni prebivalci in mladi.

Ustvarjalni laboratorij Krater © Evropska unija, 2021

CILJ II: povezati

CILJ II: utrditi

NEB Kompas

Načela dela

Ustvarjalni laborator ij Krater

Slovenija (2021)

Participativni proces

Sodelovanje na več ravneh

Naddisciplinarni pristop

Krater je rezultat petletnega participativnega raziskovalnega projekta društva Trajna, katerega namen je bil ponovni razmislek o upravljanju invazivnih vrst v mestnih krajinah. Projekt je omogočila vrsta uspešnih partnerstev, ki je ustvarila skupnost posameznikov in kolektivov, ki so se želeli združiti, da bi podprli in medsebojno povezali svoje interdisciplinarne prakse. Krater je v sodelovanju z Društvom za permakulturo Slovenije in društvom prostoRož z deležniki organiziral srečanja za iskanje lokacije in prostorsko načrtovanje ter več kot 15 delavnic o sogradnji [II]. Tedenska srečanja, ki so bila odprta za javnost, da bi privabila prihodnje uporabnike območja, so vključevala dejavnosti, kot so ureditev pešpoti, zasnova zunanjega pohištva in gradnja čistilne naprave za odpadne vode.

Krater je s preskušanjem participativnih procesov upravljanja zemljišč povezal nosilce odločanja, prebivalce, ustvarjalce, raziskovalce in nevladne organizacije [I], da bi ustvarili nove pristope k delu z mestno naravo. Lokalne oblasti so sledile zgledu projekta Krater in zmanjšale svoje stroške vzdrževanja tako, da so neuporabljene zelene površine odstopile organizacijam, ki v njih vidijo materialni in ekološki potencial.

Projektne partnerje se spodbuja, da znanja v okviru svojih disciplin prenesejo na nova področja dejavnosti in tako ustvarijo hibridne metodologije, ki se kažejo v rezultatih projekta. Glede na sedanje svetovne izzive, ki zahtevajo povezavo med družbenimi in naravoslovnimi vedami [II], Krater ustvarja prostor za medsebojno delovanje interdisciplinarnega znanja in pristopov. Oblikovalci v projektu ne delujejo le kot prevajalci znanstvenih ugotovitev, temveč tudi kot aktivni soustvarjalci raziskav in inovativnih zamisli [III].

Ustvarjalni laboratorij Krater © Evropska unija, 2021

CILJ II: sorazvijati

CILJ II: delovati na različnih ravneh

CILJ III: preseči disciplinarnost

Metoda dela

Kompas je bil izdelan v treh fazah, ki so vključevale:

1. pregled naključnega vzorca prijav za nagrade Novega evropskega Bauhausa 2021 z namenom ugotoviti potencialne ravni cilja med različnimi vidiki projektov, ki bi bili lahko povezani z vrednotami, načeli dela in razsežnostmi, ki smo jih opredelili;

2. opredelitev treh ravni cilja za vsako vrednoto in vsako načelo ter primerjava konceptualnega temelja z obstoječimi znanstvenimi modeli in literaturo, pri čemer se pojasnijo poddimenzije;

3. primerjavo konceptualnega okvira vrednot in načel s strateškimi političnimi dokumenti iz sporočila o Novem evropskem Bauhausu iz leta 2021, pri čemer se jezik ali koncepti po potrebi prilagodijo obstoječim političnim izrazom ali načelom.

OSNOVNE RAZSEŽNOSTI

SKLIC V KONTEKSTU POLITIKE

Nova evropska agenda za kulturo 2018

Evropski okvir ukrepanja na področju kulturne dediščine 2018

Ustvarjalna Evropa: Ponovno odkrivanje naše kulturne dediščine 2018

Val prenove 2020

infrastruktura 2013

ZNANSTVENI ČLANKI IN POROČILA

Ponovna aktivacija konteksta

Senzorična ali čustvena izkušnja

Lepota

Povezava med konteksti

Kolektivna izkušnja

Občutek pripadnosti

Omogočanje ustvarjanja

Prestrukturiranje vrednot Estetika

gibanje

CILJ III: vključiti

Dolgotrajno

Sklici

OSNOVNE RAZSEŽNOSTI

CILJ I: spremeniti namen

Ohranjanje

“Popravilo ponovna uporaba zmanjšanje”

SKLIC V KONTEKSTU POLITIKE

Akcijski načrt za krožno gospodarstvo 2020

Strategija za trajnostno in pametno mobilnost 2020

Val prenove 2020

Akcijski načrt za ničelno onesnaževanje 2021

Zelena infrastruktura 2013

Strategija EU za biotsko raznovrstnost 2020

ZNANSTVENI ČLANKI IN POROČILA

Bakker, den Hollander, van Hinte 2018

Brown et al. 2018

Brundtland 1987

Gibbons 2020

Haffmans, S., van Gelder, M., van Hinte, et al, 2019

Mang, Bill Reed 2017

Schellnhuber, Widera, Kutnar et al 2022

Trajnostnost

Nadgradnja sprememb

II: zapolniti vrzel

cikel

Zmanjšanje količine odpadkov

Predelava odpadkov

Shranjevanje ogljika

Povečanje biotske raznovrstnosti

Obnova in širitev naravnih krajin

Premik paradigme, spremembe vedenjskih vzorcev

CILJ

CILJ III: prenoviti

CILJ I: vključiti

OSNOVNE RAZSEŽNOSTI

SKLIC V KONTEKSTU POLITIKE

Unija enakosti:

Strategija za enakost LGBTIQ oseb za obdobje 2020–2025, 2020

Akcijski načrt EU za boj proti rasizmu za obdobje 2020–2025, 2021

Strategija za enakost spolov za obdobje 2020–2025, 2020

Strateški okvir EU za Rome za obdobje 2020–2030, 2020

Strategija o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030, 2021

Strategija EU za boj proti antisemitizmu in negovanje judovskega življenja (2021–2030), 2021

Evropski steber socialnih pravic 2017

Nove vizije za enakost spolov 2019

Zelena knjiga o staranju 2021

Akcijski načrt EU za boj proti rasizmu za obdobje 2020–2025, 2021

Strategija EU o otrokovih pravicah 2021

Unija enakosti: Strategija o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030, 2021

Pogodba o Evropski uniji 2007

Enakost

Dostopnost

Vključevanje

Prednostno obravnavanje prikrajšanih oseb

Premagovanje segregacije

Zastopanje in socialna stabilnost

Souporaba virov in priložnosti

Spodbujanje skupnih družbenih vrednot

Družbeni razvoj in kolektivna rast

CILJ II: utrditi

CILJ III: preoblikovati

Novi načini (skupnega) življenja

Vključevanje

Prednostno

OSNOVNE RAZSEŽNOSTI

ZNANSTVENI ČLANKI IN POROČILA

Collins-Foley, Ghorkhmazyan, Godfrey, Whatley 2018

Gehl Institute 2019

Gidley, Hampson, Wheeler & Bereded-Samuel 2010

India Smart Cities Fellowship 2019

Linares 2021

Logie, Lacombe-Duncan, Lee-Foon, Ryan & Ramsay 2016

Metha 2013

Mey 2021 UN Habitat 2020

Sussex County Council 2021 Zhou 2019

Dostopnost

obravnavanje prikrajšanih oseb

Premagovanje segregacije

Zastopanje in socialna stabilnost

Souporaba virov in priložnosti

Spodbujanje skupnih družbenih vrednot

Družbeni razvoj in kolektivna rast

Enakost | | | | | |

CILJ II: utrditi

CILJ III: preoblikovati

Novi načini (skupnega) življenja

OSNOVNE RAZSEŽNOSTI

ZNANSTVENI ČLANKI IN POROČILA

Arnstein 1969

Berkes et al 2001

Community Toolbox 1994

Connor 1988

Espinosa & Duque 2018

Hassenforder, Smajgl & Ward 2015

Parés & March 2013

Participativni proces

CILJ III: samoupravljati

Samoupravljanje

Kompas

Sklici

OSNOVNE RAZSEŽNOSTI

ZNANSTVENI ČLANKI IN POROČILA

Ford, Barra, Dawson, Virgoa, Batty, Hall 2019

Glass et al. 2019

OECD 2010

Purvis, Mao, Robinson 2022

Visseren-Hamakers et al. 2021

Sodelovanje na več ravneh

CILJ I: delovati na lokalni ravni

Medobčinsko sodelovanje

Mreža, koalicije

Neformalno sodelovanje

CILJ II: delovati na različnih ravneh CILJ III: delovati globalno

Nadnacionalne institucije

Države članice EU

Lokalne in regionalne oblasti

Učinek na več ravneh

Medsektorsko sodelovanje

Eksperimentiranje in učenje

Sklici

Naddisciplinarni pristop

CILJ I: delovati večdisciplinarno

CILJ II: delovati interdisciplinarno

CILJ III: preseči disciplinarnost

OSNOVNE RAZSEŽNOSTI

ZNANSTVENI ČLANKI IN POROČILA

Apostel , G. Berger , A. Briggs & G. Michaud 1972Batty, Hall 2019

Stember 1991

Darbellay 2015

OECD 2020

van der Bijl 2018

Toomey, Markusson, Adams, & Brockett 2015

Raznolikost disciplin

Različna izobrazba

Skupni problem

Ustvarjanje znanja

Intenzivnost komunikacije

Neakademska partnerstva

Interakcija s tistimi, ki niso akademiki

Sodelovanje javnosti

proces

Sodelovalni

Raven oziroma ravni interakcije

Lepota

ZNANSTVENI ČLANKI IN POROČILA

Beardsley, Monroe. (1982). The Aesthetic Point of View (Ithaca, N.Y: Cornel University Press)

Davos Declaration. (2018). https://davosdeclaration2018.ch/ Fisher, Berenice in Joan Tronto. (1990). ‘Towards a Feminist Theory of Care’, v E. Abel in M. Nelson, ur., Circles of Care. (Albany, N.Y.: State University of New York Press).

Kennedy-Reid, Sherry. (2014). Towards Redefining Individual-Collective Transformative Learning: A Duality Approach.

Kenrick, Douglas T et al. (2010). ‘Renovating the Pyramid of Needs: Contemporary Extensions Built Upon Ancient Foundations’, v Perspectives on psychological science: a journal of the Association for Psychological Science, zv. 5,3: 292–314. doi:10.1177/1745691610369469

Koltko-Rivera M.E. (2006). Rediscovering the Later Version of Maslow’s Hierarchy of Needs: Self-Transcendence and Opportunities for Theory, Research, and Unification. Review of General Psychology. 2006;10(4):302–317. doi:10.1037/1089-2680.10.4.302

Lambert N.M., Stillman T.F., Hicks J.A., Kamble S., Baumeister R.F., Fincham F.D. ,To Belong Is to Matter: Sense of Belonging Enhances Meaning in Life‘, v Personality and Social Psychology Bulletin, 1418–1427. doi:10.1177/0146167213499186

Marković, Slobodan. (2012). ,Components of aesthetic experience: aesthetic fascination, aesthetic appraisal, and aesthetic emotion‘, v i-Perception, zv. 3,1: 1–17. doi:10.1068/i0450aap

Osman, Mariana & Abu Bakar, Aisyah & Bachok, Syahriah & Ibrahim, Mansor & Abdullah, Alias. (2015). Sustainable Wellbeing Objective Indicators: Basic Necessities, Complimentary Needs and Desired Opportunities.

Pallasmaa, Juhani. (2019). ,Design for Sensory Reality, From Visuality to Existential Experience‘, v Architectural Design, Special Issue: The Identity of the Architect: Culture & Communication, zv. 89, 6: 22–27.

Panksepp, Jaak & Panksepp, Jules. (2013). ,Toward a cross-species understanding of empathy‘, v Trends in neurosciences, zv. 36, 8: 489–496. doi: 36. 10.1016/j. tins.2013.04.009.

Rural Urban Framework, and 51N4E. (2021). The Things Around Us: 51N4E and Rural Urban Framework. (CCA/JOVIS Verlag).

Santayana, Georges. (1896). The Sense of Beauty

Shusterman, Richard. (2004). ,Complexities of Aesthetic Experience: Response to Johnston‘, v The Journal of Aesthetic Education, zv. 38, 4:109–112

Starr, G. Gabriella. (2015). Feeling Beauty, The Neuroscience of Aesthetic Experience. (Cambridge Mass.: MIT Press).

Tronto, Joan C. (1998). ,An Ethic of Care‘, v Generations 22, 3

Wong, Paul. (2021). From Viktor Frankl’s Logotherapy to the Four Defining Characteristics of Self-Transcendence (ST). doi:10.31234/osf.io/76bm9.

Wu, Susie & Fan, Peilei & Chen, Jiquan. (2015). Incorporating Culture into Sustainable Development: A Cultural Sustainability Index Framework for Green Buildings. Sustainable Development. 24. 10.1002/sd.1608.

Wuthnow, Robert. (1978). ,Peak Experiences: Some Empirical Tests‘, v Journal of Humanistic Psychology, zv. 18: 59–76.

Zumthor, Peter. (2006). Atmospheres: Architectural Environments, Surrounding Objects. (Birkhäuser).

Dimitrova, Elena, Lavenir, Marie-Laure, McMahon, Paul, Mūrniece, Baiba, Musso, Stefano Francesco, Nagy, Gergely, Rauhut, Christoph, Rourke, Grellan D., Sciacchitano, Erminia in Selfslagh, Bénédicte (revidirana izdaja, november 2020) European Quality Principles for EU-funded Interventions with potential impact upon Cultural Heritage.

Evropska komisija, Generalni direktorat za izobraževanje, mladino, šport in kulturo. (2021) Towards a shared culture of architecture: investing in a high-quality living environment for everyone: report of the OMC (Open Method of Coordination) group of EU Member State experts, 2021, Urad za publikacije

Trajnostnost

ZNANSTVENI ČLANKI IN POROČILA

Bakker, C., den Hollander, M, van Hinte, E., Zijlstra, Y. (2019). Products that Flow, BIS Publishers.

Brown, M., Haselsteiner, E., Apró, D., Kopeva, D., Luca, E., Pulkkinen, K., Vula Rizvanolli, B., (ur.) (2018). Sustainability, Restorative to Regenerative. COST Action CA16114 RESTORE, Working Group One

Evropska komisija, Generalni direktorat za raziskave in inovacije. (2021). Evaluating the impact of nature-based solutions: a handbook for practitioners, Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije.

Evropska komisija, Generalni direktorat za raziskave in inovacije, Schellnhuber, H., Widera, B., Kutnar, A., Organschi, A., Hafner, A., Hillebrandt, A., Murphy, O. Nakicenovic, N. (2022). Horizon Europe and New European Bauhaus NEXUS report: sklepi delavnice na visoki ravni ,Research and Innovation for the New European Bauhaus‘, ki sta jo skupaj organizirala GD za raziskave in inovacije in Skupno raziskovalno središče. Luxembourg: Urad za publikacije Evropske unije.

Gibbons, L. V. (2020). ,Regenerative - The New Sustainable?‘, v Sustainability, 12,13: 5483, https://doi.org/10.3390/su12135483.

Haffmans, S., van Gelder, M., van Hinte, E., Zijlstra, Y. (2018). Products that Last, BIS Publishers.

Mang, P., Bill Reed, B. (2017). Update Reneregative Development & Design.

World Commission on Environment and Development. (1987). Our common future. Oxford: Oxford University Press.

Dodd, N., Cordella, M., Traverso, M. in Donatello, S., Level(s) – A common EU framework of core sustainability indicators for office and residential buildings: Part 3: How to make performance assessments using Level(s) (Beta v1.0) , EUR 28898 EN, Urad za publikacije Evropske unije, Luxembourg, 2017, ISBN 978-92-79-76907-8, doi:10.2760/95143, JRC109286 .

Vključevanje

ZNANSTVENI ČLANKI IN POROČILA

Collins-Foley, J., Ghorkhmazyan, M., Godfrey, L., Whatley, J. (2018). TAAP toolkit and guide for inclusive development. Washington, DC: World Learning.

Gardner, J., Marpillero-Colomina, A., Begault, L. - Gehl Institute. (2019). Inclusive Healthy Places. A Guide to Inclusion & Health in Public Space: Learning Globally to Transform Locally.

Gidley, J., Hampson, G., Wheeler, L., Bereded-Samuel, E. (2010). Social inclusion: Context, theory and practice.Community Interventions, retrieved on 7.4.2022 from https://ctb.ku.edu/en/table-of-contents/ analyze/where-to-start/participatory-approaches/main

Logie, C.H, Lacombe-Duncan, A., Lee-Foon, N., Ryan, S., Ramsay, H. (2016). ,It’s for us -newcomers, LGBTQ persons, and HIV-positive persons. You feel free to be‘: a qualitative study exploring social support group participation among African and Caribbean lesbian, gay, bisexual and transgender newcomers and refugees in Toronto, Canada.

Metha, V. (2013). Evaluating Public space.

Mey, E. (2021). Using an ecological approach to grasp the complexity of social inclusion around a person with a disability.

Ravindran, K., Kawale, K., Sinha, S., NaiduIndia, M. - Smart Cities Fellowship. (2019). ,Design and Assessment Tool for Public Space. A citizen based platform to score & co-create public spaces - Project Report‘, v Systems, zv. 75: 229–243.

West Sussex County Council, (2021). ,West Sussex Inclusion Framework‘, v Ambio, zv. 48: 515–528, https://doi.org/10.1007/s13280-018-1109-9.

Zhou Stella, L. (2019). Understanding Inclusiveness in Public Space: Learning from Existing Approaches.

Načela dela

ZNANSTVENI ČLANKI IN POROČILA

Apostel, G. Berger, A. Briggs & G. Michaud. (1972). Interdisciplinarity: Problems of Teaching and Research in Universities. Pariz: OECD Publications.

Arnstein, S. R. (1969). ,A Ladder of Citizen Participation‘, v Journal of the American Institute of Planners, zv. 35,4: 216–224.

Community Tool Box. (1994). Analyzing Community Problems and Designing and Adapting Community Interventions, pogl. 18. Deciding Where to Start, razd. 2. Participatory Approaches to Planning Community Interventions, dostop 7.4.2022 na https://ctb. ku.edu/en/table-ofcontents/analyze/where-to-start/participatory- approaches/main

Connor, D. M. (1988). ,A New Ladder of Citizen Participation‘ v National Civic Review, zv. 77,3: 249–257.

Darbellay, F. (2015). ,Rethinking inter- and transdisciplinarity: Undisciplined knowledge and the emergence of a new thought style‘, v Futures, zv. 65: 163–174

Ford, A., Barra, R., Dawson, R., Virgoa, J., Batty, M., Hall, J. (2019). ,A multi-scale urban integrated assessment framework for climate change studies: a flooding application‘, v Computers, Environment and Urban Systems, zv. 75: 229–243.

Glaas, E., Hjerpe, M., Storbjork, S., Neset, T., Bohman, A., Muthumanickam, P., Johansson, J. (2019). ,Developing transformative capacity through systematic assessments and visualization of urban climate transitions‘, v Ambio, zv. 48: 515–528, https://doi.org/10.1007/s13280-018-1109-9. Hassenforder, E., Smajgl A. & Ward, J. (2015). ,Towards understanding participatory processes: Framework, application and results‘, v Journal of Environmental Management, zv. 157: 84–95.

OECD (2010), ‘Multi-level Governance: A Conceptual Framework’, v Cities and Climate Change, OECD Publishing, Pariz, https://doi. org/10.1787/9789264091375-11-en.https://doi.org/10.1007/s 11625- 021-01080-0

OECD. (2020). ,Addressing societal challenges using transdisciplinary research‘, OECD Science, Technology and Industry Policy Papers, št. 88, OECD Publishing, Pariz, https://doi.org/10.1787/0ca0ca45-en.

Parés, M., & March, M. (2013). Guide to Evaluating Participatory Processes. Generalitat de Cataluna.

Purvis, B., Mao, Y., Robinson, D. (2022). ,A multi-scale integrated assessment model to support urban sustainability‘, v Sustainability Science, zv. 17: 151–169. https://doi.org/10.1007/s11625-021-01080-0

Stember, M. (1991). ,Advancing the social sciences through the interdisciplinary enterprise‘ v The Social Science Journal, zv. 28(1): 1–14.

Toomey, A. H., Markusson, N., Adams, E. & Brockett, B. (2015). ,Inter- and Trans-disciplinary Research: A Critical Perspective‘, v GSDR 2015 Brief. van der Bijl, M. (2018). Transdisciplinary Innovation and Design. Medium. com.

Visseren-Hamakers, I. J. et al. (2021). ,Transformative governance of biodiversity: insights for sustainable development‘, v Current Opinion in Environmental Sustainability, zv. 53: 20–28.

Novi evropski Bauhaus

lepota | trajnostnost | vključevanje