Zelišča male čarovnice po naše - OŠ Tončke Čeč

Za vsako bolezen rožca raste

ZGODBA O ZELIŠČIH Zelišča male čarovnice po naše Učenci 12 – 14 let OŠ Tončke Čeč Trbovlje

Nataša Jelen

Cilj naše skupine je bil, da na kar najbolj zanimiv in zabaven način predstavimo nekatera zdravilna zelišča, saj znanje o tem čedalje bolj izginja. Da, na žalost smo ugotovile, da imajo tega znanja precej le starejši ljudje. Mlajše pa to čedalje manj zanima.

Učiteljica nam je predstavila knjigo Zelišča male čarovnice avtoric Polonce Kovač kot pisateljice in Ančke Gošnik Godec kot ilustratorke.

Knjiga nas je zelo navdušila, še bolj pa seveda njeni junaki – čarovnica Lenčka, mati miš, Lolika, Lolek in občasni junaki, ki so potrebovali Lenčkino pomoč oziroma pomoč zdravilnih zelišč.

Ker je že prejšnja leta na naši šoli deloval zeliščarski krožek, smo takrat obiskali Posestvo Verbena, kjer smo si ogledali nasaditve zdravilnih zelišč.

Naslednji teden nas je obiskala gospa Jolanda Gobec in nam predstavila izdelavo obraznega tonika in kreme iz čisto naravnih sestavin za kožo najstnikov.

Nadgradili smo tudi naše znanje o zdravilnih zeliščih in ga razširili s področja kozmetike tudi na področje lajšanja manjših težav – zobobola, bradavic, slabosti, prehladov in podobno.

Dosegli smo zastavljeni cilj – ob delu smo se imenitno zabavali, se kljub koroni družili v dovoljeni meri in se naučili marsikaj novega, predvsem pa uporabnega.

V današnjih časih elektronike, pametnih telefonov, pouka na daljavo, neprestanega hitenja, se vse preveč pozablja na naravo. Vendar narava skriva toliko lepot in koristnih stvari, da bi bila velika škoda, če delčka tega ne bi pokazali otrokom. Nekateri med njimi se bodo nad temi stvarmi navdušili, jih razvijali naprej in, kdove, mogoče znanje in izkušnje o zdravilnosti zelišč širili dalje. Kakor je rekla Lolika: Vse, kar v življenju lepega vzcveti, moraš spraviti za takrat, ko je zunaj led in sneg.

Prepričani smo, da to lepo misel vsi prav dobro razumemo.

Nekega dne me je na šolskem hodniku ustavila četica deklet. »Učiteljica, Neža je našla neko rastlino, ki zelooo lepo diši, čeprav nima cvetov. Malo spominja na pizzo. Kaj je to?« Seveda, dobra misel. Povem nekaj svari o njej, dekleta so navdušena. A zdravilno zelišče? A tudi dišavnica? Joooj, kako je vse to zanimivo!

Malce nejeverno jih gledam. Pri gospodinjstvu v šestem razredu smo se učili začimbe, zelišča, pa niso trznile. Dve leti so potrebovale, da jih je zadeva začela zanimati? Kakorkoli, juhu, da jih zanima. Moram kovati železo, dokler je vroče - predlagam zeliščarski krožek. Dekleta so za. Za uvod naj bi prebrala knjigo Polonce Kovač Zelišča male čarovnice in izbrale med številnimi zelišči v tej ljubki knjigi tiste, ki jih bodo najbolj zanimali.

Rečeno, storjeno. Po štirinajstih dneh naj bi se dobile in pogovorile o knjigi. Vmes mi kolegica pove za tale natečaj. Novico posredujem dekletom in oči se jim zasvetijo. »Ooo, lahko bomo napisale zelišča male čarovnice po naše!« Hm, laže reči, kot storiti, ampak, kadar dekleta poprimejo za delo, so od sile. Na en-dva-tri si vsaka izbere zelišče, ki jo najbolj zanima.

Zmenijo se, da bodo najprej napisale splošno znane stvari o zelišču, potem pa še kratko zgodbico. Hana rožmarin, Neža sivko, Lana tavžentrožo, Enya žajbelj, Jona pelin, Lara lipo, Nastja dobro misel in Maja ognjič.

ROŽMARIN (napisala Hana) Opis rastline: -vednozelen grm -iz družine usnjatic -do 2m visok -iglasti, usnjati listi -bledo modri/beli cvetovi Razmnožuje se s potaknjenci Uporaba v kulinariki: -najprej se je uporabljal v verski kultih in v zdravstvu, šele kasneje je našel pot v kuhinjo.

Odlično se ujema z mesom. V mediteranski kuhinji-predvsem v Italiji in Provansi-je zelo pomembna začimba.

Rožmarin uporabljamo za pripravo: - jedi iz paradižnika(od juhe preko omak do prilog) - jedi iz gob, jajčevcev in bučk - kvaše za divjačino in marinade za ribe - pečeno jagnjetino Uporaba kot dišava: Rožmarin ima zelo močan vonj. Zaradi podobnega vonja se je uporabljal tudi kot nadomestek za kadilo. Rožmarin je bil sestavina enega od prvih destiliranih parfumov, pri katerih se eterično olje kombinira z alkoholom. Po kraljici Elizabeti Madžarski se je imenovala madžarska voda. Kolonjska voda še vedno vsebuje rožmarin.

Uporaba rožmarina v zdravstvu: -čaji -tinkture -izvlečki -eterična olja -prehranska dopolnila -flavonoidi poživljajo in delujejo kot antioksidanti -fenoli, zlasti rožmarinska kislina, uničuje kužne celice in zmanjšuje vnetja -čreslovine krčijo tkivo in preprečujejo okužbe -za hitrejše celjenje ran -krepitev krvnih žil in izboljšanje venskega obtoka -za izboljšanje spomina in miselne zbranosti -proti prhljaju in zgodnjem odpadanju las -pri slabi prebavi, želodčnih krčih, napihnjenosti in zaprtju -pri vnetju sapnic, ušes, grla in nosu naj bi olajševal izkašljevanje, zaviral širjenje bakterij in jih uničeval -za bolečine v mišicah, pri išiasu, za revmatične bolečine in vnetja

Glede na to, da rožmarin krepi krvne žile, izboljša venski obtok ter spomin in miselno zbranost, je Hana prišla na misel, da bi svoji babici predlagala uživanje rožmarinovega vina.

Poiskala je recept na internetu, 20 gramov listov rožmarina (A kje ga je dobila? Raste na njihovem vrtu, zato si ga je tudi izbrala.) je namakala v enem litru vina pet dni. Večkrat je pretresla steklenico. Po petih dneh je mešanico precedila. Babica je z veseljem spila vsak dan en »štamperl« napitka in zatrjevala, da zelo pozitivno deluje na njeno počutje in spomin. Kaj pa Hana? Ščep zdrobljenih rožmarinovih listov posuje na paradižnikovo solato in vsak, ki jo je, je ne more prehvaliti.

SIVKA (napisala Neža) Sivka je majhna zimzelena polgrmasta rastlina. Vzgajajo jo kot zelišče ali pa za okraševanje.

Vejice so štirioglate ter imajo podolgovate, sivozelene ozke liste. Spodaj so listi žlezavi.

Cvetovi prerastejo liste. Cvetovi so sivo vijoličasti do modri. Zelo so drobni. Rastejo v klasu podobnem socvetju.

Sivka cveti julija in avgusta, cvetovi so lahko svetlo-vijolični, beli ali svetlo-rožnati. Korenine so zelo razvejane, sežejo skoraj 40cm globoko. Enoletna stebla so dolga okoli 20-40 cm. Ima pa tudi značilen vonj

sivka

Sivka raste v Sredozemlju na sončnih področjih. Divja sivka raste v južni Franciji, Španiji, Italiji in severni Afriki. Gojijo jo tudi v na slovenskem Krasu, Štajerskem in Prekmurju.

Pri sivki so zdravilni cvetovi in listi. Tik preden se odpre, je cvetje najbogatejše s sivkinim oljem. Zdravilne snovi in učinkovine so eterično olje, smola, čreslovine, grenčina in druge.

Sivka deluje proti krčem, je rahlo dražljiva in poživljajoča. Uporabljamo jo pri napenjanju, migreni, omotici… Sivka na počutje deluje pomirjajoče in dobrodejno.

Sivka se uporablja tudi v dekorativne namene. Njen vonj odganja molje, zato jo lahko posušeno shranimo v omari. Znano je, da se sivka uporablja tudi kot čaj, kopel, uporabljajo jo v kozmetični industriji in parfumeriji. Sivka je pogosta sestavina pomirjevalnih čajev.

Neža ima v šoli dobre ocene. Rekla je, da tudi zato, ker ji sivka zelo diši in vsako leto si z morja prinese majhen šopek, ki ga hrani v vazici na pisalni mizi. Ko se uči, ga nekajkrat povoha. Pravi, da ji to izboljša razpoloženje, da si stvari, ki se jih uči, laže in hitreje zapomni. Če jo pa kdaj boli glava, si senca natre s sivkinim oljem. Tega si je sama izdelala tako, da je v olivno olje namočila obilico sivkinih cvetov. Olje je pridobilo prijeten vonj in, ko si ga Neža vtre v senca, glavobol izgine.

TAVŽENT ROŽA (napisala Lana)

Kje jo najdemo: Tavžentroža raste po vsej Evropi v Severni Ameriki, severni Afriki in zahodni Aziji. V naravi jo najdemo na gozdnih jasah, ob poteh in na suhih travnikih. Na vrtovih ga sadimo na zeliščne grede, robove gredic,…

Po čem jo prepoznamo: Zanesljivi prepoznavni znak tavžentrože so vijolično roza cvetovi z ozko cvetno cevjo in štrlečimi roglji in ozkimi nasprotnimi lističi.

Je enoletna ali dvoletna rastlina, ki raste iz svetle korenine in pritlehne listne rozete. od 20 do 40 cm visoko steblo se zgoraj razveja. Rastlina je znana po njeni grenkobi.

Za kaj se uporablja: Že ime tavžentroža pove, da gre za dobro znano ljudsko zdravilo. Ima zelo grenek okus, ki ga lahko omilimo z vinom ali medom. Nikoli pa ne smemo uporabljati sladkorja!

Je predvsem splošno zdravilo za vse težave v želodcu ter črevesju: zavira vnetje, krepi oslabeli želodec, vrača apetit, odpravlja zaprtje in pospešuje iztrebljanje.

Grenčine delujejo tako, da pripravijo prebavila na prebavo posredno preko zaznavanja okusa.

Oster okus zbudi prijetnega, slast, ki pri tem nastane, pa spodbudi prebavne žleze, da začnejo izločati prebavne sokove, zaznaven pa je tudi neposreden učinek na prebavne žleze.

Najbolj učinkuje, če je ne kuhamo, ampak 8 ur namakamo v mrzli vodi. Čaj pomaga proti živčnim težavam, težavam z jetri in pri kožnih izpuščajih.

Tavžentroža spada v družino sviščevke. Ljudska imena, ki jo še označujejo, so npr. centaver, cintara , glistnik, gorčica, grenka trava, griževec, grižne rože, jezerica, kitica, svedre, tisočnica, trešlika in zlati grmiček. Iz zelišča pridobivajo tudi grenko žganje, ki pomaga pri pomanjkanju apetita in prebavnih težavah. V ljudskem zdravilstvu jo poznajo kot sredstvo za znižanje telesne temperature.

Kdaj jo nabiramo: Cvetove nabiramo julija in avgusta, ko je v polnem cvetenju Problem za nabiralce je v tem, da skoraj vedno raste posamezno in raztreseno, nabiranje je zato zelo zamudno. Rastlino je treba rezati 5 cm od tal, saj bi jo drugače s trganjem izpulili zaradi njenega žilavega stebla.

Posušena tavžentroža

Lana je nora na sladke stvari. Tortice, čokolada, bonboni, praline – kar vidi, bi rada pojedla.

Vendar ji to ni všeč. Nekaj časa se brzda, potem pa zavore popustijo in plane na sladkarije.

Kar ni dobro, kajti, če se jih preveč naje, jo boli želodec, v trebuhu jo tišči in nasploh se zelo slabo počuti. Ne samo zaradi preveč sladkarij v želodcu, ampak tudi zato, ker je jezna sama nase, da je spet popustila pred zapeljivo sladkostjo. Zadnjič pa je v knjigi prebrala, da je prav tavžentroža zelo primerna proti bolečinam v trebuhu in da pomaga pri prebavi, če smo pojedli kaj neprimernega.

Vedela je, da se njena soseda občasno ukvarja tudi z zeliščarstvom in tako jo je vprašala, če ima mogoče kaj posušene tavžentrože. In jo je dobila en šopek.

Po navodilu je dala pol žličke zeli v čajno skodelico mrzle vode in pustila stati čez noč, oziroma osem ur. Nato ga je zjutraj pogrela, popila po požirkih in šele nato pojedla zajtrk.

Tako je delala en teden in se ji je zdelo, da je bolje. Počutila se je lahkotnejšo, črevesje ji ni več delalo problemov in, ne boste verjeli, skoraj popolnoma jo je minila želja po slaščicah.

No, tu in tam kak košček čokolade, tortica, to pa je tudi vse. Tavžentroža se ne imenuje zastonj tudi zlati grmiček. Res je zlata vredna! ŽAJBELJ (napisala Enya) Žajbelj je polgrmiček z olesenelimi stebli, sivikastimi listi in modrimi škrlatnimi cetovi.

Doseže višino do 40cm in ima številna stebla.

Žajbelj ima pekoč okus, uporabljamo ga kot začimbo v juhi, v čajih, saj je zelo zdravilen za grlo. Nekateri priporočajo, da v čaj damo svež žajbelj ker ima izrazitejši okus kakor posušen žajbelj. Hranimo ga v hladilniku, kjer se pa ne da, ga hranimo v tesno zaprtem kozarcu v hladnem, temnem in suhem prostoru – tako ohranjen žajbelj naj bi bil dober približno 6 mesecev. Žajbelj je mnogostransko uporabna zdravila in začimbna rastlina. Žajbljev čaj zdravi vnetja dlesni, ustne votline in žrela, pomirja, omejuje potenje in ugodno vpliva na želodec in črevesje. Žajbljevo eterično olje razkužuje in lajša krče, čreslovina povečuje učinek proti driskam.

Pomaga pa tudi bolnikom s sladkorno boleznijo. Žajbljevo znastveno ime pa je Salvia Officinalis in je iz družine ustnatic.

žajbelj

Enya se je že dva dni počutila zelo slabo. Lačna je bila tako, da seje kar skozi njo videlo. Kaj se je zgodilo? Po nesreči se je ugriznila v notranjo stran lic in rana se ji je razbolela, zdelo se ji je, da se je tudi malce zagnojila, bolelo jo je pa tako, da si je zjutraj komaj umila zobe, jesti skoraj ni mogla, govoriti pa tudi ne. Zdelo se ji je, da jo bolijo cela usta.

V knjigi je prebrala, da je žajbelj odlično sredstvo za različna vnetja v ustni votlini, saj razkužuje in »vleče skupaj«, strokovno temu rečejo, da je adstringens.

Ni ji bilo treba iti daleč po žajbljeve liste, saj jim je rasel na vrtu. Nabrala je za eno čajno žičko lističev, jih dala v skodelico ter prelila z vrelo vodo. Pustila je, da se je čaj ohladil, nato pa si je z njim trikrat na dan izpirala ustno votlino. V začetku je bilo hudo, zdelo se ji je, da jo še bolj peče, pa je čaj še bolj ohladila, toliko, da je bil samo malo mlačen. Bilo je bolje in proti koncu četrtega dne je samo malce bolj rdečkasta notranja stran lic še kazala, kje je bilo boleče mesto, ki Enyji niti jesti ni pustilo. Vendar deklica ni ostala samo pri čaju – vsako jutro si je s svežimi žajbljevimi lističi zdrgnila zobe in dlesni. Njen dih je bil svež, zobje pa so postali bolj beli, dlesni pa odpornejše. Enya je sklenila, da bo poleti nekaj žajblja nabrala tudi na morju. Je slišala, da je tisti, ki raste na morju, še bolj učinkovit kot tisti, ki raste pri nas.

PELIN (napisala Jona) Pelin je začimba/zdravilna rastlina s svetlo sivimi listi grenkega okusa, ki se uporablja v farmaciji in domači medicini. Pomaga pri želodčnih, jetrnih in žolčnih težavah. Uporabljamo ga tudi pri diareji, napihnjenosti in pri odpravljanju notranjih parazitov ter za čiščenje prebavnega trakta in spodbujanje izločanja prebavnih sokov. V domači farmaciji iz pelina delajo čaje in alkoholne pijače. V farmaciji uporabijo grenčine in eterična olja. Pelin pomaga pri vračanju apetita. To začimbo bolj uporabljajo odrasli, saj je za osebe mlajše od 18 let odsvetovan. Ima lahko različne stranske učinke, kot so prebavne motnje, močna žeja, nemir, omotica, zmedenost in halucinacije, kasneje pa lahko celo vodi v paralizo ali smrt – to niso pogosti učinki. Pelin pomaga pri lajšanju krčev in poživlja krvni obtok.

Pelin pripravimo tako, da žlico posušene začimbe namakamo v vroči vodi 15 minut, vodo precedimo in popijemo. Uporabljamo ga tudi v kuhinji, nekateri ga dajo v juhe, enolončnice, na ribe, v solate ipd. V veterini lahko pelin uporabljajo tako, da ga med prsti zmečkajo in polijejo z vročim jabolčnim kisom. Ko se ta zmes ohladi, dodajo vodo in razpršijo po domačem ljubljenčku, tako bo domača žival obvarovana pred bolhami. Pelinov prah se uporablja proti epilepsiji in histeriji, obkladki iz pelina za zdravljenje ran, pelinov sok z medom lahko polijemo po rani in bo pomagal pri celjenju rane, če ga namočimo v vodo bo pomagal pri slabem zadahu …

pelin

Jona, vsaj tako je pravila njena mamica, je bila prava griža pri prehranjevanju. Malce je brskala po krožniku, z vilicami grižljaje hrane potiskala sem in tja ter se delala, da je. Ne dunajski zrezek, ne pomfri, ne pečenka ji ni bilo po godu. Mamo je že resno skrbelo, pa ji je Jona sama povedala rešitev (saj veste, zeliščarski krožek): mogoče bi mi pa pelin pomagal.

Babica (kdo pa drug) je imela v vrtičku grm svetlo sivega pelina. Res je bil precej ušiv, ampak mami je izbrala vejice brez uši in jih odnesla domov. Posušila jih je, narezala na drobne koščke in žličko pelina prelila z eno skodelico vroče vode. Jona je pila po požirkih dve

skodelici pelinovega čaja na dan in že čez teden dni je postala bolj ješča, nič več ni trepetala ob misli, da bo treba sesti za mizo in jesti. Ne boste verjeli – teknila ji je celo zelenjavna juha!

LIPA (napisala Lara) Lipa oziroma Tilia platyphyllos spada v družino lipovk ( Tiliaceae) Navadna lipa je drevo, ki doseže tudi do 30 m višine, njeni listi pa so veliki od 5 do 15 cm. Ima pa tudi prav poseben pomen za Slovence, saj so se ljudje že od nekdaj družili pod mogočno krošnjo lipe. Naprimer v domačem kraju Franceta Prešerna na Vrbi na Gorenjskem je pod lipo 16 kamnov na katerih so meščani lahko posedali. Uporabni deli drevesa pa so cvetje, oglje včasih pa tudi listi. Lipin čaj se uporablja za lajšanje znakov prehlada in drugih obolenj. Čaj je tradicionalno zdravilo naravnega izvora , ki se uporablja že vrsto let. Cveti lipe pa vsebujejo tudi učinkovine, ki pospešujejo potenje pri vročinskih prehladih. Eno in pol zdravilne žličke čaja prelite z eno skodelico vrele vode in pokrite za 5 do 10 minut. Za učinek naj bi čaj pili dvakrat na dan. Lipovi cvetovi pa se ne uporabljajo pri otrocih po štirimi leti, prav tako se ne uporabljajo za lajšanje stresa pri otrocih mlajšimi kot dvanajst let. Čaj pa se uporablja tudi za odpornost imunskega sistema. Na trgu pa je tudi nekaj drugih lipovih izdelkov kot so: • Losjoni iz lipovega cvetja za občutljivo kožo • Eterična olja • Lipov med Lara se je prav klavrno počutila. Teklo ji je iz nosu, kašljala je (bila je navadna viroza in ne Covid 19, je rekel zdravnik), bila je vsa mlahava, obenem jo je zeblo in bilo ji je vroče. Mami ji je s termometrom izmerila temperaturo – 37,9 stopinj Celzija. Za tablete za zbijanje vročine to ni bilo, čeprav si je Lara zelo želela, da bi ta slabost in vročina-mraz že prešlo. Pa se je mamica rahlo nasmehnila in izginila v kuhinjo. Čez deset minut je prišla nazaj, noseč v roki skodelico temno zlato-rumene tekočine s prijetnim vonjem. Lipov čaj sem ti skuhala, z žličko medu. Popij ga, spotila se boš in vročina bo prešla.

Posušeno lipovo cvetje

Lara je ubogljivo spila čaj, ampak zgodilo se ni nič. »Le potrpi, lipa deluje počasi, ampak zanesljivo,« ji je dejala mami. Lara je mirno obležala in strmela v strop. Čez nekaj časa ji je postalo vroče, tako vroče, da se je potila, kot bi se kopala v bazenu. Pidžama je bila popolnoma premočena. Mami ji je pomagala, da se je preoblekla, prej pa jo je še otrla z brisačo, namočeno v vodo s kisom in jo dobro obrisala. V sveži in suhi pižami se je Lara počutila kot prerojena. Oči so se ji kar same zaprle in utonila je v miren, krepčilen spanec.

DOBRA MISEL (napisala Nastja) Dobra misel, Origanum vulgare, poznana tudi pod imenom divji majaron, je trajnica, ki so jo poznali že stari Grki in so jo poimenovali Orosganos, kar v prevodu pomeni gorsko veselje. Uporablja se tako v zdravilne namene, kot v kulinariki kot začimbo in tudi kot dišavnico.

NABIRANJE IN SUŠENJE DOBRE MISLI: • Zraste nekje do 50 centimetrov visoko in ima drobne škrlatne cvetke, ki so zbrani v socvetju. Steblo je pogosto v zgornjem delu rdečkasto obarvano. Če jo zmečkamo med prsti, zavohamo njen značilen aromatičen vonj, ki spominja na vonj po timijanu. Ta močan in aromatičen vonj dobre misli je zaradi eteričnega olja, timola.

• Nabiramo jo od junija dalje pa tja do septembra. Nabiramo cel zgornji del rastline, ne pa spodnjega, saj po juniju oleseni. Nabrane dele sušimo v senčnem, suhem in zračnem prostoru.

Pripravlja se tudi olje iz dobre misli, ki ga vmasiramo na boleče revmatično mesto, v malih količinah pa ga lahko tudi zaužijemo. Poleg lajšanja revmatičnih bolečin, olje blaži tudi kašelj in znižuje temperaturo. Pri bolečinah v ušesu vkapamo rahlo segreto olje v sluhovod.

• Olje pripravimo iz treh do štirih jedilnih žlic droge in pol litra olivnega olja in pustimo stati na toplem dva tedna. Pri vnetjih grla in dlesni je dobra misel v kombinaciji s kamilico in z žajbljem zelo učinkovita. Ta čajna mešanica se uporablja za grgranje. Čaj grgramo hladen.

•

ZDRAVILNI UČINKI DOBRE MISLI: • razkužuje prebavila • spodbuja prebavo, • zmanjšuje napihnjenost,

pomaga zdraviti najrazličnejše črevesne, želodčne, jetrne in tudi žolčne bolezni, • skupaj z rmanom pomaga zdraviti kašelj (tudi oslovski kašelj), • pomaga pri hripavosti, • pomaga pri bronhitisu in drugih boleznih dihal, • preganja utrujenost, • poživlja (podobno kot kava), • pomaga urejati neredno menstruacijo, • pomaga pri učenju, • lajša težave z revmo, • Vsebuje grenčine, čreslovine, železo, mangan, vlaknine, kalcij, vitamin K ter omega 3 maščobnih kislin, • blaži kašelj...

Dobra misel v preveliki količini je lahko škodljiva.

•

DOBRA MISEL KOT ZAČIMBA: Dobra misel pa ni le zdravilna rastlina ampak je dobro poznana tudi kot začimba. še posebej v grški in italijanski kuhinji. Odlično paše k testeninam, k paradižniku in jedem iz paradižnika, k pečenki, v enolončnice. Dobro se ujema tudi z baziliko, rožmarinom in timijanom.

ZANIMIVOSTI: • Dobro misel je dobro imeti zasajeno na vrtu, saj odganja mravlje, je odlična čebelja paša in dober sosed zelenjavi.

• V preteklosti je bila dobra misel priljubljena za odganjanje demonov, čarovnic in hudiča. Iz bajk je znano, da naj bi dobra misel pognala v beg celo hudiča.

• Dobro misel v nekaterih delih Evrope dajejo v zeliščne šopke na dan Marijinega vnebovzetja. Včasih so jo dajali tudi v blazine nosečnic, saj naj bi jih tako obvarovala vsega hudega.

Nastja sploh ni marala pizze. Precej nenavadno za najstnico, kajne. No, njena mami se zaradi tega ni kaj prida sekirala, saj vemo, da je pizza hitra hrana in ima ogromno kalorij. Nastji ni bila všeč paradižnikova omaka, kajti zdela se ji je prekisla. Pizze brez paradižnikove omake pa ni, to vsi vemo. Ampak – tistega dne je Nastja prišla s šopkom posušene dobre misli (origano) v roki in doma povedala, da bo spekla pizzo za večerjo. Vse domače je povabila na pojedino.

Nastja je dobra kuharica – zamesiti in narediti kvašeno testo za pizzo njej ni problem. Vendar ni uporabila kupljene omake za pizzo, ampak se je odločila, da jo bo naredila sama, čeprav ne bo ustrezala italijanskim standardom.

Nastja je stisnila nekaj paradižnikove mezge iz tube v lonček, dodala vodo in premešala, da je dobila precej redko omako. Zdaj je dodala še tri žlice olivnega olja in žličko zdrobljenih posušenih lističev origana – dobre misli. Ohoho, omaka sploh ni bila prekisla, imenitno je dišala in Nastji se je kar samo smejalo. Na testo, pomazano z omako, je razporedila mozzarelo, natrgano na koščke, rezine slanine, čebulo, koščke kranjske klobase in sladke feferone. Da veste, domači pizze niso mogli prehvaliti.

OGNJIČ (napisala Maja) Ognjič je rastlina, ki spada med nebinovke Ima užitne oranžne cvetovi, velja pa tudi za zdravilno rastlino. Je 60 cm velika enoletnica z razvejanim dlakavim steblom in dolgimi listi.

Na koncu stebla ima veliko socvetje v obliki koša. Cveti od junija do pozne jeseni. Ognjič uspeva na vseh vrstah vrtnih tal, ki so dobro navlažena. Uspeva na polnem soncu in polsenci.

Najbolj bujno cveti v s hranili revni zemlji. Posebna zanimivost je tudi to, da je ognjič pokazatelj dežja. Če so cvetovi po sončnem vzhodu še zaprti, bo ta dan deževalo.

UPORABA: Iz njegovih cvetov pridelujemo kreme, olja, čaje, solne kopeli, aroma terapije… Pomaga pri kožnih vnetjih, okužbah ali poškodbah (spodbuja celjenje ran).

Majin bratec je grdo padel z rolko. Obe koleni je imel odrgnjeni do krvi, tulil je pa tudi tako, da so ga slišali iz enega konca mesta na drugega. Maji se je zelo smilil. Mamica mu je koleni očistila in razkužila, mali pa je še kar jokal, saj mu je rani vleklo skupaj in ga je prav neprijetno skelelo. Maja se je spomnila, da je ravno včeraj iz šole prinesla ognjičevo mazilo, ki so ga delali pri zeliščarskem krožku. Vzela je gazico, nanesla nanjo nekaj mazila in to položila bratcu na ranjeni koleni. Vse skupaj je povila s povojem, da se je gazica obdržala na mestu. »Ne tuli,« je rekla bratcu, »ne boli te več.« Bratec je »prisluhnil« svojim kolenom in ugotovil, da ima sestra prav. Ognjičevo mazilo (posušene ognjičeve cvetove so precvrli v nesoljeni svinjski masti) je lepo hladilo rani in omehčalo kožo, da ni več vlekla skupaj. Bratec se je skozi solze nasmehnil. Lepo je imeti sestro, ki ti zna pomagati, ko je najhuje.

Ognjičevo mazilo

Ognjič

Takole, tole bi bila zelišča male čarovnice po naše. Bolje da rečemo – zelišča malih čarovnic.

Dekletom je šlo delo z zelišči dobro od rok, lahko bi rekla, da ima prav vsaka od njih zelene prste. Ampak – ja, saj veste, dekleta so najstnice, kot take pa ima vsaka svojo velikoooooo težavo. Ta ima preveč mozoljčkov, spet oni se lasje takoj po umivanju že zamastijo, tretja meni, da ima premočan telesni vonj … Ampak, smo rekle, saj se ukvarjamo z zelišči – kako

bi bilo, če bi med nas povabile človeka, ki se spozna na toaletne izdelke iz zelišč in bi ga povabile med nas ter prosile, da naj nam zaupa nekaj skrivnosti iz svoje bogate zakladnice.

Rečeno, storjeno. Gospa Jolanda Gobec je bila takoj pripravljena deliti svoje bogato znanje in izkušnje z nami. Popoldan v »zeliščarski delavnici« je minil, kot bi mignil. Napravile smo zeliščni tonik, ki učinkuje tako pri mastni koži, kot pri laseh, sivkino olje za lepšo in nežnejšo kožo, zeliščni čaj, kajti lepota se prične od znotraj in zeliščno tinkturo za grgranje – za bolj svež dah in bolj čvrste dlesni ter bolj bele zobe. Pa naj kar fotografije govorijo: