jazzorkestri
Projekti izkazujejo žanrsko pestrost Ljubitelji jazza se radi spominjajo koncertov, ki so se pred leti odvijali v Studiu 14. Pogosto je šlo za koncerte manj znanih glasbenikov, na katere so prihajali resnični ljubitelji, vendar projekt že nekaj časa miruje zaradi prenove studia. Ena osrednjih nalog orkestra, poleg izpolnjevanja naročil RTV hiše, je tudi sodelovanje na festivalih, kakršen je Slovenska popevka, ki je imela v preteklosti ogromno vlogo. »Slovenska popevka je dala veliko izjemno kakovostnih skladb. Prinesla je obilo dobrega, zato zdaj s kakovostnimi aranžmaji skušamo dvigniti tudi njeno raven,« pove Krečič in doda, da je pravzaprav veliko odvisno od prijaviteljev ter njihovih skladb. »Trudimo se zveneti enako dobro ali celo bolje kot drugi svetovni orkestri. San Remo je denimo odmeven festival, nekoliko primerljiv s Slovensko popevko. Nekatere naše produkcije se mi
»Vrednost svojega dela vidi tudi v sodelovanju vseh treh orkestrov iz regije; ljubljanskega, zagrebškega in beograjskega. “Raven vseh treh se je zelo dvignila in Jumbo Big Band zveni zares bombastično.« ne zdijo prav nič slabše od njihovih, kljub temu da je Italija po številu prebivalcev tridesetkrat večja. Orkester imamo vsekakor boljši!« Ob izobraževalni in dobrodelni funkciji je eden osrednjih projektov še koncertiranje s katerim od znanih jazzovskih pevcev, kar običajno pomeni združitev s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija. »Imamo veliko zelo dobrih slovenskih glasbenikov, zato seveda poskušamo sodelovati z njimi. Precej pozornosti zdaj usmerjamo v abonmajsko sezono v SiTi Teatru,« pojasnjuje Krečič. Ta se je nekoč odvijala v Hotelu MONS, danes pa je sestavljena iz petih vokalnih ter enega instrumentalnega koncerta pretežno slovenske glasbe. »Programska shema je nekoliko na robu, saj ne gre ne za strogo umetniški repertoar in ne za komercialnega, žanrsko pa se sprehajamo,« pravi Lenart Krečič in dodaja, da vsak koncert tudi snemajo. A je izdaja albumov s teh koncertov odvisna od številnih dejavnikov. Večinoma gre za slovenske
Big bandi so ena najnaravnejših glasbenih oblik. Zakaj torej potrebujejo ozvočenje, če so pred njegovo iznajdbo odlično zveneli brez njega? Večino naših koncertov snemamo in če jih želimo dobro posneti, moramo imeti mikrofone. Ko pa smo že ozvočeni, želimo tudi občinstvu omogočiti kar najlepši zvok. Nekoč je bilo drugače, Count Basie in drugi glasbeniki so vse igrali na en sam mikrofon in ker druge možnosti ni bilo, so se nanjo navadili. A je dejstvo, da moraš nekatere instrumente ozvočiti, če želiš imeti saksofone z vsemi različicami, kakršne so flavte in klarineti, enakovredno glasne kot trobente, ki so preprosto že v osnovi glasnejše. Veliko je odvisno tudi od aranžmaja. Dejstvo pa je, da je naraven zvok najboljši in naloga tonskega tehnika je prav ojačitev naravnega tona. V Sloveniji ima skoraj vsaka vas svoj pihalni orkester, iz katerega običajno vznikne big band. So slednji opozicija prvim ali pa so prav godbe valilnice dobrih glasbenikov? Iz godb je prišlo zelo malo poklicnih jazzovskih glasbenikov, Gašper Bertoncelj in morda še kdo. Če pa se ozremo na Big Band Krško, Big Band Grosuplje, Big Band DOM, Big Band Radlje, Toti Big Band, Plesni orkester Žabe, Big Band Radovljica in še kakšnega, so ti brez dvoma zaslužni za veliko število dobrih glasbenikov. A je veliko odvisno tudi od vodstva. V čem vidiš prednosti in slabosti ljubiteljskih big bandov v primerjavi s poklicnimi? Vsekakor imajo ljubiteljski big bandi veliko vlogo pri vzgoji mladih glasbenikov. Izobraževalna vrednost je pri njih večja kot pri nas, saj močneje vplivajo na mlade, ki dobijo priložnost in izkušnje iz prve roke. Po drugi strani pa imajo ljubiteljski orkestri običajno nižjo raven glasbenikov, saj tisti, ki postanejo dobri, odidejo na študij in jim čas ne
31 big band rtv slovenija
prav tako poudarja, da so v preteklosti orkester sestavljali glasbeniki, ki so bili v določenem obdobju na najvišji mogoči ravni. »Jože Privšek, Tone Janša, Petar Ugrin in številni drugi … vsi odlični izvajalci so prej ali slej prišli v orkester, medtem ko je danes toliko več glasbenikov, kar omogoča, da v orkester pridejo sami vrhunski instrumentalisti.« A je odvisno, kaj razumemo pod vrhunski. »Primerjati denimo Marka Črnčca in Gregorja Ftičarja nima smisla. Njuna stila sta popolnoma različna, oba pa sta izjemna in vsak v sebi nosi genialnost. Vendar v Big Bandu RTV Slovenija igra edinstveni virtuoz Blaž Jurjevčič, ki vedno navduši s svojstvenimi blues-soulovskimi linijami. On jih čuti, kot jih nihče drug ne in je v tem genialen.« Nekoč so člani orkestra torej bili bolj ali manj edini glasbeniki v regiji, medtem ko so danes številni zaposleni na jazz oddelku Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana ali pa delujejo samostojno, vendar je koordinator prepričan, da jazzovske scene brez vsaj enega poklicnega big banda preprosto ni, ker je ta eden glavnih stebrov jazzovskega dogajanja.