ŠE SE NAM DOGAJA by Glasilo OŠ Pirniče

DOGADOGAJAuiopasdfghjklzxcvbnmqwerty uiopasdfghjklzxcvbnmqwertyuiopasdfghjkl zxcvbnmqwertyuiopasdfghjklzxcvbnmqwer tyuiopa

sdfghjklzxcvbnmqwertyuiopasd fghjklzxcvbnmqwertyuiopasdfg hjklzxcvbnmqwertyuiopasdfghj klzxcvbnmqwertyuiopasdfghjkl zxcvbnmqwertyuiopasdfghjklzx cvbnmqwertyuiopasdfghjklzxcv bnmqwertyuiopasdfghjklzxcvbn mqwertyuiopasdfghjklzxcvbnm qwertyu

NAMESTO DOLGEGA UVODA Pa nam je uspelo sestaviti, predvsem pa zbrati in urediti še eno številko spletnega glasila. V njem boste našli delček dogajanja oz. utrip odhajajočega šolskega leta. Upamo, da obudi kakšen spomin, zvabi nasmeh na obraz, vas spomni na nekoga … Skratka, namenjeno je listanju, ogledovanju, prebiranju, razmišljanju … Pa lepe in doooolge počitnice vam želimo učenci novinarskega krožka z mentorico

KAZALO ŠOLSKI PARLAMENT NA OŠ PIRNIČE ............................................................................................................................................. 2 DAN PREVENTIVE Varno v prometu, med vrstniki, v nesreči, na internetu …. ............................................................................ 7 KAJ VSE JE KULTURA Od nogometa do prve slovenske tiskane knjige in najstarejšega kolesa na svetu ................................... 11 ŠOLSKI BAZAR.............................................................................................................................................................................. 13 NOVOLETNA PRIREDITEV ............................................................................................................................................................ 21 PREPEVALNICA STRIČKA JANEZA 2013 Med polžki in marjeticami............................................................................................. 26 ŠAH V SLOVENSKE ŠOLE Učenci so se pomerili z velemojstrom ................................................................................................. 30 VELIKANI HIMALAJE 8.1.2014 je na OŠ Pirniče potekala otvoritev razstave ''Velikani Himalaje'' .............................................. 33 SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK fotoreportaža prireditve .......................................................................................................... 34 PUST V OŠ PIRNIČE...................................................................................................................................................................... 39 VSI V IDRIJO................................................................................................................................................................................. 43 FESTIVAL GLEDALIŠKIH SANJ ....................................................................................................................................................... 46 PLESNE MELODIJE V TELOVADNICI OŠ PIRNIČE .......................................................................................................................... 50 NAGRADNI IZLET ZLATIH ZNAČKARJEV ....................................................................................................................................... 52 STRIPI IN SMEH V ŠOLSKIH KLOPEH ............................................................................................................................................ 53 PREBESEDIMO ŽIVO HIŠO ........................................................................................................................................................... 57 Ž I V A H I Š A ............................................................................................................................................................................. 63 NEPREMAGLJIVA ENAJSTERICA................................................................................................................................................... 64 OCENA KNJIGE STARE GRŠKE BAJKE ........................................................................................................................................... 67 MAJNICE ...................................................................................................................................................................................... 69 BRALNO POTOVANJE Z DAVIDOM HILLOM ................................................................................................................................ 71 MENART : GRAFENAUER ........................................................................................................................................................... 77 SLOVO DEVETOŠOLCEV ............................................................................................................................................................... 80

ŠOLSKI PARLAMENT NA OŠ PIRNIČE V novembru je na šoli potekal šolski parlament. Vodila ga predstavnica šolske skupnosti Hana Meglič. Vsak od razredov je povedal nekaj besed o svojem projektu in o razrednem razmišljanju na razpisano temo: Razmere v družbi. Predstavitve so bile zelo zanimive in raznolike ─ od plakatov, videov, do anket. Začeli so najmlajši učenci iz razredne stopnje. 4. razred:

5. razred:

6. A razred: Naredili so plakat o boljših razmerah v družbi. Kljub krizi naši mali geniji razmišljajo dokaj pozitivno in pravijo, da si sami med sabo lahko ustvarimo boljše in kakovostnejše življenje.

6. B razred: Sovrstniki so tudi imeli podobne zamisli in so naredili plakat na temo Naše želje v družbi, kjer so bili dokaj zahtevni. Predstavili so razredne želje, kaj si želijo novega na naši šoli. Med drugim si želijo, da bi učitelji, ko zvoni, končali uro.

7. razred: Na parlamentu so bili številčno najbolj zastopani »sedemčki«, ki so nam predstavili skeč, v katerem so predstavili problem, ki naj bi se zgodil v šoli – strgana torba – poškodovanje tuje lastnine namreč. Skeč je bil sicer zanimiv, vendar smo se vsi strinjali, da se to ne dogaja prav pogosto.

8. razred: Osmošolci so si vzeli malo več časa in so se odpravili v center Ljubljane, kjer so anketirali ljudi z vprašanjem: Ali ima kriza tudi dobre lastnosti? Presenetljivo je veliko ljudi reklo, da mislijo, da ima kriza tudi dobre plati in ni vse tako črno. Kaj pa mislite Vi?

9. A razred: Najstarejši na šoli so potrudili in naredili video o naših razmerah v družbi. Video je bil zanimiv, v njem pa so učenci podali mnenje o svojem položaju v družbi.

9. B razred: Mnenje 9. B o razmerah v današnji družbi je v obliki »mini predavanja« povzela njihova predstavnica razreda. Povzetke so imeli zapisane na power pointu.

Tudi gospa ravnateljica je z zanimanjem spremljala predstavitve in si zapisovale predloge in pobude.

Na šolskem parlamentu je lahko vsak povedal svoje mnenje, mišljenje. Dobro je, da naše misli združimo na papir in jih povemo na glas, zato so parlamenti dobrodošli in zaželeni.

 Lea Andrejaš, foto: Žiga Maček

DAN PREVENTIVE Varno v prometu, med vrstniki, v nesreči, na internetu …. Na OŠ Pirniče smo imeli v sredo 27. 11. 2013 učenci višje stopnje dan preventive. V 9. razred sta za prvo predavanje prišla policista, ki sta jim s pomočjo power pointa predstavila preventivo v prometu. Predstavila sta jim pravilno uporabo in delovanje varnostnih pasov ter pravila varne vožnje v avtomobilu in avtobusu. Ob tem sta navrgla tudi veliko življenjskih primerov. Pomagal jima je tudi učitelj Igor Sešek. Policista sta predstavila še posledice nesreč v primeru vožnje brez (ustreznega) vozniškega izpita. Navedla sta tudi okvirni znesek kazni, ki so vrtoglave. Ker se bliža veseli december, sta jim predstavila še pravilno in varno uporabo pirotehnike. Njihovo drugo predavanje je imela dr. Trdanova. Govorila je o možganskih poškodbah. S seboj je imela tudi poškodovanca, ki trpi za temi poškodbami. Povedala je, da je po teh poškodbah v veliko primerih potrebno ponovno učenje. Predstavila je še postopek rehabilitacije, ki je dolgotrajen. Na koncu so imeli še delavnice, kjer so z prerisovanjem in prepisovanjem s prosojnice še malce utrdili na novo pridobljeno znanje.

Učenci 6. in 7. razreda so se ta dan ukvarjali s telefoni in internetom. Namesto pouka so raziskovali Facebook, »srfali« po netu, telefonirali … !?! No ja, ni bilo čisto tako. Spoznavali so pasti in nevarnosti, ki nas lahko doletijo ob brezskrbni uporabi sodobnih pripomočkov. Številni življenjski primeri, ki bi se lahko primerili komur koli, so jim odprli oči, da bodo bolj previdni , kadar se podajajo v virtualni svet. Na predavanju o varnem deskanju in pravilni uporabi telefona so dobili veliko uporabnih nasvetov. Da pa bi ozavestili tudi vse ostale uporabnike elektronskih medijev, sledi povzetek najpomembnejših: 1. Kadar si na javnem kraju (npr. lokal), imej telefon vedno pri sebi, ne puščaj ga na mizi. 2. V (dovolj dolgem) geslu imej vedno male, velike črke, številke in znake. 3. Če fotografiraš sebe ali druge ljudi, teh slik ne pošiljaj nikomur brez dovoljenja tiste osebe, ki je na sliki ter jih ne objavljaj. Če želiš komu poslati svojo fotografijo, pa najprej dobro premisli. 4. Ne objavi vseh svojih podatkov na internetu, saj si s tem samo škodiš. 5. Pazi, kaj počneš na internetu. O primernem ravnanju na internetu se lahko poučiš tudi na spletni strani www.safe.si. 6. Če te kdo po telefonu nadleguje, se lahko o svojih težavah pomeniš tudi na brezplačnem TOM telefonu (Telefon za otroke in mladostnike; 116 111)

Osmošolci so na naravoslovnem dnevu s kriminalisti z Ministrstva za notranje zadeve raziskovali mladostniško kriminaliteto in se pogovarjali o situacijah, v katerih se lahko tudi nehote znajdejo.

Direktor ZD Medvode, asist. mag. Rajko Vajd, jim je v

zanimivem in praktičnem predavanju predstavil osnove prve pomoči. Osmošolci so se naučili nuditi umetno dihanje – izgleda sicer preprosto, a so se pri praktičnem delu kar namučili. Spoznali so tudi posebno napravo: avtomatski srčni defibrilator, z uporabo katerega lahko pri nenadnem zastoju srca in dihanja v najkrajšem možnem času ponovno vzpostavimo krvni obtok. Opozorjeni so bili tudi na lokacije v naši občini, kjer so defibrilatorji locirani. Tudi v Pirničah sta dva, in sicer v Krajevni skupnosti Zgornje Pirniče ter v Gasilskem domu Spodnje Pirniče.

Jona Dežman, Gregor Čukajne

KAJ VSE JE KULTURA Od nogometa do prve slovenske tiskane knjige in najstarejšega kolesa na svetu V petek 22.11.2013 smo imeli učenci šestih, sedmega in devetega razreda kulturni dan. Učenci 6-ih razredov smo imeli predviden ogled knjižnega sejma in predstave Nepremagljiva enajsterica v Cankarjevem domu. Učenci 7. razreda so si ogledali predstavo Martin in Gregor ali od junaka do bedaka, nato pa so si v Mestnem muzeju ogledali še razstavo Najstarejše kolo na svetu in sodelovali na delavnicah. Devetošolci pa so se po predstavi v Cankarjevem domu odpravili v Trubarjev rojstni kraj. Šesti razred si je najprej pod vodstvom kustosinje in kustosa ogledal knjižni sejem, ki se je raztezal v treh etažah Cankarjevega doma, spoznali smo različne založbe in njihove knjige. Nato smo imeli možnost samostojnega ogleda knjižnega sejma. Že ob prihodu smo dobili ček za branje, ki smo ga lahko unovčili ob nakupu knjig z oznako zlata hruška. Ček je bil vreden 2 evra. Ob 11. uri smo si ogledali predstavo

Nepremagljiva enajsterica. Že v oktobru smo za domače branje prebrali knjigo z istim naslovom. Potem smo se lahko še malo razgledali po knjižnem sejmu.

Devetošolci so po ogledu predstave Prosto po Prešernu obiskali Rašico, rojstni kraj Primoža Trubarja, pisca prve slovenske tiskane knjige. Ogledali so si Trubarjevo spominsko sobo, v kateri so razstavljena vsa njegova pomembnejša dela ter poslušali zanimivo predavanje o Trubarju in času, v katerem je živel. Nato so se sprehodili še po domačiji in si ogledali takratno gospodarsko poslopje – mlin in žago.

Mirjam K., Monika T. Č., Manca Š.

ŠOLSKI BAZAR V sredo 27. 11. 2013 smo v imeli v OŠ Pirniče bazar. V popoldanskem času, med 16. in 18. uro, je bilo v avli šole zelo živahno, saj je potekalo sproščeno trgovanje. Ponujalo, predstavljalo in prodajalo se je najrazličnejše izdelke: okraske, novoletna darilca, voščilnice, piškote, mafine in celo sveže pečene palačinke. Kdor se je sprehodil mimo stojnic, je zagotovo našel tudi kaj zase ali za darilce v prazničnem decembru. Najpomembnejše pa je, da so bili izdelki delo učencev iz vseh razredov in da bodo zbrana sredstva uporabili za svoje aktivnosti.

Učenci 1. in 2. razreda so imeli svoje stojnice v prizidku. Pripravili različne voščilnice, obeske in druge okraske in se veselo nastavili fotografu.

Tretja razreda sta se pohvalila s slastnimi piškoti lastne peke, obeski in voščilnicami … in miza se je hitro praznila.

Četrtošolci so nas spomnili, da kmalu pride tudi Božiček …

Učenci petega razreda so posejali božično žito in izdelali zelo lepe voščilnice. Med naporno prodajo so se tudi sami posladkali.

Šestošolci pa so ponujali ─ karkoli si si poželel: venčke, sveče, mila, podstavke ogrlice, zapestnice, piškote, svečnike …

Sedmi razred se je ponašal z zelo lepo urejeno stojnico čudovitih izdelkov, primernih za darila.

Tudi osmošolci so pripravili izdelke ─ prodajali so mafine in piškote, najbolj pa so šle v promet smrekice.

Devetošolci so se usmerili zgolj v peko. Učenci 9. A so spekli slastne piškote in mafine.

Deveti B pa je izstopal s prodajo sveže pečenih palačink, na zalogi pa so imeli tudi mafine.

Poskrbeli so tudi za prijetno glasbo in zadnji zaprli svojo stojnico.

Ko smo se že vsi odpravili domov, pa za nekatere dela še ni bilo konec …

Jerca Bitenc Babnik, Gašper Šimec

NOVOLETNA PRIREDITEV V ponedeljek 23. decembra je v avli šole potekala novoletna prireditev, na kateri so sodelovali učenci OŠ Pirniče. Najprej je pevski zbor zapel našo himno.

Po himni je imela ravnateljica govor in nam voščila za praznike. Sledila je pesem Pustite nam ta svet, ki so jo zapeli učenci pevskega zbora. Spremljala jih je Nastja Blagovič.

Nato pa je 4. razred zaigral zabavno zgodbo o Rdeči kapici.

Po tej uprizoritvi nas je razveselila

pesem Piki Jakob.

Dramski krožek nam je uprizoril pravljično

enodejanko Pepelkin čeveljček. Poleg Pepelke so se na odru zvrstili tudi drugi pravljični junaki, od mačka Murija do Janka in Metke in Sneguljčice.

Zmedo je rešil šele policaj in vse se je …

srečno končalo.

Učenci prvega razreda so nam

zapeli pesem Kako to cingljajo.

Zanimiva pa je bila tudi Pravljica o polomljeni lutki.

Pesmico Jelenček Rudolf so zapeli učenci tretjega A in B razreda.

Cup Song so zaigrali

učenci sedmega in osmega razreda, prepevali sta Hanna Laura in Nuša. Moj klobuk ima tri

luknje so nam zapeli učenci drugega razreda.

Zatem smo slišali Duet dveh mačk. Zapeli in prikazali sta nam ga učiteljici Anja in Lucija.

6.b nam je zaigral avtorsko pravljico Lučke Kozina Škrati in božič.

V izvedbi prepevalnice smo slišali Rdečo Kapico.

Zatem smo si ogledali dramatizacijo Božiček, ki jo je pripravil 5. razred.

Za konec pa smo slišali še skupno pesem Oj, pridi novo leto. Upamo, da bo vsaj malo podobno naši prireditvi, torej PRAVLJIČNO …

Mirjam K., Monika T. Č., Manca Š.

PREPEVALNICA STRIČKA JANEZA 2013 Med polžki in marjeticami V četrtek, 27. 11. 2013, je na OŠ Pirniče potekala Prepevalnica strička Janeza. Na 7. festivalu otroškega petja velikega ustvarjalca glasbenih del za najmlajše Janeza Bitenca so tokrat nastopili otroški pevski zbori prve triade iz osnovnih šol Medvode, Smlednik, Vodice in Pirniče. Ob poslušanju čudovitih pesmic, ki so nam vsem poznane, pa so se v čas otroštva preselili tudi številni poslušalci, ki so napolnili avlo šole. Temo letošnje prepevalnice smo lahko razbrali preko likovnih izdelkov; od vsepovsod so nas pozdravljali simpatični polžki in bele marjetice. In za začetek se je iz vseh mladih grl zaslišalo: „Mi smo polžki korenjaki … mi se bomo potrudili in lepo prepevali.” Ravnateljica OŠ Pirniče je v uvodnem nagovoru nekaj besed posvetila Janezu Bitencu in pomenu njegovega dela za otroke ter poudarila, pomen festivala in ohranjanja Bitenčeve dediščine. Nato je bil oder namenjen mladim pevcem. Najprej so se predstavili otroci Osnovne šole Simona Jenka Smlednik, ki so zapeli Tri muce, Po jurčke in Muzikantska. Zborovodja je bila Ema Gortnar, pri klavirju pa Nastja Blagovič.

Otroški pevski zbor Vodice je pod vodstvom zborovodje Tomaža Grajzarja zapel Luna spet doma, Mravlja in polž in Kje je luna.

Otroci iz Osnovne šole Medvode so se nam predstavili s pesmimi Ježek in Janko, Gosak in goske ter Koza Meka. Njihova zborovodkinja je Tatjana Kernič.

Zadnji posamezni nastop je pripadal gostiteljem, OŠ Pirniče. Najprej se je predstavila prepevalnica prvošolcev. Zapeli so Bitenčevo Iščemo medvedka. Prepevalnica 2. in 3. razreda pa nas je razveselila s pesmima Opica in Moj dragi balonček. Zborovodkinja prepevalnice je Lucija Jekovec, pri klavirju je spremljala Ema Gortnar.

Program so na domiseln način povezovale učenke izbirnega predmeta retorika, ki so nas popeljale k zabavnim dogodivščinam polžkov iz rumene ulice.

Ravnateljica je pred zadnjo skupno pesmijo izrekla zahvalo zborovodjem ter jim podelila spominske plakete in maskoto festivala, Cicipojčke.

Zadnja skupna pesem, ki smo jo slišali iz otroških grl, je bila Marjetica. In tako se je z nežno melodijo zaključil letošnji festival.

Anja Jarc, Nuša Grenc, Urša Urh

ŠAH V SLOVENSKE ŠOLE Učenci so se pomerili z velemojstrom V petek, 20.12.2013 sta nas, v okviru projekta Šah v slovenske šole obiskala evropski poslanec dr. Milan Zver in šahovski velemojster Primož Šoln. Ob tej priložnosti sta šoli podarila 15 šahovnic in šahovskih figuric. 12 učencev je zaigralo simulantko s šahovskim velemojstrom, trije pa partijo šaha z evropskim poslancem. Pred igranjem šaha, ki je potekal v popolni tišini, smo si lahko ogledali tudi kratko prireditev, na kateri so nastopali naši učenci in učenke. Kot prva je naša posebna gosta v kratkem nagovoru pozdravila ravnateljica, ga. Martina Kutnar, ki je predstavila tudi bogato šahovsko kariero g. Šolna. Zatem so v kratkem kulturnem programu zapeli in zaplesali še učenci 3. in 4. razreda. Na kitaro jih je spremljala učiteljica Karmen Rebolj, na kontrabas pa učitelj Janez Sečnik. Sledili so nagovori gostov, v imenu učencev pa je prisotne pozdravila predstavnica šolske skupnosti. Za lepo kuliso so poskrbeli sedmošolci, ki so predstavljali šahovske figure.

Nato nam je na kitaro zaigral Jure

Kobal, ravnateljica je pa je povedala na kakšen način bo sledilo nadaljevanje obiska. Simultanko, ki je sledila v telovadnici, so si po skupinah lahko ogledali vsi učenci. Ob tem pa so seveda upoštevali dejstvo, da pri tej dejavnosti ni navijanja, saj poteka v popolni tišini.

Pripravljene mize,na katerih so učenci igrali proti šahovskemu velemojstru. Ker je bila to verjetno edinstvena priložnost, da se pomerim s takim velemojstrom, sem se nanjo prijavil in se je udeležil tudi sam. Igrali smo pod geslom »Važno je sodelovati in ne zmagati« in mislim, da smo bili na koncu res vsi veseli, da smo sodelovali. Prvo potezo je pri vseh prijavljenih na simulantko naredil g. Zver, nato pa se je posvetil igri s tremi učenci, ostalih 12 pa je prevzel velemojster, g. Šoln. Če učenci ponavadi šah igramo s hitrimi, nepremišljenimi potezami, smo v tem primeru poteze premišljevali zelo dolgo in natančno. Morda tudi zato, da nam ne bi bilo treba nazaj k pouku, ki so ga imeli drugi učenci.  Niti šahovskega velemojstra niti evropskega poslanca ni premagal nihče od učencev (logično).

Reakcija ob porazu.

Vsak od učencev, ki je sodeloval na simulantki, bi vam po mojem mnenju povedal, da je igranje proti takemu velemojstru posebno. Misel, da bi bilo lepo, če bi nas gosta še kdaj obiskala, pa bi z vami delil vsak izmed učencev. Morda tudi zato, da imeli z njima priložnost igrati tudi oni.

Žive šahovske figure, učenci 7. razreda. Gregor Čukajne

VELIKANI HIMALAJE 8.1.2014 je na OŠ Pirniče potekala otvoritev razstave ''Velikani Himalaje'' Začelo se je točno ob 11. uri z nagovorom ravnateljice Martine Kutnar. Nato je učenka 9. a razreda, Ira Kopač, predstavila avtorja razstave in našega učitelja športne vzgoje Vikija Grošlja ter pri tem izpostavila njegove alpinistične dosežke. Slednji so navdušili publiko in poželi velik aplavz. Učenci OŠ Pirniče g. Grošlja ne spoštujejo samo, ker je odličen učitelj športne vzgoje, ampak tudi zaradi njegovega fascinantnega alpinističnega ozadja. Dogodek se je nadaljeval z intervjuvanjem Vikija Grošlja. Ira ga je najprej povprašala po razlogu za njegov življenjski slog. Gospod Grošelj je rekel, da se je za alpinizem odločil predvsem zaradi radovednosti, ki ga spremlja skozi njegovo celotno življenje. Pri vprašanju, na kateri vrh bi se ponovno povzpel, je dejal, da so bili vsi vrhovi nepozabni, vendar je zanj trenutno zadovoljiva tudi bližnja Šmarna gora. Prav tako nam je na vprašanje: »Kateri vrh je bil najlažji in kateri najtežji?« zatrdil, da noben osemtisočak ni lahek in prav noben ni bil preprost, zato tudi ne bi mogel izbrati najtežjega. Ob vprašanju: »Ali vas je bilo kdaj pred katerim vzponom še posebej strah?« je Viki Grošelj publiki povedal, da ga je pred vsakim vzponom strah, saj je strah v pravi meri zdrav. Tisti, ki se ne bojijo, lahko hitro sprejmejo neumne odločitve. Preveč strahu je prav tako škodljivo. Pri zadnjih vprašanjih je na kratko predstavil svojo razstavo ''Velikani Himalaje'', ki je na ogled v OŠ Pirniče. Razstava prikazuje fotografije Vikija Grošlja z vzponov, ki so bili prikazani tudi v televizijski seriji Velikani Himalaje, ki je nastala v sodelovanju s Televizijo Slovenija. Lansko leto je izšla tudi istoimenska knjiga, ki jo je napisal g. Grošelj.

Na koncu se je zahvalil vsem, ki so mu pomagali pri razvoju razstave. Dogodek se je končal z zahvalo v imenu vseh učencev in zaposlenih. Učenka 9. b razreda Anastasija Jović je Vikiju Grošlju predala zahvalo in šopek.  Ira Kopač

SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK fotoreportaža prireditve

NAGOVOR RAVNATELJICE

UVODNI RAZMISLEK: POSEGANJE V HIMNO POMENI ZMANJŠEVANJE VREDNOSTI NACIONALNEGA SIMBOLA.

NAVIJAŠKA HIMNA

POVODNI MOŽ (klasika)

POVODNI MOŽ (na skiroju)

NAJ PRIJATELJICA in PRIJATELJSTVO

KLAVIRSKA SKLADBA

INTRAKTIVNI RAZMISLEK: BRANJE JE ČUDOVITA IZKUŠNJA

DEŽELA BRANJA

KJE PESEM PREBIVA

SO PTIČKI SE ŽENILI

VRABČEK IN MUCA VRABČEK

KAJ JE KULTURA?

POSLEDNJI RAZMISLEK: PRAZNIK KULTURE JE SAMO DELA PROST DAN

PREPEVALNICA

ZVERINICE IZ REZIJE

PRVOŠOLCI

PUST V OŠ PIRNIČE V torek 4.3.2014 je bil pust. Učenci 1. in 2. triade ter tudi nekateri iz višjih razredov so v šolo prišli oblečeni v kostume. V avli šole je 3. uro potekal tudi sprevod maškar. Videli smo prelepe, strašljive, zabavne … znašle pa so se tudi srednjeveške maškare. Zanimivo je bilo, da so se v maškare oblekli tudi nekateri učitelji. Našemile so se tudi nekatere učiteljice.

Indijanka s princesko na kolenih.

Leopardka.

Nekatere posamezne maske: zanimiv astronavt, divji lev, španska plesalka,

čudovita metuljčica in angelček.

zasanjani

Ä&#x152;akanje na sprevod.

Razvrstitev v sprevod.

Skupinski fotografiji.

 Monika Turk Čuturič, Manca Šimec, Mirjam Kastelec

VSI V IDRIJO V torek, 1. 4. 2014, smo se učenci od 6. do 9. razreda v okviru tehničnega dneva odpravili na ogled rudnika živega srebra in gradu Gewerkenegg v Idrijo. Nekaj težav je bilo že na začetku, saj je avtobus prišel z enourno zamudo, nato pa je vse potekalo gladko. Razdeljeni smo bili v dve skupini. Prva si je najprej ogledala rudnik, druga pa grad, ki je spremenjen v mestni muzej. GRAD GEWERKENEGG – MESTNI MUZEJ IDRIJA Grad kraljuje nad starim delom mesta. Ohranil je zgodovinsko ime Gewerkenegg, kar nemško pomeni rudniški grad. Sezidan je bil v letih 1522 – 1233 za potrebe rudnika živega srebra.

V tem muzeju smo imeli voden ogled, ki je bil zelo zanimiv. Izvedeli smo veliko o gradu, zgodovini, znamenitih IdrijÄ?anih, o rudniku, ki smo si ga ogledali pozneje, in seveda o idrijski Ä?ipki.

RUDNIK ŽIVEGA SREBRA – IDRIJA Rudnik živega srebra Idrija velja za enega najstarejših rudnikov v Evropi, saj so tam žive srebro pridobivali vse od leta 1490. Leta 1986 je bil sprejet sklep o prenehanju proizvodnje rude. Nato so rudnik postopno zapirali, dokončno pa so ga zaprli leta 2008. Sedaj je del rudnika odprt za turizem. Ta del se imenuje Antonijev rov.

Vhod v Antonijev rov.

V Antonijevem rovu… Prikaz miniranja.  Gregor Čukajne Foto: Gregor Čukajne in Google slike

FESTIVAL GLEDALIŠKIH SANJ V petek 4. aprila 2014 smo se člani gledališkega kluba in dramskega krožka udeležili Festivala gledaliških sanj. V šoli smo se zbrali ob 8.00 in zvadili še priklone, nato pa smo se ob 9 uri z mestnim avtobusom odpravili v Siti teater v Ljubljano. Pred nastopom smo si uredili pričeske, se preoblekli in pojedli malico. Takoj za tem pa smo si na odru pripravili sceno in si malo čez 11 zaželeli srečo: polomite si nogo in pričeli z nastopom. Sproščanje pred nastopom.

Kmetica Monika in dvorni norček Lucija.

Mulokuha in Čemerika.

Mali kralj s sinom Oliverjem.

Timsko in individualno urejanje priÄ?esk.

Prebivalci malega kraljestva.

Prihod Pepelkine maÄ?ehe povzroÄ?i spremembe v kraljestvu.

Kdo gre na ples?

Oliver je ujet v ideje Malega kralja.

Odrezan prst in peto je potrebno prišiti nazaj.

Pepelka sklene prijateljstvo s polsestrama.

Prikloni

 Monika Turk Čuturič, Manca Šimec, Mirjam Kastelec

PLESNE MELODIJE V TELOVADNICI OŠ PIRNIČE V petek, 11. 4. 2014 so OŠ obiskali učenci Glasbene šole Frana Šturma. Predstavili so nam razvoj glasbe in plesa skozi zgodovino. Nastopalo je tudi nekaj učencev iz naše šole. Koncert je potekal v telovadnici naše šole, vendar to ni motilo umetniškega užitka poslušalcev, torej učencev od 2. do 7. razreda in seveda učiteljev. Naprej je našo pozornost pritegnil klavirski trio, ki je izvedel Menuett.

Zatem smo z zanimanjem poslušali Jureta Kobala, ki nam je na kitaro zaigral Bourrée. Sledilo je nekaj zanimivih nastopov na violinah, klarinetu, klavirju in harmoniki, ljudski ples mazurka je bil predstavljen tudi z plesom mazurke. Skladbo Billy Jean pa je z nastopom sodobnega plesa popestrila Julija Bečan. Nato so nas z nadvse presenetljivo izvedbo Fly me to the moon presenetili mladi glasbeniki na klarinetu, tolkalih in klavirju.Navdušila nas je tudi skladba Dark Eyes Boogie, ki jo je na klavirju izvedla mlada pianistka.

Všeč nam je bil tudi ples baleta, ki ga je odplesala Jona Dežman poleg skladbe Ples sladkornih vil, ki je bil izvajan štiriročno na klavirju. Po nastopih violončela, kljunaste flavte, flavte, klavirja, harmonike, violine, saksofona, klavirja in tube, smo slišali vsem poznano prijetno melodijo valčka Na lepi modri Donavi, ki sta jo na klavirju štiriročno zaigrala Tadej in Matic. Pri nekaj točkah so sodelovali tudi učitelji, npr. učitelj harmonike, ki Sašo Gale, ki je poskrbel za venček slovenskih ljudskih.

Na koncu pa so nas mladi glasbeniki navdušili z izvedbo skladbe Na Golici. Tokrat smo jo slišali na trobenti, tubi, klarinetu, kitari in seveda harmoniki. Za popestritev pa sta polko zaplesala še dva učitelja.

Posamezni nastopi so bi popestreni s prikazi plesov, ki sta jih izvedli Jona Dežman in Julija Bečan. Program so povezovali Jona Dežman, Gal Nagode, Ana Isa Kramar in Martin Krafogel. Predstava vseh nastopajočih nam je polepšala petek in z njim tudi vikend.

 Monika T. Č.,Mirjam K.

NAGRADNI IZLET ZLATIH ZNAČKARJEV V petek, 16. 5. 2014, smo se tri devetošolke udeležile nagradnega izleta zlatih značkarjev, učencev, ki so v vseh devetih letih osnovne šole opravili Bralno značko. Avtobus nas je v Pirničah pričakal že ob 7.20, nato pa smo pobrali učence iz drugih okoliških šol. Okrog pol enajstih smo končno prispeli v Trst, kjer smo si najprej ogledali grad Miramare, ki nam je bil vsem zelo všeč, še posebej pa park okoli njega, kjer smo imeli tudi malo prostega časa. Nato smo se odpravili v Gradež, kjer smo si v baziliki Sv. Evfemije ogledali prečudovite talne mozaike, nato pa smo se še sami lahko sprehodili po mestu. Naša naslednja postaja je bilo manjše mesto Oglej z zelo zanimivimi mozaiki ter freskami. Okoli 16.30 smo se polni doživetij odpravili proti domu. Nastja Blagovič

STRIPI IN SMEH V ŠOLSKIH KLOPEH med uro geografije v 9. razredu Učitelj Veler zagnano razlaga in pojasnjuje značilnosti alpskega in predalpskega sveta. Ob tem učence seznanja tudi z novimi pojmi in zemljepisnimi imeni. Ob koncu ure nadobudni učenec Jan dvigne roko in učiteljevo razlago povzame po svoje: Stol sem umaknil v Kot, da sem lahko odprl Vrata, ampak jih nisem mogel, ker sem šel Po/kljuko. In potem je bil samo še smeh. med slovenščino v 8. razredu Učenci uprizarjajo Županovo Micko. Nik v vlogi Anžeta poskuša očarati Klaro v vlogi Micke. NIK (doživeto): Ti si lepa koker ena roža, — dolga koker ena smreka, — brhka koker en hrast, — v tvojih tatinskih očeh en fant noter sedi, kateri v mene vunkej strela — No, koku ti to dopade? KLARA naj bi Niku odgovorila: Lubi Anže, pusti te norčije! — Nikar me še ti ne jézi! Ker pa ji ravno v tistem trenutku Maks poda berilo, glasno reče: Tenks. In potem je bil samo še smeh.

LITERARNE STRANI PISMA SOŠOLCEM Devetošolci so ob koncu šolskega leta razmišljali pisali pisma svojim sošolcem in razmišljali o minulih letih … Živijo, Nejc!

Sp. Pirniče, 16. 5. 2014

Sam se še vedno spomnim svojega prvega šolskega dne, ko sem prestopil prag te ustanove. Nosil sem rumeno rutko in se sprehodil skozi avlo, polno učencev. Nekateri so bili veliki, drugi majhni, a prav vsi so prišli pogledat prvošolce. Dobili smo učiteljico Janjo, ki nas je poučevala tri leta. Iz tistega obdobja se spomnim, da sem imel šolo rad. Seveda se je to zdaj popolnoma spremenilo. Čeprav od petega razreda naprej šole na maram, sem se v njej kar veliko naučil. Z ocenami ni bilo nikoli težav, zato se do zdaj nisem pretirano namučil, razen seveda z nemščino, ki je prava muka. Šolsko leto se končuje, nam pa se seveda nič ne ljubi, a vsi težijo z ocenami in vsem, kar spada zraven. Razhod s šolo navsezadnje pomeni tudi ločitev od večine prijateljev. Več ali manj so z mano že od prvega razreda. Nekaj učencev je odšlo in nekaj v naš razred tudi prišlo, a se z vsemi dobro razumem. Z nikomer nisem skregan, kar je pri fantih normalno. Punce pa so seveda druga pesem. Kar pa se tiče učiteljev, veš, kako je. Vsi vztrajajo z ocenami do konca in trdijo, da moramo biti resni le še en mesec. Seveda je to v mojih letih težko, ker je vse zelo smešno, učitelji in starši pa itak nimajo pojma o ničemer. V glavnem, nekateri učitelji so dobri, drugi pa se bodo spotaknili ob vsako stvar, ki jo bodo našli. Čeprav se tudi njim ne da več, ne popuščajo. A na splošno sem z njimi kar zadovoljen. Starši so mi vseskozi težili z ocenami, a sem jim hvaležen, ker sem tudi zaradi njih dosegel to, kar sem. Kaj pa ti misliš o šoli, prijateljih, starših in učiteljih? So te starši tudi tako podpirali? Upam, da se kmalu vidiva, Matevž

Draga Eva!

Zg. Pirniče, 16. 5. 2014

Zdaj smo v devetem razredu in kmalu bo šel vsak od nas svojo pot. Malo sem se zamislila in ugotovila, koliko čudovitih stvari smo že doživeli skupaj. V šoli nam ni bilo zmeraj lepo. Bili so slabi in dobri trenutki. Spomnim se prvega razreda, ko smo prejeli rumene rutke in majhne zajčke. Večino sošolcev sem že poznala in ni mi bilo težko vstopiti v šolo. Kmalu sem spoznala tudi ostale sošolce in začeli smo sklepati razna prijateljstva. Ko pa smo odraščali in skupaj rasli, je večkrat prišlo do raznih konfliktov, včasih nekateri sploh niso imeli pomena. Ko smo vstopili na predmetno stopnjo in v obdobje ocen, so se nam vsi učitelji zazdeli nepravični, krivični. Niso zmeraj bile le dobre ocene, bile so tudi slabe. Midve sva se začeli razumeti v šestem, sedmem razredu in od takrat sva najboljši prijateljici. Včasih pomislim, kako je čas hitro minil, še zdaj se spominjam prvih razredov, ko smo se šele spoznavali in nismo imeli nobenih skrbi. Včasih pogrešam tiste čase. Če pomislim, smo se vsi zelo spremenili. Spomnim se te v tretjem in četrtem razredu, ko si bila ostrižena na paž. Vsi učitelji so te imeli najraje, saj si izgledala kot majhna pridna punčka. Včasih pogrešam trenutke, ko ni bilo nobenih obveznosti in mislim, da jih tudi ti. Zdaj pa ne greva na isto šolo, vendar vem, da kljub temu ne bova izgubili stikov. Lepo se imej na Šentvidu, tvoja prijateljica Špela

Draga Teja! Kot veš, bo kmalu konec šolskega leta in obe že odštevava dneve, ko bova zamenjali okolje in sošolce. Komaj čakam počitnice, ko se bom zjutraj zbudila in bom brez skrbi. Se spomniš, ko smo bili v prvem razredu in smo imeli vsak dan nove prijatelje, kregali pa smo se za vsako neumnost? Po eni strani bi rada končno odšla iz te šole in spoznala nove ljudi, pa drugi strani pa ne bi zapustila osnovne šole, saj vem, kako odreagiram na šolske stvari, kaj je učiteljem všeč, koga lahko prinašaš okrog in koga ne. Želim si, da ne bi imeli več testov, a zdaj moramo stisniti vse moči in uspešno zaključiti deveti razred. Ne da se mi! O učiteljih pa, ah, saj jih poznaš. Veler je prijazna dušica, ki vedno popušča in prelaga stvari, malo je pozabljiv, a je vseeno eden izmed mojih najljubših učiteljev, saj vedno naredi ure zgodovine in geografije še posebej zanimive in smešne, ko nam govori o prigodah, ki so se mu zgodile v življenju. Oh in Sešek, strah in trepet cele šole, haha. Vesela sem, da ne pišemo zadnjega testa, pa čeprav snov ni preveč zahtevna, se mi ne ljubi učiti še za en test. Oh, kako rada bi šla nazaj, nazaj v brezskrbne dni. Spomnim se, mislim, da je bil sedmi razred, ko sem pri Sečniku prepisovala, nisem bila edina. Mislila sem, da je učitelj popustljiv, a ni bil. V redovalnici sem imela napisan velik cvek. Saj sem sama kriva, a mislim, da bi bil lahko malo bolj popustljiv, saj sem imela potem naravoslovje zaključeno 4, a sem bila potem naslednje leto toliko bolj zadovoljna, ko nisem prepisovala in imela vse predmete zaključeno pet. Takrat sem računala na štipendijo, a so mi letos vsi upi padli v vodo, saj so se standardi dvignili in nisem jih dosegala. Hvaležna sem staršem, ki so me spremljali vseh devet let in prenašali mojo tečnobo in mi pomagali, me podpirali pri vseh šolskih stvareh. Hvala pa tudi tebi, haha, ki si bila prijateljica vseh devet let, pa čeprav nisva bili takoj najboljši prijateljici. Tudi v srednji šoli oz. na gimnaziji bova prijateljici in upam, da naju nič oz. nihče ne bo razdvojil. Želim ti uspešen konec, potrud se! Lea

PREBESEDIMO ŽIVO HIŠO Šestošolci so za domače branje prebirali pesmi Borisa A. Novaka Prebesedimo besede ali Bine Štampe Žmavc Živa hiša. Ob tem so se preizkusili kot mladi pesniki. Iskali so rime in najlepše stvari za mamo, očeta, sošolko, sošolca, zvezdogleda, babico, nogometaša … iskali pesniško definicijo mavrice. Kot pesnica so si zastavljali vprašanja , ki nimajo preprostih odgovorov. Postali so tudi pravi literarni kritiki in napisali ocene pesniških zbirk. Najlepša stvar za mamo je kava in pokošena trava.

Najlepša stvar za babico je vrt in (malo manj najlepša stvar) krt.

Najlepša stvar za očeta je hiter tek in srednji vek.

Najlepša stvar za nogometaša je žoga in noga.

Najlepša stvar za sošolca je vojaško letalo in padalo.

Najlepša stvar za glasbenika so brenkala in godala.

Najlepša stvar za sošolko je sestra in presta.

Najlepša stvar za učitelja je branje in spanje.

Najlepša stvar za prijatelja je pisanje in branje.

Najlepša stvar zame je nogomet in pri med dvema ognjema dober met.

Najlepša stvar za zvezdogleda so zvezde in Rimske ceste.

Mirjam Kastelec

Mama ni drama, ampak je kot prava dama. Oče je tisti,ki vse hoče in včasih tisto,česar Matevž noče. Sošolec je kot borec,ker je trden kot komolec. Sošolka je kot Primorka,ker pomaga kot zamorka. Prijatelj je kot žoga,ker včasih uboga. Zvezdogled gleda kot ostrogleda soseda. Babica je druga mama,ker me razume kadar sva sama. Nogometaš je moj idol,kadar zadane gol. Glasbenik umetnik je,note piše še in še. Učitelj je človek,ki uči in če učenec hoče,tudi nauči. Matevž je moje ime,matevža se pa tudi je.

Matevž Jamnik

Najlepša stvar za mamo je roža in dlan, ki jo boža. Najlepša stvar za očeta je otrok in jutranji obrok. Najlepša stvar za sošolca je ležanje in prepisovanje. Najlepša stvar za sošolko je smeh in sijaj v očeh. Najlepša stvar za prijatelja je biti sodelujoč in prijatelju v pomoč. Najlepša stvar za zvezdogleda je

opazovanje in razkazovanje. Najlepša stvar za babico je obisk in vrisk. Najlepša stvar za nogometaša je žoga in punca, ki ga uboga. Najlepša stvar za glasbenika je glasba in velika izobrazba. Najlepša stvar za učitelja je naloga in učenec, ki ga uboga. Najlepša stvar zame je ples in kres. Manca Šimec

OCENA Knjigo Prebesedimo besede je napisal Boris A. Novak, Tomaž Kržišnik je lepo zapolnil ostali del z ilustracijami. Knjigo je založila založba Partizanska knjiga. Izdali so jo leta 1981 v Ljubljani. Navadno so mladim bralcem všeč prav take knjige, kot je ta, ker so zabavne, smiselne in na svoj način zanimive. Meni je bila knjiga zelo všeč, ker je bila smešna in lahka za razumeti. Všeč so mi take pesmi, da so proste in nenavadne. Pesnik je v knjigo napisal skoraj vse domišljijske pesmi. To mi je bilo všeč. Všeč mi je bilo tudi,da je tudi v domišljijskih pesmih resnica in realnost. Ko sem bral te pesmi, sem se zelo zabaval. Prav dobro nisem razumel pesmi Veter ter eter, ker nisem vedel, kaj pomeni beseda eter oz. če je to izmišljena beseda. Čudna pesem, ki mi edina ni bila všeč, je bila To prekleto vreme, ker je kratka, nesmiselna in dolgočasna. Pesmi so napisane v nenavadnih oblikah. Veliko pesmi je napisal po dolžini, kar mi je bilo všeč, ker zaradi tega niso izgledale tako puste na prvi pogled. Pesmi so napisane v zelo drugačnih oblikah. Nekatere so krajše, nekatere daljše in tudi svobodne so! To mi je bilo zelo, zelo všeč. Srečal sem se z zelo nenavadnimi besedami, ampak ko prebereš pesem do konca, ugotoviš, kje je zanka. Veliko je bilo rim, katere so bile zelo zabavne. Pogosto sem tudi opazil ponavljanje, pomanjševalnice, okrasne pridevke, poosebitev. Med branjem knjige oz. poezij sem se zelo zabaval in nasmejal in to mi je bilo všeč. To knjigo priporočam vsem bralcem, ki imajo radi smešne, zabavne, razburljive, rimane, smiselne poezije. Matevž

Prebrala sem knjigo Prebesedimo besede. Napisal jo je Boris A. Novak, ilustriral pa Tomaž Kržišnik. Knjigo je založila in izdala Partizanska knjiga, leta 1981. Pesmi se razvrščajo med otroške, domišljijske. Mladim je ponavadi všeč ljubezenska poezija. Čeprav so jim bolj všeč pripovedna dela. Nekaterim so fantazijske, nekaterim romantične, kakšnim pa tudi kriminalke. Meni so pesmi kar všeč, čeprav so te od Borisa A. Novaka malo nelogične. Dajo ti ideje, da si še sam kaj izmisliš. Mislim, da mladim ta pesniška zbirka ne bi bila ravno všeč. Pesmi v knjigi Prebesedimo besede so zelo domišljave. Popeljejo te v svet domišljije. Pesnik tu obravnava otroške, domišljijske en delček tudi ljubezenskih tem. Meni so všeč domišljijske in pesnik ima prav, da so nekatere že prestare, dolgočasne. Pesem o policaju, medvedu in budilki me je presenetila. Še sama sem si izmislila nekaj besed. Tista o mozoljavem obrazu in ljubezni sta me dolgočasili, nisem razumela, kaj je bistvo pesmi. Pesmi, ki je govorila: danes ni le danes, danes je … nisem razumela, bila mi je nesmiselna. Ko sem odprla knjigo sem se začudila. Knjiga ni bila napisana običajno. Pesnik si je vzel malo, no, veliko svobodnega pisanja. Kitice so različno dolge, pisava je postrani ... V glavnem je vse skupaj nenavadno, kar pa mi je všeč. Pesnik je uporabil veliko pesniških sredstev. Opazile so se nove besede. Najbolj mi je v glavi ostala beseda palicaj (policaj). Opazili so se okrasni pridevki in metafore, pomanjševalnice. Najbolj so se opazile primere in rime. Če si podrobno prebral pesem, si rime našel tudi med verzom. Ko sem brala knjigo, se mi je zdela malo dolgočasna. A ko sem šla še enkrat skozi knjigo, sem začela razumevati. Vseeno name ni naredila posebnega vtisa. Ko sem pisala v zvezek, so mi bile nekatere naloge všeč. To je bilo že nekaj dobrega. Meni je bila knjiga kar všeč, saj imam rada domišljijo. Bralcem priporočam, da knjigo preberejo, če jim je domišljija všeč. Knjigo priporočam otrokom. Manca Šimec

mavrica Mavrica je barvni trak, ki se razprostira čez nebo, če prideš do konca, najdeš zlato. Jaša Dežman Mavrica je sedem razvlečenih žvečilnih gumijev, vsak drugega okusa… Mavrica iz 6. a Mavrica so : barvni špageti , ki se spremenijo v barvne tobogane. Miha B. Mavrica je lok na obzorju,ki ga sončni žarki in dež narišeta nebu. Klara

v p ra š a n j a

n a

s p r eh od u

Kako mama zna narediti kosilo za dva? Kako sestra ve, da prah sama poje? Kako kuža ve, kdo gospodar je? Kako pečica ve, kdaj ogreti se? Uroš Perovsek Kako starši vedo, da morajo v službo ob ponedeljkih, torkih, sredah , četrtkih, petkih in ne v soboto in nedeljo? Kako ljudje vemo, da si obujemo nogavice na noge in ne na roke? Kako vemo, da ne hodimo po svetu v pižami, ampak v pižami spimo? Kako krt ve, da je njegova luknja res njegova? Kako vemo, da si z zobno krtačko umivamo zobe in ne ušes? Monika Smrekar Kako lev ve, da ni mama? Kako otrok ve, da je to lama? Kako princeska ve, da mora biti dama? Kako miška ve, da ni čisto sama? L.K.

Kako Božiček ve, kam mora prinesti darila? Kako reka ve, kam mora teči? Kako sonce ve, kdaj naj zaide, da nastopi tema? Kako zvezda ve, kdaj naj prižge baterije? Kako roža ve, kdaj naj zacveti?

Gal

Kako mama ve, da ni moke in gre v trgovino? Kako oče ve, da mora v službo in zjutraj vstane? Kako drevo ve, da je jesen in mu odpadejo listi? Kako Božiček ve, kam mora priti, če nima GPS-ja?

Monika

Kako lasje vedo, da morajo rasti iz glave in ne vanjo? Kako ura ve, v katero smer mora teči kazalec? Kako mama ve, kdo je njen sin, da ni katerikoli deček?

Rebeka

Kako sonce ve, kdaj mora vstati in kdaj zaspati? Kako luna zmore brez pomoči sredi noči voditi speče ljudi? Kako mah ve, kje mora sever ujeti. Kako voda ve, da mora izpareti, ko jo doma zavreti.

Aleks

OCENA Prebrala sem knjigo Živa Hiša, ki jo je napisala Bina Štampe Žmavc. Založba knjige je Mohorjeva družba, izdali pa so jo leta 2004. Ime zbirke je Mladinska knjižnica, ilustriral jo je Damjan Stepančič, izdali so jo v Celju. Meni se zdi, da so mladim precej všeč ljubezenske pesmi, ali pa pesmi z dogodivščinami. Jaz pa imam rada take napete (kot Pod dvema dežnikoma). Všeč pa so mi vse pesmi, ki so v knjigi Živa hiša. Živa hiša je drugačna od drugih , ker je zelo zanimiva in pravljična. V knjigi so različne teme od ljubezenskih do vsakdanjih in smešnih. Meni so všeč pesmi, v katerih so dogodki, ki jih doživljamo vsak dan. Pri večini pesmi pa sem se tudi nasmejala. Dolgočasila me ni nobena in čisto vse so bile razumljive. Pesmi so zelo dolge in lepo oblikovane. Kitice so si večinoma podobnih velikosti in oblik. So pa tudi nekatere, ki so krajše. Pesnica uporablja zelo veliko prebesedenih besed. To mi je zelo všeč,ker pesem zgleda zanimivejša. Rime pa se zelo ujemajo in so zabavne. Ima zelo bogat besedni zaklad. Ko sem brala pesmi, sem se smejala. Pesmi so zelo napete in zanimive, kar mi je všeč. Pesnica zna z besedami. Knjigo priporočam mladim in mlajšim - od 5 let naprej. Knjiga je zelo zanimiva zaradi različnih tem, kot sem že omenila. Pesnica me je prepričala in naj piše naprej. Monika

Živo hišo je napisala Bina Štampe Žmavc. Ilustracije pa je narisal Damijan Stepančič. Knjigo so izdali v Celju leta 2009. Založbi pa sta Društvo Mohorjeva družba in Celjska Mohorjeva družba. Knjiga vsebuje pesmi in spremno besedo, ki jo je napisal Igor Saksida. Mislim, da je mladim všeč predvsem moderna in novejša poezija. Meni pa je všeč moderna. Primer mojega okusa je na primer ravno ta knjiga Živa hiša. Všeč mi je, ko si pesnica izmišlja nove besede in jih razvozlati, dobro pa je, da v knjigi niso samo žalostne, vesele ali živahne, ampak je malo mešano. Nekatere pesmi bi bile všeč malo mlajšim, nekatere pa malo starejšim. Teme, ki jih obravnava pesnica, razumemo različno. Jaz jih razumem kot nekatere malo zamišljene, nekatere pa vesele in živahne. Nekaj sem jih spoznala že v prejšnjih letih, zato sem jih kar spustila, ker so me dolgočasile. Prva pesem v knjigi Živa hiša, pa me še vedno ne živcira, čeprav jo je večina mojih sošolcev in sošolk povedalo za bralno značko. Pesmi so napisane različno. Nekatere so kratke, nekatere dolge, nekatere pa preprosto drugačne oblike. A odvisno, kaj povedo. Ena je lahko dolga kot kača, pa ne pove toliko kot ena kratka. Ko sem po pisanju na hitro prelistala, nisem opazila kakšne posebne oblike. Po navadi imajo po tri ali štiri verze, ki sestavljajo kitico. Kitic pa je od dveh naprej. Pesmi vsebujejo veliko pesniških sredstev, največ je rim. Primer: živa-prebiva (Živa hiša), v nekaterih pesmih pa so nenavadne besedne zveze, metafore, izmišljene besede, poosebitve. Za veliko pesmi, ki smo jih morali opisati ali kaj izpisati, mi ni bilo težko. Še najtežje mi je bilo napisati pesmico. Mislim, da bi bralca pritegnil že samo naslov, saj je malo nenavaden - Živa hiša:''Kaj to sploh pomeni?'' bi se marsikdo vprašal. A ko prebereš knjigo, kar razumeš, kaj je Bina mislila z naslovom. Res opisuje, kot bi nekaj zaživelo v tej knjigi, mogoče pa je res … Nea L.

ŽIVA HIŠA Naša hiša je zelo živa, saj v njej veliko oseb prebiva. babi in dedi za spodnjimi vrati, vsak dan obišče še maček kosmati. Oči, mami in sestrici dve, ter psički Kali in Neli, ki podita se. V naši hiši je vedno živo, ker smo srečni in zdravi, ter nam je lepo. Rok Kuprivec

Naša hiša je kot sonček, barvita kot balonček, da izgleda zdaj bolj mlada, kriva nova je fasada.

Hiša oživi,ko v njej smo mi vsi: mami, oči, brat in jaz. Še posebno zaživi, ko v njej skačeta nečak in nečakinja. D.D.

NEPREMAGLJIVA ENAJSTERICA Učenci 6. razreda so letos med drugim brali knjigo Eduarda Bassa in si v okviru kulturnega dne ogledali tudi uprizoritev, ki je nastala po literarni predlogi Nepremagljive enajsterice. Ob branju so zapisovali dnevnik branja in se preizkusili v vlogi pisatelja ter zgodbo o nepremagljivem nogometnem moštvu zaključili po svoje … IZ DNEVNIKA BRANJA V sedemnajstem poglavju sem si oddahnila, ko sem prebrala, da so vsi Ropotci živi, zdravi in nepoškodovani preživeli neurje. Priplavali so na otok in nikoli niso izgubili zaupanja in upanja vase. Vesela sem bila, da so preživeli brodolom. Takoj v naslednjem poglavju so žal ugotovili, da so se rešili na otok Ljudožercev, bili so prestrašeni. Smešno mi je bilo, kako so se ljudožerci z njimi pogovarjali v svojem jeziku, pa tudi to, kako je oče Ropotec sinovom rekel, da so prismode, ker niso razumeli, da želijo ljudožerci z njimi igrati nogomet brez žoge, oni pa sploh ne poznajo grobe, surove igre in prekrškov. Prepričani so bili, da jih bodo ljudožerci pojedli z lasmi vred. Klara Zadravec

SPREMENJEN KONEC Ropotci so v trenutku razumeli kaj se je zgodilo. Rešili so se na otok ljudožercev – ko so ušli eni smrti se jim je v obraz zarežala druga, še strašnejša. Ljudožerci, ki so jih zvezane gnali proti kobili sredi njihove vasi so bili vsi brez oblačil, le tam, kjer bi mi nosili spodnje perilo so imeli oblečena lahka krila iz palmovih listov. Obraze so imeli poslikane in tudi po telesu si lahko občudoval žive podobe. Le otroci še niso nosili poslikav. No, ljudožerci so Ropotce nagnali v kolibo in jo zaprli. Okoli kolibe so postavili stražarje. Bili so trije. Ti pa so ves čas korakali okoli kolibe. Vse Ropotce je zgrabila panika, le stari Ropotec je ostalim mirno dejal, naj se pomirijo. Otroci so bili začudeni. Pričakovali so, da bo oče začel kleti, kar je ponavadi naredil ob takih priložnostih. Oče je še nekaj časa razmišljal, nato pa dejal:„Ni druge, tem črnopoltcem je treba pobegniti. Vi zdaj zaspite. Saj vidite, da se večeri. Jaz bom čez noč pobegnil. V goščavi bom vzel dva velika lista. Ko bom onesposobil stražarje, bom pomahal z njima. Zatorej naj vsak nekaj časa straži pri tej špranji. In naj listov nikar ne spregleda?” Tako je rekel in se, ko je ugotovil, da se stražarji menjavajo hitro, izmuznil skozi špranjo v vratih in s hitrostjo, ki mu je ne bi prisodil, stekel proti goščavi. Ropotci v koči so medtem trepetali. Ko so videli, da očeta niso opazili, so bili resnično začudeni. Oče je medtem že zdavnaj izginil v goščavi. Sinovi, ki so bili navajeni poslušnosti, so pospali, le najstarejši je stražil pri špranji. Oče je v goščavi s pipcem odrezal vejo in jo prijel v roko. Zatem se je skril v grm, mimo katerega bi morali prikorakati stražarji. Ko je stražar prišel mimo, je oče zamahnil z vejo in stražar se je zgrudil na tla. Tako je opravil tudi z drugima dvema. Nato je z listi signaliziral sinovom in takoj so pritekli. Nato so stražarje zvezali s svojimi pasovi in jih zvlekli v goščavo. Toda kako zdaj priti z otoka? Oče je naročil sinovom in odhiteli so na obalo. Oče je iz lijan izdelal zasilno vrv in iz naplavljenega lesa naredil zasilni splav. Dva bolj ploščata kosa lubja je uporabil za vesli in odrinili so. Za svojimi hrbti so zaslišali vpitje in takoj zatem je mimo njih švistnila puščica. To jim je dalo moč in njihov splavček je po morju zdirjal z veliko hitrostjo. Ko so prišli na odprto morje, so od daleč zaslišali pisk ladijske sirene. Čez nekaj časa so na obzorju zagledali ladjo. Oče Ropotec se ni obotavljal. Iz torbe je izvlekel kresilno gobo in zakuril vesla. Na krovu so ta znak videli in se usmerili k njim. Ko so spoznali, koga bodo rešili, so še pospešili in v največ pol ure rešili Ropotce. Ko so Ropotci prišli domov, pa so se odločili, da bodo začeli igrati nogomet. Na preorano igrišče so zasadili travo in spet postavili gole. Mirjam Kastelec

Ropotci so v trenutku razumeli, kaj se je zgodilo. Rešili so se na otok ljudožercev-ko so ušli eni smrti,se jim je v obraz zarežala druga, še strašnejša. Trinajst ljudožercev jih je prijelo in odvedlo do poglavarja. Ko so prispeli, jih je vprašal:,,Kaj delate tukaj!?'' Ropotci so mu odgovorili:,,Mislili smo, da smo se rešili, ker bi radi prišli domov.'' Ko je poglavar to slišal, jim je predlagal tekmo oz. dvoboj:,,Dvoboj bo potekal jutri, dvobojevali se bomo s palicami. Kdor prvi pade v gorečo žerjavico …''je rekel poglavar. Ropotci so se najprej ustrašili, a so privolili. ,,Kaj pa bo za nagrado!?'' je vprašal oče Ropotcev. Poglavar jim je odgovoril: ,,Peljali oz. pokazali vam bomo pot domov, saj poznamo ves svet, skoraj.'' In tako so naslednji dan res tekmovali. Ropotci so se zjutraj zbudli. Zunaj so zaslišali strašen hrup. Videli so, kako ljudožerci plešejo in tolčejo po bobnih. Ropotci so stopili ven in jim rekli, da so pripravljeni na dvoboj. In tako so pričeli dvoboj. Na visečo desko je splezal Janez in eden od ljudožercev. Začelo se je. Ropotci v tem dvoboju niso imeli nobenih zvijač. Po nekaj minutah je ljudožerec padel v gorečo žerjavico. Ko se je pobral, je bil ves opečen. Najprej so mislili ljudožerci napasti Ropotce, a je poglavar preklical njihovo napadalnost. Poglavar je rekel:,,Kar poglavar obljubi, to naredi.'' Najprej so odšli na čolne. Poglavar je s sabo vzel trinajst najbolj pametnih mož, čez nekaj časa so odpluli. Pluli so tri dni in tri noči. Kmalu so zagledali Spodnjo Bukovico. Ropotčev ata se je poglavarju zahvalil tako, da je vse povabil na kosilo. Ropotčeva mama jih je bila tako vesela, da je kar jokala od sreče. Ropotci so se kmalu za tem od njih poslovili in jim zaželeli srečno pot. Sinovi pa so materi pripovedovali o svoji dogodivščini še dolgo v noč. Lucija Drašler

OCENA KNJIGE STARE GRŠKE BAJKE Sedmošolci so se v letošnjem letu ukvarjali tudi z grško zgodovino in prebiranjem grških bajk. Sledi ocena knjige in nekaj ilustracij bajeslovnih junakov, ki so navdahnili sedmošolke. Knjigo Stare grške bajke je napisal češki pesnik Eduard Petiška, v slovenščino pa jo je prevedla Kristina Brenk. Knjigo je ilustriral Čeh Vaclav Fiala. Stare grške bajke je v slovenščini izdala Mladinska knjiga, Založba d.d., Ljubljana leta 2009. Stare grške bajke nam predstavijo mišljenje starih Grkov, ki si niso znali razložiti, kako nastanejo določeni naravni pojavi. Izmislili so si bogove in junake ter si z njihovo pomočjo razlagali naravne pojave. Danes takšnim vrstam pripovedke rečemo miti ali bajke. Knjiga Stare grške bajke ima več poglavij, vsako poglavje zase je svoja zgodba. Zgodbe pa se med seboj povezujejo. Vsaka podrobnost je lahko vzrok kakšnemu večjemu dogodku. To so navadno junaški dogodki, bogovi junakom pomagajo ali jih kaznujejo. Tema te knjige je junaško - zgodovinska. Knjiga je napisana v tretji osebi, uporabljen je tudi premi govor. Besedila so bogata po gostoti izražanja. S pomočjo mitov lažje razumemo samega sebe, smo bolj razgledani. Lahko si pridobimo tudi pogum, ko preberemo, kako pogumni so nekateri junaki. Pri tej knjigi mi je všeč, da je napeta, saj se vsak trenutek lahko zgodi nova nesreča in se zgodba zelo zaplete. Tudi sorodstvene vezi bogov in junakov so zelo zapletene. Če jih želimo razumeti, se moramo zelo poglobiti v branje in narediti red. Knjigo Stare grške bajke priporočam bralcem zaradi veliko zanimivih in poučnih dogodivščin. Želim Vam prijetno branje. Hana Meglič

Himera (Tia Jelen)

Jona Dežman

Meduza (Julija Fujs)

Pegaz (Tjaša Špenko)

MAJNICE Ob prebiranju Majnic Toneta Pavčka se je v sedmošolcih zbudil pesniški dar. Kriva je seveda pomlad in beseda na L. LJUBEZENSKI VALOVI Ljubezen vse življenje malce niha, se izgubi, a se vedno vrača, tako kot Anjo je za nekaj časa pustil Miha, se je vrnil, kot bi ga pičila kača. Med njima je nastala dolga vez , ki seže do nebes in še čez, toda kdaj popoka, in s tem povzroči malce joka, katerega solze napolnijo ljubezensko morje , na katerem valovi se opazijo že čez obzorje. Toda Anja brez Mihe ne zdrži, niti toliko več ne potrpi, da ko se končno zagledata iz oči v oči, ju skorajda poljub prehiti. Jona Dežman

NEIZPOVEDANA LJUBEZEN Fant na postelji leno leži, ko zunaj pomladi dež rosi. V tišini zvok Nirvane doni, ko v prazen papir strmi. Bo zbral pogum in izlil srce dami, v katero zagledan je? Fant globoko oči zapre, ko papir še vedno prazen je. Pisma dobila še ne bo, a v mislih je povezan z njo.

Hana Jaklič

POMLAD Naredil se je sončen dan, čebele nosijo med v svoj panj. Sonček prinesel nam je tudi zvončke, ki smo jih nabrali in dali v lončke. Ptički zatem so prileteli, in nam pesmico zapeli, A kaj, ko prikazal se je črn oblak, žaba si zlomila si je svoj krak. Anja Jarc TOPLE IDEJE Majsko sonce greje, meni ni več do odeje. Zunaj nežni vetrič veje, v moji glavi razne so ideje.

MARJETICA Trgam rožico marjetko, in sprašujem se za koga bije srce moje-ne poredko to ve le moja psička Goga. Tia Jelen

Ljubezen v očeh, stopinja na tleh. Ljubim stopinjo in njo, bolj kot sinje nebo. A val stopinjo zapiše! In jaz le gledam iz hiše, kako voda briše njeno sled, le kdaj jo bom videl spet. Misli mi bežijo, oči iščejo sled.

POGLED Poglej tako kot le ti znaš: milo in nežno, živahno in malo bežno, daj mi, kar mi le ti lahko daš. Pogled, ki mi ga daš le ti pogled, ki si ga jaz tako želim,

Mogoče nekega dne, pa najdem jo spet. V spomin si prikličem, njen topli nasmeh, in pentljo v laseh. Ob morju zdaj sedim jaz. Obrnem se in zagledam znani obraz, in njen lepi glas, ki reče samo »živjo«. A njen glas je vse. Tako ljubezen vseeno je! Julija Fujs pogled, za katerim tako hrepenim, ta pogled mi podati upaj si. Nihče ne ve za te poglede, zato pogumno v svet, kjer sta ljubezen in med, vendar pazi, da vse to me ne zmede. Hana Meglič

BRALNO POTOVANJE Z DAVIDOM HILLOM Osmošolci so prebirali knjige novozelandskega pisatelja Davida Hilla, ki si je kot profesor na šolah tako na Novi Zelandiji kot v Veliki Britaniji izoblikoval čut za vpogled v način najstniškega razmišljanja. In iz dnevniških zapisov osmošolcev lahko sklepamo, da je svoje delo opravil zares prepričljivo. IZ DNEVNIŠKIH ZAPISOV … 20.10.2013 Na začetku se mi je zdela knjiga navadna, dokler nisem prišla do dela, ko je bil omenjen Simon, ki je bil na vozičku in je pred vsemi sošolci povedal, da se ne boji starati. Takrat sem začela čutiti z Simonom. Zelo mi je tudi všeč, da je Simon kljub svoji bolezni vesel in humorističen fant, da je sprejel dejstvo, da je njegov čas omejen. Med branjem sem ugotovila, da je Simon izkušena stara duša, ujeta v mladem telesu (v sanjah lahko hodim in tečem ... sanje me še niso dohitele). Ko imaš tako bolezen kot Simon, se je težko udeleževati nekaterih stvari in to je nekoliko žalostno. Ali pa ko pride iz fizioterapije in se počuti slabo. Nihče si ne zasluži tega. Simon je zelo odprta oseba in noče, da se vsi ukvarjajo samo z njim. Želi biti tudi sam. Zgodba je dosegla svoj vrhunec, ko je gospa Kidman primerjala človeka s krogom, ki ga je narisala na tablo. In v središče tega kroga je postavila pravi jaz ... to je eden najrealističnih delov knjige. V istem poglavju sem otrpnila, ko sem prebrala Simonovo pesem. To poglavje je za zdaj moje najljubše. Amadeja Knjiga mi je bila všeč, mogoče je bila na trenutke včasih dolgočasna. Zapomnila si jo bom po Simonovem smislu za humor ter veselju do življenja. Sporočilo knjige je, da ne glede, kako kratko in težko je življenje, ga je treba živeti, saj je samo eno. Zelo mi je bil všeč Simonov karakter in knjiga, saj je hkrati žalostna in vesela. Edino, kar mi ni bilo všeč, je to, da je knjiga tako realna ter da Simon umre zaradi bolezni tako mlad, kar res ni pravično. Zaradi te knjige sem začela razmišljati, kako kruto je življenje in kakšno srečo imam, da nimam takšnega življenja, kot ga je imel Simon. Hana Jamnik

12.10.2013 – cela knjiga Branja sem se lotil zlahka, saj je zunaj deževalo pa tudi zunanja opravila smo že zaključili. Želel sem prebrati le nekaj strani, vendar me je tako prevzela, da sem jo prebral neprekinjeno v štirih urah in pol. Pri branju me je motil glas sesalnika iz sosednjega prostora, vendar se mi je uspelo zbrati. Med branjem sem razmišljal o obnašanju in značajih oseb, ki so nastopile v knjigi. Zanimivo se mi je zdelo, kako je bil očim Jon zaupljiv do Ryana, kako rad mu je posojal avto, se z njim pogovarjal in ga zagovarjal pred drugimi. Skratka, čutilo se je, da ga je imel rad. (Mislil sem, da so očimi slabši.) Premišljeval sem o Ryanu. Ko se je odpravljal v trgovino, ni imel namena peljati prijateljev, ampak je potem dokaj hitro popustil. Ni bil dovolj odločen. Kasneje sem ga občudoval, kako je nase prevzel vso odgovornost glede nesreče. Kako pogumno se je soočil s Tarinimi starši in se zavzel, da pomaga Tari in 'naredi pokoro' (odsluži kazen) s tem, da pomaga mlajšim pri tekvandoju in gre na tečaj varne vožnje. Zelo sem občudoval Tarine starše. Kljub temu, da se jim je podrl svet in so bili jezni na Ryana, so mu bili pripravljeni odpustiti in se z njim srečati. Kako lepo so ga sprejemali in mu marsikdaj celo stali ob strani. Vincent se mi je zdel pa kar malo podel. Mislim, da se je zavedal svoje krivde glede nesreče, pa je bil tako strahopeten ali pa nesramen, da se ni hotel opravičiti Ryanu ali pa npr. priznati svoje krivde policistu ali vsaj Tarinim ali Ryanovim staršem. On se mi je zdel negativna oseba. Zanimivi in tudi malo zabavni so mi bili končni pari (Ryan in Brittany, največja sovražnika, Tara in Ash). Smešna pa se mi je zdela tudi angleščina Zee Minha. ZAKLJUČEK (vtis): Ob knjigi sem razmislil, da je potrebno spoštovati zakone in predpise in se po njih ravnati, saj nam leti pomagajo k boljšemu življenju. Knjigo si bom zapomnil po odpuščanju (Tare in njenih staršev) in prijateljstvu (predvsem Ryana, ker se ni preveč skregal z Vincentom in na koncu z Ashom). Njeno sporočilo, da je treba krivdo priznati, bom poizkusil razširiti še med ostale. Ne bi rad izpostavljal kakšnih stvari, saj je cela knjiga odlična, ali po domače 'carska'. Gregor Čukajne

21.10.2013 Knjigo sem dobil pozno. Ker je ni bilo v medvoški knjižnici, sem prosil babi, da mi jo je prinesla iz tržiške knjižnice. Knjigo sem bral popoldne v svoji sobi. Prebral sem pet poglavij. Potem me je zgrabila zaspanost. Knjiga pripoveduje o srednješolcih Ryanu in Tesi. Oba sta bila športnika. Zbližal ju je zelo nesrečni dogodek. Nekega deževnega večera, ko se je Tesa vračala z dela v restavraciji s hitro prehrano, jo je na prehodu za pešce povozil Ryan. V avtomobilu sta bila tudi njegova kolega Vince in Ash. Toda Ryan bi moral biti v vozilu sam, saj je bil voznik začetnik. Ryan je videl, da je bila Tesa zelo poškodovana, zato je po telefonu poklical na pomoč. Reševalno vozilo jo je odpeljalo v bolnišnico. Ryana so naslednji dan obiskali policisti. Ob prebiranju knjige sem občutil žalost, po drugi strani pa tudi razumevanje do Ryana, ki mu ni bilo vseeno za Teso. 22.10. 2013 Danes sem prebral knjigo do osemnajstega poglavja. V zgodbo sem se zelo vživel. Nekatere stvari so mi bile poznane, saj je pred petimi leti moj dedi imel hudo poškodbo glave tako kot Tesa. Kot Ryan sem tudi jaz hodil k njemu na obisk. Tako kot Tesa je tudi dedi ležal na oddelku CIT. Merili so mu pritisk v glavi, da mu možgani ne bi preveč zatekali in mu hladili telo, da bi počivalo. Tesi se je stanje počasi začelo izboljševati, preselili so jo na rehabilitacijski oddelek, najprej je začela čutiti desno stran telesa. Prepoznala je tudi svoja starša. Ryan je vedno znova mislil na Teso. Še vedno se je družil z Vincentom in Ashom. V bolnišnici se je želel srečati s Tesino mamo. Ko je ta videla, da je obupan, ga je objela in Ryanu so se vlil solze. Povedal ji je tudi, da mu je zelo žal. Ryan je redno obiskoval Teso in opazoval njen napredek. 23.10.2013 Prebral sem še zadnjih dvajset poglavij in v teh poglavjih je opisano, kako so Ryan, njegova družina, Tesini starši in prijatelji zbrani na družinski sodbi, na njej so se odločili, da bo Ryan obiskoval šolo varne vožnje in da bo Tesi pomagal pri fizioterapiji, ter da Ryanu vrnejo vozniško dovoljenje. Teso sta obiskovali tudi njeni najboljši prijateljici, pred nesrečo so skupaj igrale košarko. Ime jima je bilo Brittany in Mel. Tesa je mela veliko fizioterapij, ki so ji počasi vračale moči. Vsak dan se je spomnila več stvari. V tem času se je že spletla vez med Vincentom in Mel.

Ryan je odšel na počitnice, v tem času pa je Ash redno obiskoval Teso in ji pomagal pri fizioterapiji. Med njima je vzklila ljubezen. Ryan je bil najprej malo razočaran, potem pa se je zbližal z Brittany, s katero sta bila še malo nazaj skregana. Ob branju knjige sem imel mešane občutke, najprej žalost, potem veselje. Poleg tega pa si želim, da jaz in moji prijatelji ne bi bili nikoli priča takemu dogodku. Ta knjiga mi je bila zelo všeč, saj me spominja na dogodke izpred petih let, tudi moj dedi se je skorajda pozdravil. To knjigo bi priporočil še posebej moji babi in pa seveda vsem ostalim, saj se taka nesreča lahko zgodi vsakomur. V tej knjigi me je nagovorilo to, da je Ryan obiskoval Teso. Razjezilo pa me je na koncu, ko se je Ash zaljubil v Teso. Pretreslo me je takrat ob prometni nesreči. Na splošno pa mi bo ta knjiga ostala v lepem in poučnem spominu. Rad bi, da jo prebere čim več ljudi. Luc Jan

SOBOTA,19. OKTOBER,19:45 Pred eno uro sem se skregala z zelo dobrim prijateljem. Prišla sem v sobo in na mizi zagledala knjigo za domače branje na njej piše SAJ BO BOLJE! Knjiga mi je dala pozitivno mnenje, pri sebi sem si mislila pa bo res bolje - čez kakih par dni bova zagotovo spet prijatelja. Zato sem se odločila, da začnem z branjem, mogoče ima oseba v knjigi enak problem kot jaz. Prvo poglavje je zelo zanimivo. Spoznala sem fanta Roba njegovega očeta in še ostale. Na začetku nisem razumela, o čem se gre, vendar sem ugotovila, da sta oče in Rob letela. Nato pa srečala starega prijatelja od očeta, ki je vodil skupine na pohode. Tja je oče poslal tudi Roba. Rob je bil zelo sramežljiv in preplašen, ko je spoznal ostale otroke in vodnika Harveya. Že v prvem poglavju je bila omenjena besedna zveza SAJ BO BOLJE! in sicer takrat, ko sta oče in sin razšla. Vidim, da knjiga ni slaba, zato jutri nadaljujem z branjem.

NEDELJA,20. OKTOBER 12:30 Ob branju so mi misli tekle čisto drugam zato veliko stvari nisem razumela. Ugotovila pa sem, da se Lara kar naprej pritožuje njeno obnašanje je nadležno. Našli so kočo,v kateri so prespali. Skuhali so večerjo, pomili posodo in kartali. Zmagala je Wiki. Rob pa je spet osamljen odšel do skale se usedel nanjo in premišljeval o očetu. Nato tja prišel še Shwan izrekel mu je sožalje. To se mi je od njega zdelo zelo lepo. Nasmehnila sem se, ko je Wiki rekla Shwanu, naj poišče kakšen Mcdonald's. Ponovno pa sem bila žalostna ob koncu poglavja,ko je Rob jokal. Že na začetku me je zmotilo obnašanje Helene. Obnaša se obupno vodniku sika kot kača. Otroci so bili zjutraj kot zombiji, saj niso mogli spati,ker je Harvey smrčal kot medved. Njihovo obnašanje je bilo zaspano in sitno. Začudila sem se, da je tudi Rob spregovoril proti vodniku. Ko je Harvey omenil postavljanje prenočišča v temi, so bili moji občutki dokaj prestrašeni. Mislila sem si, ojoj, kaj če pride medved in jim kaj naredi, kaj če kdo pade in ga nihče ne vidi, on pa je v nezavesti. Po glavi so mi rojili strašni dogodki. Spomnila sem se naše šole v naravi,saj smo tudi mi taborili, vendar na drugačen način. Wiki je izjavila, da želi da bi bila tu mami in oči zato, da bi pomivala posodo. Zares je smotana, posode pa res ni težko pomiti. Njeno obnašanje je zelo vzvišeno. Ob ognju so se pogovarjali in pripovedovali o sebi. Ko je Harvey povedal o popotovanjih z Robovim očetom, sem se smejala. Saj sta se jima stresla sladkor in kava po celi spalni vreči, nato pa je Robov oče predlagal,da vanjo zlijeta vrč vrele vode in imela bosta kavo postreženo v postelji. Ponovno so Robova čustva osamljena in žalostna, tako kot moja. Nato,ko je reka odnesla še Carla sem bila pretresena. Ko je bila omenjena jegulja, sem se kar naježila. Moje razpoloženje med branjem je nihalo, bila sem napeta, žalostna, živčna, zaskrbljena ali je Lara mrtva ali ne. Všeč mi je bila Wikijina odločnost. Na splošno mi je bila všeč odločnost vseh učencev. Všeč mi je, ker se med seboj razumejo in znajo pomagati drug drugemu za preživetje. Npr.,ko so vsi skupaj nesli Laro in nato še Carla, je Rob rekel Carlu,naj diha vanjo zato, da ji bo bolj toplo, saj je mokra in premražena kot miš. Helenina ideja polaganje rok je bila zanimiva. Všeč mi je bilo,ko je "zabila" Wiki z besedo,če ima mišice samo v jeziku. Presenetil me je Shwan, ko je rekel, da bo prenehal kaditi. Vendar mi je všeč, da preneha, saj je še mlad in ga je škoda. Neža Ferkov

Več kot preberem knjige, bolj se mi zdi zanimiva in razburljiva. Zelo se mi je zdelo smešno,kako so otroci godrnjali od dolge poti, ni jim bil všeč stranišče na štrbunk, čudili so se, da v koči ni bilo „štekarjev“ za luči...(čisto neobičajne stvari, ki jih ne vidijo ali ne doživijo vsak dan.) Samo Rob je bil izkušen, tih, neizbirčen, navajen na tako življenje, ne jezikav in preprost fant. Kar mi je všeč. Nisem razumela, kako je lahko njihov vodnik Harry kar brez vzroka in čez noč umrl. Zelo so se mi smilili otroci, saj so bili žalostni in sami sredi gozda. Zelo pa občudujem Roba, saj se je „postavil“ v vlogo vodnika in jim skušal po najboljših močeh pomagati. Med branjem so me prevzela različna čustva. Saj so se mi otroci zelo smilili. Vodnik jim je umrl, hrane so imeli zelo malo, primanjkovalo jim je toplih oblačil... Med vsemi otroci me je najbolj presenetil Carl, saj se je grdo obnašal, predvsem pa do Roba, ki jim je hotel kar se da pomagati. Obnašal se je zelo arogantno, važno... Glede na to, da jim je umrl vodnik , vsega jim je primanjkovalo, se mi je zdelo, da so se do sedaj kar znašli . Upam, da bo tako tudi ostalo in da jih bo kaj kmalu našla gorska reševalna služba. Po končanem branju tega dela, sem razmišljala, kako bi se zgodba odvijala, če jim ne bi umrl vodnik. Zala Dernovšek

MENART : GRAFENAUER Ni bilo boja med obema avtorjema, niti tekmovanja, samo preprosto prebiranje pesmi in prepuščanje temu, kar nam same povedo. Po zgledu pesmi Podeželski plakat Janeza Menarta so osmošolci izdelali vabilo na umetniški večer pesmi Janeza Menarta. To je bil tudi poskus posnemanja Menartove hudomušnosti in ironije. Bralci Grafenauerjevih rim pa so poskusili ustvariti svojo pesniško definicijo nekega pojma. VSI LJUBITELJI SLOVENSKE POEZIJE, POZOR! Učenci Osnovne šole Pirniče vabijo vse ljubitelje slovenske poezije, ki se rada zvije in poskrije na KULTURNI VEČER, v čast Janezu Menartu, ki je v naša srca puhnil oblak sanj, ki jih ni nič manj, če si posran. Nastopili bodo: -Tiček Cviček -plesna skupina hop čez plot -orkester Gadi (imajo se strašno radi) -in drugi ludi (res so hudi!) Po vsem tem pa sledi, nekaj za kosti in kri! VABLJENI! Brina Vozelj

VABILO! Učenci osmega razreda, pravijo, da se obeta, super kulturni večer: JANEZ MENART ZA ZMER! Brali bomo njegovo poezijo, gledali televizijo, ko pa se dušica priveže, odhitimo preko veže in ven v temno noč, pokazat svojo moč! (Pridite natrenirani in NE shirani!) OŠ PIRNIČE Gregor Čukajne HIŠA Hiša iz blata, gline in slame služi, da se notri naspimo, jemo, se znorimo ali pa jezimo. Matic Božič

DOLŽNOST Dolžnost je nekaj, kar moraš storiti, čeprav se za to moraš boriti. Plačilo je dober uspeh in privabi ti na ustnice nasmeh.

Dolžnosti nas delajo odrasle, ko smo majhni se nam zdi lepo, a ko odrastemo, to ni več tako.

Dolžnost je, da hodiš v šolo, seveda moraš narediti tudi nalogo, dolžnost je ubogati starše, a je vse kaj drugega delati slajše.

Eva Perčič

LJUBEZEN Ljubezen gori, ugasne, se vname, vendar če napačnega izbere, te tudi prizadene, da človek komaj se pobere. Ljubezen čista, globoka in goreča, ve se, da je prva, saj je najbolj ljubeča, in čutiš, da v trebuhu imaš dva črva. Dortmund-Prešeren

UMETNOST Umetnost se ne rodi v človeku pri petemu leto, Ko začne v vrtcu risati. Ne. Umetnost tiči v delcu telesa ter čaka, Da se prebudi, vzplamti ter pride na plan. Hana

PESEM Pesem je nekaj kar vsi poznamo, Vsi ji prisluhnemo in jo poznamo. Ko pesem zapoje, poslušamo vsi, Ker pesem je nekaj, kar je za vse ljudi. Luka Dernovšek

SLOVO DEVETOŠOLCEV ZAČETEK Leta 2005 se je začel nov svet. Konec iger in ležanja, le še učenje in nič spanja. Na začetku nam bilo je fino, hranil nas je kuhar Dino. IGOR VELER Veler se za vse zavzame, naše znanje ga vedno prevzame. Z računalniki se ne razume najbolje, a je vedno dobre, nasmejane volje. LUANA MOFERDIN Dobro znanje in poštenost nam Luana med poukom nudi, v avli pa se ji vedno v razred mudi. BARBARA KAVČIČ Ko smisel za slovnico in književnost se v nas prebudi, gospa Kavčič kar zažari. Glede na njeno majhnost iz nje kar vre, ko kakšno jezikanje v razredu zasliši se. ZADNJA KITICA Jutri bo zazvonil zadnji šolski zvonec in osnovne šole bo za nas konec. Se že veselimo, da v novo šolo vstopimo. Spomini nam bodo ostali, ki smo jih v tej šoli zbrali.