dom
Quindicinale - anno XLVIII n. 21
K
U
L
T
U
R
N
O
V
E
R
S
K
I
L
I
S
T
30. novembra 2013 - Euro 1,00
POSTA ITALIANE S.P.A. - SPEDIZIONE IN ABBONAMENTO POSTALE - D.L. 353/2003 (CONVERTITO IN LEGGE 27/02/2004 N° 46) ART. 1, COMMA 1, NE/PD- IN CASO DI MANCATO RECAPITO RESTITUIRE ALL’UFFICIO DI PADOVA DETENTORE DEL CONTO, PER LA RESTITUZIONE AL MITTENTE - TAXE PERÇUE - TASSA RISCOSSA - 35100 PADOVA - ITALY
V SABOTO 14. DIÅEMBERJA BOJO V ÆPIETRU ODPARLI SLOVENSKO MULTIMEDIJSKO OKNO
Smo bli, smo œele tle in @emo biti œe naprej
V slovenskim kulturnim domu je zbrana in na moderno vi¡o parkazana podoba Slovencu v videnski provinci in teritorija, na katerim ¡ivijo. Zgodovina, jezik, kultura, navade, muzika, piesmi so na vojo vsiem tistim, ki jih ¡elé spoznati in tudi novim roduovam beri na 5. strani
V TELI ÆTEVILKI VERSKO ŒIVLJENJE Adventni åas oznaåujeta navadi adventnega venca in Devetice boœiåne • stran 2 DVOJEZIÅNA ÆOLA Opcija dijaækega doma vse bolj konkretna • stran 6 SVETA BARBARA Elio in Giorgio sta sluœila vsakdanji kruh v rudnikih • stran 9 KANALSKA DOLINA 13. in 14. decembra posvet o veåjeziånem æolstvu • stran 11 Redakcijo smo zakljuåili 26. novembra ob 14. uri
SOTTO LA LENTE Nuove ricerche confermano che le demenze insorgono più tardi
Il bilinguismo fa bene anche alla salute
T
re anni fa aveva suscitato molto interesse la ricerca di un gruppo di ricercatori canadesi, secondo i quali le persone bilingui sono meno predisposte a contrarre il morbo di Alzheimer, o, quantomeno, lo contraggono più tardi rispetto alle persone che conoscono e usano una lingua sola. Ora la tesi viene confermata e ampliata dall’altro capo del pianeta, precisamente dall’India. Infatti, secondo l'Institute of Medical Sciences di Hyderabad, parlare due lingue, oltre l’Alzheimer ritarda l’insorgere anche di demenza frontotemporale e di demenza vascolare rispetto ai monolingui. Ma non c’è solo la questione della salute. Uno studio di Ellen Bialystok (York University), Fergus Craik I. Mm (Rotman Research Institute), David W. Green (University College London), e Tamar H . Gollan (University of California, San Diego), pubblicato dalla rivista «Psychological science in the public interest» sostiene che i bambini che apprendono due lingue
dalla nascita raggiungono gli stessi traguardi di base – ad esempio, la loro prima parola – dei bambini monolingui, ma possono utilizzare diverse strategie per l'acquisizione del linguaggio. Perciò i bilingui tendono ad avere risultati migliori rispetto ai monolingui su esercizi che richiedono un'alta concentrazione e la commutazione tra due o più compiti diversi. Alla luce di queste ricerche è evidente quali gravi dannni hanno provocato colo-
ro che (insegnanti in primis) per decenni in tutta la Slavia, Resia e Valcanale hanno cercato di convincere i genitori a trasmettere ai propri figli, nati in ambienti tradizionalmente bilingui, solo l’italiano, pena futuri insuccessi scolastici. Ora la scienza certifica che hanno prodotto un grave danno. E non solo culturale. M. Z. continua a pag. 4
UVODNIK
Lieuœ je videti kostanje, kakor elektri@ne droge
S
mo prebierali tele dni pobudo, ki jo je Kme@ka zveza dala de¡eli Furlaniji Julijski krajini, za ohraniteu naœe zemlje, posebno kar se ti@e kmetijstva in re@i, ki so z njim povezane. Dvie stvari jo zanimajo: reœiti kostanje od nove kuge, ki jih je zajela, an grede poskarbieti, de naœe hosti na ratajo posest arbide, lazine an brusljana; naspruotno, de jih bomo znali takuo gojiti, de nam bojo zaries slu¡ile za lies an za dobar zrak. Tisti, ki imajo vi@ ku petdeset liet, lepuo puomnijo, kuo je bluo par nas an kuo je lepuo gledala an se smejala Bene@ija. Njive so ble skarbnuo obdielane, senozeta @edna an poliete puna lepe trave; hosti pa kjer je bluo starmuo an na sien@nih krajih, takuo de je bluo vse modro razpolo¡eno. Namesto te dujih praset an druge divja@ine, kakor je donas, se je po gorah videlo pluti jerebe, kotorne an druge ti@e. Seviede, tuole nie veselilo jagru, a so se tekrat zadovolili z zajci an fa¡ani. Otuberja an œe kjek priet so naœe gore, nizke al' vesoke, pa so armeniele od listja kostanju an so bile tla nabito pune z burjami, kar je bilo samo par sebe veselje. Za glih re@i, smo ¡e imieli parvo veliko kugo za kostanje v petdesetih lietih prejœnjega stuoletja. Lieta 1955 smo z podustanskim famoœtran ¡elieli napraviti dug izlet od Hlaste do sv Martina. Ustavili smo se v Garmaku, pa smo po pot', posebno nad sauonjsko dolino, videli stuojke zaradi raka usahnjenih kostanju. Potlè so se re@i zbuojœale, @etudi so kmetje izginili, zak' se je nadaljevala tista straœna emigracija, ki je spraznila naœe vasì. Grede pa muoramo re@i, de je trieba reœiti kostanje od telih naspruotniku, a tudi ohraniti prestor, de bojo kostanji mogli sapati, zak' je host skor vse po¡garla. V nedeljo 17. novemberja san se z Rihardam Ruttarjem peju po naœih dolinah an hribih an sma opazovala, de kjer so ankrat rastli mogo@ni kostanji, zdaj je pa host, ki jih neusmiljeno @efa. Besieda je tekla tudi o sevkah, o naœih liepih an dobrih jabukah. Prù je, de jih ohranemo takuo, ki smo jih poznali. Le malo starih deblu je ostalo, ki pa œele morejo dati viejice za cepiteu. Na morem pa pozabiti, dost varsti jabuk, hruœk an breskvi smo imieli par nas. Vse tuo se je zgubilo. Velika œkoda, zak' je stuolietno dielo naœih prednikov œlo v ni@. #e tada nam uspe reœiti an ohraniti kar je ostalo an ga izbuojœati, bomo vsi veseli. Lieuœ je videti mogo@ne kostanje, ku elektri@ne droge, ki jih mislejo postaviti po naœih dolinah, od Solarij do Muosta. Tuolega nismo ne vriedni ne potriebni, zatuo muoramo zdru¡iti vse naœe mo@ì, de zaries ohranemo naœo Bene@ijo, takuo ki smo jo poznali do donas. Naj na ostane samuo spomin, ampa liepa aktualnost. Marino Qualizza