Quidicinale/Petnajstdnevnik Dom

Page 1

Quindicinale | petnajstdnevnik - anno | leto L - n. | štv. 16 15. septembra 2015 - Euro 1,20

Stara gora 8. septembra

Gorski praznik

Že štirideseto romanje videnske nadškofije stran 2

Matajur kraj prijateljstva in solidarnosti stran 9

Kanalska dolina

Šport Kolesarstvo

V Žabnicah praznovali vaški »žegen« stran 11

»Giro d’Italia« v Benečiji 20. maja 2016 stran 6

Posta Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, Ne/PD- in caso di mancato recapito restituire all’ufficio di Padova detentore del conto, per la restituzione al mittente - TAXE PERçUE - TASSA RISCOSSA - 35100 Padova - Italy

UVODNIK

Al’ se bojimo te potriebnih? Marino Qualizza

V

cajtu zadnje vojske nam je tata otročičam vičkrat zguoda pravu: »Ne rapotat, so paršli Prajzi!«. Vse je mučalo v vasì, zak' smo se vsi silno bali. Tele strah se obnavlja v naših dneh ne zavoljo druge vojske, ampa za veliko pauodnjo beguncu, tistih, ki utiekajo iz svojih dežel, zak' onì sada tarpé vojsko al' lakot, al' preganjanje an morebiti še kjek druzega. Zavoljo tuolega kajšni politiki, namesto pomagati ljudem, de se zaviedajo, za kaj gre, pravijo grozne rečì. Takuo, de so nekateri ljudje zaries zastrašeni. Tuole pa nie pametno. Po drugi svetovni vojski, ni bilo kraja na svietu, de tam bi na bilo preganjanj an težau. Ljudjé so vedno utiekiali an gledali zatočišče, kjer je bilo buj mierno. Če so bile priet težave na Daljnem vzhodu, v Koreji al' Vietnamu, sada so se parbližale k nam an se zaostrile, posebno v Severni Afriki – Tunizija, Libija, Egipt – de na bomo govorili o Sirij, o Afganistanu an Iraku. Po vič liet strahu, so ljudje začeli bežati, utiekati kot se na spominjamo. An kam gledajo? Kjer jim se zdi, de je buojše an mernuo, to je Zahodna Evropa, začensi od Italije, ki je ta parva v Sredozemljskem muorju. Potlé so paršle na varsto še Garčija, Makedonija, Srbija an posebno Madžarska. Na tele valuove ljudi so nekateri odgovorili zelo lepuo, zak' pomagajo beguncam, ki kličejo na pomuoč. Kier pa parhajajo ku voda, ki teče brez konca, je trieba, de se mednarodne ustanove zbudé, de bi rešile na kajšno vižo tele velik problem. Mednarodni an vesoljni problem pa je tudi parložnost, de se sviet pokaže enotan an dobrotljiu. Po tarkaj nespametnih besied, se je oglasila Evropa, potlè ki je Nemčija parjela odgovornost za telo groznuo vprašanje. Na smiemo pozabiti, de je zadnja lieta Italija nosila skor sama brieme, de bi rešila begunce v muorju an de je papež vičkrat povabu vse, posebno nas kristjane, de na obarnemo očì na drugo stran an de damo roko tistim, ki jo prosijo. Mislim, de je, kar se je začelo tele dni, najliepša pobuda, ki smo jo mogli izbrati an najliepši odgovor tistim, ki v telih rečeh na znajo ku odganjati an zanikati pomuoč potriebnim. Ni trieba poviedati, de je tuole prù kristjansko. Na potrebujemo besied, ampa muoramo samuo izpeljati, kar Božja ljubezen zahteva an vpraša od nas.

Nov projekt vičstopinjske šuole v Čenti, de bi zagotovili sistematično učenje jezika

Po slovensko tudi v Bardu in v Tipani avnateljica (direktorca) vičstopinjske šuole v Čenti Annamaria Pertoldi se še naprej močnuo briga, de bi paršlo do sistematičnega učenja slovenskega jezika v šuolah na Njivici (kamun Bardo) in v Tipani. Vprašala je, naj hitro v organik čentarskega vičstopinjskega inštituta pošjajo učitelja slovenskega jezika, ki bi celuo lieto in sistematično učiu v obieh šuolah, kjer so do sada po slovensko učili po projektah par ur na tiedan in še celuo lieto ne. Pertoldijevo je trieba močnuo podprieti v nje namienu in tudi jo zahvaliti, de nie obupala potlé, ki so ji lani, škoda tudi pod partiskom nekaterih nespametnih vesokih slovenskih predstavniku, zavarnili projekt, de bi šuoli na Njivici in v Tipani postopno postali dvojezični in de bi odparli dvojezičen razred na nižji srednji šuoli v Nemah. Tela novica arzveseljuje začetak novega šuolskega lieta. Glih takuo je trieba se veseliti, de število učencu v dvojezični šuoli v Špietru kar naprej raste. Lietos jih je vse kupe 274, tuo je 9 vič ku lani in 12 vič ku predlanskinjim. V vartcu bo 100 otruok (5 vič ku lani), v primarni šuoli jih bo 115 (glih tarkaj ku lani) in v sriednji šuoli 59 (4 vič ku lani). Tudi lietos bo ‘na sekcija vartaca v Sauodnji, kjer bo 25 otruok, ostalih 75 bo v Špietru. Do tele rešitve je paršlo že lansko lieto zaradi velikega števila vpisanih in prestorskih težav, ki jih še naprej imajo na dvojezičnem inštitutu. Na srečanju s starši je špietarski kamun oznanu, de hlietu bojo že šuolarji lahko v postrojenim hramu na ciesti, ki peje v Ažlo. Novi prestori se zdijo še buj potriebni, če pomislimo, de v dvoježični vartac lietos hodi kar 56 par stuo vsieh predšuolskih otruok iz Nediških dolin. Manj veselo je v Kanalski dolini, kjer je na začetku vsakega šuolskega lieta težkuo dobiti denar za učenje slovenščine v Ukvah, v Žabnicah in na Tarbižu. Naborješki župan Boris Preschern je na srečanju s predsednikam SSO Walterjem Bandljem vprašu pomuoč, de končno pride do trijezične šuole. Tudi njega je trieba podprieti. - beri na straneh 5-6-10-11 -

R

V občini Naborjet - Ovčja vas si želijo pa trijezično šolo

SOTTO LA LENTE

A proposito dello statuto dell’unione dei Comuni che nega la presenza della minoranza

L’Uti del Torre discrimina gli sloveni ualunque sia l’esito della faticosa gestazione delle Unioni territoriali intercomunali – Uti, che dovrebbero portare ad una radicale revisione delle amministrazioni locali, resterà nella memoria quel senso di smarrimento, di indeterminazione, di mancanza di visioni e prospettive di molti nostri amministratori e soprattutto l’assenza di un consapevole radicamento storico e culturale nelle loro comunità. Scriveva George Orwell – lo scrittore inglese che nel romanzo 1984 ha previsto l’avvento del Grande fratello – che «chi controlla il passato controlla il futuro. Chi controlla il presente, controlla il passato». Nel senso che chi conosce ed ha radici nella storia può operare con consapevolezza e prospettive fondate per il progresso della società in cui vive, mentre chi è indaffarato a osservare la situazione del quotidiano

Q

scorrere delle vicende non ha una visione del futuro. È quanto emerge dal Preambolo dello statuto dell’Uti del Torre che, con le affrettate affermazioni sulle identità linguistiche, piuttosto che progettare il futuro radicandosi nella storia, «controlla il presente» degli umori di certa politica e fa propri gli strafalcioni della pseudocultura. Affermare che su quel territorio «si sono insediate ed hanno vissuto in pace, a partire dal VII secolo, le popolazioni di origine slava nell’area montana e friulana nell’area di pianura» è come rivolgersi a due persone diverse chiamando la prima col suo nome e cognome, l’altra con un appellativo generico (con risvolti spesso spregiativi), come non avesse un’identità propria. J. B.

(continua a pag. 7)


2

versko življenje

stran

15. septembra 2015

dom

40. RUOMANJE NA STAROZgodovina GORO je vodu vidanski nadškof msgr. Andrea Bruno Mazzocato Zgodovina -- kultura kultura

V Rezijo iz Deskel, Plavi in Gorenjega polja

»Vsak od nas lahko kiek nardi Proglobimo Proglobimo in in premislimo premislimo za ljudi, ki utiekajo od vojske«

N

Ilaria Banchig

Pred dvema letoma smo romali k koroškim Slovencem, letos zadnjo soboto v avgustu pa smo nadaljevali pot k Slovencem v Rezijo, pod vodstvom Dejana Valentinčiča raziskovalca in poznavalca življenja zamejcev. Dva avtobusa smo napolnili zvedavi župljani Deskel, Gorenjega polja in Plavi z župnikom Simonom Vendraminom. Kdo in kaj pravzaprav Rezijani so, nam je na avtobusu Dejan slikovito prikazal in spregovoril o identitetnih in političnih problemih, s katerimi se Rezjani srečujejo. Njihovo narečje je brez dvoma slovenskega izvora, a uradno priznanje tega (npr. vključenost v zaščitne zakone za slovensko manjšino, dvojezične osebne izkaznice ...) je stvar, ki se ji številni z vsemi močno upirajo. Prvi naš postanek je bil pod vznožjem Rezije, srednjeveške z obzidjem obdane vasice Pušja vas. Tu nas je pričakal vodič Sandro Quaglia, s katerim smo tekom dneva odkrivali lepote Rezije. Skupaj z lokalnim vodičem sta nam pod arkadami mestne hiše opisala, kako je iz popotresnih ruševin iz l. 1976 nastajalo novo obnovljeno srednjeveško mesto. Svetovna znamenitost mesta pa so mumije, ljudje ki so živeli med 14. in 19. stol. in so bili pokopani v kripti katedrale. Med omamnim vonjem po sivki, ki se je širil po ulici iz čarobnih trgovin in z njo okrašenih portalov, smo si ogledali obnovljeno katedralo sv. Andreja z znamenitimi freskami. Cesta nas je vodila naprej na Ravanco, kjer smo imeli v Marijinem svetišču sveto mašo z rezijanskim pridihom. Pozdravila nas je rezijanska pesnica, pevka in pripovedovalka Silvana Paletti, ki je pri maši v narečju prebrala tudi berilo, Sandro Quaglia pa nam je med obredom zapel dve stari pesmi, o katerih je pravkar izdal zgoščenko, da pesmi ne bi šle v pozabo. Pred nami je bila sosednja vasica Solbica, kjer nas je Sandro v muzeju popeljal v življenje in svet znamenitih rezijanskih brusačev, ki se jih številni spominjamo še iz časov, ko so hodili po naših krajih. Od tu naprej pa še Mužac, srednjeveški še delujoči benediktinski samostan, center od koder se je širilo krščanstvo po Reziji. Od tu se odpira lep pogled na dolino in reko Rezijo, ki teče izpod strmin Kanina in drugih vrhov. Prijazen, zgovoren, simpatičen, duhovit vodič Sandro nam je z nasmehom v rezijanščini in v knjižni slovenščini pričaral Rezijo kot najlepši kraj na svetu, z bogato zgodovino, kulturo, ki je ohranila vse: narečje, plese, šege in navade, predvsem pa izredno navezanost na svoja izročila in identiteto. Kaj pa mi, če bi se zgodovina obrnila malo drugače in bi se na Primorskem znašli v položaju kakršnem je danes Rezija. Bi bili tudi mi tako ponosni na to, kar smo, kar imamo in tako zavzeti za svojo ohranitev? Preživeli in doživeli smo lep romarski dan v nam skriti rezijanski dolini, ki sta nam jo razkrila Dejan in Sandro, katerima gre vse priznanje in zahvala. Za konec naj spregovori pesem Silvane Paletti, ki vse pove: Ko bi mogle gore govorit, / ko bi mogli doline in hribi kaj reči, / bi še mrtvim se zbudil spomin / na lepo, veselo Rezijo. Alenka Konjedic

a štierdesetim ruomanju videnske nadškofije 8. šetemberja na Stari gori se je goreča moliteu vzdignila za begunce, ki utiekajo pred vojsko in parhajajo v Evropo, de bi ušafali mier in buojše življenje. »Pred telimi ljudmi včasih nam se zdi, de nič na moremo pomagati, zak’ jih je puno in imajo puno težau. V videnski nadškofiji so že na dielu številne fare in nadškofijska Karitas, ampa vsak od nas lahko nardi kiek dobrega. Nikoli se na smiemo pozabit Jezusovih besied: Tujec sam biu in ste me sparjeli,« je jau msgr. Andrea Bruno Mazzocato v soji pridgi. Nadškof je parporočiu Devici Mariji jubilejno leto, ki ga je sklicu papež Frančišek in ki je namenjeno usmiljenju. Lietošnjega ruomanja na Staro goro se je udeležilo parbližno 2 tavžint ljudi iz ciele nadškofije. Maši je sledilo petje »Magnificat«. Kot je že navada so par maši molili in pieli v italijanskem, furlanskem, slovenskem in niemškem jeziku. Po slovensko je bluo parvo berilo in dvie prošnje za vse potriebe. Parva: »Za Gospodovo sveto cierku, za papeža Frančiška, za nadškofa Andreja Bruna, za škofe, duhovnike, diakone, ministrante, redovnike in za vse tiste, ki se trudijo par oznanjevanju Evangelija.« Druga: »De bi Gospod Buog naše skupnosti obdariu z duhovniki, diakoni in redovniki ter moškimi in ženskami, ki bi mu služili v posvečemem življenju.« Med mašo so zapieli tudi parljubljeno slovensko »Lepa si, roža Mari-

A PORČINJ/PORZUS

25. NEDIEJA MED LIETAM

Srečan kduor sprime otroka Evangelij po Marku (9,30-37)

A

Nadškofa msgr. Pietro Brollo in msgr. Andrea Bruno Mazzocato.

ja«. Ruomanje na Staro goro ima že dugo tradicijo. Gre za obljubo, ki so jo začeli lieta 1976 na iniciativo takratnega nadškofa. Msgr. Alfredo Battisti je po katastrofalnem potresu, ki je 6. maja tierju tavžint življenj in ogromne materialne škode, parporočiu starogorski Materi Božji celo nadškofijo.

Fotografije o romanju na Staro goro je napravil Oddo Lesizza. Več jih najdete na našem spletnem portalu www.dom.it v sekciji Fotogallery

n so šli od tam naprej an so hodili skuoze Galilejo, pa nie teu, de bi kduo tuole zviedeu. Učiu je namreč svoje učence an jim pravu: »Sin človieka bo izdan ljudem v roke an ga bodo umorili an trečji dan po smarti bo vstù.« Tele besiede pa niso zastopili an so se ga bali vprašati. Paršli so v Kafarnaum. Kàr je biu v hiši, jih je vprašu: »Ob koga ste se po poti menali?« Teli pa so mučali. Po poti so se namreč med sabo pogovarjali, kaduo je narvečji. An sédeu je, poklicu dvanajstere an jim guoriu: »Če kduo čè biti parvi, bodi med vsieh zadnji an vsiem služabnik.« An vzeu je otroka, ga postavu v sredo mednje an ga objeu ter jim reku: »Kduor koli sprime katerega med takih otruok v mojem imenu, mene sprime; an kduor mene sprime, na sprejme mene, marvič tistega, ki me je pošju.«

ricordato il 160° anniversario delle apparizioni mariane a Teresa Dush

Un messaggio di pace e speranza

L’

arcidiocesi di Udine «incoraggia la devozione a Maria in questo luogo, per due motivi in particolare: uno è legato alla tradizione che porta tanti fedeli nel borgo delle apparizioni e l’altro per la vicinanza della frazione a un’area di dolore e sofferenza, quella dell’eccidio delle malghe, in cui furono trucidati molti partigiani. La Madonna possa riportare la pace nei cuori delle persone che ancora nutrono sentimenti di astio e di risentimento a 70 anni di distanza». Così, a margine della messa celebrata domenica 6 settembre a Porčinj/Porzûs, l’arcivescovo di Udine, mons. Andrea Bruno Mazzocato, che ha celebrato l’Eucaristia davanti alla «Iancona» eretta a memoria delle apparizioni della Vergine alla piccola veggente, Teresa Dush, 160 anni fa. Una giornata piena di sole, per lo speciale anniversario, che ha richiamato nella verde Dolina sopra Attimis più di 300 fedeli. Nella sua omelia, l’arcivescovo ha ricordato l’importanza dell’ascolto e della comprensione. In questo delicato e complicato momento di crisi dei valori, di difficoltà economiche e di grande tensione sociale, ha invitato,

rifacendosi alla lettura del Vangelo, a non ferire mai il prossimo, sottolineando quanto male possa fare anche solo una parola detta con cattiveria verso gli altri: «Ferisce e fa soffrire il cuore più una parola cattiva che il lancio di un sasso. Parole cattive sono pronunciate quando il cuore è sordo all’amore di Dio. Quando non ascoltiamo il suo messaggio di pace e fratellanza». Nelle sue parole evidente il rimando alla piccola Teresa che, 160 anni fa, nella Dolina, accolse il messaggio della Vergine, lo fece suo. Un mes-

saggio di pace che da oltre un secolo e mezzo parla di speranza, della possibilità di redimersi. Di amore. A concelebrare c’era il parroco di Porzûs, don Vittorino Ghenda, che ha ringraziato tutte le persone che hanno a cuore questi luoghi santi: «Se Porzûs è sempre tanto accogliente lo dobbiamo anche a chi se ne prende cura. Gli amici della pro loco, sempre pronti a supportare ogni evento e celebrazione, i cacciatori che tengono puliti prati e boschi, le suore della Provvidenza, le suore brasiliane, le clarisse del vicino convento di clau-

sura che per l’anniversario ci hanno donato due splendidi ceri decorati, i volontari delle Misericordie del Triveneto, i tanti benefattori del santuario e la signora che ha voluto regalare alla Madonna 160 rose in questa giornata di festa e preghiera. Ricordo anche che da tre anni, ormai, abbiamo stretto un forte legame con i nostri amici della vicina Slovenia che, sempre più numerosi, giungono alla Cappella dell’Apparizione». Anche perché la Vergine parlò in sloveno, la lingua del paese, l’unica che Teresa Dush comprendeva. A spalla, poi, la statua della Vergine è stata portata in chiesa, in processione: ed è dall’altare dell’edificio sacro che l’arcivescovo ha impartito la benedizione a tutti i fedeli. Nel pomeriggio un’altra processione per le vie del paesino, con la recita del Rosario. Il giorno precedente era stata celebrata la messa in sloveno con una folta partecipazione di pellegrini, nonostante il cattivo tempo. Le messe e la recita del Rosario continuano in questa stagione dei pellegrinaggi fino a tutto ottobre e fino a quando le condizioni climatiche permetteranno la salita a Porzûs. Paola Treppo


dom

15. septembra 2015

zgodovina - kultura

stran

3

IL PATRIARCATO di Aquileia provvedeva alla cura spirituale delle popolazioni nella loro lingua Zgodovina Zgodovina - kultura - kultura

Con l’arrivoProglobimo degli sloveni la pieve Proglobimo in premislimo in premislimo di Faedis divenne parrocchia bilingue

Nella stessa sede parrocchiale venne costruita la chiesa di San Pietro, detta degli Slavi Tarcisio Venuti

N

ei tempi remoti il vicus di Faedis era circoscritto alla sola popolazione della villa la quale ovviamente parlava la lingua romanza. Dopo la metà del IV secolo, furono ripristinati in veste cristiana santuari e culti pagani e, di seguito, si costruirono chiese battesimali specie nei vichi, nei castra e nelle ville, in funzione di pievi rurali. Perciò l’organizzazione plebanale si era compiuta in Italia prima della venuta dei longobardi (568). In questo contesto si può inserire la primitiva chiesa di Faedis certificata da indagini archeologiche. Durante i lavori di scavo per la costruzione dell’attuale chiesa di Faedis, vennero alla luce resti di un edificio di culto attribuibile al secolo VII, con ampliamenti fatti in epoche posteriori, nei secoli X e XIV. Tra l’VIII e il IX secolo, cominciarono a fissare la propria dimora, sui rilievi appresso, gli Slavi. Da questo periodo la Pieve di Faedis, come le pievi pedemontane di Nimis, Tarcento ed Artegna, risultò composta di due espressioni linguistiche: il friulano e lo sloveno. I nuovi pievesani, pur sparsi in vasta zona, si dimostrarono compatti fra di loro e devoti alla pieve friulana, nonché fedeli a Faedis ove incolavano il pievano e i giurisdicenti. E proprio qui, all’ombra dei castelli, costruirono la loro prima chiesetta dedicata a S. Pietro Aposto-

RAZISKAVA

Nella foto: La chiesa di San Pietro degli Slavi di Faedis.

lo, con cimitero, che pure al presente è detta degli Slavi. Le due entità etniche erano fruitrici di un proprio edificio cultuale, sicché il pievano, che di solito non conosceva la lingua slava, fu solito tenere un cooperatore che la sapesse parlare. Non mancarono liti per difendere la propria autonomia dalle ingerenze dei nobili locali, in particolare nel 1502. La posizione di principio venne così delineata: «che sotto la cura di detta Pieve sono gli abitanti di queste ville: Faedis, Ronchis, Canal de Gravo, Costa piana, Caneola, Petrosa, Costa lunga e S. Maria Maddalena (presso il fortilizio di Neboyse), che gli abitanti di Canal de Gravo e delle altre ville che la seguono, come nel Capitolo precedente, parlano la lingua slava». I testi escussi non condivisero l’asserzione e notarono: «Si sa che parlano lo slavo e l’italia-

no (o friulano?) … non si crede che la maggior parte di quelli abitanti ignori la lingua italiana» (G. Piccini, Faedis, Udine 1934, pp. 75-76). Ciò esprimeva la necessità che il pievano sapesse anche lo sloveno, mentre la controparte faceva notare che la maggioranza della popolazione era data dalle popolazioni di lingua friulana di Faedis e Ronchis. In periodo più tardo, il pievano pre Giovanni Battista Comello relazionava esplicitamente sull’argomento: «La Chiesa matrice è eretta in questa villa di Faedis, dove tutti parlano il dialetto del Friuli; e all’incontro le comunità ossia le ville di Canal di Grivò, Clabozzana, Stremis, Costapiana e Gradiscutta, Caneola, Pedrosa e Costalonga sono abitate dagli slavi, i quali usano il loro proprio linguaggio. E perciò vengono assistiti nella cura delle anime da sacerdoti

semplici e da cappellani collaboratori, che ascoltano le lor confessioni, e in tutte le loro occorrenze, anco d’infermità mortale, li provvedono dei necessari Sacramenti, e così pure nelle rispettive lor chiese in proprio linguaggio slavo li ammaestrano nella dottrina cristiana con piena dipendenza dal parroco e dalla Chiesa parrocchiale. Tanto attesto… Faedis, addì 10 dicembre 1780. F. Pre Gio. B. Comello Pievano di S. M. di Faedis ed annesse» (G. Piccini, cit., p. 76).

bastiano, S. Giorgio, S. Rocco, Dedicazione. Chiesa di S. Maria Maddalena: il giorno della Titolare, Dedicazione, seconda Rogazione e una volta al mese in giorno feriale. Funzioni di Natale: il pievano celebra la Messa di mezzanotte nella matrice, quella dell’aurora a Ronchis, e la terza nella Matrice. Chiesa di Colvillano: nel 1626 il Pievano aveva l’obbligo di celebrarvi una volta al mese ed alcuni anniversari. (G. Piccini, cit., pp. 79-80).

Le principali funzioni del Pievano Una descrizione completa di queste funzioni, fatta nel 1596, è la seguente: Chiesa matrice: il rettore della pieve vi canta la Messa tutti i giorni più solenni dell’anno, tutte le feste degli Apostoli, le Madonne, tutte le domeniche delle «Quattro tempora», e ogni prima domenica del mese. Chiesa di Ronchis: ogni seconda domenica del mese e il giorno della Dedicazione. Chiesa di Canebola: ogni terza domenica del mese, il giorno di S. Giovanni Battista e di S. Giovanni Evangelista, la prima domenica di settembre (Dedicazione) e due volte al mese in giorni feriali. Chiesa di S. Pietro al Cimitero: il giorno della Dedicazione, di Tutti i Santi, ogni quarta domenica del mese, ogni domenica delle «Quattro tempora» con le vigilie dei morti. In queste quattro domeniche si canta la Messa immediatamente dopo quella nella parrocchiale: una viene celebrata dal pievano, l’altra da un cappellano. Il giorno dell’Epifania vi si benedice l’acqua e il sale. Il pievano vi celebra pure alcuni anniversari. Chiesa di S. Giorgio: il secondo giorno di Natale e di Pasqua, S. Se-

Nota storica Secondo la bolla di papa Celestino III del 1192 la pieve di Faedis era sottoposta al Capitolo di Cividale. Per secoli, con la giurisdizione capitolare, ebbe coesistenza il giuspatronato dei nobili di Cuccagna. La cosa fu piuttosto inconsueta, tanto da portare a tentativi di autonomia. Infatti, fino alla metà del secolo XVII, Faedis appare talvolta come pieve e come vicariato foraneo, pur non avendo parrocchie filiali, ma solo cappellanie dipendenti. Il Capitolo si oppose a queste pretese fino ad ottenere dal Patriarca il 29 agosto 1640, che i preti di Faedis andassero alle congreghe del clero a Cividale, riconoscendo in tal modo definitivamente la giurisdizione capitolare. Le Bolle papali che uniscono e confermano l’unione di Faedis alla mensa capitolare di Cividale datano: 1192, 1459, 1558. Il 23 gennaio 1309, il Capitolo di Cividale riconosce il jus-patronato di Cucagna (P. Bertolla senior, vol. 47, Elemosine storiche, p. 60, mss. BSU, Fondo Bertolla. – Stato Personale e Locale dell’Arcidiocesi di Udine, 1977, p. 64). Va notato che nel territorio del Cividalese, soggetto al Capitolo, nessuna parrocchia assunse il titolo di pieve. (1-continua)

Kako so v starih časih živeli v Nediških dolinah

Pobierat gobe je bluo ankrat buj lahko

T

ela raziskava, ki jo je napisu Luciano Chiabudini, je bla objavljena v Domu na koncu vošta l. 1987 v rubriki »Piha Ponediščak«. Donašnji dan pobierat gobe je ratu an šport arzšierjen za se sprehodit an za parnest ki dobrega damu. Muorem pa reč, de je bluo tenčas zlo lahnejš ku donašnji dan ušafat gobe, kàr senožeta so ble lepuo posiečene, usak prestorac, tuk je zrastlo trave za adan zagrabek sena, je biu požet, če ne s koso pa s sarpan. Okuole garmu nie bluo ku nomalo otave paščene po sieč, ta pod kostanji je bluo gladko ku donas tan Podpolic, tuk cabajo balon. Takuo gobarji so miel' pred očjo celo lazno, brez letat če al san. Seviede tud' za gobe brat so vajale niešne regole, ložimo reč, de sanožeta blizu vasi so ble spoštovane ku domači vart, so stopil' notar samo gospodarji an hišni; buj deleč, gor po briegu, pobieranje je bluo fraj za use. Tisti, ki smo miel' zidane kazone gor po Lotah, smo spal' tu siene za

bit priet na prestore. Ponočne žvine so špargale okuole graje an kàr so zadihale človieka, so utekle. Ato zemlja je bila obdielana an pogostu je paršu jazbac, use sierke polomu an panogle ogrintu. Kozarič z njega »Ha-ha-ha-hauuu« je nomalo strašiu, ku čuki an sove z njih kuikanjan. Pa, kàr taz Bukuj, gor na Ruonce, je zoreu dan, je use pregnù an na njih prestore so začel' piet kuosi, uogelce, dorde, z buj sparjetnim glasan. Močne dišave hosti u šetemberje so se zgubile. Arkacije, kostanj an iseni so že kada vecvadli an sada so tu luhtu drugi duhi. Buj mehni, mol, po umarnim, po mahu. Z majuno pletenico tu adni guorši an z adno staro jopo (če bo taka sreča napunit posodo, se ubere gobe pa tu rokave vezane z adno tarto), s palco tu rok smo začel' hodit po briegu, s košpami na nogah, de rosa na premoče obutek. Niesmo poznal' duovie ki sort gob. Za nas so ble Gobe z lepuo obalasto kapo, farbano ku fratova suhnja. Babe podobne te parvim pa guorš an

z buj rauno kapo; Čeradane al Ardane. Kajšan je brau tud Farlinke. Gobe-Gobe so rastle najrajš pod kostanjan, tuk je biu usiečen drieu, Babe pa gor nad Rebrami pruot Arbeču, tuk so ble bukove hosti. Čeradane so rastke tan na lazni, pogostu blizu kope. Tek jih je ušafu, pozna veseje zagledat, u šarokin kolesan, tiste ardeče kapice, ki kukajo uon s trave ta par ti, nimar buj zakrite tu bielin ku jajčaca do te zadnje, ki nie ku zganila zemjo. Za jih na pobrat takuo majhanih smo jih pokril' s sienan an šli po nje drug dan, kàr so se arspihnile. Senuo ta na njih je biu znak, de so že ušafane an riedko, de nie bla spoštovana tista navada, ki nie samuo naša. Še donašnji dan v Čarniji, dol po prode Tajamenta, te, ki ušafa kajšan drieu vepejen od pauodnje, lože gor na hlod ne dva kamana takuo, tek pride za njin, vie, de ima že gaspodarja. Te lieuš gobe smo nosil' prodajat u Čedad an te buj ščarte an stare Babe, pa zriezal' an sušil tan na grižiol'. Gobarji so miel' radi Svetega Do-

nata. Gor po patocih, gor po Labarc, za njega senjan so nimar ubral' kajšno dobro gobo, tele okusni sad naše zemje. Tan na tisti bul', glih tan na sredu mies Laz in Tarčeta, tan zad Ofijanam, se je vidlo cierku Svetega Donata od deleča od usieh kraju Nediške doline. Donas je zapuščena an zaraščena mies lip, gabarju, kostanju an jauarju an še po zime, kàr use listje odpade, je težkuo zagledat nje ziduove. Par starin pa je imiela velik pomien: še taz Starmice so miel' objubo. Stare bukva pravejo, de je cierku bla posvečena lieta 1517 an de je landarski famoštar muoru mašuvat za Sveto Brido (2. febrarja), Svet Pelegrin (18. maja), parvo nedejo šetemberja (opasilo, oblietnica posvečenja), Svet. Donat (21. vošta). Tu pandiejak po parvi nedieji šetemberja je mašavu pa lažanski famoštar za Laze an Ščigla (obljuba). Svete Bride, Donata an Pelegrina so bli kipi na lesenin zlatin utarju, ki se še jest puobnem nanj, sada na vien, kode se je zmarvu.

Prav senjan se je spoštavu parvo nediejo šetemberja, s pieto sv. Mašo, opasilan an ufarjan ta na partiče, položen na tleh pred cierkuco. Po Maši, otroc so se veselil' s kolači an z angurjo. Renik Gušto tan s Tarčeta, kàr je uso angurjo prodau, je zatačju to zadnjo dol po griv, pruot njim, ki so jo čakal du koncu. Učasih je šla na stuo kose, takuo je bluo za usakega an koščič. Tudi kolačarice so zatačile kajšan kolač za njih veseje. Možje so se drugače tolil' z vinan an s plesan du Tarčete. Tuole je arzkačalo naše stare Gaspuode nunce, takuo so paršle na dan stare zmote: čiga je cierku, landarska al lažanska? Je bluo sklenjeno, de je lažanska pa, zauojo plesa so arzbrisal' senjan an do lieta 1936 mašuval' škleto mašo samuo 21. vošta an parvi pandiejak šetemberja. Cierkuco sada poznajo samuo gobarji an jagarji, ki ušafajo podstriešje, ku stari pastierji, če jih daž ušafa. Par sreč strieha je prekrita, takuo na gnjiejo trami. (1-gre naprej) Sk. Sl.


4

poglobimo in premislimo

stran

l’Opinione di

15. septembra 2015

dom

VELIK IN-POMEMBEN »nonotov« v življenju njihovih vnukov Zgodovina Zgodovina kulturaje-prispevek kultura

Riccardo Ruttar

Stari starši imajo dragoceno poslanstvo

Proglobimo Proglobimo in premislimo in premislimo Senza radici siamo

un popolo sterile

«U

n popolo che dimentica il proprio passato, le sue radici, non ha futuro. È un popolo sterile». Sono parole di un peso antropologico di tutto rilievo ed è il papa Francesco a ripeterle, sebbene sia un ritornello che fa da sottofondo ad ogni dichiarazione in difesa dei diritti dell’uomo ed in particolare delle minoranze etnolinguistiche. Quante volte e in quante salse di ogni sapore e colore abbiamo sentito parole analoghe, le abbiamo scritte e ribadite guardando il disfacimento di questo nostro piccolo, ormai sparuto gruppo sociale sloveno a cui apparteniamo? È vero, è stato micidiale quel confine vissuto in modo manicheo e maniacale, come se noi, al di qua, fossimo il – e nel – bene assoluto e di là regnasse l’opposto. È dal dicembre del 2007 che il confine non c’è più ma, c’è da chiedersi, perché se ne vedono così scarsi gli effetti? Non ci sono più ragioni di vergognarsi della propria appartenenza etnica e linguistica, non ha alcun senso rinunciare alla riconquista della propria identità, del passato – appunto – delle proprie radici. Senza passato e senza radici siamo condannati ad una sterilità non tanto fisiologica quanto antropologica, ad una riproduzione culturalmente e spiritualmente mancata. È dalla consapevolezza di questo fenomeno che, nonostante tutto, una parte della nostra gente, meno incosciente, fa ogni sforzo per difendere il difendibile, che scava per ritrovare il passato, che cerca di rinvigorire radici ormai esauste, che cerca così la vita, la fecondità di questo piccolo popolo, che, suo malgrado, è stato condotto a rinnegare quanto di meglio gli antenati gli hanno tramandato. E non si tratta solo di lingua. Non è questione di sloveno, o slavo, o altro che dir si voglia; è la sfida di rimanere ciò che si è e si è stati, o di perdere i propri connotati, la propria fisionomia, volto e valori, memorie e progetti. I fatti purtroppo si vedono ed eclatanti nella prospettiva di essere fagocitati nel mare dei friulani, così come ci prospettano le Uti, le Unioni territoriali intercomunali. Ma ci fosse solo un briciolo di buon senso! Sì, la scuola bilingue cresce, le iniziative per mantenere in vita questa nostra Benečija con tutti i mezzi possibili si vedono, ma a quanto pare non basta, se no non troveremmo ancora la nostra scuola, da un lustro, divisa, accampata, eroicamente difesa da molti ma bistrattata da coloro che avrebbero dovuto – secondo la premessa papale – promuoverla e coltivarla come radice di vita e promessa di futuro. E meno male che c’è questa scuola! Altrove, dove dovrebbe essercene di analoghe per giustizia sociale e per salvaguardia della dignità di uno Stato come il nostro, – che, per costituzione, dovrebbe tutelare le minoranze linguistiche – non ci sono, e neppure si prospetta uno sforzo in tal senso. Parlo del resto del territorio confinario, delle valli del Cornappo, del Torre, di Resia, della Valcanale. Mi ha fatto un certo effetto sentire un sindaco che per dare al figlio un’educazione linguistica in sintonia col passato e con le radici del territorio in cui vive si trova costretto a mandare il proprio figlio a scuola oltre il «confine», in terra d’Austria, dove il bilinguismo tedesco-sloveno è trattato come un valore intrinseco. Lo vorrei un sindaco così nelle nostre valli beneciane, che giudichi come valore intrinseco (cioè, che appartiene alla cosa in sé, che entra nella sua essenza, che procede dalla sua intima natura) il bilinguismo più facile per lui: italiano-sloveno. Ma questo è ancora un sogno.

S

Jure Levart *

v. Ana in Joahim sta zakonca, ki delita usode mnogih današnjih mož in žena: nista mogla imeti otrok, a zaupala Bogu, da jima v tej preizkušnji lahko pomaga. Vztrajala sta v zaupni molitvi in na starost le dobila tako želenega otroka, hčerko Marijo, Jezusovo mater. V njuni družini se je tako pričela odvijati velika odrešenjska zgodba, ki je dosegla svoj vrhunec v njunem vnuku – Jezusu Kristusu. Sv. Ano in Joahima opredeljujeta dve ključni poslanstvi: bila sta Marijina starša in Jezusova stara starša. Dedek in babica ali nono in nona, kot bi danes rekli otroci. Prebral sem, da človek hitro pozabi, kaj je slišal od drugih ljudi, pozabi tudi na njihova dela, a nikoli ne pozabi, kaj je ob ljudeh občutil. Iz lastne izkušnje, odraščanja ob starih starših, vem, da to drži. Besede so pozabljene, podoba bledi, a občutek prijetnosti, topline, varnosti in sprejetosti nas zaznamuje in ostane za vse življenje. Vsak izmed nas, ki je imel milost srečanja in preživljanja otroštva ali mladostništva s svojimi starimi starši, razume o čem govorim. Gre za temeljno naravnanost starih staršev do njihovih vnukov. Z drugimi besedami: govorim o njihovem poslanstvu, ki je starim staršem lastno in nenadomestljivo. Velik in pomemben je prispevek starih staršev v življenju njihovih vnukov. Tega se verjetno premalo zavedamo in ne cenimo. Tako na osebni, kot tudi na družbeni ravni. Uvajanje v duhovnost in posredo-

vanje vere je eno izmed najbolj pomembnih poslanstev starih staršev. Danes, ko samoumevnosti oz. spontanosti in zraščenosti vere in življenja ni več, niti med sodobnimi starimi starši, kaj šele starši, je prav, da se začnemo vsaj zavedati pomena poklicanosti starih staršev pri duhovnem oblikovanju svojih vnukov. »Tudi, če otrok odrašča v verskem okolju, obiskuje katoliške vrtce in šole, še to ni garant, da bo vero ohranil«, je prepričana ga. Wiley. Otrok mora začutiti vero kot nekaj samoumevnega, spontanega in življenjskega. Na tej točki lahko vstopijo v življenja svojih vnukov stari starši. Podobno, kot je sv. Ana z zaupno molitvijo stopila v življenje Marije.

Posredovanje vere in uvajanje v duhovnost

Pred očimi se mi pojavlja pogosta upodobitev sv. Ane po mnogih slovenskih cerkvah. V naročju pestuje Marijo hkrati z odprto knjigo, iztegnjenim palcem na knjigo in s pogledom v nebo. Sv. Ana ne gleda svojega otroka, še manj ga trdno oklepa s svojimi rokami, ni posesivna, ampak ga s svojim pogledom v nebo izroča Bogu. To je ta spontanost, odprtost, ki brez velikih besed ali naukov otroka umešča v sfero Božjega in svetega. Njena vera je pričevanjska, ker je preizkušena in izkušena. Ker je resnična in ne samo besedna. V tem kontekstu cerkveni dokument »Dostojanstvo starejših ljudi in njihovo poslanstvo v Cerkvi in svetu (CD 83)« govori o karizmah starejših. Naj se ustavim le pri dveh. Prva karizma je »spominjanje«: Mlajši izgubljajo čut za spominjanje, za zgodovino in s tem tudi lastno istovetnost. In ponavljajo napake iz preteklosti, vedno znova in znova. Moder človek, ki se iz preteklih napak kaj nauči jih seveda ne bo ponovil. To velja tako za moralno kot duhovno področje. Druga karizma o kateri govori dokument je »celovitejše videnje življenja«. Sodobni človek živi v naglici, hitenju, stresu in živčnosti. Pozablja na bistvo in se ukvarja s podrobnostmi. Nasprotno pa je starejši človek, ravno zaradi svojih izkušenj, sposoben širšega gledanja na stvari. Tretje življenjsko obdobje naj bi bila doba enostavnosti in umirjenosti. Starejši človek lahko bolj kot mlad razume, da je »biti« pred »delati« ali »imeti«. Teh karizem danes potrebujemo verjetno bolj kot kadarkoli v preteklosti, zato je tudi poslanstvo starih staršev in starejših nasploh, toliko bolj ključno in pomembno. *radio.ognjisce.si

IVAN KENDA JE PO KONCU PRVE SVETOVNE VOJNE kupil grad, jezero, znamenito Riklijevo zdravilišče in si pridobil dodatne pravice

Bovčan postavil osnove blejskega turizma

I

van Kenda, rojen leta 1877 v Podklopcah pri Bovcu se je za trgovca izučil v Beljaku in specializiral v Ljubljani. Toda njegova pot pridobivanja znanja, nakupovanja premoženja in razvoja podjetniške dejavnosti se je od takrat strmo vzpenjala, da je nazadnje postal blejski župan, lastnik gradu, jezera, gostitelj kronanih glav in Bled je bil na poti, da postane drugi Montecarlo, vendar se še do danes ni prav opomogel. Kendo so namreč uničile politično -gospodarske povezave iz najvišjega oblastnega ozadja… Ivan Kenda se je rodil gostilničarju na Podklopcah pri Bovcu, kjer je še sedaj gostilna Žvikar. Svojo strmo poslovno pot je začel v Ljubljani, kjer je že leta 1901 odprl restavracijo. Takoj je ugotovil, da je uspeh v poslu neločljivo povezan z znanjem svetovnih jezikov. Velika ambicioznost ga je pripeljala v vrh gostilničarske zadruge ter zveze zadrug. Takoj je začel z organizacijo gostilničarskih tečajev v Ljubljani, na Bledu in v Kamniku. Medtem je v Ljubljani zakupil hotel in gostilno in leta 1910 je

razširil svoje delovanje v osvobojeno Bolgarijo. V Sofiji je vodil tečaj gostinskih znanj (kot učitelje je pripeljal svoje kadre iz Slovenije) in ko je prevzel hotelsko podjetje – Hotel Palace, mu je to prinesel precej dobička in še več ugleda. Takrat sta zakonca Kenda v svojem odličnem hotelu gostila celo borca za turško neodvisnost od Otomanskega cesarstva Atatürka, prvega turškega predsednika. Ko ga je obiskal leta 1918 na Bledu, mu je podaril dragoceno šatuljo, ki jo Kendova vnukinja Meta ponosno hrani še danes. Po koncu prve svetovne vojne se je vrnil na slovenska tla ter na Bledu kupil več nepremičnin. Pri nakupu blejskega gradu in jezera je dal boljšo ponudbo kot nemški konkurent in tako je ta grad prvič postal last slovenskega graščaka. Kupil je tudi znamenito Riklijevo zdravilišče. Med dodatnimi pravicami, ki si jih je pridobil, je bila tudi posebna pravica ribolova v Savi Bohinjki, Soči, v jezeru ... Od konca leta 1925 do konca leta 1927 je bil Kenda blejski župan. Kot vedno bolj vpliven gospodarstvenik

in veleposestnik je urejal hotele, kopališča, ceste in poti ter pomembno vplival na razvoj Bleda ter dvig tamkajšnjega turizma. Označujejo ga kot enega glavnih nosilcev vzpostavljanja povojnega razvoja kraja in začetnika elitnega slovenskega hotelirstva in šolanja zanj. Bled je takrat obiskovala vsa svetovna elita, ki jo je postreglo za turizem na tujem šolano osebje. Znalo je skrbeti za ugodje in razkošje gostov. Šopke dobrodošlice je visokim gostom dajal v roke kar Kenda osebno! Pogosto jim je organiziral otvoritvene plese za dobrodošlico! Poleg kratkotrajnega županovanja je bil vrsto let dejaven v Društvu za dvig tujskega turizma na Bledu. Med drugim se je po njegovi zaslugi med obema vojnama začela turistično razvijati Pokljuka, kjer so okoli leta 1928 zgradili hotel Šport. Na Bledu je bil med Kendovimi najbolj vidnimi turističnimi investicijami njegov Park Hotel, ki ga je razvil iz starega Mallnerjevega hotela ter ga posodobil in razširil s prizidki. V bližini pa je zgradil tudi zabavišče Kazi-

Ivan Kenda

na. V gradu je postavil veliko kopel, ob jezeru pa nočne bare in igralnico s premično streho. Toda zaradi zarote-manipulacij tedanjega prikazovanja posledic najema velikega kredita, s katerim bi Bled postal evropska turistična Meka, so ga banke uničile in je skoraj vse izgubil na nezaslišani javni dražbi. Pred njo je pošiljal v Beograd prošnje po pomoči in davčnih olajšavah pa ni bil uslišan, čeprav je bil nosilni inovator in steber napredka. Nasprotno, tamkajšnji birokrati so pogoje še zaostrili

in propadanje tudi drugih hotelirjev je bilo neizbežno. Kljub propadu je prepričal švicarski kapital, da bi oni vložili v te načrte, ko pa je umrl v prometni nesreči, so to namero opustili. Imel je v načrtu celo predor pri Šobcu, s katerim bi Bled mesto dobil obvoznico, kar blejski turizem še danes pogreša. Okoli jezera je načrtoval obroč samega cvetja in parkirišče z veliko restavracijo pod grajsko steno. Za razliko od danes pa je skrbel za gnezdenje ptic v slikoviti kamniti steni pod gradom. V letih 1936 oziroma 1937 je vse njegovo premoženje prešlo v roke Zadružne gospodarske banke, za njo pa v last Dravske banovine. Z družino se je preselil na Pokljuko, kjer je začel znova, toda to je preprečila nesreča pri prevozu hlodovine v dolino. V njegov spomin si lahko danes ogledate v njegovi rojstni hiši v Gostilni pri Žvikarju pri Bovcu razstavo preslikanega gradiva, originale in še več iz ta zapuščine pa hrani Kendova vnukinja Meta Kenda. Miran Mihelič


dom

v ospredju

15. septembra 2015

IL NUOVO ANNO SCOLASTICO

stran

5

si è aperto con l’annuncio di unanaših positiva novità nell’Istituto comprensivo di Tarcento iz iz naših dolin dolin

Insegnamento dello sloveno terske terskedoline doline in arrivo a Vedronza e Taipana

rezija/kanalska rezija/kanalska dolina dolina E la scuola bilingue di S. Pietro al Natisone PRIMARNA ŠOLA I II continua a crescere per numero di allievi •Dvojezična Špietar 24 (+5) 19 (-10) VRTEC

UČENCI

RAZLIKA

•Ažla (Špietar) •Dvojezičen Špietar-Sauodnja •Podbuniesac •Gorenja Miersa (Svet Lienart)

39 100 17 23 179 10 10 11 31 27 48

-7 +5 +1 -6 -7 -5 = -1 -4 +9 -21

Skupno Nediške doline •Tipana •Njivica (Bardo) •Ravanca (Rezija) •Ukve •Žabnice •Trbiž

I

l nuovo anno scolastico si è aperto con una bella novità per i bimbi della scuola dell’infanzia nei plessi di Vedronza (Lusevera) e Taipana. «Quest’anno scolastico verrà richiesto nell’organico dell’autonomia (L.107/2015) un docente di sloveno in modo da attuare in entrambi i plessi un progetto mirato e continuativo di sloveno, che si affianchi al monte ore che l’Istituto annualmente dedica all’insegnamento-apprendimento della lingua», informa la dirigente scolastica, Annamaria Pertoldi. Si ripropone, dunque, la possibilità di un ingresso sistematico e costante (finora le lezioni erano sporadiche in quanto legate a specifici progetti) dello sloveno nelle scuole delle Valli del Torre. Come si ricorderà, la stessa dirigente Pertoldi, a inizio 2014 aveva proposto un percorso per la graduale trasformazione delle scuole dell’infanzia e primaria di Taipana e Vedronza da monolingui a bilingui, ma era incappata nel veto dell’amministrazione comunale di Lusevera, spalleggiata dall’Unione economico-culturale slovena, che voleva il passaggio del suo plesso scolastico sotto l’istituto comprensivo bilingue di San Pietro al Natisone. Di conseguenza era giunto lo stop dell’Ufficio

•Gorenja Miersa (Svet Lienart) •Špietar •Skupno Nediške doline •Tipana •Njivica (Bardo) •Ravanca (Rezija) •Ukve •Trbiž

posoc posoc ˇje ˇje

8 (-4) 18 (-5) 50 (-4)

12 (- 4) 21 (+5) 52 (-9)

III

IV

V

skupno

29 (+5) 14 (+ 5) 17 (-5) 60 (+5)

23 (+3) 9 (-2) 24 (+9) 56 (+10)

20 (-3) 12 (=) 15 (-1) 47 (-4)

115 (=) 55 (-5) 95 (+3) 265 (-2) 15 (-2) 23 (-1) 21 (+3) 41 (+ 3) 132 (+ 4)

sport sport

SREDNJA ŠOLA

I

II

III

skupno

•Dvojezična Špietar •Gorenja Miersa (Svet Lienart) •Špietar •Skupno Nediške doline •Ravanca (Rezija) •Trbiž

20 (-2) 10 (-3) 34 (-2) 64 (-7)

21 (+3) 14 (+1) 37 (-11) 72 (-7)

18 (+3) 14 (+3) 49 (+20) 81 (+26)

59 (+4) 38 (+1) 120 (+7) 217 (+12) 19 (-8) 108 (-2)

Nella foto: primo giorno di scuola nella prima classe delle elementari bilingui a San Pietro al Natisone.

scolastico regionale. «Il collegio docenti – informa ancora la dirigente – ha già deliberato per Taipana l’inglese potenziato, che inserisce nel curricolo settimanale di ciascuna classe una o più ore di inglese aggiuntive all’interno dell’orario scolastico. L’edificio della scuola di Taipana è completamente rinnovato ed è in corso l’installazione di una lavagna interattiva multimediale, che funziona grazie alla connessione internet». Quanto ai numeri, quest’anno Taipana ha dieci bimbi nella scuola dell’infanzia (cinque meno dell’anno scorso), mentre gli alunni della pri-

maria calano di due unità, passando a quota quindici. A Vedronza si confermano dieci piccoli nell’asilo; gli alunni delle elementari sono, invece 23, uno in meno. Passando alle Valli del Natisone, l’istituto comprensivo statale con insegnamento bilingue sloveno-italiano di San Pietro al Natisone anche quest’anno vede crescere il numero di allievi. In totale saranno 274, con un aumento di 9 unità sull’anno scorso e di 12 su quello precedente. La scuola dell’infanzia conterà 100 piccoli (5 più dell’anno scorso), la scuola primaria 115 alunni (lo stesso numero dell’anno scorso) e le medie

inferiori 59 studenti (4 in più). Anche quest’anno una sezione dell’asilo sarà attiva a Savogna con 25 bimbe e bimbi. Quello che sta per iniziare dovrebbe essere per l’istituto bilingue l’ultimo anno di esilio dalla sua sede in viale Azzida. Una sede adeguata è tanto più necessaria se si considera che l’asilo bilingue quest’anno è frequentato dal 56 per cento dei pari età di tutte le Valli, il che prefigura una situazione simile anche per i gradi successivi. L’istituto scolastico bilingue frena il calo della popolazione scolastica complessivo delle Valli, che si è contratta di nove unità all’asilo e di due

unità nelle elementari. A Resia, dove ci sono anche le medie, gli allievi sono 51, sei meno dell’anno scorso. In Valcanale, a Camporosso frequenteranno la scuola dell'infanzia 27 bimbi, ben nove in più dell'anno scorso, a Ugovizza tra asilo ed elementari hanno 72 iscritti, uno in meno. Come succede ormai da alcuni anni, l'anno scolastico è iniziato senza la garanzia delle poche ore di sloveno, alle quali aderisce peraltro la quasi totalità della popolazione scolastica di Ugovizza, Camporosso e Tarvisio. Ogni anno alla fine il finanziamento necessario salta fuori. Un incontro tra la nuova dirigente scolastica dell'ìstituto comprensivo Bachmann, Lucia Negrisin, e il sindaco di Malborghetto-Valbruna, Boris Preschern, e l'associazione slovena «don Cernet» è in programma lunedì 21 settembre. Ma come ha denunciato Preschern, nel recente incontro con una delegazione della Confederazione delle organizzaziono slovene (articolo a pag. 11), tale situazione è insostenibile. Bisogna arrivare quanto prima all'insegnamento trilingue (italiano -sloveno-tedesco), magari in un primo momento solo a Ugovizza.

LA BILINGUE NELLA SUA SEDE GIÀ IL PROSSIMO ANNO? LA DECISIONE ALL’INIZIO DEL 2016

L

a ristrutturazione della sede della scuola bilingue in viale Azzida «è in buono stato di avanzamento ed è auspicabile che il prossimo anno nella prima parte dell’edificio vi si possa trasferire un gruppo di classi, ma la valutazione è rimandata ai primi mesi del 2016». Lo ha detto il responsabile dell’ufficio tecnico del Comune di San Pietro al Natisone, Gianfranco Terranova, alla riunione con i genitori degli alunni della scuola bilingue, che ha avuto luogo giovedì 3 settembre. Già con il prossimo anno scolastico, quindi, una parte degli alunni potrebbe essere trasferita nella

prima parte dello stabile in viale Azzida, per il quale è previsto un ampliamento, già coperto da un finanziamento conferito dalla Regione. A questo proposito il Comune sta eseguendo le varianti urbanistiche al fine di destinare l’area dietro lo stabile, rivolta verso la Caserma dei carabinieri, a pertinenza della scuola. Il progetto è di prossima realizzazione e la scadenza dell’affidamento dei lavori è fissata al 30 ottobre. In apertura è intervenuta la dirigente dell’Istituto comprensivo bilingue di San Pietro, Sonja Klanjšček, per il secondo anno successivo al timone dell’istituzione scolastica che lunedì 14 settembre ha aperto i battenti

con orario a tempo pieno e che nei tre gradi scuola (infanzia, primaria e media inferiore), conta un numero complessivo di 274 iscritti. Klanjšček ha quindi anticipato che quest’anno verrà introdotto nell’attività didattica della scuola media il registro elettronico, dapprima ad uso degli insegnanti e gradualmente esteso ai genitori. Riguardo al «Patto di corresponsabilità» tra scuola e famiglia, ha detto che «scuola, famiglia e alunni formano un triangolo magico» e che se i tre soggetti lavorano insieme possono conseguire grandi risultati, da qui l’impegno e l’invito a fare propri i valori della convivenza, puntando sull’aiuto reciproco e

sui punti di forza «per trasmettere, attraverso l’esempio quotidiano, ai nostri figli autonomia e responsabilità, due strumenti indispensabili nel difficile contesto globale e sociale in cui viviamo». L’anno scolastico, come ha riferito il coordinatore didattico della media bilingue, Davide Clodig, si aprirà per gli alunni che la frequentano con tre giorni, dal 16 al 18 settembre, di scuola nella natura nell’Alta valle dell’Isonzo, un’esperienza che contribuisce a sviluppare creatività, autonomia e responsabilità degli alunni e ne rafforza le competenze linguistiche. Igor Tull, presidente dell’Istituto

per la formazione slovena, che fino a due anni fa gestiva la mensa della scuola, anche quest’anno affidata alla Camst (con costo dei buoni invariato per residenti e non), ha sottolineato l’importanza dell’uso della lingua slovena in ambito familiare, («perché la scuola da sola non può farcela», ha evidenziato la dirigente) e l’impegno dell’Istituto nel seguire gli alunni della scuola media nello svolgimento dei compiti nonché nel farsi da tramite per l’eventuale prosecuzione degli studi, su richiesta delle famiglie, in istituti superiori con lingua d’insegnamento slovena a Gorizia o Trieste. (l. b.)


6

v ospredju

stran

PANARITI: «BUON LAVORO A TUTTI»

Dvojezična šola je zelo močno terske terske doline doline povezana z domačim okoljem

D A

dom

POGOVOR Z RAVNATELJICO izSonjo Klanjšček o novostih, pričakovanjih in težavah ob začetku novega šolskega leta iz naših naših dolin dolin

Larissa Borghese

ll’inizio del nuovo anno scolastico, l’assessore regionale all’istruzione, Loredana Panariti, ha augurato buon lavoro a tutti gli allievi delle scuole del Friuli Venezia Giulia. «Che il vostro sia un percorso certamente di studio e di applicazione ma anche in grado di soddisfare i vostri sogni e le vostre idee», ha detto. Intanto sono stati approvati i decreti con cui sono stati trasferiti complessivamente 150 mila euro alle scuole che hanno partecipato al bando per il finanziamento delle attività didattiche relative all’insegnamento delle lingue e culture delle minoranze linguistiche storiche per l’anno scolastico 20152016. L’assessore Panariti ricorda come il bando sia stato finalizzato a sostenere gli interventi di ampliamento dell’offerta formativa aventi a oggetto l’insegnamento delle lingue friulana, tedesca e slovena nelle aree in cui le minoranze sono storicamente radicate. I finanziamenti sono destinati alle scuole dell’infanzia, primarie e secondarie di primo grado per quanto riguarda i progetti relativi alla lingua slovena e tedesca e alle scuole secondarie di primo grado per i progetti relativi alla lingua friulana. Sono state finanziate complessivamente 75 istituzioni scolastiche, di cui 45 in provincia di Udine, 14 in quella di Trieste, 10 a Pordenone e sei a Gorizia.

15. septembra 2015

rezija/kanalska rezija/kanalska potekajo neprekinjeno in brez dolina težav.dolina

vojezična šola v Špetru je stopila v novo šolsko leto z 274 vpisanimi učenci v vrtcu, osnovni in nižji srednji šoli, kar pomeni devet učencev več kot lani in dvanajst več kot predlani. Z ravnateljico Sonjo Klanjšček smo se pogovorili o novostih, pričakovanju in težavah šole. Po navadi je prejšnja leta dvojezična šola odpirala vrata pred ostalimi. Zakaj tega letos niste storili? »Ker smo upravičeno pričakovali, da bodo letos nekatere novosti v zvezi z imenovanjem osebja v stalež in v celoletne suplence in, kot smo pravilno domnevali, bi šole, ki bi prej začele pouk, imele težave prav pri imenovanju osebja. Letos je veliko novosti, mnogo ljudi stopa v stalež oziroma je imenovanih po novih pogojih in vsaka šola, ki bi začela prej, bi imela pač težave, če nima stalnega kadra vsaj v veliki večini.« Drugo leto ste »za volanom« dvojezične šole. Katere so najbolj pereče težave? »Velikih novosti v primerjavi z lanskim šolskim letom ni. Lani smo odprli novo sekcijo vrtca v občini Sovodnja. V tem oddelku se bo letos nadaljevalo delo, ki smo ga začeli lani. Vse ostalo, učilnice, igralnice, hodniki, dvorišča, pa je isto kot lani; prostori sicer ne zadoščajo, zato da bi pouk potekal optimalno. Vsekakor smo precej dobro organizirani, tako da z učitelji, vzgojiteljicami in profesorji zadostimo pričakovanju otrok.« Na sestanku s starši, pred začetkom šolskega leta, je Gianfranco Terranova, odgovorni s tehničnega urada občine Špeter, napovedal, da se bo menda na začetku šolskega leta 2016-2017 lahko vselilo v prenovljene prostore v Ažlanjski ulici nekaj razredov dvojezične šole. »Pozitivno je, da dela na gradbišču

Kako se bomo vselili v to novo poslopje, o tem sem prvič slišala na sestanku, tudi zame je bilo to novost. Glede tega se nismo še nič pogovarjali med kolegi, učitelji, profesorji in starši, tudi z občino neposredno ne. O tem bomo dobro premislili tudi v sodelovanju z družinami in razmislili, kako se da uskladiti prevoze in vse ostalo. Nato bomo odločili, ali je dobro, da se najprej seli en del in potem ostali, ali je boljše, da se vsi skupaj preselimo, ko bo celotno poslopje nared.« Kako mislite letos urediti sovodenjsko sekcijo vrtca ter sodelovati s Špetrom? »Lani so bili otroci v sovodenjski sekciji v glavnem mali, letos pa mali in srednji. Letos bo večja skupina srednjih otrok, manjša mlajših in si bomo z vzgojiteljicami gotovo zamislili in tudi izvedli kako srečanje več, kot jih je bilo lani. Nadaljevale se bodo skupne iniciative za praznike, tako se bo lahko dogodilo, da bodo sovodenjski otroci prišli v Špeter na obisk in obratno.« Katere novosti se obetajo v letošnji didaktični ponudbi? »Novosti bo letos kar precej, kar se tiče celotnega ustroja šole na vsedržavni ravni. Kot vsaka šola bomo tudi mi pripravili letošnji in triletni načrt od leta 2016 naprej, v katerem bomo skupaj z vsemi sodelavci v šoli poglobljeno razmišljali, katere so prioritete naše šole, kaj okolje pričakuje od nas, poslušali bomo tudi starše in druge organizacije z območja in še dodatno obogatili to, kar ta šola vsa ta leta dela. Zelo pomembna se mi zdi njena vloga, kar se tiče ohranjanja slovenščine, tako v narečni obliki kot v knjižnem jeziku, izredno važni so sodelovanje in stiki z društvi in drugimi krajevnimi organizacijami. Šola je namreč zelo močno povezana z okoljem, v katerem deluje. Prisluhnili bomo željam in pričakovanju družin.«

posoc posoc ˇjeˇje sport sport

KOLESARSKA DIRKA bo potekala tudi v Benečiji. Predstavitev bo 21. septembra

Kaj pa lahko poveste v zvezi z rabo novih tehnologij v šoli? »Tudi pri tem je precej novega. Izdan je že bil prvi poln razpis, ki prinaša precej možnosti, da bodo šole dobile kar precej evropskih sredstev za posodobitev infrastruktur v zvezi z digitalno šolo, od povezave v digitalno mrežo do opremljanja in izpopolnjevanja osebja. Tako da se tu odpirajo možnosti, da bomo tudi na naši šoli, kjer so učitelji že kar dobro pripravljeni in imajo za seboj več izpopolnjevanj, dodatno obogatili ponudbo.« Katere so težave in vaša pričakovanja v zvezi s šolsko reformo, predvsem kar se tiče učnih kadrov in didaktične ponudbe? »Osebno upam, da bomo znali iz te reforme izluščiti vse tisto, kar je pozitivnega. Kar se tiče osebja, je sedaj še malo nedorečeno, a recimo, da bi moralo v prvih mesecih tega šolskega leta biti znano, koliko dodatnega osebja bo dobila vsaka šola. To bo, upam, predstavljalo za vse šole in za našo tudi možnost obogatitve ponudbe tako projektnega dela kot pomoči otrokom, ki jo uporabljajo. Res upam, da se nesoglasje na različnih ravneh šole ne bo večalo in da bomo znali bodisi politični krogi kot šolni-

ki najti tiste skupne oblike dela, ki bodo šoli in seveda učencem največ prinesle.« Ali ste zadovoljni s sodelovanjem med dvojezično šolo in okoljem in kaj menite, da bi bilo treba še izboljšati? »Med kolegi smo se o tem veliko pogovarjali že meseca junija, ko smo končali šolsko leto in smo naredili obračun dela, pa tudi zdaj ob začetku novega. Ob tem je bila velika obogatitev naloga, ki jo je za potrditev v stalež pripravila naša profesorica slovenščine, Vesna Jagodic, v kateri obravnava stvarnost Nediških dolin. S pomočjo podatkov, ki jih je dobila pri raziskovanju, še naprej raziskujemo najboljše poti sodelovanja z družinami in okoljem, ki še aktivno uporablja slovenski jezik, bodisi v narečni ali v drugi obliki, tako da bi to aktivno rabo jezika skupaj z okoljem spodbujali, da bi se drug drugega motivirali, da bi poznavanje jezika ostalo živo v vsakdanji rabi in ne samo v šoli. Kot dokazujejo vse raziskave in kot je tudi sam dr. Forte v svojem nagovoru ob 30-letnici šole podčrtal, če hočemo jezik ohraniti, ga moramo uporabljati. Če ga govorimo le v šoli, bomo pri njegovem ohranjanju imeli precej težav.«

SEI COMUNI INSIEME sul piano regionale

Giro d’Italia 20. maja 2016 Per il paesaggio

U

radno bodo kolesarski Giro d’Italia za leto 2016 predstavili šele 5. oktobra, a je že gotovo, da bo 20. maja prihodnjega leta Benečija prizorišče ene izmed odločilnih etap. Razkrili jo bodo že 21. septembra v Vidnu ob prisotnosti načelnika Gira Maura Vegnija in predsednice FJk Debore Serracchiani. Priprave so že stekle pod vodstvom Enza Cainera, ki je v preteklih letih že povedel dirko na Zoncolan, na Montaž in v Gumin. Prav on je medijem posredoval nekaj informacij o beneškem projetu. Cilj etape bo v Čedadu. Prej bodo kolesarji morali opraviti pet strmih vzponov v Benečiji, zagotovo do Porčinja in Čenebole, do vasi Matajur in do Dreke. Se pravi, da bo beneška ena med najtežjimi in odločilnimi etapami Gira 2016. Zato bo nase pritegnila oči celega sveta. Seveda bo Giro d’Italia velika priložnost za Benečijo iz turističnega

vidika. Tisti dan se bo ob beneških cestah zbralo na desettisoče ljudi. Po televiziji pa bo etapo spremljalo na milijone ljudi. Videli bodo lepote naših krajev in kako so primerni za kolesarski šport. Marsikdo bi se potem prišel vozit po cestah, po katerih bodo tekmovale zvezde kolesarstva. Prvi rezultat pa bo še prej, saj bodo popravili vse ceste, po katerih bo šel Giro, in očistili svet ob poti. »Ti posegi so zares potrebni, da bi kolesarjem zagotovili varno vožnjo in omogočili televizijske posnetke. Pa bodo potem urejene ceste in očiščeni gozdovi ostali za naše ljudi in turiste,« je poudaril Zufferli, dreški župan, ki skupaj s kolegom iz Ahtna Sandrom Roccom, ki je tudi komisar Gorske skupnosti Ter, Nediža in Brda, pripravlja projekt za te posege. Ideja o Giru v Benečiji ob stoletnici prve svetovne vojne se je rodila leta 2009 Giorgiu Banchigu, ki jo je zaupal načelniku Upravne enote Tolmin

A

V Porčinju nestrpno čakajo.

Zdravku Likarju in je nato doživela veliko podporo na novoletnih srečanjih v Posočju. Zanjo se je zelo zavzel župan Zufferli. Leta 2012 je resolucijo o tem sprejel dreški občinski svet. Treba pa je povedati, da je bila prva zamisel speljati kolesarsko dirko tudi skozi Kobarid in od tam na Kolovrat. V Posočju se še prizadevajo, da bi do tega prišlo.

l fine dell’elaborazione del Piano paesaggistico regionale, nelle Valli del Natisone è stato raggiunto un accordo tra i Comuni per la ricerca delle informazioni e delle risorse necessarie. A partecipare al progetto sono le amministrazioni di Drenchia, Grimacco, Prepotto, San Leonardo, Savogna e Stregna. Quest’ultima è anche capofila e referente del progetto. «L'attività prevista – spiega Luca Postregna, sindaco di Stregna – si può suddividere in due parti principali: la prima riguarda una ricognizione dello stato di fatto di alcuni aspetti tecnici legati ai piani regolatori comunali, la seconda riguarda la raccolta dati e la stesura di una carta dei valori, qui entra in gioco l'attività dei facilitatori che nei prossimi mesi promuoveranno un'attività di raccolta dati sul territorio cercano la collaborazione dei cittadini e di tutti i portatori d'interessi».

Il territorio verrà esaminato sotto diversi punti di vista: idro-morfologico, ambientale, insediativo, infrastrutturale e architettonico, ma verrà considerato anche il suo patrimonio storico, culturale e archeologico. Verranno individuati anche elementi utili alla ricognizione dei beni paesaggistici e per la formazione dell’elenco dei corsi d’acqua irrilevanti ai fini paesaggistici e le aree degradate. La collaborazione tra i Comuni che partecipano al progetto consiste nel mettere reciprocamente a disposizione il materiale conoscitivo, gli studi e i progetti Per l’individuazione dei valori identitari locali verrà selezionato un facilitatore per ciascun Comune. I volontari parteciperanno alla formazione offerta dall’Università di Udine. Sull’intero progetto, fa sapere il primo cittadino di Stregna, verranno presto organizzati anche incontri pubblici.


dom

iz naših dolin

15.septembra 2015

stran

7

NOMINATI I COMMISSARI per le Unioni territoriali intercomunali che nondolin hanno approvato il documento iz iz naših naših dolin

Per Natisone eterske Fella statuti terske doline doline entro il 22 settembre

S

E. G./L. L.

arà Anna Moro, a redigere e approvare lo statuto dell’Unione territoriale intercomunale (Uti) del Natisone e Carmine Cipriano quello dell’ Uti del Fella. La Giunta regionale, nella seduta dell’11 settembre, li ha nominati commissari ad acta dopo che per la seconda volta consecutiva le assemblee dei sindaci delle due Unioni non erano riuscite a licenziare i documenti fondamentali dei nuovi enti. Dovranno eseguire il compito entro il 22 settembre. Come richiamato dal vicepresidente del Consiglio regionale, Igor Gabrovec, in una lettera all’assessore regionale alle Autonomie locali, Paolo Panontin, l’attesa è che i commissari seguano le disposizioni regionali, che prevedono anche una puntuale tutela della comunità slovena. La stessa presidente del Friuli Venezia Giulia, Debora Serracchiani, lo scorso 11 agosto ha ribadito all’ambasciatore sloveno in Italia che gli statuti delle Uti considereranno la specificità della comunità slovena, garantendone la tutela. Del resto la Slovenia segue con molta attenzione la vicenda. Lo scorso 2 settembre a Bled, il ministro degli Esteri sloveno, Karl Erjavec, ha espresso al sottosegretario agli Esteri italiano, Benedetto Della Vedova, tutta la preoccupazione per il mancato recepimento in alcuni degli statuti approvati della tutela della minoranza slovena. Fonti ben informate fanno sapere che il capo della diplo-

La fusione dei Comuni (ancora) non decolla

rezija/kanalska rezija/kanalska dolina dolina

mazia di Lubiana aveva sotto mano lo statuto dell’Uti del Torre, che non contiene alcun riferimento alla comunità slovena, anzi nel preambolo la declassa a «popolazioni di origine slava». Come si ricorderà, ciò, assieme al fatto di trascurare la montagna, ha provocato le fragorose dimissioni da vicesindaco di Taipana di Elio Berra. Questi, in un incontro con il presidente della Confederazione delle organizzazioni slovene, Walter Bandelj, ha assicurato che si adopererà per la bocciatura dello statuto in sede di consiglio comunale. E voci di dissenso trapelano anche da Lusevera. Potrebbe essere il Comitato istituzionale paritetico per la minoranza slovena a impugnare lo statuto del Torre per renderlo conforme alle norme di tutela. Quanto all’Unione del Natisone, la conferenza dei sindaci dei suoi 17 comuni, tornata a riunirsi a Cividale il 7 settembre su richiesta della Regione, si è risolta nuovamente con un nulla di fatto. Anzi, i voti favorevoli sono diminuiti, in quanto questa volta si sono astenuti anche Savogna e Stregna. Germano Cendou e Luca Postregna hanno deciso di non sostenere il documento dopo che si sono visti bocciare i propri emendamenti (redatti in collaborazione anche con Drenchia) sulla tutela delle minoranze linguistiche, prima fra tutte la denominazione ufficiale trilingue italiano-friulano-sloveno. Così solo cinque sono stati i voti favorevoli allo statuto: Buttrio, Cividale, Man-

posoc posoc ˇjeˇje sport sport

Nella foto: la presidente Serracchiani nella seduta che ha nominato i commissari.

zano, Remanzacco e San Giovanni al Natisone. Sette i contrari: Corno di Rosazzo, Grimacco, Prepotto, Pulfero, San Leonardo, San Pietro al Natisone e Torreano. Quattro astenuti: Savogna, Stregna, Moimacco e Premariacco. Assente Drenchia. Nell’Uti del Fella (Canal del Ferro e Valcanale), alla riunione del 7 settembre hanno partecipato tutti i sindaci (in quella di agosto erano presenti solo Pontebba e Resiutta), ma hanno detto no Chiusaforte, Dogna, Moggio Udinese, Resia e Tarvisio. Per il sì si sono espressi solo Pontebba, Resiutta e Malborghetto-Valbruna. «Con la mia presenza e votazione favorevole in seconda seduta ho dichiarato il sì del mio comune – fa sapere il sindaco di Malborghetto-Valbruna, Boris Preschern –. Con gli

altri sindaci ci siamo incontrati lunedì 14 per elaborare una bozza di statuto da presentare al commissario. Ma ci sono visioni diverse. Per esempio Tarvisio vuole la sede dell’Uti, mentre altri Comuni, fra cui il mio, ritengono più baricentrica Pontebba. Noi vogliamo che in assemblea dei sindaci ogni voto conti uno». Il primo cittadino di MalborghettoValbruna fa notare che cinque sindaci ricorrenti al Tar impugneranno pure la nomina del commissario. «In questo modo – sottolinea – è difficile pensare di amministrare insieme un territorio. La Regione ha fatto una deroga per Canal del Ferro-Valcanale con un’Uti di diecimila abitanti. Le esigenze del territorio, firmate da tutti e otto i sindaci, sono state ascoltate, ma ora ripaghiamo con questo atteggiamento».

SEGUE DALLA PRIMA PAGINA A proposito dello statuto dell’unione dei Comuni che nega la presenza della minoranza

L’Uti del Torre discrimina gli sloveni Perché da un lato si considera il friulano come una lingua con una storia, una produzione letteraria, una sua estensione, una legislazione che la protegge, dall’altro una lingua (o una popolazione) senza storia, senza dignità, inesistente, perché oggi una lingua slava non viene usata in nessuna parte del mondo, in quanto da Ponte San Quirino o, in questo caso, da Debellis a Vladivostok si parlano lo sloveno, il croato, il ceco, lo slovacco, il russo… E sì che sull’argomento si sono espressi con chiarezza gli slavisti italiani e le leggi di tutela (nazionali 428/1999, 38/2001 e regionale 26/2007) che non parlano mai di popolazione o lingua slava, ma solo ed esclusivamente di sloveni e lingua slovena. Alle leggi, se non vogliono ascoltare gli slavisti, gli amministratori dovrebbero adeguarsi per senso di responsabilità, di rispetto del proprio ruolo e della richiesta dei loro comuni di far parte del territorio in cui viene attuata la legge 38/2001. E dire che per l’approvazione di questa legge, che comprendesse a pieno titolo gli sloveni della provincia di Udine, si sono battute per decenni le forze politiche i cui eredi siedono sugli scranni più alti dei comuni delle Valli del Torre, mentre con questo Preambolo sembrano calcare le orme

delle organizzazioni segrete antislovene del dopoguerra e della parte più retriva della Dc di quegli anni. Si obietterà che il termine slavo è contenuto in documenti storici che riguardano quei territori, ma allora, per coerenza, si dovrebbe usare per il friulano termini storici come dialetto del Friuli, linguaggio di origine latina, dialetto italiano o veneto. Che ne direbbero i cultori e i sostenitori della lingua friulana? Nel Preambolo, poi, ci si arrabatta a cercare una qualche omogeneità storica e culturale tra i territori sloveni e friulani, tra la montagna, la pedemontana e la pianura. Dal punto di vista dell’amministrazione pubblica, fino alla costituzione dei comuni in epoca napoleonica, per la parte slovena non ci fu, come per le Valli del Natisone, una unità territoriale, in quanto le varie ‘ville’ erano soggette a signori dei centri pedemontani o udinesi, alla gastaldia o capitanato di Tricesimo, o ad altre entità giurisdizionali. Va detto, però, che anche in queste situazioni era vivo ed attivo l’istituto delle vicinie paesane che amministravano i beni comuni, risolvevano le liti tra i ‘vicini’, provvedevano alle necessità della chiesa, alla nomina e al sostentamento dei sacerdoti che sapessero parlare la loro lingua. «Ciò che dava alla vicinia

un carattere speciale di autogoverno – scrive lo storico friulano Tarcisio Venuti – era la molteplicità delle sue attribuzioni. Più che un’assemblea amministrativa, era una sintesi di tutti i poteri». Ma per la storia, l’dentità e la delimitazione territoriale della parte slovena delle Valli del Torre sono fondamentali i vicariati ‘slavi’ che riunivano le comunità delle ‘Schiavonie’ sopra Tarcento, Nimis e Faedis. Se il governo civile di questo territorio era frammentato in diverse giurisdizioni, la suddivisione ecclesiastica teneva conto esclusivamente dell’omogeneità linguistica slovena di quelle comunità. Ai parroci dei tre centri friulani veniva imposto di tenere vicari sloveni che provvedessero alle necessità spirituali di quelle popolazioni e forti furono i richiami delle autorità ecclesiastiche e decise le proteste dei decani delle vicinie quando questo diritto veniva disatteso. Il 9 novembre 1498, ad esempio, «pre Pellegrino veniva citato perché non teneva unum socium qui sciret idioma sclavicum [un confratello che sappia la lingua slava]. E non avendo il soggetto ad hoc, la Curia il 6 aprile 1500 ordinava al pievano di Tarcento di provvedere un sacerdote che sapesse lo slavo, per le ville della montagna. E il vicario patriarcale pure

intervenne il 1 ottobre 1510, con la convenzione stipulata tra il pievano e la comunità di Tarcento: pro habitatione dicti Cappellani sclaboni construere [per costruire un’abitazione per il cappellano sloveno], in Tarcento» (T. Venuti. Si veda anche il suo contributo su Faedis a pag. 3 di questo numero). E allora, invece di arrampicarsi sugli specchi per cercare una qualche omogneità tra montagna slovena e la pedemontana/pianura friulana bastava richiamare le vicende delle pievi friulane e dei vicariati sloveni di quei territori che vanno molto indietro nel tempo ed erano entità pacificamente accettate e rispettate dalle popolazioni e dalle autorità civili ed ecclesiastiche. Il terzo appunto al Preambolo riguarda la grave omissione su un dato di carattere socioeconomico, che ormai è entrato nella storia di quello e di tutti i territori montani della Slavia friulana: la tragica diminuzione della popolazione che sta mettendo in serio pericolo la sopravvivenza fisica di quelle comunità. Non una parola, non una denuncia, non una proposta, non una prospettiva per il futuro. Chi amministreranno i responsabili della futura Uti del Torre? Gli orsi che diventeranno padroni assoluti dei boschi? J. B.

Mentre si attende l’epilogo della vicenda Uti, nelle Valli del Natisone c’è chi accelera sulla fusione dei Comuni. Se n’è discusso in una riunione degli amministratori di centrosinistra promossa dal consigliere provinciale Fabrizio Dorbolò, alla quale ha partecipato anche il coordinatore regionale del suo partito, Sel, Marco Duriavig. Echi dell’incontro si sono avuti alla Festa della montagna sul Matajur. «Ci attendono nuove sfide amministrative: il parto delle Uti è difficile e pieno di incognite, ma nutro la speranza che si cominci a parlare tra colleghi della fusione dei Comuni delle Valli del Natisone. Lavorando insieme e facendo affidamento anche sui progetti dell’Ue si può migliorare il nostro territorio e incrementare la popolazione», ha detto il sindaco di Savogna, Germano Cendou. Gli ha dato man forte lo stesso Dorbolò: «Dalla cima del Matajur vediamo le nostre quattro convalli e da qui chiedo che si parta con il progetto di fusione dei nostri Comuni. Abbiamo bisogno di mettere assieme i sette comuni delle Valli del Natisone per creare finalmente una macchina burocratica efficiente, ma soprattutto per dare un orgoglio a questo territorio. Chiedo ai sindaci di avere coraggio, perché la gente approverà». Ma il sindaco di San Pietro al Natisone, Mariano Zufferli, è sembrato chiudere la porta, parlando di «momento delicato, che ci vede coinvolti in una riforma degli enti locali che all’amministrazione del mio Comune non piace». In ogni caso, la proposta di unire i sette Comuni valligiani, non entrerà nel piano regionale di fusioni 2015. Il termine per presentare la candidatura è scaduto il 15 settembre.

Molaro vicesindaco a Lusevera Dario Molaro è il nuovo vicesindaco di Lusevera. L’ha nominato il sindaco, Guido Marchiol, al posto di Pier Paolo Zanussi, dimessosi da numero due dell’amministrazione e anche di assessore per «sopraggiunti impegni personali». Molaro, dunque, alle deleghe di assessore già rivestite aggiunge il ruolo di vicesindaco. Le deleghe di Zanussi saranno gestite, invece, dallo stesso Marchiol, che non intende nominare un nuovo assessore.

Cecutti vicesindaco a Taipana

Alan Cecutti, di Prossenicco, è il nuovo vicesindaco del Comune di Taipana. L’ha nominato il sindaco, Claudio Grassato, al posto di Elio Berra, dimessosi a causa del voto favorevole del primo cittadino allo statuto dell’Uti del Torre che nega la presenza della minoranza slovena e non dedica la necessaria attenzione all’area montana. Cecutti mantiene le deleghe ad agricoltura, foreste, turismo, manutenzione viabilità e protezione civile. Le deleghe di Berra (lavori pubblici, area tecnica e urbanistica) per il momento restano al sindaco Grassato, che però non esclude la nomina di un nuovo assessore e la redistribuzione dei referati.


8

iz naših dolin

stran

15. septembra 2015

dom

NA LIESAH SO SVOJA DIELA BRALI Mario Midun, Marina Cernetig, Giovanni Fierro, Natalia Bondarenko an Jurij Paljk iz iz naših naših dolin dolin

Con le Krivapete domenica 4 ottobre

Poezija terske in senik imata terske doline doline vse uonje an okuse življenja Larissa Borghese

Domenica 4 ottobre ritorna la 3a «Camminata delle krivapete» lungo i sentieri del Matajur (10 km). Ritrovo alle ore 9 a Cepletischis sul piazzale davanti alla chiesa, alle 9.30 inizia la camminata non competitiva e aperta a tutti. Dopo una sosta di ristoro a Masseris, dove visiterete il museo del Matajur, che narra della vita di un tempo, tornerete a Cepletischis, per il pranzo a base di pasta, dolci e …musica. La camminata è adatta anche alle famiglie. La quota d’iscrizione individuale è di 10 euro, 5 euro per i bambini sotto i 10 anni di età. Organizza la Polisportiva Monte Matajur: Per informazioni: Marino, 3385877265.

Ciclisti in gara lungo il Natisone Domenica 20 settembre si terrà il «13° trofeo Banca popolare di Cividale» di ciclismo, con partenza e arrivo a S. Pietro al Natisone. Parteciperanno le migliori formazioni regionali, del Veneto e del Trentino, squadre slovene e croate, la formazione toscana «Franco Ballerini» di Pistoia. La partenza della gara è fissata dalla sede municipale di S. Pietro al Natisone alle ore 10 e si svilupperà per 12 km da ripetersi 10 volte toccando le località di Azzida, Ponte S. Quirino, Vernasso, Oculis, Biacis, Cras e Tiglio. Lo stesso giorno a Cividale avrà luogo la «Festa dello sport», alla quale, tra le numerose associazioni e discipline coinvolte, prenderà parte il Velo club Cividale – Kolesarski klub Benečija.

L'arcivescovo è tornato a Prepotto

Alla fine la promessa è stata mantenuta. L'arcivescovo Andrea Bruno Mazzocato ha fatto ritorno nella comunità di Prepotto per celebrare, seppur con qualche mese di ritardo, l'insediamento del nuovo parroco fra Elvio Battaglia. Già nel corso della sua prima visita, avvenuta nell'aprile 2012 in occasione delle tradizionali rogazioni, il presule si era dichiarato colpito dalla bellezza del territorio quanto dal calore ricevuto dai parrocchiani e aveva espresso la volontà di tornare, appena possibile, nella valle del Judrio. «Pregate lo Spirito Santo affinché vi doni un cuore puro», ha detto mons. Mazzocato nell'omelia davanti a un'assemblea numerosissima (diversi anche i fedeli provenienti da fuori), che lo ha omaggiato anche per il suo compleanno. Con la visita dell'arcivescovo si è conclusa per la comunità di Prepotto un'estate ricca di appuntamenti, che hanno coinvolto tutte le chiesette disseminate nelle diverse frazioni (Oborza, Centa, Cialla, Codromaz, Fragelis, Berda, Cladrecis, Ciubiz) e che hanno permesso a frate Elvio di farsi conoscere meglio dai suoi nuovi parrocchiani. Lorenzo Paussa

»V

rezija/kanalska rezija/kanalska dolina dolina

nebu luna plava an sada v nebu plavaš tudi ti«. S telimi besiedami je 5. šetemberja v Kovačuovin seniku, na Liesah, Margherita Trusgnach odparla lietošnji vičer »V nebu luna plava«, ki je biu posvečen Aldu Klodiču, saj si je biu on lieta 1993 izmisnu telo liepo iniciativo. Pozdravila je številno publiko an se zahvalila Kovačuovi družini, ki je posodila svoj senik, »kraj, ki glih ku poezija, ima vse uonje an okuse življenja.« Na vičeru, ki sta ga z domačo muziko na ramoniko an trobento obogatila Mattia Trusgnach an Sandro Carta, so nastopil’ po varstnem redu, ki je na bukvacah, ki jih je ob teli parložnosti objavilo društvo, Mario Midun, Marina Cernetig, Giovanni Fierro, Natalia Bondarenko an Jurij Paljk. Mario Midun je furlan, je študiru teologijo an filozofijo, postau je frančiškanski menih, mašavu je na Stari gori, je pisatelj. Lieta nazaj je zapustu red an duhovništvo; sada z družino živi v Benečiji, kjer diela kumet. Na vičeru je guoriu o suojih zadnjih filozofskih bukvah po furlansko »Oltri Wittgenstein e la passion pal lengac ordenari«, za katere je udobiu nagrado »San Simon« v Codroipu. Midun je arzluožu miseu avstrijskega filozofa an se zaustavu par pomienu poezije, »ki vičkrat utegne ujet, kar se na da arzložit z logiko an filozofijo«. Takuo »V nebu luna plava« je izraz, ki nima nobednega pomiena za filozofijo, pač pa za poezijo an lepuo zvoni. »Bomo pričal’ brez znat dat vsieh odgovoru,« je štikjac piesmi »Smo že tle«, ki jo je prebrala Marina Cernetig, aktiuna kulturna dieluka v Benečiji, ki je lieta nazaj izdala pesniško zbierko »Pa nič nie še umarlo«. Vprašala se je, kaj bomo poviedal’ našin snuovan an navuodan, če na

posoc posoc ˇjeˇje

I

sport sport

Giovanni Fierro, Mario Midun, Jurij Paljk, Natalia Bondarenko in Marina Cernetig.

bomo znal’ ohranit stare tradicije an spomin na živjenje po starin. V piesmi »Šiba novo mašo pieje« pa se Marina žalosti, zauoj ki lietos nie bluo Rožince v nje rojstni vasi par Černečah, »kar kaže – je jala – kuo grejo reči naprej tle par nas.« Potriebo »po moči pravega zaupanja, ki se ga šenka, kar je dostojanstvo izgubljeno« je v poeziji »Ljudje« podčartu Giovanni Fierro. Goriški pesnik je napisu vič pesniških zbirk (zadnja se kliče »Il riparo che non ho«) se je udeležu vič festivalu po Evropi an dobiu vič nagrad. Je preveden v portugalskem, niemškem, češkem, harvaškem, slovenskem (v tem jeziku sta ga prevedla Tomislav Vrečar an David Bandelj) an furlanskim iziku, sodeluje z revijo »Isonzo-Soča« an s časopisom »Il Piccolo«, skarbi za mesečno revijo on line »Fare voci«. Iz suoje zadnje zbirke »Il riparo che non ho« Fierro je zakjuču s poezijo posvečeno suojin snuovan Adele in Andrea. Ironične piesmi pune resnice je brala Natalia Bondarenko, ki je lieta 1990 iz Kieva, kjer se je rodila v družini umetniku, paršla živiet v Uidnu. Diplomirala se je na akademiji v Minsku an imiela koncerte po

IN BREVE L’AMBULANZA A SAN PIETRO

cieli Sovietski zvezi, v Italiji diela ku slikarka. Prevedla je v italijaščino bukva ruskih an ukrajinskih avtorju. Deset liet od tega je začela pisat suoje piesmi v italijanščini. Vičkrat so jo premial’, nje poezije so prevedene v romunskem, angleškem, ruskim, furlanskim an v narečju, ki ga guorjo v kraju Casarsa. Od lietos skarbi za rubriko »L’ironia è una cosa seria« na reviji online »Versante ripido«. Je izdala štier bukva, od kerih te zadnje »Vietato aggrapparsi ai sogni« so ga publikal’ lanske lieto. Jurij Paljk, pesnik, esejist, novinar, odgovorni urednik katoliškega tednika »Novi glas« je rojen v Vipavski dolini. Objavu je vič pesniških zbirk an proznih del, spomladi je parjeu nagrado »Vstajenje« za bukva »Kaj sploh počnem tukaj«. Po duši zamejec, Paljk je močno navezan na suoj slovienski narod an izik an je vič liet sodelovau v komisiji konkorša »Kal v poeziji«, za kerega je obžalovau, de ga ne organizajo vič. Vsakoletno lieško srečanje med pesniki, pisatelji an drugi ustvarjalci, ki daje parluožnost poslušat pesnike v vič izikih, je organizalo Kulturno društvo »Rečan _ Aldo Klodič«.

l servizio di ambulanza a San Pietro «partirà non appena la Regione comunicherà l’approvazione definitiva del Piano di emergenza», ha detto al Dom Luigino Saccavini, il responsabile dell’Ufficio stampa dell’Azienda ospedaliera Santa Maria della Misericordia di Udine. Un maggior numero di ambulanze e di automezzi di soccorso avanzato, distribuiti peraltro meglio sul territorio, e una delle indicazioni del nuovo Piano dell’emergenza/ urgenza, approvato dalla Giunta regionale. La riorganizzazione tiene conto del fatto che i tempi standard di soccorso sono ormai fissati dalle norme nazionali (8 minuti per le aree urbane e 20 minuti per le aree extraurbane) e da indirizzi europei (18 minuti massimo). Secondo le indicazioni del nuovo Piano, dunque, il numero delle ambulanze passa, nella fascia oraria dalle 8 alle 20, da 41 a 46 (nelle ore notturne il numero delle unità a disposizione passa da 31 a 32). Nuove postazioni di mezzo di soccorso avanzato, sempre dalle 8 alle 20, sono previste a Gradisca, Ampezzo, Ovaro, Paluzza, Chiusaforte, Azzano e San Pietro al Natisone. In queste due ultime località il servizio sarà a disposizione anche nelle ore notturne. Il servizio di automedica, inoltre, assume una distribuzione più ampia, facendo riferimento alle strutture di Pronto Soccorso di Trieste, Gorizia, Latisana, Udine, Tolmezzo, Pordenone. Sarà anche esteso in via sperimentale il servizio di elisoccorso fino alla mezzanotte.

V VIŠKUORŠI zbirali denarno pomoč, de bi prispevali k popravilu poškodovane cerkve v Tipani

Koncert v cerkvici Presvete Trojice

V

soboto, 5. septembra, je bil v viškorški cerkvici Presvete Trojice v karnajski dolini zanimiv in raznolik koncert, ki sta ga v dobrodelne namene organizirali dve krajevni kulturni društvi, ki se ukvarjata z glasbo in sicer MusicaMia iz Remanzacca, s sedežem v Tipani, in Hibiki iz Viškorše. Istoimenski koncert je bil že napovedan v okviru vaškega praznika za 15. avgust v tipajski župni cerkvi, ki pa je bila na žalost v noči med 14. in 15. avgustom prizadeta od strele, pri kateri je nastala notranja škoda na podstrešnem ometu in zaradi katere je objekt trenutno neuporaben. Prisotne je nagovoril tipajski župnik g. Giacinto Miconi, ki upravlja tudi tamkajšnjo faro v Viškorši; zahvalil se je vnaprej vsem, ki naj bi s svojo, četudi skromno denarno pomočjo, prispevali k popravilu poškodovane

cerkve v Tipani. Na koncertu, s katerim je društvo MusicaMia med drugim hotelo prikazati svoje delovanje na področju glasbene dejavnosti, je kot prvi nastopil čelist Giovanni Fabris z dvemi stavki iz Bachove suite za solo glasbilo. Sledila mu je Martina Spollero, ki je na harmoniko odlično odigrala Preludij in fugo iz Bachovega opusa. Iz klasičnih oz. sodobnih glasbenih inštrumentov smo za tem prešli na starejša in manj poznana glasbila, kot je lirone, 15-strunsko renesančno godalo s črevesnimi strunami, s katerim je Rika Murata spremljala flavtista Davida Iuri v Recercadi Segundi avtorja Diega Ortiza. Akustičnost srednjeveške cerkvice je enkratno prispevala, da so prišli do izraza vsi detajli in barvne nianse antičnih glasbil, med katerimi sta vredni omena špinet, s katerim je Ali-

ce Forcessini predstavila dve Scarlattijevi sonati za solo inštrument ter viola da gamba, kjer sta Rika Murata in Alice Forcessini umetniško interpretirali francosko baročno skladbo »Tombeau pour Monsieur de Sainte Colombe« avtorja Marina Maraisa.

Za sklep se jima je pridružil še flavtist Davide Iuri in vsi trije so s svojim nastopom Bachove sonate BWV 1043 navdušili publiko, da je prisotno občinstvo nastpajočim podarilo glasen aplavz. Marco Ternovec


dom

iz naših dolin

15. septembra 2015

stran

9

NA MATAJURJU je 39. Gorski praznik poteku tudi z mislijo ljudi, ki utiekajo od vojske iznaiz naših naših dolin dolin

Za mier in parjateljstvo terske terske doline doline ter solidarni do beguncu rezija/kanalska rezija/kanalska dolina dolina

G

Ezio Gosgnach

orski praznik na Matajuru parvo nediejo šetemberja je senjam ob oblietnici posvetitve cierkvice na varhu. Zatuo je prù, de je sveta maša sarce praznika. Par nji se zbierajo, kupe molijo in piejejo ku bratri ljudje iz Benečije, Posočja in Furlanije. »Glih pred stuo lieti je Italija stopila v parvo svetovno vojsko in je sedamdesetliet minilo od konca druge svetovne vojne. Hvala Bogu od tekrat mi živimo v mieru in uživamo cajt brez vojske. In upamo, de na bomo vič doživieli takih strašnih tragedij. Zasigurno mi na moremo ustaviti in preprečiti tistih vojsk, ki so po vsiem svietu, ampa mi na telim konfinu, ki ga nie vič, lahko živimo v mieru, gojimo parjateljstvo in se spoštujemo, saj smo sinuovi adnega Očeta, sestre in bratu v Kristusu. Vsako lieto tle na Matajuru želimo potarditi našo dobro vojo, de bomo še naprej hodili po poti mieru in dielali za mier,« je jau matajurski famoštar g. Božo Zuanella, na začetku evharistične daritve v treh jezikah (slovensko, furlansko in italijansko), par kateri sta piela zbora Planinska roža iz Kobarida in zbor Montenero čedajskega CAI. »Parvi dan šetemberja smo obhajali svetovni dan, ki je posvečen naši materi zemlji, našemu samemu skupnemu domu, de jo ohranimo in skarbimo za njo. Piše papež Frančišek, ki je biu pobudnik telega svetovnega dneva: Vsak od nas muora niek narditi, de bomo mi in tisti, ki pridejo za nami, v čednim in prijaznim okolju, saj smo mi sami kovači naše sreče al’ nasreče, našega zdravega al’ nezdravega življenja,« je poviedu g. Zuanella. In je ratala že navada, de se na famoštrove besiede povežejo tudi civilne oblasti, ki pozdravljajo po maši. Sauonski šindik Germano Cen-

ENTRO SETTEMBRE

posoc posoc ˇjeˇje sport sport gaspuod Božo Zuanella.

dou, komisar gorske skupnosti Sandro Rocco, podpredsednik deželnega sveta Igor Gabrovec, provincialni konsiljer Fabrizio Dorbolò, tolminski prefekt Zdravko Likar, špietarski šindik Mariano Zufferli, srienski šindik Luca Postregna in podbunieški ašešor Sergio Raggioni so potardili željo po mieru, parjateljstvu, sodelovanju med sosiedi v Benečiji in Posočju ter skarb za domači sviet. Cendou, Rocco in Raggioni so izrazili tudi potriebo po solidarnosti do beguncu. Podpredsednik regionalnega sveta (konseja) Igor Gabrovec je

I. Gabrovec, L. Postregna, S. Rocco, G. Cendou, F. Dorbolò in Z. Likar.

poviedu, de med mašo, ko je duhovnik obhaju Kristusovo daritev, mu je pred oči paršla fotografija martvega sirskega otroka na turški plaži. Utopiu se je v muorju, kàr je z družino gledu uteči iz vojske. »Vsak dan, vsako uro, vsako minuto po svietu umre otrok, umre človek, ki utieka pred vojsko al’ lakoto. Zatuo muoramo odprieti pamet in sarce, de bi k skarbi za naše ljudi in naš teritorij dodali skarb za vsakega človieka in cieu sviet,« je jau.

Predsednica Planinske družine Benečije Luisa Battistig je svojo misel zaupala Domu. »Po naših gorskih vaseh smo v zadnjih miescah videli puno beguncu, ki utiekajo od vojske. Na pamet so mi paršli naši ljudje, ki so utekli iz Benečije s trebuham za kruham. Vičkrat so bli v deželah, kamor so šli, in tudi v Furlaniji garduo gledani. Zatuo me boli sarce, de nakateri domačini se boje in naspruotujejo telim beguncam, namest jim pomagati, takuo ki se spodobi,« je poviedala. Gorski praznik je (zadnji krat, zatuo ki hmalu jo bojo zaparli) organizirala Gorska skupnost Ter, Nadiža in Brda v sodelovanju s sauonskim kamunuam, pro loko Matajur, Planinsko družino Benečije, čedajskim in špietarskim Cai ter z društvam Vallimpiadi. Praznovanje, že 39. po varsti, je bluo v saboto 5. in nediejo 6. šetemberja. V saboto je bla na Lazeh pa koči Pelizzo glasbena gledališka uprizoritev »Coppi« s Stefanom Rizzardijem in Alessiom Velliscigom. V nediejo 6. je biu pohod iz Gorenjega Barnasa (Špietar) po stazah Matajurja, pohod po Poti treh kamunu in kolesarska dirka iz Muosta do Laz.

associazioni e privati cittadini verranno coinvolti nell’iniziativa del parco fluviale

Il Natisone offre un contratto

S

abato 12 e domenica 13 settembre si è svolta la seconda edizione della «Festinparco», dedicata al parco fluviale del Natisone. Molte sono state le iniziative, sulle sponde di questo fiume organizzate da Prossenicco a Chiopris. Nelle valli del Natisone e del Torre gli eventi principali sono stati a Prossenicco, a Stupizza e a Ponteacco. Con l’obiettivo di far conoscere le peculiarità di questo territorio sono state organizzate escursioni, incontri, ma anche concerti e rappresentazioni teatrali. Con il parco fluviale del Natisone è stata data una possibilità in più alla nostra zona, che potrebbe godere così di maggiore visibilità. A siglare l’accordo del parco sono stati con Cividale, Premariacco, San Giovanni al Natisone, Trivignano Udinese, Chiopris Viscone e Manzano anche i comuni di Pulfero, San Pietro al Natisone e Taipana. Da parte slovena è coinvolto, invece, il Comune di Kobarid.

Con questo progetto non si vuole valorizzare solamente le caratteristiche naturalistiche del Natisone, ma soprattutto portare alla luce e far conoscere anche il ricco patrimonio culturale, storico e artistico dei paesi che si trovano sulle sue sponde. Il Natisone ha visto nei secoli insediamenti di popoli diversi e lungo il suo percorso si sono combattute molte battaglie, anche durante gli ultimi due conflitti mondiali. Si potrebbero creare pacchetti turistici con visite alla grotta di San Giovanni d’Antro, alla forra del Natisone, alla frana sottomarina di Vernasso, e alle cascate del Boncic della Čukula. L’ideale sarebbe riuscire a proporre anche percorsi a piedi, in bici o a cavallo sul Matajur, a Castelmonte. All’interno del progetto verrebbero coinvolte anche le associazioni degli artigiani e degli agricoltori, per promuovere i prodotti e la produzione locale, come per esempio l’indu-

stria del legno, la pietra piasentina e la produzione vinicola. Entro la fine di settembre, con il «contratto di fiume» verranno coinvolti privati e associazioni. È un modo questo per mettere in circolo anche tutte le conoscenze degli abitanti della zona sulle specificità del territorio. L’idea del Parco del Natisone era nato a marzo dell’anno scorso. A

presentare la proposta erano stati i rappresentanti dei comuni di Pulfero, San Pietro al Natisone, Cividale del Friuli, Premariacco, Manzano, San Giovanni al Natisone, Trivignano Udinese e Chiopris-Viscone. Presidente dell’associazione è Claudia Chiabai, consigliere comunale di opposizione a Cividale, portavoce è invece il sindaco di Manzano, Mauro Iacumin.

La tragedia di Giovanni Laurencig Al solito corta, ma incisiva la riflessione del parroco, don Natalino Zuanella, nella santa messa in vetta al Matajur per la Festa della montagna, quest’anno il 6 settembre. «Riccorre il centenario dell’entrata dell’Italia nella prima guerra mondiale e il settantesimo della conclusione della seconda guerra mondiale, che tanti danni materiali, tanti dolori, tante tragedie familiari e collettive hanno procurato al nostro territorio e alle nostre popolazioni – ha detto –. Riporto un solo esempio. Lo scorso 16 luglio a Savogna ho celebrato la santa messa per Giovanni Laurencig il quale è morto sul monte Nero proprio il 16 luglio 1915, meno di due mesi dopo l’inizio della guerra. Giovanni era un povero Cristo, perché aveva 33 anni; ha lasciato la moglie e cinque piccoli bambini. Questo è un esempio che bisogna moltiplicare per centomila per avere un’idea di ciò che è stata la prima guerra mondiale». «Noi, grazie a Dio – ha concluso il parroco –, da settent’anni viviamo in pace, ma dobbiamo fare in modo che su questo, che da tanti anni è diventato soltanto un confine virtuale, non si verifichino altre guerre. Non solo quelle calde, ma anche quelle fredde».

Gabrovec: «Tutti salvi o tutti sconfitti» Toccante l’intervento del vicepresidente del Consiglio regionale, Igor Gabrovec, alla Festa della montagna. Ricordando che in contemporanea si svolgeva l’air show delle Frecce tricolori ha detto: «Alla manifestazione di Rivolto frapponiamo un’altrettanto importante iniziativa. Al rombo forte, potente degli aerei da guerra, acrobatici ma sempre da guerra, frapponiamo il silenzio della montagna che unisce e parla di pace in modo molto più significativo. Come ha ricordato don Zuanella, la cura del creato è un impegno che ci è posto dall’alto e che facciamo nostro. Cura del creato significa anche cura della montagna, che per le politiche regionali non è beneficenza, ma cura del proprio interesse, in quanto cura dell’enorme potenziale turistico del territorio e della qualità della vita». «Ma quest’anno – ha proseguito Gabrovec – al centro dell’attenzione c’è il tema molto più tragico degli immigrati, delle migliaia di persone che ogni giorno fuggono dalla guerra. Quando durante la messa il sacerdote ha rievocato il sacrificio di Gesù, non ho potuto non pensare al corpicino di quel bambino privo di vita scaraventato dalle onde sulle coste turche. Un bambino che viene scaraventato ogni giorno, ogni ora, ogni minuto in molte parti del pianeta e ci deve rievocare il sacrificio di Gesù. È un corpicino scaraventato su ogni coscienza, sulle spiagge di ogni Stato. È come se quel mare che vediamo da qui avesse scaraventato quel corpicino davanti a questa chiesa, davanti a noi tutti. Ce ne dobbiamo prendere carico. Accanto all’interesse per il nostro territorio nei prossimi mesi, nei prossimi anni dovremo farci carico della cura per il prossimo, di quella che è non soltanto la comunità delle Valli, della montagna, del Friuli Venezia Giulia, ma è la comunità umana nella sua interezza. Dobbiamo renderci fratelli, compartecipi del futuro e dei bisogni di ogni essere umano. Consci dei problemi che ognuno ha nelle proprie famiglie e nei propri piccoli orti, dobbiamo ampliare il nostro orizzonte all’umanità intera. Siamo sulla stessa barca: o ci salveremo tutti o saremo tutti sconfitti».


10

terske doline

stran

DOPO I LAVORI A Taipana Protezione civile divisa in tre parti

Nel corso di una recente riunione della Protezione civile a Taipana, i volontari hanno fatto il punto sulla situazione del territorio, in vista di possibili interventi da eseguire nella stagione fredda e delle piogge. Il gruppo comunale, coordinato da Fabio Michelizza e sovrinteso dall’assessore municipale Alan Cecutti, ha deciso di «dividersi» in tre parti, per meglio servire le popolazioni in caso di necessità. «Vista l’estensione notevole del nostro paese e la distanza tra un abitato e l’altro – spiega Cecutti –, abbiamo pensato di creare tre presidi, uno a Prossenicco, uno a Taipana e uno a Monteaperta, con la dislocazione, in queste località, delle attrezzature che possono essere necessarie in caso di calamità». La squadra, composta da una trentina di persone, chiederà poi, unitamente al Comune, un generatore elettrico da mettere a disposizione delle strutture pubbliche se dovesse mancare la corrente. Si sono conclusi, intanto, i lavori di costruzione della nuova tettoia, in centro, per il ricovero dei mezzi.

Taipana e Kobarid per il Progetto camping

iz iz naših naših dolin dolin

di miglioria ordinari e straordinari, la scuola primaria e dell’infanzia pronta ad accogliere i 25 alunni

rezija/kanalska rezija/kanalska dolina dolina sia per la gestione amministrativa.

C

appotto contro il clima freddo, che consente di risparmiare sul riscaldamento e sul raffrescamento in estate. Nuove pavimentazioni, per una maggiore sicurezza degli alunni, degli insegnanti e del personale non docente. Ma anche una nuova tinteggiatura e tanti interventi che rendono più accogliente, comoda e bella la scuola di Taipana. Le elementari e la materna, infatti, con 25 allievi, riaprono alla grande dopo una stagione estiva dedicata a lavori e opere di miglioria ordinarie, ma soprattutto straordinarie, fortemente volute dall’amministrazione municipale. E c’è anche un’altra novità in arrivo: il collegamento della sede educativa con la fibra ottica, che permetterà a studenti e insegnanti di accedere velocemente al mondo del web, sia per la didattica e le ricerche,

Taipana e Caporetto insieme per realizzare, mediante un progetto Interreg, un piano per lo sviluppo del territorio transfrontaliero. Se l’iter che riguarda la creazione del «Parco del Natisone» è stato avviato e condiviso, quello della zona taipanese con Kobarid è alle prime mosse. «Gli incontri tra amministratori locali si susseguono in maniera molto positiva – spiega l’assessore Alan Cecutti –; l’idea è quella di valorizzare, insieme, un’area che ha caratteristiche e peculiarità molto simili. Se in Slovenia le iniziative di promozione del territorio sono realtà consolidata, sul versante italiano non si può dire lo stesso. L’obiettivo che ci poniamo, per cui speriamo in un appoggio anche da parte della Regione Fvg, è creare non solo una rete di sentieri fruibile da tutti, escursionisti e famiglie, ma anche un camping nella splendida e ancora poco conosciuta zona di Ponte Vittorio».

Ghiaia gratuita per la comunità a Debellis A seguito degli importanti lavori di rimozione della ghiaia dall’invaso di Debellis, a Taipana, la società ha dato la disponibilità di prelievo di sassi, sabbia e ghiaia alle persone cui questo materiale possa servire per soli fini domestici, quindi per sistemare gli spazi esterni delle abitazioni o per altri interventi di piccola miglioria. Chi è interessato deve compilare una domanda scritta, scaricabile dal sito web del Comune, e presentarsi a Debellis: si può prelevare fino a 20 metri cubi di materiale.

Soddisfatto, e non poteva essere altrimenti, il sindaco Claudio Grassato che, unitamente ai colleghi della giunta e ai consiglieri municipali, invita tutte le famiglie che vivono in paese a iscrivere i loro figli a Taipana. Che questa scuola «montana» sia già molto apprezzata fuori dal centro delle Valli dell’Orso è ormai noto, e la conferma giunge anche per l’anno appena cominciato, il 2015-2016, con l’arrivo di due alunni da Nimis. «Ho avuto più volte modo di partecipare alle attività che qui si svolgono col prezioso aiuto delle insegnanti – dice Grassato –; ricordo le recite e i laboratori didattici, altamente partecipati, coinvolgenti, formativi. E non mi stanco di dire che il piano di offerta formativa sia più che eccellente, affiancato da ore di avvicinamento alla musica, di attività motoria da quest’anno, e dall’insegnamento della lingua slovena». Tante le gite: al castello di Miramare, all’Arpa, alle grotte di Villanova. «Senza contare

posoc posoc ˇjeˇje sport sport

TAIPANA - MONTEAPERTA - PROSSENICCO

La scuola di Taipana dopo i lavori di miglioria.

che la nostra scuola ha una mensa interna, una sua cuoca, con pasti preparati sul posto apprezzati da bambini e genitori, per cui mai v’è stata alcuna lamentela. Il costo è contenuto, di 2 euro, e non viene ritoccato da anni». Per il 2015-2016 cambia, invece, la spesa per il trasporto con lo scuolabus: per chi sceglie di far frequentare ai propri bambini un istituto educativo fuori da Taipana – si parla

di materne e di elementari –, il costo è pieno. Rimane l’agevolazione, invece, per chi iscrive i suoi figli a Taipana. «Non me ne vogliano mamme e papà, ma ci impegniamo da anni e molto per rendere la struttura sempre migliore, sotto ogni profilo. La volontà è di mantenere la scuola qui, in paese, a favore di tutta la comunità» conclude Grassato.

Anche messa in sicurezza dei tratti danneggiati dalla galaverna

Nuove opere di asfaltatura di strade

B Ponte Vittorio a Prossenicco

dom

La scuola di Taipana terske terske doline doline più accogliente e sicura Paola Treppo

Fabio Michelizza, coordinatore Pc

15. septembra 2015

uone notizie per chi transita sulle strade di Monteaperta, borgo che collega Lusevera con Taipana. Dopo due anni di ferma, infatti, dovrebbero prendere avvio i lavori di asfaltatura del tratto che dalla località ove sorge il Santuario della Santissima Trinità porta all’incrocio, appunto, per l’Alta Val Torre. «Si tratta di opere attese da molto – spiega il sindaco, Claudio Grassato –. I fondi per la sistemazione della carreggiata, che in più punti necessita di manutenzione straordinaria, erano stati erogati circa 24 mesi fa dalla Comunità Montana Torre Natisone e Collio. L’intervento fu affidato allora, tramite una gara, a una ditta che però poi è fallita. Da qui le lungaggini, legate alla necessità di rifare daccapo il bando e predisporre

TAIPANA - MONTEAPERTA

la nuova documentazione». Di recente è stata individuata un’altra società che, probabilmente entro il mese di settembre, comincerà i lavori di asfaltatura. L’importo messo a disposizione è di circa 70 mila euro, mentre il tratto interessato dalle opere è lungo attorno ai due chilometri. «Il territorio del nostro comune necessita di costanti interventi di manutenzione sulla viabilità – sottolinea il primo cittadino –; lungo i tratti massacrati dal gelicidio, in particolare dove la carreggiata è ancora “minacciata” da rami di alberi spezzati, sarà eseguita un’opera di pulizia, nei limiti del possibile, da parte dei volontari della squadra municipale di Protezione civile». E sempre attraverso la Comunità Montana Torre Natisone e Collio,

Strada nel centro di Monteaperta.

sarà dato avvio entro breve, prima dell’arrivo della stagione fredda, a un intervento di messa in sicurezza e ripristino straordinario lungo la strada danneggiata dalla galaverna. La somma a disposizione, in questo caso, è di 90 mila euro circa. E la Protezione civile regionale, infine, dovrebbe stanziare un altro fondo specifico per arginare

e bloccare il crollo sulla viabilità Prossenicco-Ponte Vittorio, dove un movimento franoso di dimensioni importanti minaccia il transito e la stessa stabilità delle fondamenta della strada. Sulla contribuzione non v’è ancora ufficialità; l’iter è seguito dall’assessore comunale Alan Cecutti. P. T.

Iniziativa dell’amministrazione comunale per un territorio più accogliente e sicuro

Al via il progetto di pulizia dei prati

T

aipana e Monteaperta pronte a rifarsi il look e ad accogliere, così, con decoro e ordine, turisti, camminatori, appassionati della montagna ed escursionisti transfrontalieri. L’amministrazione comunale, infatti, ha dato avvio al progetto previsto dalla legge 10, cioè a un piano di pulizia dei prati e dei fondi verdi che al momento sono incolti. «Per concretizzare questa importante iniziativa – spiega l’assessore Alan Cecutti –; abbiamo ottenuto un fondo dalla Regione e ci siamo messi subito all’opera. Non è un lavoro facile e chiediamo subito la collaborazione di tutta la popolazione, che ringraziamo fin da ora per la disponibilità che vorrà mostrarci. Del resto

Nella foto: i prati di Monteaperta.

il nostro intento è quello di rendere ancora più sicuro e bello l’ambiente e i borghi in cui tutti noi viviamo». Nei prossimi giorni partiranno una serie di lettere dal Municipio dirette a ogni proprietario di fondo. Nella missiva si spiega in cosa consiste il progetto, quali sono gli obiettivi e come si svolge nella concretezza.

«Si tratta di circa 400 persone da raggiungere e gli appezzamenti interessati si estendono indicativamente per 11 ettari a Taipana capoluogo e per 12 ettari a Monteaperta». Da parte dei proprietari c’è la possibilità di chiedere ogni chiarimento o anche di opporsi nei casi, ad esempio, in cui l’appezzamento venga già

curato in autonomia. Per chi invece non riesce da tempo a tenere in ordine i suoi prati, ci sarà un’azione di pulizia diretta da parte del Comune. «Una volta esaurita questa parte tecnica – spiega Cecutti – passeremo in breve tempo a quella pratica: per cinque anni una ditta esterna incaricata dal Comune taglierà erba ed erbacce, restituendo ai due paesi l’aspetto originario del verde ben curato al limitare dell’abitato e nell’intorno. È un’iniziativa che permette anche di vivere il territorio con maggiore sicurezza poiché gli sfalci costanti abbassano di molto la possibilità dello sviluppo degli incendi e contengono parecchio la diffusione della zecca». P. T.


dom

15. septembra 2015

TRADICIONALNI ŽEGEN

rezija/kanalska dolina

stran

11

iz naših dolin iz naših dolin

je letos potekal v soboto 29. in v nedeljo 30. avgusta ob godu vaškega zavetnika

Ob prazniku svetega Egidija terske doline terske doline so v Žabnicah podrli majo

Izvršni odbor Sso v Ovčji vasi

rezija/kanalska rezija/kanalska dolinaIN VALCANALE dolina SCUOLA TRILINGUE

PER TUTELARE LA RICCHEZZA LINGUISTICA

posoc posoc stituireˇje l’insegnamento trilin-ˇje settimanali delle due lingue nella gue italiano-sloveno-tedesco è nostra scuola non sono sufficienti e

I

di vitale importanza per tutelare la ricchezza etnico-linguistica della Valcanale e aprire ai giovani nuovi orizzonti culturali, anche in chiave professionale e occupazionale. È stato questo il punto principale emerso dall’incontro tra il sindaco di Malborghetto-Valbruna, Boris Preschern, e il presidente della Confederazione delle organizzazioni slovene-SSO, Walter Bandelj, tenutosi in municipio a Malborghetto mercoledì 9 settembre. Bandelj, accompagnato dal presidente provinciale della SSO per la provincia di Udine, Riccardo Ruttar, e dai membri del direttivo regionale provenienti dalla Valcanale, Anna Wedam e Luciano Lister, ha ringraziato il sindaco per l’incontro, che si inserisce nella serie di contatti con tutti i primi cittadini dei 32 Comuni in cui è riconosciuta la minoranza slovena. Bandelj ha posto alcuni temi che stanno a cuore alla sua confederazione, tra i quali emergono per la Valcanale l’insegnamento della lingua slovena e la costituzione delle Uti. Preschern, da parte sua, ha subito focalizzato l’attenzione sul tema scolastico. «Attualmente i nostri giovani qui in valle non riescono a imparare bene né lo sloveno, né il tedesco – ha detto –. Le poche ore

sport

Luciano Lister

V

soboto 29. in nedeljo 30. avgusta so se v Žabnicah odvijala vaška praznovanja v čast vaškemu zavetniku svetemu Egidiju. V soboto so mladi Žabničani morali podreti majo. Za njeno pripravo in za njeno postavitev blizu vaške cerkve poskrbijo pred godom Svetega Rešnjega Telesa fantje, ki so v konti. To so sicer vaški naborniki – fantje, ki so v letu stari osemnajst let (torej letos tisti, ki so rojeni leta 1997). Postavljeno majo pa krasijo tudi kranceljni, se pravi venci, ki so jih v dneh pred postavitvijo napravile žabniške deklice. Naslednji dan so se predvsem Žabničani pa tudi drugi Kanalčani po stari navadi zbrali na Filji – to je zahodni del Žabnic. Žabniške deklice so v košaricah imele pušlje, da bi jih prodajale in pripenjale na prsi, na desno stran oženjenim in na levo stran neporočenim. Pušelj je sicer šopek, ki pomeni ljubezen in srečo. Sestavijo ga rdeči nagelj, rožmarin, roženkravt, pozlačeno žito in požlačen lan. Godba iz Kanalske doline je zaigrala in z Filje so vsi udeleženci,

DU TO JË BIL SVETI SINTI LAWDIĆ?

T

u-w santuari Svetaa Sinta’Antunia z Padove tu-w Umïni, jë namulinen tu-w sridë Sveti Sinti Lawdić. Ito jë bil a namulinel Melchior Widmar tu-w lëto 1682. Sveti Sinti Lawdić to jë bil iti ki jë spavil wse röde od Izraela tu-w den somi röd ano tu-w šekulo X prid ki Jëžuš Krïštuš an jë bil krai tu-w Izraelo. Njamo Öspod Bu jë bil mu rëker da an će mët njaa jüdi za rüdi ano za limer ano ta-mi isëmi bo se nošinel pa Jëžuš. To jë zawöjo isaa ki se račë Jëžušo pa da »Lawdića Sin«. Sveti Sinti Lawdić, ki cirköw ta katölök spomoniwa 29 dnww dicembarja, an radi zwonil arpo ano pa pïsel poezije an jë püstil napïsano, den mijar lit prit, Jëžušawaa tërpanjë ano wstajanjë od misa.

oblečeni v nošah, krenili na sprevod proti cerkvi. Deklice in fantje iz konte so bili vedno v ospredju pozornosti. Sprevod se je ustavil pri gostilnah, kjer so slavljenci častili z belim vinom, ter se je zaključil pred cerkvijo. Slovesna maša se je odvijala pretežno dvojezično (v italijanščini in slovenščini) in delno trijezično (sicer z Očenašem tudi v nemščini) in domači cerkveni pevski zbor je med kratko procesijo okrog cerkve in med mašo pel slovenske pesmi. V tem dnevu je monštranca bila okrašena z naglji. Po maši so se žabniški moški postavili v krog blizu lipe; v sredini, vedno v krogu, so bili fantje in deklice iz konte. Prva pesem, ki so jo moški zapeli pod lipo, je sicer bila »Rasti, rasti rožmarin«. Ta je precej stara žabniška pesem, ki jo pojejo prav za žegen. Nato so moški zapeli še eno pesem v nemščini in še eno pesem v furlanščini. Godba in ljudje v nošah so se potem spet uvrstili v sprevod in šli proti vasi. Sprevod se je še večkrat ustavil, da bi moški zapeli, a so vsi udeleženci potem šli na kosilo tja, kjer so se odvijala praznovanja – blizu bivšega župnišča. Tu je, kot že v soboto, do pozne ure bilo poskrbljeno s tipičnimi jedmi ter z glasbo.

anche per quelle è difficile trovare i finanziamenti. È inammissibile, tanto più che vediamo i fondi per la minoranza slovena utilizzati per altre cose, magari per dipingere le facciate delle case». Wedam e Lister hanno sottolineato che la richiesta di scuola trilingue gode di un forte sostegno tra la popolazione locale. Alcuni anni fa i consigli comunali di Malborghetto-Valbruna e Tarvisio avevano deliberato la richiesta di insegnamento trilingue, ma dalle autorità preposte non sono giunte risposte. Preschern ha chiesto, pertanto, alla SSO il sostegno all’istituzione della scuola plurilingue a Ugovizza e collaborazione, magari con la costituzione di un apposito gruppo di lavoro. Bandelj ha risposto positivamente e Ruttar ha evidenziato come, accanto alla scuola, per la tutela dell’identità slovena sia importante l’impegno dell’associazione culturale locale «Don Mario Cernet» che il prossimo 24 ottobre inaugurerà la propria sede a Valbruna alla presenza di autorità dall’Italia, dalla Slovenia e dall’Austria. Bandelj ha colto l’occasione per invitarvi il sindaco che, ha assicurato la sua presenza.

sport

Ovško združenje Don Mario Cernet je v sredo gostovalo sejo Izvršnega odbora Sveta slovenskih organizacij. Ob tej priliki je predsednik združenja Antonio Sivec lahko neposredno predstavil članom Izvršnega odbora delovanje združenja. Sestanka se je kot gost udeležil tudi Nanti Olip, ki je sicer poslovodeči podpredsednik koroške krovne organizacije Narodni svet koroških Slovencev. Slednji je pa predstavil primere dobre prakse na področju dejavnosti, ki jih koroška manjšinska društva organizirajo za mlade in zbiral informacije v zvezi s poučevanjem slovenščine v deželnem šolskem sistemu. Izvršni odbor je kasneje v okviru svoje seje obravnaval točke na dnevnem redu. Med temi je bila tudi otvoritev novega sedeža združenja Don Mario Cernet, ki jo bo Sso soorganiziral prav skupaj z združenjem Cernet in z združenjem Evgen Blankin.

Tudi Slovenci v koroški ustavi V okviru televizijskega pogovora je deželni glavar Peter Kaiser v zvezi s pisanjem nove deželne ustave javno napovedal, da se zavzema za to, da bodo v novi deželni ustavi poimenovali koroške Slovence z zapisom »slovenska narodna skupnost«. Kaiserjeva socialdemokratska stranka in stranka Zelenih naj bi bili za to poimenovanje, medtem ko Christian Benger, sicer koroški prvak ljudske stranke bi raje napisal izraz “avtohtona narodna skupnost”. V naslednjih tednih se bodo koalicijske stranke glede tega dogovorile; konec meseca pa naj bi zadevo obravnaval koroški deželni zbor.

STOLVIZZA Presentati il cd e la pubblicazione realizzati dal «Blanchini» e dedicati ai canti religiosi resiani

I canti patrimonio della comunità

È

stata una serata di intensa partecipazione nel segno della riscoperta del canto tradizionale religioso e profano quella organizzata lo scorso 5 settembre nella chiesa di Stolvizza per la presentazione del cd Te solbaške svete wuže po nes – Repertorio di canti religiosi in resiano della comunità di Stolvizza in Val Resia e della pubblicazione che lo accompagna. Una serata, svoltasi nell’ambito del Festival del canto spontaneo 2015 dal titolo Bisida, wüža, glas – La parola il canto, la voce, di intensa partecipazione perché ha toccato, attraverso gli interventi parlati e cantati, le corde profonde degli ascoltatori perché «quelle note – come ha sottolineato il parroco, don Gianluca Molinaro – ci trascinano alla fonte di una tradizione cristiana da riscoprire, fatta di parole semplici ma profonde, pronunciate in un lessico familiare, colorato ed efficace». La pubblicazione del cd rientra nel progetto «Impariamo, scopriamo e preserviamo la nostra lingua a scuola, a casa e in chiesa», finanziato dall’assessorato regionale alla Cultura e realizzato dall’associazio-

ne don Eugenio Blanchini, come ha spiegato il suo presidente Giorgio Banchig. Del progetto fanno parte un cd e una brossura con canti religiosi sloveni eseguiti dal coro parrocchiale di Ugovizza e un dvd con pubblicazione sulle Rogazioni di san Marco che ancora si celebrano nelle parrocchie di Tercimonte e di Matajur. Banchig ha elogiato l’associazione culturale «Museo della gente della Val Resia», curatrice della pubblicazione che, oltre ai vecchi mobili ed attrezzi di lavoro, sta facendo «riscoprire e conoscere anche la storia e il patrimonio immateriale di questa comunità», di cui fanno parte i canti religiosi. Questi rappresentano un aspetto fondamentale della cultura resiana nell’ambito di quest’area di confine, che respira con i polmoni orientale-sloveno e occidentale-friulano, che inspirano l’elemento vitale dalla grande tradizione del Patriarcato di Aquileia. Ma questa ed altre opere di recupero della cultura popolare vanno attualizzate e proiettate nel futuro, ha sottolineato il musicista e operatore culturale Giovanni Floreani, perché riscoprire «questo senso del canto si-

gnifica adottare un potente antidoto all’individualismo, al disinteresse, alla decadenza ma, al tempo stesso, rappresenta una forte spinta sperimentale». I canti proposti nel cd, ha evidenziato Floreani, «seppure molto antichi, esprimono tutto il loro contenuto sperimentale perché propongono una forma quasi inedita di canto e forniscono suggestioni a potenziali suggestioni». La bella serata, aperta con l’intervento della presidente dell’associazione «Museo della gente della Val Resia», Luigia Negro, e coordinata da Sandro Quaglia, che si è speso con passione e competenza per la realizzazione del cd, è stata arricchita da interventi vocali che hanno ripro-

posto un ricco repertorio di antiche e nuove melodie in resiano, friulano e sloveno. Impareggiabili protagoniste del Festival sono state le sorelle Anna e Agnese Wedam, componenti del Duetto della Valcanale, le carniche Novella Del Fabbro ed Edda Pinzan, la slovena Ljoba Jenče e la resiana Silvana Paletti che ha eseguito con profonda ispirazione canti religiosi da lei stessa composti. La presentazione del cd è stata l’occasione appropriata per ricordare con il canto «Znutranja od mia syrca» (De profundis) l’animatore culturale Severino Negro, profondo conoscitore della lingua e cultura resiana, scomparso nel 2012.


12

posočje

stran

15. septembra 2015

dom

SOŠKA DOLINA Od 18. septembra do 4. oktobra 20 vodenih pohodov; 3. oktobra v Kobaridu v ospredju hrana iz naših iz naših dolin dolin

15. tradicionalni pohod NSi na Matajur

Predsednica NSi, Ljudmila Novak, ob govoru na vrhu Matajurja.

Že petnajsto leto po vrsti je bil v soboto, 29. avgusta tradicionalni pohod prijateljstva na Matajur, ki ga je organiziral Regijski odbor Nove Slovenije- Krščanskih demokratov. Pohoda se je v prelepem vremenu udeležilo lepo število ljudi, ki so pripomogli k prijetnemu vzdušju. Domačini so na Livku pripravili krajši kulturni program, njihov pevski zbor pa je z zborom Gallus iz Kranja sodeloval tudi pri sveti maši, ki jo je pri kapelici na vrhu Matajurja daroval g. Franc Kavčič. Prisotne je nagovorila predsednica NSi Ljudmila Novak. Oba pa sta v nagovoru spodbujala k pogumnemu vztrajanju pri vrednotah, ki lahko pripomorejo k izboljšanju stanja v naši družbi. Pri slovenskem domu na Matajure je bilo ob pesmi in harmoniki ter hrani in pijači, prijetno in živahno. (D. S.)

10. likovni extempore »Atelje pod Krnom« Društvo likovnih ustvarjalcev iz Tolmina, je letos organiziralo 10. likovni extempore »Atelje pod Krnom«, v Drežnici. Ustvarjalce iz različnih krajev Slovenije, ter tudi iz zamejstva (člani italijanskega društva Endas iz Tržiča), je pričakal prekrasen dan. Krn, je kar vabil, da ga portretirajo, drugi so iskali bolj rožne motive, nekateri so se posvetili vasici in njeni cerkvi, nekateri pa so se poigravali z barvami. Bilo je barvito, družabno in zelo prijetno. V majhno galerijo v Zeleni hiši v Kobaridu so razstavili dela vseh slikarjev. Bilo jih je 43 in na veliko veselje društva, se je extempora udeležilo nekaj otrok. (Dare Trobec, predsednik DLU)

»Riverwalk« mladi za zaščito alpskih rek

Festivalterske pohodništva terske doline doline in Jestival s pestro ponudbo

V

P. U.

rezija/kanalska rezija/kanalska dolina dolina vega za svoje telo, dušo in um.

septembru in oktobru, enih najlepših mesecih za pohode, je v Dolini Soče vsako leto organiziran Festival pohodništva. Festival ponuja več kot dvajset vodenih pohodov na muzeje na prostem iz prve svetovne vojne, na vrhove okoliških hribov, po poti Alpe Adria trail, Triglavskem narodnem parku, ob reki Soči, na visokogorske pašne planine ter po učnih in tematskih poteh. Lepote narave in spomenike preteklosti bo mogoče odkrivati pod vodstvom izkušenih vodnikov. Pohodi so primerni tako za družine, kot tudi za zahtevnejše ljubitelje gora. Obeta se pester program, v katerem lahko vsak najde nekaj zanimi-

V času festivala bodo možni tudi ogledi različnih razstav in muzejev, obiski predavanj in prireditev. Dobre kobariške restavracije v tem času vabijo na jesensko razvajanje in mesec lokalnih dobrot, seveda ostaja glavna zvezda Kobariški štrukelj. Festival pohodništva se bo letos pričel z uradno otvoritvijo v petek, 18. septembra, ob 19.30 v Zeleni hiši v Kobaridu, z ogledom filma Aljažev stolp/Ta pleh ima dušo. Zaključil pa se bo 4. oktobra, ko bo potekal pohod s prijatelji onkraj nekdanje meje, na vrhu Matajurja. Na vse pohode je obvezna predhodna rezervacija. Zloženko festivala lahko najdete na spletni strani: www.dolina-soce.com. V soboto, 3. oktobra, bo v Kobaridu tudi Jestival, festival hrane in

posoc posoc ˇje ˇje sport sport

umetnosti, kjer bodo nastopili tudi znani kuharski mojstri iz Kobariške ter scenarist, igralec in režiser Jan Cvitkovič. Skozi njegovo kamero bo mogoče obujati spomine iz preteklosti (film Kruh in mleko) in se spomniti tudi na Ivana Volariča – Fea. Umetnost na platnu, kamnu in lesu

bodo predstavili različni umetniki, kot so Rudi Skočir, Stanka Golob, Damijan Kracina, Jernej Leban… Družbo jim bodo delali Posoški ustvarjalci, ter drugi lokalni ustvarjalci in umetniki. Zanimiv in pester program Jestivala najdete na spletni strani: http://www.jestival.si

VOKALNA SKUPINA SNEŽET ZAPELA SLAKOVE VIŽE PRI TOLMINSKI FONTANI

Z

adnjo soboto letošnjega avgusta je Vokalna skupina Snežet zopet povabila poslušalce k tolminski fontani. Skupina je odstrla novo zgodbo v svojem ustvarjanju in tokrat posegla po zakladnici narodnozabavnih viž legendarnega harmonikarja Lojzeta Slaka. Nekatere pesmi so člani zapeli in na inštrumente zaigrali sami, v drugem delu koncerta pa se jim je pridružil ansambel Hram. Kot gostja večera je nastopila pevka Anja Kavčič Drole, goste pa je med pavzo zabaval humorist Jože iz Tolmina. Obiskovalci so lahko prisluhnili in s skupino zapeli nekaj nepozabnih napevov: od Deželice sonca in grozdja, Čebelarja do živahne Planinske zgodbe ter za zaključek tradicionalno V dolini tihi.

KOBARID

Prvi koncert pri tolminski fontani so snežetarji pripravili že leta 2004 z dalmatinskimi pesmimi in se do danes sprehodili po različnih pev-

skih zvrsteh - od ljudskih do umetnih vokalnih pesmi. Koncert je podobno kot vsako leto doslej obiskalo preko 1000 poslušalcev. Snežetarji sreča-

nje obljubljajo tudi naslednje leto, ko bodo praznovali 15-letnico delovanja. Peter Pavletič (foto Marko Rus)

Največjo so nad Idrskem naredili kmetje okrog leta 1934 na pobočju Matajurja

Kmečke tovorne »žičnice« po 1. vojni 7. septembra se je v Tolminu zaključil projekt »Riverwalk«, 150 kilometrov dolg pohod mladih iz Slovenije, Italije in Avstrije. S pohodom so želeli pozvati k ohranitvi zadnjih 11 odstotkov neokrnjenih alpskih rek. Mladi ne želijo živeti v svetu, kjer bodo vse reke spremenjene z jezovi, kanali in drugimi posegi. Radi bi jih zaščitili in reke pustili naravi ter ljudem, so sporočili iz organizacije »Save the Soča River« (Ohranimo Sočo). 20 pohodnikov je svojo pot začelo ob jezeru Cavazzo v Italiji in jo nadaljevalo ob reki Tilment. Čez Rezijo so prišli do Učje in nato vzdolž Soče do Tolmina. Po poti so srečevali predstavnike lokalnih skupnosti, muharili, se spustili s kajaki, se srečali z raziskovalci populacij soške postrvi in obiskali hidroelektrarno. Mladi pohodniki so dva tedna spali na prostem v objemu neokrnjene narave. Pohod Riverwalk je bil prvič izveden pred dvema letoma v Španiji. Lani so prehodili pot ob rekah od Tirolske do Bovca, kjer so tudi dobili idejo za letošnji pohod, ki pa zagotovo ne bo zadnji. V projektu so sodelovali Ribiška družina Tolmin, WWF Avstrija in WWF Italija, slovenski del projekta pa je sofinanciral tudi Evropski program Erasmus. (slika Irena Kavčič)

Z

a kmete, posebno v hribovskih predelih obstaja sterotip, da so bili v preteklosti pretirano konservativni. Vendar ugotavljamo, da so v soški dolini hitro sprejemali tehnične novosti. Za doline v Posočju je zanimivo, da so s hribovskih senožetih že kmalu po 1. svetovni vojni potegnili večkilometerske žice. Naredili so nekakšne tovorne žičnice, po katerih so v dolino spuščali seno iz številnih senikov in kop. Seno so z nekaj vrvmi povezali po dolgem in po širini, da so naredili »breme«. Te so potem obesili na kovinske kljuke in kolesca-»špuljo«, ki je potem tekla po žici oziroma zaili. Takšne »špulje« so izdelovali domači kovači. Bremena so praviloma spuščali v dolino do sv. Jurija, da se ne bi preveč teptalo nove trave na spodnjem delu, kjer je bila vpeta žica. Takšne žice so bile postavljene pri mnogih vaseh v gornjem Posočju. Podrobneje sem raziskal te »žičnice« oziroma »teleferike«, kot so jim nekateri rekli, na širšem področju vasi Idrsko pri Kobaridu. Najstarejša je bila last enega same-

ga kmeta v Idrskem, katerega hišno ime je bilo tudi Kmet. Postavili so jo s Kmetovega plazu nad Kolovratom pri Livku kmalu po 1. svetovni vojni. Žico so dobili nekoliko rabljeno v dolžini okrog 900 metrov. Po njej so spuščali seno od senika na senožeti navzdol na Kačva, to je travnike na terasi južno od Idrskega. Največjo »tovorno žičnico« nad Idrskim so naredili številni kmetje okrog leta 1934 na pobočju Matajurja. Nov kabel so kupili v Milanu in bilo ga je okoli 2000 metrov. Postavitev je vodil mojster Podobnik, po rodu iz Vojskega. Zgoraj je bil kabel vpet na Blevkovi senožeti v Podstrmolah, spodaj pa tik nad vasjo, na Napeču. Zanimivo je, da so bile do glavne žice s posameznih sosednjih senožet napete dodatne žice, po katerih so spuščali seno do glavne žice. Tam so se idrski otroci brez večje nevarnosti s »špuljami« veselo spuščali po teh stranskih žicah. Drva po tej glavni žici (zaili) niso smeli spuščati, da se ne bi poškodovala. Tudi sadje, ki so ga spuščali iz senožet so zavarovali v »bremna« sena, da se ni na

Kovinske kljuke in kolesca žičnic

koncu raztreščilo. To pa se je zgodilo nahrbtniku s skuto, ki so ga prinesli iz idrske planine, dali na »špuljo« in ga spustili po žici. Nad cesto IdrskoLivek je bil iz tramov narejen nekakšen slavolok, ki je varoval, da ne bi kakšno breme ali sama žica padla na cesto. »Tovorna žičnica« oziroma

kabel je deloval, dokler so kosili v senožetih na Kobariškem – torej do let 1967, 1968. Za vaške otroke je bila žica atrakcija in hodili so gledat, kako so vaščani spuščali seno. Večkrat so dali uho na žico in če je šumelo, je to pomenilo, da breme sena že gre po žici, čeprav ga še niso videli. V starejšem obdobju je bila žica speljana tudi z višjih senožeti na Kolovratu proti Kamnemu. Pozneje jo je več idrskih kmetov zgradilo še na idrsko stran in bila je zelo strma. Končala se je na Lovrenčkovi senožeti pod Kolovratom, tik nad cesto. Postavili so jo v letih 1954, 1955 in spodaj so žico privezali na eno vbetonirano traverzo. Da so lahko uporabljali strmo prečno linjo žice, so morali posekati vrhove bukev pod žico. Zaradi strmine »špulje« niso imele kolesc, ampak lesene – drenove vložke. Prenehala je delovati z opustitvijo košnje senožet na Kolovratu. Takšne preproste tehnične rešitve so zelo vplivale na tedanji način življenja. Danes so tam samo gozdovi. Peter Stres


dom

13

šport

15. septembra 2015

stran

CALCIO La Valnatisone inizia con una vittoria il Campionato di Promozione. riprenderà i primi di ottobre, settore giovanile in alto mare izdilettanti naših iz naših dolinIl Collinare dolin

Merso Superiore per la settima volta tersketerske dolinedoline vince il torneo «Over 40» a Cosizza rezija/kanalska dolinadolina rigore, seguiti ai tempi regolamentari Per la manifestazione valligiana era rezija/kanalska conclusi sul 2-2. Da incorniciare il 3° la diciottesima e ultima edizione. Bene posto ottenuto dall’Audace che, sotto di due gol, ha vinto 4-3 il confronto Valnatisone e Audace nel torneo per i Pulcini con l’Azzurra, con un crescendo di posoc ˇje segnature che ˇje haposoc strappato meritati «Memorial Corrado, Gianni e Andrea» applausi. Bepo Qualizza

E

nnesimo sigillo, il 7°, per la squadra di Merso Superiore che si è aggiudicata il Torneo «Over 40» di Cosizza giunto alla diciottesima, e ultima, edizione. In semifinale Merso ha superato Luico/Livek 2-1, mentre l’altra finalista della fascia A ha battuto Grimacco 3-1, nella fascia B Azzida ha vinto su Tarpezzo 3-1. Oborza, la compagine della Valle dello Judrio e rivelazione di questo torneo, non ha dato scampo al Drenchia imponendosi 2-0 e approdando così, per la prima volta, in finale. La prima finale ha messo

di fronte Merso Superiore e Mersino con la vittoria dei primi per 4-1, mattatore dell’incontro Antony Dugaro che, andato a segno tutte le quattro volte, si è aggiudicato il titolo di capocannoniere del torneo; nella seconda finale, quella di fascia B, Azzida ha sconfitto Oborza 4-1. Seguito con grande entusiasmo anche il torneo riservato alla categoria Pulcini denominato «Memorial Corrado, Gianni, Andrea», al quale hanno partecipato Audace, Valnatisone, Torreanese ed Azzurra Premariacco. La finale ha visto di fronte Valnatisone e Torreanese con i valligiani che si sono aggiudicati il trofeo dopo aver superato la Torreanese 3-1 ai calci di

CICLISMO In gara 15 società italiane e una slovena

Il capitolo di questo torneo «Over 40» si è concluso con la premiazione delle squadre e dei singoli giocatori. È stato assegnato, inoltre, un riconoscimento simbolico a tutte le squadre che in questi 18 anni hanno preso parte, con fortune alterne, a questa particolare rassegna calcistica. Domenica 13 settembre è iniziato il campionato dilettanti di Promozione. La Valnatisone ha ospitato la Juventina sant’Andrea e l’1-0 inflitto agli ospiti è di buon auspicio per la classifica e per il morale. È importante, infatti, partire con il piede giusto, anche se i primi risultati possono dare indicazioni solo sullo stato di forma dei giocatori. Nelle settimane

sport sport

D

precedenti, la Valnatisone ha disputato due incontri validi per la «Coppa Italia», nella prima ha pareggiato a Lignano 2-2 e poi sul terreno di casa ha subito una sconfitta per 1-0, che ne ha determinato l’eliminazione. Per quanto riguarda la programmazione dei campionati del settore giovanile, è ancora tutto in alto mare,

Uspel tradicionalni kolesarski maraton

O Premiazione con i primi tre classificati.

ardo Sali dell’A.S.D. Team Franco Ballerini; 2° classificato Leonardo Marchiori dell’ASD Borgo Molino Rinascita e 3° classificato Flavio Ceolin dell’ASD Industrial Forniture Moro-Trecieffe. A. T.

b izredno lepem vremenu je v nedeljo, 23. avgusta, potekal tradicionalni mednarodni kolesarski maraton čez odprte meje, ki ga vsako leto organizirata GSC Povoletto in Kolesarski klub Soča iz Kobarida na progi Povoletto - Čedad - Špeter - Robič - Staro selo - Breginj in nazaj, v skupni dolžini 92 km. Prireditve se je letos udeležilo 230 kolesarjev vseh starosti iz Italije in Slovenije. Pisana karavana kolesarjev je uživala v vožnji v čudoviti pokrajini ob reki Nadiži in razgledih na pogorje Stola. Vzpon od Starega sela do Breginja je bila deležen posebnega

KAJAKAŠTVO Posoški kajakaši so med najboljšimi v Evropi, tudi med mladinci

Niko Testen postal evropski prvak

Ekipa Soče, predstavniki ŠD Breginjski kot in predsednik Gcs Povoletto.

odobravanja udeležencev maratona, saj je vzbudil tekmovalni naboj v kolesarjih. V Breginju smo ob sodelovanju domačinov pripravili okrepčilo za kolesarje, napolnili posode z vodo in se vrnili v Povoletto.

njim na startu sami vrhunski tekmovalci in nekateri med njimi z boljšimi rezultati celo v članski konkurenci. Toda postavitev proge je zahtevala veliko natančnost in izpiljeno tehniko vožnje. To pa leži le najbolj perspektivnim tekmovalcem. Tako so si konkurenti, vsi po vrsti, nabrali preveč napak in zaostali za Testenom. Po tem dosežku je sicer priznal, da bi bil zadovoljen tudi z uvrstitvijo pet najboljših, ampak

njegova želja po odličnosti vožnje, ga žene v nenehno napredovanje v kakovosti, k čemur ga dodatno spodbuja tudi željo po medalji za svojo reprezentanco... Kljub vsemu ga je rezultat presenetil, saj se mu zdi, da bi lahko odpeljal kdo še bolje. Je pa hitrost vožnje pravočasno dobro stopnjeval, ko je enkrat ujel dober ritem, je za medije povedal osemnajst-letni Niko. Miran Mihelič

Pavel Sivec, KK Soča Kobarid

Successi del Gs Natisone

Federico Bais settimo a Majano.

Niko Testen v zmagoviti vožnji.

Po izdatni malici je sledila objava rezultatov in nagrade za najštevilčnejše ekipe in najhitrejše kolesarje. Pri moških je bil letos najhitrejši Gašper Koren iz KK Soča Kobarid.

PODISMO A Brugnera, Majano e a Ovaro

M

edtem, ko sta v absolutni kategoriji minulega leta v občini Tolmin (v moški konkurenci) prejela kajakaša svetovnega slovesa Luka Božič, ki se je skupaj s klubskim kolegom Sašem Taljatom veselil tudi naziva naj športne ekipe v individualnih športih, se letos obeta blesteč naziv tudi Niku Testenu iz Mosta na Soči, junaku letošnjega evropskega prvenstva za mladince in mlajše člane v slalomu na divjih vodah v Krakovu, kjer je osvojil zlato medaljo. Konec avgusta je mladinec Niko Testen postal evropski prvak. Da veliko obeta, je dokazal že lansko leto, ko je bil na svetovnem prvenstvu (SP) v Avstraliji v mladinski konkurenci četrti, na evropskem prvenstvu (EP) v Skopju pa si je že priboril bronasto medaljo. Ob vstopu v pol finale je bil sicer šesti in z napakami ni bil preveč zadovoljen. Napovedal je oster in natančen start in v njegovi ekipi so bili v napetem pričakovanju, saj so bili za

complice le ulteriori proroghe dei termini delle iscrizioni. Sul versante della Lega Calcio Friuli Collinare, è stata confermata la partecipazione di Savognese, Drenchia/Grimacco, Alta Val Torre e Polisportiva Valnatisone. L’inizio del campionato è previsto per la prima settimana di ottobre.

KOLESARSTVO 23. avgusta na progi Povoletto-Čedad-Špeter-Robič-Staro selo-Breginj

9° Gran Premio città Cividale omenica 13 settembre 112 ciclisti Juniores (17-18 anni) hanno preso il via, alle ore 9.45, dalla cittadina ducale per il «9° Gran Premio Città di Cividale del Friuli», gara organizzata dall’A.S.D. Ciclistica Forum Iulii in collaborazione con l’A.S.D. G.S. Giro Ciclistico del Friuli-Venezia Giulia. Gli atleti delle 16 società ciclistiche presenti, 15 italiane e una slovena, «Sloga 1902 Idrija», si sono dati battaglia su un circuito di 13,8 km da ripetere per 8 volte, più un circuito finale di 15,7 km, con arrivo in viale Trieste. Al traguardo sono giunti 72 atleti: 1°classificato il velocista Edo-

A sinistra i Pulcini della Valnatisone, vincitori del torneo riservato alla categoria; a destra il Merso Superiore, che si è aggiudicato il torneo Over 40.

T

erminata la pausa estiva, i ragazzi del Gs Natisone non si sono fatti trovare impreparati alla ripresa delle gare in pista e di corsa in montagna. L’anello rosso, in particolare, ha visto i giovani mezzofondisti cividalesi protagonisti in manifestazioni di assoluto livello quali il meeting di Brugnera (a invito) e il «Trofeo internazionale città di Majano» (per rappresentative provinciali delle ca-

tegorie Ragazzi e Cadetti, con squadre provenienti da tutta Italia e anche dall’est Europa). Nella località pordenonese l’allievo Davide Condolo si è misurato con gli atleti assoluti sugli 800 m e ha chiuso in 2’06”71 col 22° tempo, lasciandosi dieci avversari alle spalle. A Majano, invece, posizioni di alta classifica per Fabio Soldati e Federico Bais sui 2000 m. I due cadetti, che hanno rappresentato le delegazioni «Udine B» e «Udine A», hanno ottenuto la quinta e settima piazza coi tempi di 6’18”05 e 6’19”76. In gara per «Udine A» anche la cadetta Aurora Comis sui 1000 m e il ragazzo Lorenzo Brugnizza sui 600 m. Ottimi risultati anche a Ovaro nella sesta prova del «Trofeo Gortani Csi» di corsa in montagna, che si chiuderà l’11 ottobre a Tarcetta di Pulfero. Il Gs Natisone ha infatti piazzato sul podio ben nove atleti, tutti delle categorie giovanili, e si è classificato al quarto posto fra le società. Lorenzo Paussa


14

domača kultura

stran

MIESAC ŠETEMBER U NAŠIH DRUŽINAH Patroni pomočniki: Gašper (Kaspar) U saboto, 26. šetemberja, je praznik blaženega Gašperja Stanggassingerja. Rodiu se je 12. ženarja lieta 1871 u kraju Berchtesgadnu, u nizki Nemčiji. Biu je drugi sin velike družine, ki je štiela šestnajst otruok. Imeu je samuo 10 liet, kàr je sam vebrau pot seminarja. Po maturi, bluo je lieto 1890, je začeu študije teologije u kraju Freising. Dvie lieta potlè je šu se ogledat konvent redemptoristu u Garsu blizu rieke Inn. Redemtoristi so bli duhovniki, ki so se posvetil' misijonskemu dielu. Takuo, ki se bere na vic bukvi, se zdi, de te parve dielo, ki so ga imiel' redemptoristi, je bluo iti pridgat kimetan u vasici Tramonti an njih parva hiša je bla u Villa degli Schiavi, u tekratni škofiji Cajazzo u nizki Italiji. Pridgal so Božjo besiedo tin buozin an zapuščenin, ki so imiel' buj ku drugi potriebo tolažbe an pomoči. Gašper je hitro zastopu, de tista je bla njega pot an pruot očetovin željan, ki nie mu zastopit, zaki sin cje ustopnit u tisto kongregacijo, ki u tistin cajtu je bla prepoviedana u Nemčiji, je vebrau glih tolo pot an takuo začeu noviciat. Šlo je napri adno lieto an Gašper je u austrijskin kraju Dürnberg nardiu obljube. U liete 1895 je parjeu pa mašniško posvečenje. Ratu je takuo redemptorist, zak je z usien sarcan želeu iti dielat u misijone Brazilija. Za uslišat tolo željo je pa muoru priet preuzet dielo učenja u šuoli redemptoristu, u kraju Dürnberg. Učiu je z veliko voljo, čeglih nie bla tala soja parva želja, ankul nie paršla iz sojih ust tarda besieda, nimar je dielu an se trudu za pravico an dobro preživetje učencu. Kàr u liete 1899 redemptoristi so spet mogli se preselit u Nemčijo, Gašpar je kupe z njimi šu u miesto Gars an je biu imenovan za direktorja. Malo cajta potlè, zauojo garde peritonite, je hitro umaru. Bluo je 26. šetemberja lieta 1899, kàr nie biu še dopunu 29 liet. U Münchu so u liete 1935 začel' se trudit za njegovo razglasitu ku blaženega potlè, ki 'na ženska, ki ga je molila, je ozdravela od garde boliezni. Papež Janez Pavel II. ga je 24. obrila lieta 1988 razglasiu za blaženega. Za nimar počiva u kapeli Sarca Jezusa u Garsu (Nemčija), kam njega posmartni ostanki so bli preneseni že u liete 1935.

hhh

Kajšna ura bo Nova luna nedieje 13. je parnesla spet oblačno an dažeuno uro. Puojde takuo napri do sriede 16., potlè slava ura se pomier an temperatura se poviše. Parvi kuart nove lune pandiejka 21. šetemberja parnese malo vietra, ki zažene magle an uarne jasno uro. Stara luna pandiejka 28. šetemberja parnese spet oblačno uro an buj nizko temperaturo.

hhh

Radoviednost U zadnjin buletine od poznane butige, kjer se predajajo alimentarne reči, Eugenio De Toma, ki je president italijanskega društva, ki nas uči, kuo se buojš hranit, prave, de tušča, obiela, ki pride od zelenjave nie nimar takuo zdrava. Pomanjkljivo šuolsko učenje, kuo se dobro hranit, je rodilo samuo fobijo žvinske obiele, ku maslo al tisto, ki je u vic sort siera, naj mahni ku stari. Use, kar je previc, store slavo, pa u pravi mier store dobro. Donašnji dan je modernasto pisat, guorit an se poguarjat posebno go mez palmsko oje (olio di palma), ki je pokazano ku naobarna obiela. Tuole oje ušafamo tu puno sladčin, parbližno u mieri 10% an glih u teli mieri, tala sostanca se ušafa u maternin mlieke. Zauoj tuolega se na more rec, de je škodljivo. Zatuo – prave De Toma – je sigurno, de usaka rieč uzeta u pravi mier, ne store slavo an se na more usaki krat zbrisat tuščo, obielo, cuker al use, kar domača an ne domača konkurenca misne, de nie pru. U Milane že od miesca maja je EXPO 2015, ki puojde napri do konca otuberja, kjer bi se muorlo guorit an pokazat, kera je narbuojša hrana, kuo se buojš hranit, kjer bi se muorlo učit an podučit za dobro cielega sveta an ne samuo za interese velikih industrij. Tuole se troštamo usi an pametno bi bluo takuo, ki ratuva že tu puno šuolah, učit že od majhanega otroke, kuo je zdravo se hranit, de na bojo potlè imiel' druge probleme zauoj slavega hranjenja an lè napri fuotral' tiste industrije, ki pa niemajo obednega problema zdebeliet!

Riceta KIEK S KOMPIERJAN Sigurno, če sta usadil' kompierje, sta jih tud že vekopal'. Tala je dobra parložnost za jih pokušat an videt, če sta usadil' an obdielal' dobar kompier. Če nas je na štier, nucamo 8 kompierju, 150 g že otečenega tona, kako ačugo, adno žličico kaperju, malo majoneze, kako kapijo limona, su an popar. Parvo rieč operemo kompierje an jih denemo kuhat tu že slano uodo. Pustmo, naj se kuhajo na ne previc vesokin ognju, de na poknejo. Kàr so kuhani, jih olupemo, uriežemo proč adno fleto po dugimač an jih spraznemo od znotra, pa ne previc, takuo de ostanejo celi. Sada zamliejemo šele gorke konce kompierju an pustmo, naj se pohlade. Natuo denemo ton tu mikser, doložemo kako ačugo, kaperje, malo maioneze an lepuo zamliejemo. Sada, umiešamo kupe z zamlietin kompierjan, kapnemo malo limona an če je trieba, doložemo še malo soli an poprà. Uzamemo priet spraznjene kompierje, jih napunemo s tolo parpravo an nesemo na mizo. Loretta Primosig

15. septembra 2015

dom

JEŠIŠKE ZGODBICE

Čiešpo ušafamo po usieh vaseh. Nje sadje je bluo nimar lepuo štieto Buog je človieku dau drevesa an mu parporočiu: Nuci jih pametno (11)

Č

Jur Zad Tih

iešpo ušafamo par usieh vaseh, kier rase brez, de bi imiela potriebo velikih diel okuole nje. Nasajajo jo po grivah od njiv, kjer so police, an po senožetah. Tudi po mlakah jo pogostu videmo. Venč part rase na sončnin kraju, zak’ ima potriebo puno sonca, de bi pruot koncu polietja vezdreliela soje sladko sadje. Od majhanega drevesca čiešpa verase an pride tudi do debelega debla. Kàr parstarieje, se pokrije z nieko čudno zelenjaukasto gobo, ki ratava usako lieto buj gosta, dok se na deblo le pokoncu zasuši. Sadje od čiešpe je bluo po naših dolinah nimar lepuo štieto. Kàr je dobro lieto, tele drieu zna narest puno čiešp, ki po starin an tudi po novin pridejo nucane, za skuhat dobro žganje, ki je poznano tudi ku slivovic. Tolo štieto an draguo pardielo je nucano ne samuo za pijačo, pa tudi u kuhinjah. Posebno ga umiešajo tu gubančanje tu pekarijah al’ pa doma tiste gaspodinje, ki nieso pozabile stare navade, de napravijo gubance an štrukje za sejme an druge posebne parložnosti. Muora reč, de za skuhat žganje nie lahko dielo. Naši ti stari so pravli, de čiešpa na dá šigurnega blaga, dok’ ga niemaš tu fjašku.

Prepišen, kàr me je učiu ‘an pravi mojstar u telin domačin diele. Čiešpe muorajo bit lepuo zdriele, muorajo udobiti tarkaj cukerja, de iz njih pride obiuno an dobro žganje. Zatuo jih kor poklatit an pobrat u parmiernin cajtu, zmastit an luožt počivat tu orinco al’ pa tu damigjano. Donašnji dan se težkuo ušafa tako leseno posodo. Laže je nucat plaštikove bidone, ki jih je trieba pa pridno oprat an splaknit, de bi ne zmaščene čiešpe ušafale kajšan poseban žmah al’ pa, slaviš, kiek strupenega. Varvati se kor, de čiešpe se na ukisajo an de bi zatuo na dale tudi kislega žganja. Kàr veuriejejo, se jih more začet kuhat. Tu ramovin kotlu pride narbuj zdravo žganje. Muora gledat daržat oginj tu mieri, de čiešpe na primejo po smodu an de se na parpečejo u dnu kotla. Kàr uoz loriča začne kapat, je sanjau, de se muora umaknit nazaj oginj. Od sparvič začne teč zlo močnuo žganje, ki niema piene. Če se posluša, kuo pada u glažovo posodo, se ga čuje cvinkuliet; buj počaso se ga toče, buj sladkuo pride an manj žge tu usteh. Se muora gledat tudi, kuo zbiera piene na karliež par kraj' u posodi; od sparvič so debele an se subit ugasnejo; počaso takuo k’ teče, kor gledat, kuo ostaja čisto an kuo kaže pieno. Kàr pience pridejo drobne an se subit ugasnejo, se zastope, de je žganje par koncu. Tekrat se odlože

h kraju to uriedne, zak’ začne kapat cecman, ki ga kor točit u drugo posodo, dok ima še kiek alholna u sebe. Če se kuha le napri, začne bit nimar buj motno an diela nazaj piene, ki se naglo pomoré. Kàr se alhol zgubi, začne kapat čista uodica. Par starin nie bluo za usakega imiet etilometer, pa so se usedno judje previdali. Natočili so nomalo kapij tu ‘no taco an vargli gor na oginj. Če je busknil’ uon velik plemen, se je moglo še tocit. Če je pa pomorilo vogjie, nie bluo kì napri curit, pač pa podriet kotu, ga spraznit an drugič nabasat čiešpovo blaguo. Za narest pravo an dobro žganje se ga je zmešalo tu veliki posodi, prelivalo tu staklenco an močnuo potreslo. At se je sacalo, če je bluo čisto, kuo je daržalo piene, kuo so ble debele an dost cajta so ostajale. S cajtan si pridan kuhar nardi uoč, takuo de ga na muora mierit an sacat še brez ga pokušat. Takuo me je učiu star vasnjan. (92 - gre naprì)

LJUDJE V POSOČJU

Ko eksplodira stoletna granata iha iz vasi ob Soči pod pobočjem Mrzlega vrha, je pogosto odhajal v bližje planine tudi v času, ko je bila živina v domačem hlevu in so bili planinski pašniki prazni. Čeprav pozna zgodovino vojne, ni navdušen nad znanci, ki prekopavajo pašnike in premetavajo kamenje, da bi našli predmet, ki ga je odvrgel ali izgubil neznani vojak pred skoraj sto leti. Lepega jesenskega dne je pohajkoval po Mrzlem vrhu in užival v tišini, ki so jo popestrili le krakajoči glasovi krokarja in občasno moteči ropot motorjev iz doline. Pod križem, na vrhu gore, se je vpisal v planinsko knjigo in za smer nadaljevanja poti napisal Sleme - Zatolmin. Že po nekaj korakih spusta po pašniku je ozračje pretresel pok silovite eksplozije. Tla gore so se stresla kot ob močnem potresu. Tudi tisti, ki ni še nikoli slišal za številne žrtve zbirateljev nevarnih vojnih ostalin, ob tem poku ne bi ostal ravnodušen. Ob bolečem spominu na znance, ki so postali žrtve vojne še po dolgih desetletjih krute zgodovine, je Miho pretresla misel o neresni igri, morda novi tragediji na pobočju Mrzlega vrha.

M

Hitrih korakov se je vrnil na vrh, da bi na zahodnem pobočju zasledil lokacijo eksplozije. Nobenega dima ali znakov ni bilo videti. Hitrih korakov je prišel že skoraj na planino Lapač, na nekoč utrjene položaje italijanske vojske, kjer je veliko kavern. Na kamnu je našel odloženo vetrovko, le nekaj korakov dalje pa pohodno palico. Prepričan, da bo vsak hip priča kruti tragediji, je pogledoval po strelskih jarkih in vtikal glavo v kaverne. Med vnetim iskanjem je spregledal nevsakdanji prizor. Na veji stare

bukve so sedele v družbi mogočnega divjega petelina tri velike kure. Ptice, ki so prišleka zaznale isti trenutek kot on njih, so prestrašene odletele in v nizkem letu nad Mihovo glavo povzročile nenavadno močan hrup, podoben podiranju kamnitega zidu. Za trenutek se je Mihu zazdelo, da se pred njim podira gora. V šoku in trd od strahu je še uspel opazovati redke živali, ki so letele v varno zavetje bližnjega težko pristopnega gozda. Še nekaj časa je rahlo zmeden in tresočih nog iskal vzrok in posledice eksplozije, nato pa je segel v nahrbtnik. Čeravno ni imel navade, je na dušek srknil nekaj krepkih požirkov domačega sadjevca. Doma je previdno, vendar zaman vrtel telefon, da bi izvedel, kaj se je v gori zgodilo. Šele po dveh dneh je po naključju zvedel pravo zgodbo. Znani zbiratelj ostalin prve svetovne vojne je v strugi strme grape našel kopico neeksplodiranih granat. Policija, kamor je najdbo prijavil, je na nahajališče poslala strokovnjaka, ki je s strokovno eksplozijo poskrbel za varno uničenje nevarnih stoletnih ostankov vojne. PaČ


dom

15

druga svetovna vojna

15. septembra 2015

stran

v benečiji 14

Lieto 1942 - Kupujejo mačke! strip MORENO TOMASETIG - besedilo g. ANTON CUFFOLO iz dnevnika o drugi svetovni vojski Sedandeset liet odtuod, lieta 1945, je končala druga svetovna vojska. Kar se je pred njo, med njo in po nji gajalo v Benečiji je lažanski famoštar g. Antonio Cuffolo (1889-1959) napisu v dnevnikah po slovensko in po italijansko. V drugi pregledani in dopunjeni izdaji, ki jo je urediu Giorgio Banchig, sta izšla par zadrugi Most lieta 2013. Moreno Tomasetig je slovenski Cuffolu dnevnik spravu v strip , ki ga v beneškoslovenskem dialektu objavljamo v vsaki številki Doma.

6. ŽENARJA 1942. ME NIESO POZABILI! ZVIEDU SAM, DE SO PAR SKRIVNIM ZBOROVANJU OVRE (FAŠISTNIČE POLICIJE) V PODBUNIESCU GUORILI NA POSEBNO VIŽO OD MENE, ČEŠ DE ... »POSLUŠAM RADIO LONDON IN ŠIERIM ... RESNIČNE NOVICE« A STE GA VIDELI, KÀR POSLUŠA RADIO? KAJ POSLUŠA?

KAJ DIELA VAŠ DUHOVNIK? POVEJTE MI!

3. MARČA 1942. IZ AFRIKE JE PARŠLA NOVICA SMARTI DUKE D'AOSTA, KI SO GA BLI ANGLEŽI UJELI V AMBA ALAGI (ABESINIJI) Z VSO ITALIJANSKO ARMADO.

MALO MLIEKA JE PO NAŠIH VASEH IN TUDI BATUDE NIE! ZATUO KI NOBEDAN NA SMIE VIČ NUCATI MLIEKA, SO ZAPEČATILI, SO ŠIDŽILALI VSE PINJE! OTROČIČI MOJI, DONAS NIE MLIEKA ZA VAS ... BOMO JEDLI SAMUO KOSTANJ.

LAKOT PARHAJA ! PO NAŠIH VASEH SE OGLAŠAJO JUŠKI BUDGARJI, KI KUPUJEJO MAČKE!!! KÀR BOJO POJEDLI VSE MAČKE, BOJO VIŠNO KUPILI TUDI MIŠI ... A IMATE MAČKE? PLAČAM JIH 100 LIR NA GLAVO

MAJA 1934, SEM GA SPOZNU PAR ČEDAJSKEM INŠTITUTU ZA SARUOTE OD VOJSKE. BIU JE SAM ČLAN SAVOJSKE DRUŽINE, KI NIE IMEU SLAME V MOŽGANIH

ŽALOSTNA NOVICA. DONAS JE AMEDEO SAVOJSKI, BRATRANEC ITALIJANSKEGA KRALJA, UMARU ZA JETKO V KENIJI V ANGLEŠKEM UJETNIŠTVU

NOBEDAN NA KLADE DENARJA NA PUOŠTO IN NA BANKE IN ZATUO MUORAM IZDAJATI VIČ KARTOVEGA DENARJA. TISTE NA POMAGA UDOBITI VOJSKE! NAUMNI LJUDJE PA KUPUJEJO RAPOTIJE, DE SE ZNEBIJO DENARJA! TAKUO NA GRE! DENITE SUDE NA PUOŠTO IN NA BANKO!

10. APRILA 1942. PIROSKAF »GALILEA«, KI JE PREVAŽU ALPINSKI »BATTAGLIONE GEMONA« IZ GARČIJE V ITALIJO, JE BIU »SILURIRAN« PAR KORINTU, DE ŠE ADAN ALPIN SE NIE RIEŠU. NOVICA JE MOČNUO PRETRESLA FURLANIJO IN SLOVENSKO BENEČIJO.

DUČE NAS KREGA? NIČ NA BO POMAGALO! NAŠE GAJUFE SO VAM NA RAZPOLAGO, ČE IMATE ŠE PRESTORA V VAŠIH!

14 - GRE NAPREJ Riassunto in italiano - Nel 70° della fine della seconda guerra mondiale (1945), Moreno Tomasetig ha trasformato in fumetto i diari del parroco di Lasiz, don Antonio Cuffolo (1889-1859). In questa pun-

tata. Il 6 gennaio 1942 il sacerdote viene a sapere di essere stato al centro di una riunione segreta della polizia fascista a Pulfero perché ascolta Radio Londra e diffonde «notizie... vere». Intanto la fame avanza. È proibito consumare il latte e nei paesi arrivano strani commercianti che acquistano gatti da mettere in padella. Mussolini tuona contro chi spende invece di depositare il denaro in posta e in banca. Il 3 marzo giunge la notizia della morte del duca Amedeo di Savoia nel campo di prigionia inglese in Kenia. «L’ho conosciuto in visita all’orfanotrofio a Cividale nel 1934. Era l’unico della famiglia con sale in zucca», annota don Cuffolo. Il 10 aprile il Friuli e la Benecia vengono scossi dall’affondamento del piroscafo che dalla Grecia riportava in Italia il battaglione Gemona. Vi persero la vita 1311 persone tra alpini, carabinieri, equipaggio e prigionieri. (14 - continua)


16

zadnja stran

stran

Kaj kje kam kadà kuo Nediške Doline Sveta Maša po slovensko

gledat bandimo narbuj stare tarte na svietu, ob 13. bo kosilo, ob 15. ogled miesta Celje. Damu se puojde okuole 22. Za koriero an kosilo se plača 45 euru. Za se upisat je cajt do 25. šetemberja, pokličita na Inac, tel. 0432 703119. Organiza Srebrna kaplja.

Vsako saboto ob 19.15 v farni cierkvi v Špietru

>> GORENJ BARNAS >> v nediejo, 20. šetemberja, ob 11. uri pohod iz vasi do cierkuce Sv. Kocjana, ob 12. sveta maša, potlè kosilo, ki ga vsak muora parnest za sabo. Organizata fare Gorenj Barnas, Mečana, Petjag.

>> SV. MARTIN >> v nediejo, 20. šetemberja, bo Kuatarinca, ob 12. bo sveta maša v cierkuci Sv. Martina, ob 13. v Plesiščah bo pašta, muzika an veselica.

>>ČEPLEŠIŠČE (SAUODNJA) >> v nediejo, 4. otuberja,

3. pohod po stazah Krivapet. Srečanje ob 9. uri na placu pred cierkujo v Čeplešiščah; ob 9.30 bo začeu pohod po poti dugi 10 km. Počivališče par Mašere, kjer bo kjek za pod zob an

>> TOPOLOVE >> v saboto, 26. šetemberja,

LETNA/ANNUALE € 20 PODPORNA/SOSTENITORE € 40 bo Praznik Sv. Mihela. Ob SLOVENIJA/SLOVENIA € 25 18. sveta maša, par keri bo pieu zbor Rečan_Aldo EVROPA/EUROPA € 30 Klodič. Potlè bo skue n Naročni SVET/EXTRA EUROPA € 40 pna vičerja z muziko, ki jo bo parpravlo združenje Topolove.

>>PODCIERKU (FUOJDA) >> v nediejo, 27. šetemberja , Kamani zemja judje an muk. Ob 8.30 zbirališče par Agri-Ristò Giaiotto (Colloredo di Soffumbergo), ob 8.45 z autom do kraja Ancona di Valle anta ogled kamanovih ziduovu Julijskih predalp med vasmi Colloredo an Podcierku (Valle), de bi zviedel' o njih nucu an kuo so jih zazidal' v starih cajtih. V Podcierkvi bo kosilo, ki ga vsak mora parnest za sabo. Potlè z autom do vasi Stremiz, gledat, kuo so obnovil' kamanu zid. De bi se vpisal' je cajt do 26. šetemberja (cell.3346169852), odrasli plačajo 5 euro, otroci do 14 liet 2 eura. Če bo daž, pohoda na bo. Organiza Pro loco Colloredo di Soffumbergo.

Laške VIDAN >> v saboto, 26. šetemberja, ob 11.

v dvorani provinčalnega konseja v Palači Belgrado bojo predstavil' tri brošure o jezikovnih manjšinah v Vidanski provinci.

nti

bo Praznik Sv. Matije. Ob 11.30 bo sveta maša, natuo skupno kosilo, muzika an veselica. Parpravja komitat Sv. Matija.

>> IZLET V MARIBOR AN V CELJE >> v nediejo, 4. otuberja Se gre ob 6. iz Špietra pred kamunan, ob 11. se pride v Maribor, se gre

Poštni račun/Conto corrente postale n. 12169330 intestato a Most scarl, borgo San Domenico 78, 33043 Cividale del Friuli/Čedad Bančni račun/Conto corrente bancario IBAN: IT37 O086 3163 7400 0000 0815 095 BIC/SWIFT: RUAMIT22XXX

Kduor je miren, je močan

Terske doline

Abboname

>> HOSTNE >> v nediejo, 27. šetemberja,

dom

Domača modruost

ogled muzeja varha Matajura. Pohod se bo zakjuču v Čeplešiščah, kjer bojo pašta, sladčine an veselica. Pohod je lahan, parmieran tudi za družine. Vpisovanje pride 10 euro za odrasle, 5 euro za otroke (do 10 liet starosti). Organiza Polisportiva Monte Matajur. Info: Marino, 3385877265.

>> VABILO NA KOSILO JESENI >> od 3. otuberja do 8. dičemberja Sodelujejo gostilne: Al Giro di Boa an Trattoria Le Valli par Muoste, Gastaldia d’Antro v Landarju, Le querce na Klančiču, Alla cascata an Alla posta par Hločje, Al Colovrat na Briegu (Dreka), Al Vescovo v Podbuniescu, Da Na.Ti v Ošnijem, Da Walter v Utani, La casa delle rondini na Dugah, Ai Colli na Špesi, agriturizem Monte del re an Agri Risto' Stara Baba v Klenju, Al Buongustaio v Dolenji Miersi, Trattoria Ai Buoni Amici v Tarčetu, Locanda al Trivio v Jagnjedu, koča na Solarjeh (Dreka). Je trieba prenotat. Info: invitoapranzo.it.

15. septembra 2015

Trst >>SLOFEST >> od 18. do 20. šetemberja na Borznem trgu bo Slofest, praznik slovenske manjšine v Italiji. Info: slofest.zskd.eu

Posočje >>FESTIVAL POHODNIŠTVA >> od 18. 9 do 4. otuberja

Festival Pohodništva v dolini Soče. V

programu je dvist pohodu z vodičan, ki bojo pejal' odkrit: poti graditeljev Mangartske ceste, Alpe Adria Trail, Bevkovo pot, Soško pot pri Kobaridu, Triglav iz Trente po Bambergovi poti, etnologijo Planinskega pastništva, tradicionalni pohod Breginj-Breški Jalovec-Brezje, pohod ob Nadiži, pohod po pastirskih poteh, vodeni ogled Tolminskih korit, Rapalsko mejo, Huljevo pot, nočni pohod na Matajur, pohod k Mariji snežni, pohod spominov legend in pričevanj, Buške steze, tematsko pot Na svoji zemlji, Gregorčičevo učno pot, pohod pastirjev, koscev in grablic. V programu tudi filmi, predavanja, razstave, pohodniški vikendi. Info: dolina- soce.com

>>21. TRADICIONALNI POHOD BREGINJ-BREŠKI JALOVEC-BREZJE >> v saboto, 26. šetemberja, Lahko veberta adno med tremi poti: ob 7. Breginj-Musc-Breški Jalovec (Ita)-Brezje (Ita), cajt hoje 6 ur (zahtevna); ob 8. Breginj-Nizki vrh -Breški Jalovec (Ita)-Brezje (Ita), cajt hoje 6 ur (srednje zahtevno); ob 8. Most na Nadiži/Ponte Vittorio - Srednje Brdo (Ita) - Beli (Ita), Črni po-

tok - Plazi - Breginj, 4 ur lahke hoje. Organizani so prevozi: Breginj-Ponte Vittorio, Brezje-Breginj. Če bo slava ura bo pohod po buj lahki poti. Na koncu družabnost v Breginju. Organiza Pd Kobarid odsek Breginj. Info: igor.breginj33@gmail.com; cell: (00386) 31792375 (Igor Baloh).

>>KOBARID >> v saboto, 3. otuberja, v centru Kobarida bo Jestival, praznik štrukju, lokalne gastronomije an umetnosti. V programu bogata ponudba jedi: dobrote turističnih kmetij, mliečni pardielki Mlekarne Planika, soška postrova, lokalni obartniški pardielki. An še bogat kulturni program. Info: www.dolina-soce.com.

V

prihodnji številki bomo objavil’ prireditve do polovice otuberja. Pošjajte nam obvestila do 28. šetemberja na larissa@dom.it

Sul prossimo numero pubblicheremo gli appuntamenti fino a metà ottobre. Inviateli entro lunedì 28 settembre a: larissa@dom.it Tel.-Fax 0432 701455

NA SPLETNI STRANI www.dom.it VSAK DAN NOVICE IN PRIREDITVE

dom

KULTURNO VERSKI LIST

Petnajstdnevnik | Periodico quindicinale Odgovorni urednik | Direttore responsabile Marino Qualizza Založba | Editrice Most società cooperativa a r. l. Uredništvo | Redazione Uprava | Amministrazione 33043 Čedad - Cividale del Friuli Borgo San Domenico, 78 tel. - fax 0432 701455 e mail: redazione@dom.it www.dom.it Iscrizione Roc n. 5949 del 10.12.2001 Stampa: Centro Stampa delle Venezie soc. coop. via Austria, 19/B, 35129 Padova Registrazione Tribunale di Udine n. 8 - 8. 4. 2003 Redakcijo smo zaključili 15. šetemberja ob 15. uri

Najbolj brano na naši spletni strani I più letti sul nostro sito internet 1.

Vsak dan ob 20.30 Tv dnevnik po slovensko

»Giro d’Italia« 2016 vse bližji Benečiji Il Giro d'Italia 2016 sempre più vicino alla Slavia

2.

Na Matajurju 39. Gorski praznik 39a Festa della montagna sul Matajur

3.

Ne prezrite v Domu 31. avgusta Da non perdere sul Dom del 31 agosto

4.

Nediža in Bela potrdili »ne« Uniji Natisone e Fella, secondo «no» all’Uti

5.

Dvojezična šuola še naprej raste La scuola bilingue cresce ancora

Diventa nostro amico Postani naš prijatelj Seguici! Sledite nam!

Vsak dan, od pandiejka do sabote, poročila: ob 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00 an ob 19.00. www.sedezfjk.rai.it Ob nediejah: poročila so ob 8.00 in 9.45 (pregled zamejskega tiska), 13.00, 14.00, 17.00 in 19.00; ob 9. uri sveta Maša. ODDAJE ZA VIDENSKO PROVINCO Vsako saboto: ob 12.00 iz Rezije »Ta rozajanski glas«. Vsako sriedo ob 9.30 pregled slovenskega tiska v Videnski provinci v oddaji »Prva izmena«.

V saboto ob 21.00 in v nediejo ob 21.00

OKNO V BENEČIJO

tudi na internetu: www.radiospazio103.it


Issuu converts static files into: digital portfolios, online yearbooks, online catalogs, digital photo albums and more. Sign up and create your flipbook.