Giornale Dom

Page 1

Quindicinale | petnajstdnevnik - anno XLIX n. 18 15. oktobra 2014 - Euro 1,20

Nediške doline

31. Sejmu naproti

PD predlaga združitev občin po hitrem postopku stran 6

KD Rečan predstavilo 3. zbirko tekstov stran 8

Predstavitev v Plestiščah Veliko zanimanje za dnevnika Antona Cuffola stran 9 Posta Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, Ne/PD- in caso di mancato recapito restituire all’ufficio di Padova detentore del conto, per la restituzione al mittente - TAXE PERçUE - TASSA RISCOSSA - 35100 Padova - Italy

UVODNIK

Misijonska dežela smo Marino Qualizza

M

orebiti se zmisnemo, de otuberja navadno muoramo obuditi našo skarb za Misijone, tuo je skarb an dielo, de bo Evangelj oznanjen v cielim svietu. Skor čudno ja, a prù tele zadnje cajte skarb za našo viero, ki izhaja iz Evangelja, dobiva novo pozornost zavoljo partisku, ki jih tarpé kristjani, posebno v tistih deželah, kjer je nastala parva cierku, kot v Siriji, Iraku in Turčiji. Tle par nas, recimo v Evropi, sta interes an zanimanje za viero klavarno propadla, ku de so rečì, ki niemajo velikega pomiena an jih moremo lahko pustiti, naj gredó po svoji poti. Donas pa videmo, de je viera tardnuo povezana z usakdanjim življenjam. Pa je čudno, de nas zbudé na tolo resnico skrajneži, ekstremisti islamskih korenin. Od njih se na moremo nič naučiti, če ne adno samo resnico: viera je riesna stvar, ki obogateje življenje, če je prava viera, an ki škoduje, če je obarnjena nasilju. An kàr je zadost jasno, de brez viere, naj prave al' pokvarjene, se na more živieti, je zelo nujno, de bomo živieli v tisti vieri, ki nam jo je pokazu Evangelj, an bomo ku vierni kristjani dali naso pomuoč, de bomo v svietu živieli mernuo an v svobodi. Ankrat smo v Benečiji štieli 26 duhovnikov, ki so skarbieli za vierno življenje nasih ljudi. Donas so ostali 4, ki stalno dielajo v telem puoju. Če pa se ogledamo okuole nas, lahko videmo, de je tudi Benečija postala misijonska dežela, ki potrebuje pomuoč, de najde spet pravo pot življenja, ljubezni, spoštovanja takuo, de bo živieti lepuo, modro an pošteno. Če se odpremo pravemu duhu Evangelja, bomo videli, de tuole nas rieše od vsakega ekstremizma, fanatizma an z drugega kraja od malomarnosti, ki je ratala zastava evropskih narodu. Fanatizem an malomarnost sta dvie bolezni današnjega sveta. Prava luč Evangelja nam je pravo kazalo mirú an spoštovanja do vsakega človieka. S tuolim nam je pokazana tudi pot mirú, ki smo jo zapustili, zak je nasilje od adne an druge stranì popunama pruoti pravemu življenju. Na adnim kraju imamo targovanje orožja – armamentov – na drugi pa uporabo za nevarne namiene. Od nas kristjanu parčakujemo pravo modruost an spravo, ki je edina pot mirú an skupnega življenja, četudi se tuole zdi zelo idealno. Gre za idealnost, ki ustvarja realnost.

Stanje je v Benečiji žalostno pa se na smie obupati. Trieba je zavihniti rokave in parjeti za dielo

Iz kmetijstva življenje za doline z lieta v lieto jesen v Benečiji diši vse manj po kostanju in drugem sadju. Lietos je odpadu tudi praznik kostanja v špietraski industrialni coni par Muoste, na katerim so pekli burje an jih ponujali kupe z rebulo, jabukovin sokan an drugimi domačimi dobruotami. Takuo se je zgubiu še zadnji znak velikega jesenskega targa v Benečiji, na katerim so se lieta nazaj vsako saboto in nediejo v otuberju zbierali kmetje iz Nediških dolin in prodajali kostanj, jabuke, hruške, med, oriehe an druge kumetuske pardielke. Veselo je bluo, saj je biu pravi senjam domače zemlje. Četudi so beneški kostanji že vič liet bouni zaradi Šiškarice in je kostanj riedak – pa že priet le malokduo je pobierau kostanj po naših dolinah – tudi lietos so bli in še bojo prazniki kostanja. Te narlieuši jesenski senjam je Burjanka v Bardu. Vsako lieto je živahno in veselo na burnjaku Planinske družine Benečije. Lietos bo 19. otuberja v Čarnim varhu in v tisti parložnosti bojo v vasi odparli muzej od Blumarju. Velik praznik kostanja imajo vsake lieto tudi v Podcierkvi, ki je slovenska vas na teritoriju kamuna Fojda. Narbuj poznanemu beneškemu burnjaku v Gorenjim Tarbiju je pa politika pred lieti zbrisala slovensko dušo. Celuo ga predstavljajo pod sloganam tipicamente friulano in so ga lietos skrajšali na samuo dvie nedieje. Vse tuole je žalostno pa se na smie obupati in je trieba zavihniti rokave in parjeti za dielo, de bi se reči obarnile na pravo pot. Saj je laho domače kmetijstvo, ki je tesnuo povezano s slovenskim jezikam in kulturo, te narbuojši strument, de bi se Benečija spet postavila na noge. Donašnji dan tudi turizem gre v par s kmetijstvam.

I

Donašnji dan turizem gre v par s kmetijskim dielam

– beri na 5. strani –

SOTTO LA LENTE

Nella riforma regionale anche l’incentivo alla cooperazione transfrontaliera con la Slovenia

Diritto allo sloveno nei servizi sanitari

L

e aziende sanitarie che includono i 32 comuni nei quali è riconosciuta la minoranza sono tenute all’uso della lingua slovena. Lo prevede l’appena approvata riforma del sistema sanitario del Friuli Venezia Giulia, grazie a un emendamento presentato dai consiglieri regionali Igor Gabrovec della Slovenska skupnost/Unione slovena e Stefano Ukmar del Partito democratico. Con un comunicato stampa, i due politici esprimono soddisfazione per l’accoglimento della loro proposta. «È particolarmente importante che le aziende sanitarie sul territorio dei 32 comuni tutelati rispettino i diritti definiti dall’articolo 8 della legge di tutela a garanzia del bilinguismo nei servizi pubblici. Per quanto riguarda la comunicazione il principio è esteso anche alle lingue friulana e tedesca

nel territorio in cui è riconosciuto il loro uso», sottolineano. Il diritto all’uso della lingua slovena è contenuto nell’articolo 44 che regola le «comunicazioni al cittadino». Sempre con un emendamento di Gabrovec e Ukmar, presentato assieme al consigliere Diego Moretti, nella legge di riforma è stato inserito il vincolo per la Giunta regionale ad adottare un progetto per la sanità transfrontaliera. L’art. 16 recita, infatti, che «in particolare nelle aziende che insistono sui territori di confine, la cooperazione sanitaria con la Slovenia e l’Austria è individuata come indirizzo strategico della programmazione sanitaria ai fini di una integrazione dei relativi sistemi sanitari». Entro sei mesi dall’entrata in vigore della riforma sarà «predisposto un piano di

integrazione socio sanitaria che individua priorità e tempi per la progressiva integrazione dei sistemi socio sanitari italiani e sloveni». Quello della collaborazione sanitaria con l’alta valle dell’Isonzo è stato un cavallo di battaglia nella mobilitazione a difesa dell’ospedale di Cividale, in primo luogo del servizio di

pronto soccorso, da tenere aperto 24 ore al giorno. All’assemblea dei consigli comunali, tenutasi lo scorso 15 settembre, sono stati invitatati, hanno partecipato e si sono detti pronti alla collaborazione i comuni di Bovec, Kobarid e Tolmin. Ora a Cividale la Regione, con la riforma, ha assegnato un «Presidio ospedaliero per la salute» e ha trasformato il pronto soccorso in «punto di primo intervento» in funzione «sulle dodici/ventiquattro ore con la postazione di un mezzo di soccorso sulle ventiquattro ore», non recependo la protesta, ma accogliendo la proposta di sanità transfrontaliera. Saranno gli sviluppi i prossimi mesi a dire se quella proposta era sincera o solo strumentale alla difesa del nosocomio cividalese. R. D.


Turn static files into dynamic content formats.

Create a flipbook
Issuu converts static files into: digital portfolios, online yearbooks, online catalogs, digital photo albums and more. Sign up and create your flipbook.