2
stran
BIERMANCI so paræli iz podutanske in sauonske fare
Mons. Brollo je v Gorenji Miersi biermu 21 mladih
VERSKO ¡IVLJENJE
V ASSISIJU MOLITVENO SREÅANJE na temo »Romarji resnice, romarji miru«
doma@i famoœtar don Rinaldo Gerussi, sauonjski pre Bo¡o Zuanella an pater Franco Qualizza od #erneti@u, ki diela ku misjonar u Indoneziji. Na skupni fotografiji so, kupe z mons. Brollam an duhovniki, puobi an @e@e, ki so se biermal’. Petnajst jih je bluo iz Podutanskega kamuna: Federica Bergnach, Marianna Blasutig, Matteo Chiuch, Leonardo Crucil, Alessio Gollia, Simone Golop, Davide Gosgnach, Fabio Leonardi, Alessia Qualizza, Claudio Qualizza, Danila Qualizza, Giovanni Qualizza, Nicole Qualizza, Francesco Simaz, Itzel Stulin. Œest pa jih je parœluo iz Sauonjskega kamuna: Marzia Blasutig, Gianluca Cernoia, Alex Cromaz, Michele Gosgnach, Nicola Predan an Nicola Zabrieszach.
Slomækovo leto v spomin na 150. obletnico njegove smrti Na Ponikvi, v rojstnem kraju bla¡enega œkofa Antona Martina Slomœka, se bo v soboto, 26. novembra 2011, z molitveno uro in maœo za@elo Slomœkovo leto, ki bo potekalo v spomin na 150. obletnico njegove smrti. Pod geslom Svetost prenavlja svet bo leto trajalo do nedelje, 25. novembra 2012, ko ga bodo sklenili s œkofijskimi praznovanji. Program v teku Slomœkovega leta bo osredoto@en na ohranjanje ¡ive zavesti pomena njegovega ¡ivljenja in dela. Vsak mesec bodo izpostavili posamezno, za Slomœka zna@ilno vrednoto, ki je aktualna tudi danes: vera, edinost, kultura, dru¡ina, vstajenje, Cerkev, domovina, duhovniœtvo, Marija, vzgoja, delo in narava. Slomœkovo leto bo prilo¡nost za molitev in nadaljevanje dela za uspeœni razvoj procesa za Slomœkovo razglasitev za svetnika (kanonizacijo).
Foranialna Karitas na pomuoå misijonan in potriebnim judem
F
oranialna Karitas je iz prodaje slad@in, ki jo je miesca otuberja organizala na Burnjaku par Muoste, zaslu¡ila 2.000 euru. Od teh 1.200 bo œlo, skuoze vidanski misijonski uficij u Brazil, u pomuo@ petim otrokan, ki ¡ivijo v Minas Novas znotra misijona, za kater skarbi munija Anna Ortelli, an u katerem diela vi@ œuol. 800 euro pa bojo nucal’, de bi pomal’ potriebnim ljudem, ki ¡ivjo na teritoriju. Tuole nam je poviedala odgovorna za Karitas, Alda Vuerich, ki se prù lepuo zahvaljuje usiem faranam, ki so para@al’ slad@ine, ku usiem tistim, ki so jih parœli pokuœat, an posebno Pro loko Klenje an Nedi¡i iz Podbuniesca za pomuo@, ki sta jo dala par teli iniciativi. Na Bo¡i@ni targ, ki bo na pu di@emberja u Œtpietru, foranialna Karitas bo sodelovala z merkatinan solidarnosti (mercato equo-solidale), o katerem bo miesca ¡enarja organizala poseban vi@er na Liesah, de bi storli zapoznat telo important realnost an jo arzœierili na teritoriju.
dom
Predstavniki svetovnih verstev obnovili zavzetost za mir �
anandvajst mladih iz Nediœkih dolin se je biermalo u saboto 29. otuberD ja u cierkvi Presvetega Sarca u Gorenji Miersi. Somaœeval’ so kupe s @astnim vidanskim nadœkofan mons. Pietro Brollo
15. novembra 2011
Benedikt XVI.: »Naj v imenu Boga vsako verstvo na zemljo prinaœa pravi@nost, mir, odpuœ@anje, ¡ivljenje in ljubezen!«
»N
ikoli ve@ nasilja! Nikoli ve@ vojne! Nikoli ve@ terorizma! Naj v imenu Boga vsako verstvo na zemljo prinaœa pravi@nost, mir, odpuœ@anje, ¡ivljenje in ljubezen!« To so bile besede, s katerimi je pape¡ Benedikt XVI. v @etrtek 27. oktobra zaklju@il slovesno obnovitev zavzetosti za mir. Ta dan je v Assisiju namre@ potekalo molitveno sre@anje na temo Romarji resnice, romarji miru. Po dopoldanskem programu in skromnem kosilu v samostanu Marije Angelske je sledil @as tiœine, namenjen osebni molitvi in premiœljevanju. Nato so se nekateri udele¡enci sre@anja, predvsem mladi, peœ podali na tri kilometersko romanje od bazilike Marije Angelske do bazilike sv. Fran@iœka v Assisiju. Na cilju so se jim pridru¡ili tudi pape¡ Benedikt XVI. in delegacije svetovnih verstev. Romanje je predstavljalo simbol hoje vsakega @loveka, ki vztrajno iœ@e resnico in se trudi graditi mir in pravi@nost. Sklepni del Dneva premiœljevanja, dialoga in molitve za mir in
pravi@nost na svetu pa je potekal pred baziliko sv. Fran@iœka, kjer je bila tudi odmevna molitev za mir leta 1986. Med slovesno obnovitvijo zavzetosti za mir je Kardinal Tauran v uvodu dejal: »Mir je mogo@ takoj zdaj! Ker smo danes to ponovno izkusili, vemo, da z Bo¡jo pomo@jo vera lahko premaga dvom, zaupanje lahko prese¡e tesnobo, upanje lahko zmaga nad strahom.« Besede ekumenskega patriarha Bartolomeja I. so bile: »Zbrani tukaj v Assisiju smo skupaj premiœljevali o miru, Bo¡jem daru in skupnem dobrem za celo @loveœtvo. #eprav pripadamo razli@nim verskim tradicijam, lahko pritrdimo, da je za izgradnjo miru nujno ljubiti bli¡njega in spoœtovati zlato pravilo: “Delaj drugim, kar ¡eliœ, da bi drugi storili tebi.”« Predstavnik sikhov dr. Tarunjit Singh Butalia je poudaril: »Zavezujemo se, da bomo vzgajali osebe tako, da se bodo medsebojno spoœtovale in cenile, da bi se lahko tako uresni@ilo miroljubno in solidarno skupno ¡ivljenje med pripadniki razli@nih narodnosti, kultur in verstev.«
IL FORUM SUI CAMBIAMENTI climatici e la giustizia sociale
Mulana Mohammed Zubair Abid, predstavnik muslimanov, je dejal: »Zavezujemo se k dialogu v iskrenosti in potrpe¡ljivosti, ne da bi presojali, kar nas lo@uje kot nepremostljiv zid, ampak nasprotno, s priznavanjem, da soo@enje z druga@nostjo drugega lahko postane prilo¡nost za boljœe medsebojno razumevanje.« Predstavnik taoistov, prof. Wai Hop Tong, je izrekel besede: »Zavezujemo se, da si bomo prizadevali biti na strani tistih, ki trpijo zaradi revœ@ine in zapuœ@enosti, da bomo glas tistih, ki nimajo glasu, v prepri@anju, da nih@e ne more biti sre@en sam.« Predstavnik neverujo@ih prof. Guillermo Hurtado pa je dejal: »Lai@ni humanisti se zavezujemo, da si bomo v dialogu z verniki in skupaj z vsemi ljudmi dobre volje prizadevali graditi novi svet, v katerem bodo temelj dru¡benega ¡ivljenja spoœtovanje do dostojanstva vsakega @loveka, njegovih ¡elja kot tudi svobode delovanja v skladu z lastnimi prepri@anji. Posvetili bomo vse svoje mo@i, da bi verniki in neverniki ¡iveli v medsebojnem zaupanju in skupnem iskanju resnice, pravi@nosti in miru.«
Per la difesa del creato e della dignità umana
KRISTUS KRALJ VESOLJSTVA
a crisi finanziaria ed economica L che il mondo sta attualmente vivendo può costituire per l’umanità
V no@nih videnjih sam gledu: Glej, kupe z oblaki neba je parhajau nekduo kakor sin @lovieku; parœu je do Starolietnega in pejali so ga predanj. Njemu je bila dana oblast, @ast in kraljestvo, in vsa ljudstva, narodi in jeziki so mu slu¡ili. Njega oblast je ve@na oblast, ki ne preide, in njegovo kraljestvo, ki ne bo uni@eno. Daniel 7, 13-14
un’opportunità per ripensare i modelli di sviluppo, al fine di coniugare il rispetto dell’ambiente con la giustizia sociale: è in estrema sintesi quanto emerso da un recente incontro, svoltosi in Brasile, che ha visto riuniti rappresentanti religiosi e laici di organizzazioni cattoliche aderenti al Forum sui cambiamenti climatici e la giustizia sociale, che beneficia anche del sostegno della Conferenza episcopale. «Per la vita della terra e nella terra» è lo slogan che ha fatto da sfondo all’iniziativa, con la quale si è voluto ribadire la posizione a favore della tutela del creato e della difesa della dignità di tutte le persone come un valore fondamentale da osservare in tutte le misure legislative delle istituzioni civili. La Conferenza dell’Onu sullo sviluppo sostenibile (Rio+20), che si terrà nel giugno 2012 a Rio de Janeiro costituisce, secondo i partecipanti, un’occasione fondamentale per individuare e mettere in pratica nuove politiche necessarie a garantire un futuro sostenibile al pianeta. «Sono iniziati
Njega oblast je veåna Parvo berilo
�
i preparativi per la Conferenza Rio+20 – si sottolinea nel Messaggio diffuso al termine dell’incontro – ma, piuttosto che valutare seriamente quello che è stato fatto o non è stato fatto finora nel rapporto tra sviluppo e ambiente, bisogna cogliere l’occasione della crisi come un’opportunità di trasformazione dei modelli economici». Per questo, si aggiunge, il Forum «è associato a tutte le forze sociali e politiche che sono disposte all’attuazione di importanti cambiamenti degli stili di vita dominanti nella nostra società».
Evangelij po Janezu
Tisti cajt je œu Pilat spet v sodno hiœo, poklicu Jezusa in mu reku: »Si ti judovski kralj?« Jezus mu je odgovoru: »Praviœ ti tuo sam od sebe al’ so ti drugi poviedali o meni?« Pilat je odvarnu: »Sam mar Jud? Tvoj narod in véliki duhovniki so te izro@ili meni. Kaj si stuoru?« Jezus je odgovoriu: »Moje kraljestvo nie od telega sveta. Ko bi bilo moje kraljestvo od telega sveta, bi se moji slu¡abniki bojevali, da ne bi biu izro@en Judam, toda moje kraljestvo ni od tuod.« Pilat mu je reku: »Torej si ti kralj?« Jezus je odgovoriu: »Ti praviœ, da sam kralj. Jest sam zatuo rojen in sam zatuo parœu na sviet, da pri@am za resnico. Kduor je iz resnice, posluœa moj glas.« 23, 1 - 12