eNOVICE GEODETSKE UPRAVE REPUBLIKE SLOVENIJE
Vsebina
Nadštevilčno opazovanje
GURS smo mi
Vidni smo v svetu
Mediji o nas
Računalniške novice
Zemljovid novic je interna elektronska publikacija Geodetske uprave Republike Slovenije.
Kontakt: pr.gurs@gov.si ksenija.mihajlovic@gov.si
Za branje Zemljovida novic priporočamo uporabo Chrome brskalnika.
Uvodnik
Spoštovane bralke in bralci, pred vami je julijska izdaja Zemljovida novic, v kateri osvetljujemo ključne aktivnosti Geodetske uprave Republike Slovenije na poti digitalne preobrazbe. Ta prinaša večjo preglednost in učinkovitejše sodelovanje z uporabniki.
Tokrat vam predstavljamo nacionalno platformo za prostorske podatke in storitve – GeoSlovenija, ki bo postala temelj prostorskega podatkovnega ekosistema Slovenije. Objavljamo tudi Letno poročilo GURS za leto 2024, ki povzema domače in mednarodne projekte ter utrjuje našo vlogo sodobnega, odprtega javnega servisa.
V zadnjih dveh mesecih smo lastnike nepremičnin seznanili s posplošeno vrednostjo – po pošti smo poslali več kot 1,2 milijona zbirnih potrdil. Ključno vlogo je imel naš kontaktni klicni center, ki ga predstavljamo v tej številki.
Ne spreglejte tudi novic iz mednarodnega okolja, kjer so naši strokovnjaki aktivno prispevali k pomembnim projektom. Vabljeni k branju in soustvarjanju prostorske prihodnosti Slovenije.
Želim vam prijetno branje.
Tomaž Petek, generalni direktor
Nadštevilčno opazovanje
SLO4D – GeoSlovenija
GeoSlovenija na kratko:
• Skupna nacionalna platforma za prostorske podatke in storitve
• Nosilec razvoja je Geodetska uprava RS v sodelovanju z drugimi državnimi organi in deležniki
• Omogočala bo enoten dostop do vseh bistvenih prostorskih informacij, orodij za njihovo analizo, vizualizacijo in uporabo pri odločanju
GeoSlovenija: Temelj slovenskega prostorskega podatkovnega ekosistema
Geodetska uprava RS vodi vzpostavitev nove celostne platforme za upravljanje, povezovanje in uporabo prostorskih podatkov v državi. V preteklosti smo se pri razvoju prostorskih informacij naslanjali predvsem na evropsko direktivo Infrastruktura za prostorske informacije v Evropski uniji (INSPIRE), kjer je vsak resor razvijal lastne podatkovne vertikale. Nova rešitev to presega, saj povezuje vertikale v skupno horizontalno infrastrukturo –interoperabilno, odprto in uporabniku prijazno.
Gre za nadgradnjo dosedanjih praks, ki bo predstavljala glavno točko dostopa do vseh ključnih informacij o prostoru – od zemljišč, nepremičnin in prostorskih aktov do naravnih danosti, varovanih območij in infrastrukturnih
omrežij. Slovenska prostorska krajina je danes razdrobljena: podatke o prostoru zbirajo različni organi in jih pogosto vodijo po lastnih pravilih in v različnih oblikah. GeoSlovenija to ureja tako, da na enem mestu poveže javne evidence, prostorske podatke in analitična orodja različnih resorjev: gradbeništva, okolja, voda, kmetijstva, kulture, varstva narave in drugih. S tem bomo kot država pridobili skupni jezik pri razumevanju prostora in boljšo osnovo za odločanje.
Ni zgolj spletna zbirka podatkov, temveč kombinacija podatkovnih modelov, katalogov, standardov in orodij, ki omogoča, da so podatki med seboj povezljivi, primerljivi in uporabni tako v državni upravi kot v gospodarstvu in znanosti. V prihodnje bo uporabnikom zagotavljala enoten dostop do kakovostnih in ažurnih prostorskih informacij, bodisi pri načrtovanju gradnje, urejanju lastnine ali pripravi prostorskih analiz. Za uporabnike to pomeni enostavnejši dostop do vseh prostorskih informacij na enem mestu, brez dolgotrajnega iskanja po različnih virih.
GJI
Kataster nepremičnin
Platforma je zasnovana povsem v skladu z evropskimi in domačimi strateškimi usmeritvami. Na ravni Evropske unije sledi ciljem digitalnega desetletja, vzpostavitvi enotnega evropskega podatkovnega prostora in smernicam Zelenega dogovora, ki vse bolj povezujejo varovanje okolja z urejanjem prostora. V Sloveniji je umeščena v krovne dokumente, kot so Strategija Digitalna Slovenija 2030 in razvojne prioritete na
Ortofoto
LiDAR DTM
Nadštevilčno opazovanje
področju digitalne preobrazbe javne uprave, prostora, okolja in nepremičnin.
Sodobni prostorski izzivi – od upravljanja zemljišč in voda do obnovljivih virov energije, varovanja narave in razvoja infrastrukture –zahtevajo skupni digitalni jezik in dostopne, povezane podatke. Sistem to omogoča s pomočjo odprtih standardov, usklajenih klasifikacij in enotnih spletnih storitev, kot so Web Map Services (WMS) in Web Feature
Ali ste vedeli kaj točno pomenijo posamezne kratice
Preglednica kratic s področja prostorskih podatkov
Kratica
Building Information Modeling
Light Detection and Ranging
Two-Dimensional
Three-Dimensional
Global Navigation Satellite System
Interferometric Synthetic Aperture Radar
City Geography Markup Language
Land Administration Domain Model
Geographic Information System
Services (WFS), kar ustvarja okolje za prosto kroženje podatkov med institucijami in uporabniki, brez nepotrebnih ovir in časovnih izgub.
Predstavljena rešitev bo okrepila medsebojno povezanost države, povečala učinkovitost dela in olajšala uporabo prostorskih podatkov za občine, projektante, gospodarske družbe, raziskovalce ter posameznike, ki želijo bolje razumeti okolje okoli sebe.
Informacijsko modeliranje gradenj
Lasersko zaznavanje in merjenje razdalje
Dvodimenzionalno
Tridimenzionalno
Globalni navigacijski satelitski sistem
Satelitska radarska interferometrija
Označevalni jezik za geografske podatke o mestih
Model za upravljanje zemljišč
Geografski informacijski sistem
Digitalni model zgradb in gradbenih objektov z vključeno geometrijo, materiali, časovnico, stroški ipd.
Tehnologija, ki z laserskimi impulzi ustvarja natančne 3D modele površja ali objektov.
Predstavitev z dvema merama (npr. dolžina in širina), običajna za tlorise in karte.
Prostorska predstavitev z dolžino, širino in višino; omogoča realistične modele objektov.
Satelitski sistem za določanje natančne lokacije na Zemlji (npr. GPS, Galileo, GLONASS).
Tehnologija za zaznavanje mikropremikov tal prek primerjave več radarskih slik iz satelitov.
Standardiziran XML format za opis urbanih 3D objektov (stavbe, ceste, rastlinje) z geometrijo in semantiko.
ISO standard za opis pravic, lastništva, parcel in drugih sestavin zemljiške uprave.
Sistem za upravljanje in analizo prostorskih podatkov ter izdelavo tematskih kart in analiz.
GURS smo mi
GURS novo letno poročilo
Leto 2024 je bilo za Geodetsko upravo leto pomembnih premikov, posodobitev in zahtevnih izzivov. V ospredju nalog za leto 2024 so bile dejavnosti, povezane z zagotavljanjem zanesljivih, ažurnih in kakovostnih prostorskih podatkov ter njihovim vključevanjem v sodobne informacijske sisteme.
Vsi ti podatki so ključni za učinkovito upravljanje prostora, izvajanje vrednotenja nepremičnin ter podporo razvojnim in upravnim procesom na državni in lokalni ravni.
Leto 2024 je zaznamovala tudi pomembna obletnica – 80 let geodetske službe v Sloveniji. Od leta 1944 do danes se je geodetska dejavnost razvila v ključno stroko za upravljanje prostora, podporo razvoju infrastrukture in varovanje okolja. Čeprav Zemlja ni popolna krogla, geodeti s svojo natančnostjo že desetletja omogočajo boljše razumevanje prostora, v katerem živimo.
Geodetski podatki že desetletja omogočajo razumevanje in urejanje prostora – od načrtovanja cest, gradnje stavb do razmejitve parcel in naravnih virov. Prav zato ima prostor svojo ceno, vrednost in pravni status. Ob jubileju je geodetska služba opozorila na pomen lokacijskih podatkov v digitalni dobi.
Kljub visoki kompleksnosti postopkov in obsežnim količinam podatkov smo pri izvajanju vseh nalog dosledno sledili načelom strokovnosti, preglednosti in varnosti. Poseben poudarek smo namenili varovanju osebnih podatkov ter izpolnjevanju vseh sodobnih varnostnih standardov.
Vse, ki delujete tudi mednarodno, vabimo, da s svojimi stiki po svetu delite angleško verzijo našega poročila, saj se lahko na ta način še bolje predstavimo v svetu in širši javnosti.
Povezava do Letnega poročila 2024
Povezava do angleške verzije
Poznate delovanje našega kontaktnega klicnega centra?
V našem kontaktnem klicnem centru delujemo sistematično in sledljivo
Verjamemo, da vse, ki ne sodelujete neposredno znotraj kontaktnega klicnega centra, zanima njegovo delovanje.
Kontaktni klicni center GURS uporablja aplikacijo za upravljanje dokumentov z uporabo metapodatkov in pametnega iskanja. Omogoča centraliziran dostop, nadzor verzij in sledenje spremembam, kar izboljša učinkovitost in natančnost. Tak sistem pomeni hitrejše reševanje vprašanj, večjo preglednost in manj napak – tako za uporabnike kot za zaposlene.
Baza znanja in nadzor procesov
Znotraj centra so v bazi znanja pripravljeni odgovori na najpogostejša vprašanja. Vodje imajo nadzor nad potekom procesov, vsako vprašanje in odgovor pa se vodi pod samostojno številko v sistemu Krpan. Takšen način dela zagotavlja sledljivost in boljši nadzor, kar omogoča uporabnikom, da se osredotočijo na ključne naloge brez ročnega iskanja dokumentov.
GURS smo mi
Lastniki nepremičnin, mediji, država, občine, ipd. pridejo v stik s kontaktnim klicnim centrom GURS na naslednje štiri načine:
• prek telefona 080 1066,
• prek elektronske pošte klicnicenter.gurs@gov.si,
• preko klasične pošte (projektno vložišče),
• osebno, v sprejemnih pisarnah.
Agenti v klicnem centru delujejo na dveh ravneh:
Na prvi ravni delujejo agenti s splošnim znanjem (agenti 0 in 1) – približno 87 oseb, od tega 76 zaposlenih in študentov po lokacijah območnih geodetskih uprav, 10 študentov in vodja pa v Ljubljani na sedežu GURS. Ti agenti vzpostavijo prvi stik s stranko. Prav tako agenti 1 odpirajo elektronske vloge, ki prispejo v projektno vložišče, in nanje poskušajo (podobno kot pri telefonskem klicu) pisno (po e-pošti) odgovoriti ali usmeriti stranko; sicer vprašanje posredujejo na 2. raven.
Na drugi ravni (agenti 2) deluje približno 50 oseb, zaposlenih na območnih geodetskih enotah, v Uradu za množično vrednotenje nepremičnin ter v Uradu za nepremičnine. Ti agenti pripravljajo kompleksnejše odgovore in rešujejo vprašanja, na katera agenti 1 ne znajo odgovoriti.
Stranke se obračajo na kontaktni klicni center na podlagi javnih objav medijev, prejetih dopisov (potrdil), in na podlagi informacij, razpoložljivih na portalu GURS. Stranke pošiljajo tudi dopise in pripombe po navadni pošti, na GURS v Ljubljano, na Zemljemersko ulico 12 ali pa na eno izmed 12 območnih geodetskih uprav. Nekateri se obračajo celo na posamezne zaposlene.
V primeru dopisov in predlogov po navadni pošti agenti 0 klasično pošto skenirajo, uredijo v aplikaciji in prepošljejo na elektronski naslov klicnega centra, kjer se zadeva uvrsti v M-Files ter avtomatsko dodeli agentom 1 v reševanje. Če agent 1 ne more sam odgovoriti ali usmeriti stranke, zadevo posreduje agentu 2.
Načini stika z uporabniki
GURS smo mi
Sistem je povezan tudi z aplikacijo Špica, ki beleži prisotnost uslužbencev. V primeru odsotnosti posameznega agenta 1 ali 2 na območni geodetski enoti, mora vodja le-te zagotoviti nadomestnega uslužbenca. Delo agentov in študentov je razdeljeno tako, da v sklopu osemurnega delovnika, štiri ure odgovarjajo na klice strank, štiri ure pa podajajo pisna pojasnila, odgovarjajo na
e-pošto. V klicnem centru tudi skrbimo za stalno izobraževanje in seznanjanje z vsemi novostmi, da lahko agenti delujejo enotno in ažurno.
Stranke prejmejo dopis v skladu z Uredbo o upravnem poslovanju institucij.
Vidni smo v svetu
Na Geodetski upravi Republike Slovenije skrbimo za državno mejo: Slovenska delegacija na zasedanju Slovenskomadžarske komisije za državno mejo v Szekszardu na Madžarskem
Podpis zapisnika 31. zasedanja Mešane slovenskomadžarske komisije s strani predsednikov obeh delegacij.
Od 21. do 23. maja 2025 je v Szekszardu na Madžarskem potekalo 31. redno zasedanje Mešane slovensko-madžarske komisije. Slovensko delegacijo je vodil dr. Klemen Medved (Geodetska uprava Republike Slovenije – GURS), v sestavi pa so bili še Primož Koštrica (Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve - MZEZ), Petra Sošić (Ministrstvo za notranje zadeve - MNZ, Policija) kot člana, Janez Narobe kot vodja Mešane strokovne skupine in Magda Berden kot tolmačka.
Udeleženci so obravnavali poročila o opravljenih terenskih delih v letu 2024 na skupni državni meji, vključno z deveto periodično kontrolo mejnih znakov, poškodbami na mejnih znakih, čiščenjem vegetacije ter primeri odkritih napak v mejni dokumentaciji, ki jih bo treba popraviti in
dokumentirati v dokumentu »Dopolnitve in spremembe v mejnih dokumentih«. Potrdili so tudi načrt terenskih del za leto 2025, o zasedanju pa se vodi podroben zapisnik, ki ga bo potrdila Vlada RS na eni od prihodnjih sej.
Državno območje (teritorij) je eden ključnih elementov vsake države, saj določa območje njene suverenosti in pravne pristojnosti. Mejo med državama predstavlja črta oziroma ploskev nepravilne oblike, ki omejuje površino tal, zračni prostor in podzemlje. Z geodetskega vidika gre za lomljeno črto, označeno z mejnimi znaki, ki jih strokovnjaki izmerijo, evidentirajo in grafično prikažejo na kartografskih podlagah.
Državne meje so danes praviloma določene z meddržavnimi pogodbami, ki so pogosto rezultat dolgotrajnih pogajanj. Ko je meja vzpostavljena (običajno v dveh ali treh fazah), se začne četrta faza – njeno vzdrževanje in obnova, ki poteka na podlagi bilateralnih dogovorov. Za to je pristojna Mešana komisija, v katero obe vladi imenujeta svojo delegacijo.
Njene naloge vključujejo:
• nadzor nad položajem mejnih znakov in njihovo obnavljanje ali nadomeščanje na mestih, kjer je to potrebno
• izvedbo novih meritev posamičnih mejnih znakov in delov mejne črte, kadar se pokaže potreba
• redno vzdrževanje mejne dokumentacije,
• izvajanje drugih ukrepov za vzdrževanje mejnega reda
Vidni smo v svetu
Za izvedbo nalog komisija imenuje dve skupini: tehnično, ki izvaja terenske meritve in vzdrževanje, ter strokovno, ki se oblikuje po potrebi glede na zahtevnost nalog. Mešana komisija sprejme tudi letni plan del na državni meji. Gradbeni posegi, vpliv naravnih sil in človeška malomarnost lahko poškodujejo ali uničijo mejne znake, zato je nujno njihovo redno preverjanje. Vsaka država v skladu z dogovorom skrbi za določene odseke (sektorje) meje.
Geodetska uprava RS državno mejo označi, vzdržuje in obnavlja v skladu z mednarodnimi pogodbami in vodi evidenco državne meje v skladu s področno zakonodajo. V evidenci državne meje se vodijo in vzdržujejo podatki o mejnih točkah, ki definirajo državno mejo Republike Slovenije. Podatki služijo za grafični prikaz poteka državne meje, za uskladitev podatkov zemljiškega katastra in registra prostorskih enot z državno mejo.
Konkretno evidenca državne meje vsebuje: številke točk državne meje, sektor državne meje, način označitve točk državne meje in podatke o oznakah ter koordinate točk v državnem koordinatnem sistemu in koordinatnem sistemu sosednje države. Z državami Italijo, Avstrijo in Madžarsko imamo skupno dokumentacijo, ki jo sestavljajo: opis meje, seznam koordinat in mejni načrt. Meja z Republiko Hrvaško pa je določena na podlagi arbitražnega sporazuma.
Skupna dolžina državne meje Republike Slovenije je 1.355,59 km, od tega 47,59 km na morju. Državna meja je v naravi označena s posebnimi mejnimi znaki, predpisanimi z meddržavnimi pogodbami (glavni, posebni, pomožni mejni znaki), marmornimi ploščami, kovinskimi čepi ali naravnimi skalami. Člani Mešanih komisij se redno letno srečujejo na zasedanjih, kjer se obravnavajo opravljena dela za potrebe obnavljanja, označevanja in vzdrževanja državne meje, potrjujejo plani ter rešujejo/usklajujejo odprte zadeve (npr. gradnja infrastrukture v obmejnem pasu).
Pri tem se je potrebno zavedati, da strokovnjaki Geodetske uprave redno izvajajo terenska dela na državni meji z Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Tudi v letu 2024 so strokovnjaki GURS izvedli obsežna terenska dela, med drugim 89 delovnih dni samo na slovenskomadžarski meji.
Njihove naloge obsegajo:
• preverjanje položaja in stabilnosti mejnih znakov,
• popravljanje ali zamenjavo poškodovanih označb,
• vzpostavljanje vidnosti mejnega pasu,
• geodetsko zavarovanje in dokumentiranje sprememb.
Vidni smo v svetu
Udeležili smo se 40. konference geodetskih in kartografskih uprav Srednje Evrope v Bolzanu
V začetku junija 2025 je Bolzano gostil 40. konferenco geodetskih in kartografskih uprav Srednje Evrope. Dogodka, ki je potekal med 4. in 6. junijem, se je udeležilo deset držav: Avstrija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Češka, Furlanija-Julijska krajina, Madžarska, Slovaška, Slovenija, Trentino in Južna Tirolska. Osrednja tema srečanja je bila »Vloga katastra v prihodnjem 3D, interdisciplinarnem in integriranem javnem GIS« (geografski informacijski
Skupinska fotografija predstavnikov držav udeleženk.
sistem).
Slovenijo so zastopali predstavniki
Geodetske uprave RS Primož Melanšek, Matej Hauptman in Dominik Zupan, ki je pripravil referat z naslovom »Vloga katastra v prihodnjem 3D, interdisciplinarnem in integriranem javnem GIS«. Predstavil je slovensko pot preoblikovanja katastra iz dvodimenzionalnega (2D) v tridimenzionalni (3D) sistem ter pomen integracije podatkov različnih institucij. Kot je poudaril, so vzdrževani podatki nepremičninskega katastra osnova za kakovosten 3D prikaz,
pri čemer je ključno, da novi podatki sledijo potrebam uporabnikov in zagotavljajo možnost vzdrževanja.
Trenutno Slovenija razvija 3D-modele stavb z uporabo laserskega skeniranja (LiDAR), v prihodnje pa načrtuje več vključevanja podatkov iz informacijskega modeliranja gradenj (BIM).
BIM je digitalni postopek ustvarjanja in upravljanja informacij o gradbenem objektu skozi njegov celotni življenjski cikel. Za predstavitev Slovenije je vladalo veliko zanimanje, saj je bila prepoznana kot moderna država z visoko stopnjo strokovnosti in jasno zavezanostjo razvoju sodobnega, podatkovno podprtega 3D katastra ter učinkovitemu povezovanju različnih informacijskih sistemov.
Predstavnik GURS Dominik Zupan med predstavitvijo.
Vidni smo v svetu
Kataster kot steber pravne gotovosti in trajnostnega razvoja
V uvodnem nagovoru je direktor Reparticije za kataster v Bolzanu, Peter Kasal, poudaril, da kataster nikoli ni bil le tehnični sistem, ampak temelj za pravno varnost, razvoj gospodarstva, prostorsko načrtovanje in varstvo javnega interesa. Zlasti v prostoru Alpe-Adria ima bogato zgodovinsko tradicijo, kar se odraža v visokem zaupanju javnosti.
Iz 2D v 3D – digitalna prihodnost in interdisciplinarnost
Današnji razvoj zahteva preobrazbo katastra v sodoben, digitalen in odprt sistem. Novi 3D-kataster presega zgolj geodetske evidence – povezuje se z GIS, urbanističnimi načrti, energetskimi omrežji in modeli stavb. Tak pristop omogoča učinkovito upravljanje nadzemnih in podzemnih prostorov. Omogoča tudi boljše načrtovanje trajnostnega razvoja in večjo transparentnost postopkov.
Tehnološki in pravni izzivi
Sodobne tehnologije, kot so GNSS, InSAR, droni in 3D-skeniranje, omogočajo izjemno natančen zajem podatkov, hkrati pa postavljajo zahteve na področju prava in organizacije. Poenotenje podatkovnih modelov (LADM, CityGML), varstvo podatkov in kibernetska varnost postajajo nepogrešljivi elementi digitalnega katastra. Več držav je na konferenci predstavilo napredne pilotne projekte integracije zemljiške knjige in katastra, popolno digitalizacijo vpisov, uporabo odprtih podatkov in izgradnjo javnih portalov.
Skupna zavezanost za evropski napredek
Posebnost letošnje konference je bila poudarjena vloga sodelovanja – med
državami in med strokami. Interdisciplinarni pristop, ki združuje geodete, pravnike, informatike in urbaniste, omogoča učinkovitejše načrtovanje prostora in hitrejše odzive na družbene spremembe. Po besedah Christiana Bianchija, južnotirolskega deželnega svetnika, so inovativni in odprti katastrski sistemi nujni za varstvo prostora, konkurenčnost gospodarstva in demokratično upravljanje.
Zaključek
Konferenca je potrdila, da kataster ni le tehnično orodje, temveč zanesljiv steber urejene in trajnostne družbe. Prehod na 3D, interdisciplinarni in javno odprt GIS odpira nova poglavja v evropskem prostoru, kjer sodelovanje in tehnologija krojita prihodnost prostorskih podatkov. “Kataster je veliko več kot le tehnično orodje – je ena od ključnih nosilnih stebrov naše družbe.” (Peter Kasal, Bolzano)
Geodetska uprava Republike Slovenije aktivno sodeluje v projektu »Evropski Alpski geoid«
Švicarska geodetska uprava – Swisstopo.
Geodetska uprava RS sodeluje v projektu »Evropski Alpski geoid« (EAlpG) pod okriljem evropskega referenčnega sistema EUREF. Namen projekta je izdelava skupnega geoida za območje Alp, kar vključuje tudi Slovenijo. Vključenih je 15 institucij iz devetih držav: Nemčija, Avstrija, Švica, Francija, Italija, Slovenija, Slovaška, Madžarska, Češka.
Vidni smo v svetu
Zahteven projekt bo omogočil izboljšane nacionalne rešitve geoidov, saj je za izračun potrebna izmenjava podatkov med sosednjimi državami.
Utrinek s sestanka delovne skupine alpskega geoida.
Od 11. do 12. junija 2025 je v Bernu potekalo strokovno srečanje na švicarski geodetski upravi Swisstopo, ki se ga je udeležil tudi dr. Klemen Medved, predstavnik slovenske Geodetske uprave. Namen srečanja je bil pregled trenutnega stanja in razprava o izzivih pri obdelavi podatkov in izračunih. Posebno pozornost so namenili usklajevanju metod, saj se podatki med državami razlikujejo po kakovosti in formatu. Predstavljene so bile testne rešitve z različnimi teoretičnimi pristopi, udeleženci pa so uskladili nadaljnje korake s ciljem objave in predstavitve končnega izdelka v letu 2027.
Dvanajsto zasedanje evropskega regionalnega odbora skupine strokovnjakov Organizacije
Združenih Narodov (OZN) za globalno upravljanje prostorskih informacij - UN GGIM Evropa
Od 24. do 25. junija 2025 je v Bruslju potekalo dvanajsto plenarno zasedanje evropskega regionalnega odbora Skupine strokovnjakov OZN za globalno upravljanje prostorskih informacij (UN GGIM Evropa). Dogodka se je udeležilo 62 predstavnikov iz 24 držav, med njimi tudi Slovenija, ki jo je zastopal generalni direktor GURS Tomaž Petek, član izvršilnega odbora UN GGIM Evropa.
Udeleženci zasedanja UN GGIM Evropa.
Projekt Evropski Alpski Geoid – EalpG.
Povezava do EUREF
Vidni smo v svetu
UN GGIM Evropa povezuje nacionalne kartografske, katastrske in geodetske agencije ter statistične urade z evropskimi institucijami. Cilj je spodbujati učinkovito upravljanje geoprostorskih podatkov in njihovo povezovanje z drugimi informacijami, ki jih potrebujejo uporabniki –od državne uprave do gospodarstva.
Ključne točke letošnjega zasedanja:
• Potrditev prenovljene strategije evropskega regionalnega odbora UN GGIM
• Predstavitev primerov dobre prakse pri uporabi prostorskih podatkov za povečanje odpornosti na globalne izzive ter vključevanje v bodoči geoinformacijski ekosistem.
• Pregled dosežkov in potrditev programa dela za obdobje 2025/2026
Pogled naprej
Sprejeti sklepi bodo podlaga za globalno zasedanje UN GGIM, ki bo potekalo od 2. do 7. avgusta 2025 na sedežu OZN v New Yorku, kjer bo Evropa zastopala cilje, dogovorjene v Bruslju – še posebej glede standardizacije podatkov, odprtih platform in integracije prostorskih informacij v digitalne storitve.
Novi člani izvršilnega odbora
Ker se je nekaterim članom iztekel mandat, so bili izvoljeni novi predstavniki iz Cipra (Necolis Neocleous), Finske (Mikko Lindholm) in Velike Britanije (James Norris). To potrjuje zavezanost odbora k sodelovanju in raznolikosti pogledov.
Zaključek
Dvanajsto zasedanje UN GGIM Evropa je potrdilo strateško usmeritev k odprtemu, povezljivemu in varnemu upravljanju prostorskih podatkov. Takšni okvirji bodo omogočili boljše odločanje na evropski in globalni ravni ter povečali vlogo geodetske stroke pri reševanju podnebnih, urbanističnih in družbenih izzivov.
Udeleženci zasedanja med razpravo.
Mediji o nas
Kot verjetno veste, v službi za odnose z javnostmi na Geodetski upravi RS vsakodnevno prek clipping-a in po družbenih omrežjih spremljamo vse objave, v katerih se pojavlja naša institucija.
Clipping je postopek spremljanja medijskih objav, ki poteka prek izbranih ključnih besed, z namenom iskanja informacij z določenega področja, ki zanima naročnika. Informacije o pojavjanju GURS v medijih prejemamo dnevno, razen ob nedeljah, in sicer jih dobimo v obliki vnaprej dogovorjenih terminskih poročil.
Tako smo pri pregledu teh ugotovili, da smo se junija med novicami pojavili 79-krat.
Že v prejšnjem Zemljovidu smo vam povedali, da nas najdete na naslednjih družbenih omrežjih:
GeodetskaupravaRS
(trenutno 257 sledilcev)
geodetska.uprava.rs
(trenutno 68 sledilcev)
geodetska-uprava-rs
(trenutno 83 sledilcev)
geodetska.uprava.rs
(trenutno 5 sledilcev)
GURS-eProstor
(trenutno 153 naročnikov)
Glede na to, da je na GURS zaposlenih več kot 450 oseb, vabimo vse, da sledijo našim stranem in nam na ta način pomagajo dvigovati interakcijo z našimi uporabniki. Veseli bomo, če nas boste tudi zaposleni redno spremljali na vseh omrežjih, v Službi za odnose z javnostmi pa so na našem e-naslovu pr.gurs@gov.si dobrodošli vsi predlogi za objavo.
Vabimo vas, da nas sproti obveščate o vaših aktivnostih, o zanimivostih s terena ter nam pošiljate novičke skupaj s slikami, da bodo naša družbena omrežja postala še bolj zanimiva za širšo javnost. Opažamo namreč, da večina ljudi sploh ne ve, s koliko raznolikimi procesi, projekti ter delovnimi področji se naša institucija dejansko ukvarja.
GURS smo mi vsi, zato vas vabimo, da nam pomagate z vašimi idejami in prispevki!
Računalniške novice
(pripravlja Saša Sladič)
Ne klikaj tega!
Kako prepoznati spletne prevare in se zaščititi
V zadnjih letih so spletne prevare postale bolj prefinjene – ne govorimo več le o “nigerijskih princih”, ampak o SMS-ih, e-mailih in spletnih straneh, ki na prvi pogled izgledajo povsem resnične. Še posebej nevarne so t. i. phishing prevare.
Ampak brez skrbi – z nekaj preprostimi pravili se lahko hitro naučimo, kako jih prepoznati in se zaščititi.
Kaj je phishing?
Phishing (ribarjenje ali lažno predstavljanje, izgovarja se »fišing«) je poskus spletnih goljufov, da od vas pridobijo osebne podatke – npr. gesla, številke bančnih kartic, PIN ali celo dostop do službenih sistemov.
Najpogosteje se phishing pojavlja kot:
• E-mail, ki izgleda kot sporočilo iz banke, Pošte, NLB, PayPala, itd.
• SMS, ki pravi, da imate paket na poti, a morate “nujno klikniti na povezavo”.
• Lažna spletna stran, ki izgleda skoraj enako kot prava, a je namenjena kraji podatkov.
Znaki, da gre za prevaro
Poglejmo nekaj najpogostejših rdečih zastavic:
Povezava izgleda sumljivo
Npr. namesto www.nlb.si je zapisano www.n1b-bank.com.
Vedno preveri URL, preden kaj klikneš!
Slab jezik, čudni znaki
Veliko phishing sporočil ima slabo slovenščino, manjkajo šumniki ali vsebujejo čudne prevode.
Primer: »Spoštovan uporabnik, vaš paket je na čakanju. Kliknite zdaj na potrdi.«
Zahteva za nujno ukrepanje
Npr. “Vaš račun bo blokiran v 24 urah, če ne kliknete tukaj!”
To je klasičen pritisk, da ukrepamo brez razmisleka.
Priloge ali datoteke
Če pride e-mail z ZIP datoteko ali čudnim dokumentom, nikoli ne odpiraj brez potrditve.
Tudi če pošiljatelj izgleda znan.
Nekdo te kontaktira “iznenada”
Tujec ti piše, da si nekaj zadel, da ima denar zate, ali da želi poslovati z vami.
Če zveni predobro, da bi bilo res, potem najverjetneje ni res.
Računalniške novice
(pripravlja Saša Sladič)
Kako se zaščititi?
• Ne klikaj na sumljive povezave. Če si v dvomih, obišči spletno stran ročno (vtipkaj sam v brskalnik).
• Ne zaupaj e-mailom, ki prosijo za gesla. Resna podjetja nikoli ne zahtevajo gesel po e-pošti.
• Uporabljaj dvostopenjsko preverjanje (2FA).
To pomeni, da poleg gesla prejmeš še kodo na telefon – dodatna plast varnosti.
• Raje vprašaj, kot da tvegaš. Če nisi prepričana/prepričan, pokaži sporočilo sodelavcu ali oddelku za IT.
Primer iz prakse:
SMS: “Vaš paket GLS je zadržan. Plačajte stroške dostave 1,99 € tukaj: gls-track123.biz”
Prevara! GLS ne pošilja takih SMS-ov s plačilnimi zahtevki.
Nikoli ne vnašaj podatkov svoje kartice na takih straneh.
Zaključek
Ni sramotno, če kdaj nismo prepričani –spletne prevare so vse bolj prepričljive. Pomembno je, da se naučimo osnovnih pravil varnega ravnanja in si priznamo: bolje preveriti kot kasneje obžalovati.
Tudi najmanjši korak naprej te še vedno premakne bližje cilju. Ne obupaj – vztrajnost vedno obrodi sadove.