eNOVICE GEODETSKE UPRAVE REPUBLIKE SLOVENIJE
Vsebina
Nadštevilčno opazovanje
Podzemni center
Generaliziran objekt
Računalniške novice
Zemljovid novic je interna elektronska publikacija Geodetske uprave Republike Slovenije.
Kontakt: pr.gurs@gov.si mateja.urbancic1@gov.si
Uvodnik
Spoštovane bralke in bralci, pred vami je nova številka Zemljovida novic, v kateri vam v branje prinašamo novice in utrinke z delovnega področja Geodetske uprave Republike Slovenije. V tokratni številki smo zapisali nekaj informaciji o vsebini Programa del državne geodetske službe za leto 2025. Ta dokument je ključen za naše delo v tekočem letu in hkrati predstavlja tudi pravno podlago za vse naloge, ki jih po javnem pooblastilu ali kot javno službo izvaja Geodetski inštitut Slovenije.
Pregled naših aktivnosti na projektu Zeleni slovenski lokacijski okvir (SLO4D) najdete v novici, ki povzema vmesno poročilo o delu na omenjenem projektu, medtem ko smo v medijih
v zadnjih tednih najbolj prepoznavni zaradi aktivnosti, ki jih Geodetska uprava RS izvaja na področju množičnega vrednotenja nepremičnin.
Po opravljeni javni objavi poskusnega izračuna in izvedeni javni razgrnitvi modelov vrednotenja, smo sedaj v strokovno razpravo poslali tudi predlog Uredbe o uveljavitvi modelov, o čemer pišemo tudi v tokratnem Zemljovidu novic. Sledijo še informacije o srečanju, ki ga je organiziral EuroSDR, in o objavi 3D pregledovalnika Ljubljane. Želim vam prijetno prebiranje.
Tomaž Petek, generalni direktor
Nadštevilčno opazovanje
Program del za leto 2025
Geodetska uprava je tudi letos v skladu z ZGeoD-1 pripravila letni program državne geodetske službe in ga poslala v sprejem Vladi Republike Slovenije. Program vsebuje podrobnejšo opredelitev in načrtovan obseg nalog državne geodetske službe ter predvideno višino sredstev za izvajanje teh nalog.
V programu za leto 2025 smo poleg vseh rednih in z zakoni predpisanih nalog in aktivnosti vključili tudi naloge in ukrepe, ki so za področje dela Geodetske uprave RS zapisani v Planu dela Ministrstva za naravne vire in prostor za leti 2025 in 2026.
Dodatno izboljšanje učinkovitosti poslovanja bo prinesla prilagoditev organizacijske oblike dela, in sicer na način, ki bo zagotavljal resurse tudi za naloge nadzora in upravljanja kakovosti podatkov in storitev Geodetske uprave. Želimo si tudi večje usmerjenosti k uporabnikom, ki se bo v letu 2025 odražala v nadgradnji delovanja klicnega centra ter vzpostavitvi baze znanja v okviru centra znanja in centra za podporo uporabnikom.
Ukrep za izboljšanje kakovosti podatkov in storitev Geodetske uprave s poudarkom na izpopolnitvi položajne točnosti katastra nepremičnin se bo nadaljeval tudi v letu 2025. Nadaljujemo namreč z izvajanjem večletnega programa izvedbe novih izmer, prednostno na identificiranih območjih, z vzpostavitvijo učinkovitega koordinacijskega mehanizma za usklajevanje potreb uporabnikov ter izvedbo novih izmer na najbolj kritičnih območjih (npr. območja, ki so bila prizadeta v poplavah, itd.).
Z ukrepom vzpostavitve večnamenske visokokakovostne 3D topografske baze na podlagi podatkov daljinskega zaznavanja in strojnega učenja, bomo zagotovili pogoje za izgradnjo digitalnega dvojčka Slovenije, ki bo natančno in ažurno odražal dejansko stanje terena in objektov v naravi. To bo omogočilo masovni zajem in obdelavo, modeliranje in vizualizacijo ter inventarizacijo 2,5D in 3D grajenih objektov iz podatkov laserskega skeniranja ter določanje bruto površine vsem objektom v državi.
V teku je sprejem nove Uredbe o določitvi modelov vrednotenja nepremičnin (zadnja je bila sprejeta leta 2020) in javna objava vrednosti nepremičnin v dopolnjeni evidenci vrednotenja.
Nadštevilčno opazovanje
Poročilo o projektu Zeleni slovenski Lokacijski okvir SLO4D
Na projektu Zeleni slovenski lokacijski okvir so bile realizirane vse planirane aktivnosti za leto 2024. Na nalogi Skupna infrastruktura za prostorske informacije - načrtovanje, vzpostavitev in upravljanje so se uspešno zaključile vse predvidene naloge opolnomočenja in promocije. Izvedeni sta bili dve SLO4D konferenci, projekt so predstavljali še na drugih konferencah, prav tako pa je zaživela tudi spletna stran Geo Slovenija. Izvedena je bila analiza stičnih točk – podrobnejši popis procesov in podatkovne potrebe. V sklopu vzpostavitve in delovanja centra znanja na področju geoinformatike in geodezije je bila izvedena analiza okoliščin in pregled mednarodnih usmeritev in praks ter analiza mnenj zaposlenih o možnostih in izzivih usposabljanja na delovnem mestu.
V sklopu nalog 3D kataster so se v letu 2024 zaključile vse naloge, ki so bile po sklenjenih pogodbah predvidene za zaključek. Na področju vektorizacije etažnih načrtov je izvajalec pogodbenih del že vektoriziral vse etažne načrte, medtem ko napake, ki se odkrijejo pri pregledu s strani območnih geodetskih uprav, še odpravlja. Na področju gradbeno-inženirskih objektov se je
zaključila naloga modeliranja procesov GIO in zakonodajnega okvirja GIO. Izvedla se je nadgradnja IS Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture ter nalogi javne službe za vzpostavitev sistema kakovosti katastra nepremičnin in pripravo metodologije pridobivanja GIO.
Pripravljen je bil nov model načina vzdrževanja DTM in prenovljen logični podatkovni model. Večina nalog s področja topografije je sicer dvoletnih, zato se bodo v letu 2025 še izvajale. Sicer pa je bila realizacija na vseh nalogah pričakovana oziroma skladna s terminskim načrtom.
Podzemni center
Uredba o določitvi modelov vrednotenja
V javni obravnavi je predlog nove Uredbe o določitvi modelov vrednotenja. Pri pripravi končnega predloga modelov vrednotenja so bile upoštevane utemeljene pripombe na modele, in sicer v skladu z merili za določitev modelov vrednotenja. Večina pripomb je bila povezana s previsoko vrednostjo oziroma prevelikim povečanjem vrednosti glede na preteklo vrednotenje. Primerjave so se nanašale na poskusne vrednosti iz leta 2017 in 2020. Ker so se v obdobju od leta 2017 in od leta 2020 cene vseh nepremičnin bistveno povečale, tovrstnih pripomb ni bilo mogoče upoštevati.
Precej pripomb se je nanašalo na upoštevanje posebnih značilnosti posamezne nepremičnine, ki vplivajo na njeno vrednost. To so na primer bližina letališča, kamnoloma, bazne postaje, močvirna in senčna lega in podobno. V modelih se lahko uporabijo samo temeljne lastnosti nepremičnin, kot so raba, lokacija, velikost, starost stavb in kakovost, ki se vodijo v javnih evidencah o nepremičninah
in so prevzeti v evidenco vrednotenja. Posebni vplivi, ki se nanašajo na eno ali nekaj nepremičnin, niso zajeti v modelih. V primeru posebnih značilnosti ima lastnik možnost uveljavljanja posebnih okoliščin. Upoštevane so bile utemeljene pripombe glede spremembe vrednostne ravni ali meje vrednostne cone, s katerimi je soglašala tudi posamezna občina. V modelu za stavbna zemljišča (model STZ) so se spremenile vrednosti posameznih vrst namenske rabe, kar se odraža predvsem pri industrijskih zemljiščih, kampih in zemljiščih za izkoriščanje mineralnih surovin.
Spremenjen je tudi datum vrednotenja. V predlogu modelov vrednotenja, ki je bil javno objavljen jeseni 2024, je bil datum vrednotenja 1. januar 2024, v končnem predlogu modelov vrednotenja, ki je tudi predmet uredbe, pa je datum vrednotenja 1. januar 2025. To pomeni, da končni predlog modelov vrednotenja odraža stanje na trgu na dan 1. januar 2025.
Ko bo predvidoma v mesecu aprilu 2025 sprejeta Uredba o določitvi modelov vrednotenja, bo izveden tudi pripis posplošenih vrednosti na podlagi teh modelov in podatkov o nepremičninah. Načrtujemo, da bodo lastniki nepremičnin prejeli potrdila s podatki evidence vrednotenja v mesecu aprilu ali maju 2025.
Preberite več
Podzemni center
EuroSDR srečanje strokovnjakov za daljinsko zaznavanje
V Amersfoortu na Nizozemskem je med 29. in 30. januarjem 2025 potekalo strokovno srečanje in delavnica strokovnjakov, ki se v javnih geodetskih službah ukvarjajo z metodami in tehnikami daljinskega zaznavanja. Srečanja, ki je potekalo pod okriljem EuroSDR, se je udeležil tudi uslužbenec Geodetske uprave Boštjan Pucelj.
Namen srečanja in delavnice je bila izmenjava izkušenj, znanstvenih in strokovnih ugotovitev ter povezovanje uporabnikov in ustvarjalcev zbirk podatkov daljinskega zaznavanja. Tokratno srečanje z delovnim naslovom Zajem, obdelava in distribucija podatkov v državnih kartografskih in katastrskih inštitucijah (NMCA) je prvič po epidemiji potekalo v živo.
Med razpravo se je izkazalo, da imajo ustanove podobne probleme (obvladovanje velike količine podatkov, barvna točnost aerofotografij in zagotavljanje homogenosti kvalitete podatkov na ravni celotne regije), zato so primeri izmenjave dobrih praks zelo dobrodošli za nadaljnje projekte. G. Pucelj je v svoji predstavitvi prikazal dosežke, stanje in distribucijo podatkov daljinskega zaznavanja na Geodetski upravi, zlasti iz projektov cikličnega in poševnega aerofotografiranja, lasarskega skeniranja in georeferenciranja arhiva aerofotografij.
Generaliziran
3D pregledovalnik Ljubljane
Na Geodetski upravi RS v sklopu dela Skupine za razvoj izvajamo testiranja novih tehnologij, povezanih z našo dejavnostjo. V zameno za testiranje GURS-ovih podatkov poševnega aerofotografiranja, so v podjetju Esri izdelali testni 3D pregledovalnik dela Ljubljane. V njem je omogočeno pregledovanje podatkov, kot so popolni ortofoto, digitalni model površja, rezultati raznih analiz, pridobljeni s samodejnimi postopki, različne 3D analize in prikaze, model BIM in podobno. Podatki so testni in ne prikazujejo nujno dejanskega stanja.
Sistem eGraditev na 26 upravnih enotah
Na 26 od skupaj 58 upravnih enot odslej vlogo za gradbeno dovoljenje že lahko oddate elektronsko, pri čemer bo digitalno izveden tudi celoten postopek in izdana odločitev.
Od marca 2024 dalje, ko je bil sistem eGraditev vpeljan na prvo upravno enoto, s terena prejemamo pozitivne odzive, hkrati pa prejemamo tudi za nas dragocene predloge izboljšav, ki bodo pomagali sistem nadgraditi – s ciljem, da bo ta zagotavljal uporabniku prijazno in kakovostno storitev. V prihodnje bomo dodatno energijo usmerili tudi v izobraževanje in ozaveščanje uporabnikov.
Preberite več
Preberite več
Računalniške novice
Gmail
Ali ste vedeli, da pika v Gmail naslovu sploh ni pomembna?
Gmail pike v e-poštnih naslovih ignorira. Na primer, vsi naslednji naslovi so za Gmail enaki:
tvojeime@gmail.com
tvoje.ime@gmail.com
t.v.o.j.e.i.m.e@gmail.com
Vsa e-pošta, poslana na katero koli od teh različic, bo prispela v isti nabiralnik. Vendar to velja samo za Gmail - drugi ponudniki e-pošte lahko pike obravnavajo drugače.
Obstaja samo eno zdravilo zoper velike skrbidrobne radosti.