1987 by Festival Borštnikovo srečanje

e ,- > -

,< •■ > * ■ ', V < W / . ' - . l

> ■r

> V s .,

,: V V . w >

mmmmm t{ t • ' ^ T P ' A^Ta ^ V s . O a •:-y‘— ** V. - H ? i v ’ c 'A S i v : - 'J y \ X '

> V V ~ £ > / ~ V * ••<•? . V . V s A .

c.y

» M < **$

*> n /#■'• 5 >. ^

š tv e -m p lk ? m P -

m^m

Borštnikovo srečanje ostaja tudi v letu 1987 delovnoprazničen čas slovenske gledališke igre - deseterica dni, co je naša gledališka umetnost v naglašenem ospredju javne zavesti. To je zdaj že dolgoletna tradicija, ki ji ni mogoče nič bistvenega odvzeti; pač pa je treba nenehno naklonjeno bedeti nad njo in ji »dajati ognja«, kot bi pred 200 davnimi leti rekel Anton Tomaž Linhart. Sleherno leto ponavljamo, da Maribor to zna - in v resnici zna. Letos je glavni podpornik prireditve, mariborski Zlatorog, odrinil zanjo domala neverjetno staro milijar do, s tem na plemenit način proslavil svojo stoletnico in si pridobil glas, kakršnega so v nekdanjih časih imeli le redki aristokratski meceni. Toda tudi ničkoliko drugih podjetih in Mariborčanov spremlja z velikimi in ne štetimi drobnimi pozornostmi ta vsakoletni shod slovenskih igralcev v Mariboru. Zadnja leta je Vsakokrat za kanec bolj praznično še zato, ker zadobiva stara mariborska gledališka stavba novo podobo; bleščečo, sijajno in vseeno še zmeraj polno starožitne subtilnosti — po svoji zunanjščini in no tranjščini je zmeraj bolj ustrezna prazničnosti Borštnikovih srečanj — človeku je vsakokrat bolj veselo in slo vesno stopiti vanjo. Letošnja novost je odlično prenovljena kazinska dvorana. — Zdaj moramo vsi upati in se po svojih močeh potruditi, da se bo pomladila in okrepila tudi duša te hiše, njen ansambel, dai)i živel sprošče no ustvarjalno življenje, kajti tudi gqstom je veliko lepše prihajati na obisk k družini, ki živi zadovoljno, dela vno in ustvarjalno. — Resda graditelje največji zalogaj še čaka - glavna dvorana jn novi del poslopja, toda ob vseh zatikljajih se vendarle že vidno približuje čas, ko bo prenovljeni in polepšanlhram mariborske kulture ,v celoti postavljen, v njem pa bo moral delovati močen, stremljiv, urejen porojevaleokulturne energije v prav - tako zmeraj lepšem obdravskem mestu? Seveda gre za stvar, ki je tudi skrb celotne slovenske skupnosti, kajpa da pa predvsem Mariborčanov samih, mestnih oblasti, slovenske severovzhodne kulturne srenje, vseh Stajer: • cev in seveda umetniškega ansambla. Spet zapisujem to zato, ker bo tudi format, nadaljnji obstoj, kvaliteta ali pa vsaj okvir Boršnikovin srečanj v marsičem odvisen od kulturnega naboja in stremljenja te umetniške hiše. Začasni odbor Borštnikovega srečanja, imenovala ga je Skupščina mesta Maribora, je pri'dveletnem delu zdaj v glavnem končal naloženo delo: na novo ie pripravil konstituiranje Borštnikovega srečanja v okvirih in po določilih obstoječe zakonodaje. Tačas sta odnehala dolgoletna in več kot zaslužna stebra prireditve, akad. dr. Bratko Kreft že lani, zdaj še entuziastični Branko Gombač. Oba ostaiata v zgodovini Srečanj zapisana z ve likimi črkami, utemeljila sta jih, jih s svojo železno vztrajnostjo uveljavila, jim ustalila široke in plodne okvire. Seveda zaslužita pohvalo in hvaležnost - toda z obema je kot s starši - otroci težko najdejo pravo besedo za vsa tista občutenja, ki jih v sebi nosijo do njih — njihovi starši so enostavno, in to pove vse, več kot kakršne koli besede. Začasni odbor je torej v glavnem zakoličil strukturo in organizacijske oblike Borštnikovih srečanj in zdaj (kot prej) je seveda stvar vesoljnega slovenskega igralstva, Mariborčanov, organizatorjev, poklicnežev in entu ziastov, kulturnih skupnosti, mecenov, vseli nas, da se ta srečanja kar najlepse dogajajo tudi vnaprej: v korist in čast slovenskega gledališča. V znamenju te misli, želje in volje naj poteka Borštnikovo srečanje 1987! Matjaž Kmecl,, predsednik ZO BS

PRIDITE, BORŠTNIKOVO SREČANJE JE A

/ktober je in je Borštnikovo srečanje. Res ni več utemeljiteljev sedanje podobe Borštnikovega srečanja dr. Bratka Krefta in enkratnega Branka Gombača. Odložila sta breme, čeravno smo zlasti slednjega še prosili za sodelovanje. Toda dvajset let entuziazma in garanja je tudi vredno spoštovanja. Saj gre za celo obdobje dela in življenja. Tako bi lahko rekli, da se je zaprla vsaj ena stran zgodovine Srečanja. Zdaj odpiramo novo. Z vsem, kar je bilo odličnega v preteklosti in morda s cim novim, kar bo nadomestilo tisto, kar je čas morda obrabil. Z Matjažem Kmeclom, slovenskim pisateljem, dramatikom, politikom, kulturnim delavcem ravnamo svoj ko rak v prihodnost. Z organizacijsko samozavestjo in sposobnostjo Olge Jančar iščemo naprej. Z aovo organiza cijsko shemo in pravilniki, ki nas pravno tesneje vežejo na Slovensko narodno gledališče, ki odslej Srečanju ne bo vec le servis in gostitelj, ampak bo vsestransko odgovorno za tega svojega otroka... Tudi nova hiša, ki se kljub finančnim stiskam kaže v vse bolj bleščeči luči prav ob Borštnikovem srečanju, obvezuje k temu. Upati je le, da ne bo prav pravilniška in statutarna pamet zavirala tega, kar je doslej nekoliko divjem tako živo brstelo. Kajti Borštnikovo srečanje je z leti postalo veliko več kot srečevanje gledališčnikov. Postalo je kulturno in umetniško dogajanje, ki je last celega mesta in Štajerske in vse Slovenije. Je trden protiargument črnogledim iskalcem same kulturne sivine v mestu ob Dravi. Je trden vogelni kamen mariborske sartiozavesti, je osrednji Kulturni in tudi družabni dogodek, če hočete. Je nadalje strokovno stičišče slovenske teatrološke misli, ki se na simpozijih in okroglih mizah kreše in oblikuje in po kateri nas očitno tako žeja, da kar naprej tarnamo da ie na Srečanju ni, čeravno je ... Borštnikova srečanja so bila in prav gotovo še bodo tudi večkratni kamen spotike v slovenskem gledali škem zitju in bitju. Nekdaj je šlo za spore o legitimnosti nastopanja eksperimentalnih gledališč Gleja in Pekarne, potem za zahtevo, da se Borštnikovo opredeli do profesionalizacije ali nadaljnjega amaterskega statusa na pri mer Prešernovega gledališča Kranj, zadnja leta teče razprava, ali so lutkovna gledališča integrani del dramskega gledališkega »teritorija«; spotika pa se ob njem eno najvitalnejših slovenskih gledališč, to je Mladinsko gledališ če, ki se je odločilo za nesodelovanje, če že ne za bojkot... Toda tudi kamen spotike je včasih potreben, da spet naravnamo svojo hojo. Zato je morda prehod v tretji decenij te gledališke manifestacije tudi čas, da mu iz merimo daljo in nebesno stran . Ob vsesplošnih kadrovskih krizah v slovenskih gledališčih, ki so izraz krize vodenja in s tem izraz krize družbe, je namreč nujno, da ta bogato naloženi voz boginje Talije rinemo naprei in da se veselimo, kadar gladko teče po kamniti cesti... Prenovljeno, drugače organizirano, kadrovsko pomlajeno, demokratično odprto, finančno ranieno To da: »Pridite, Borštnikovo srečanje je!« Tone Partljič

SPORED BORŠTNIKOVEGA SREČANJA 1987 **

5 - *>.

g f s- šI. i * a v & •• S : . S* ^ ^ i § ' i i' %

' ■•

.« V

■

Torek, 2 0 . oktobra rW M 9

9 W

11.00 — slavnostna seja sveta BS; po njej otvoritev razstave Gledališke fotografije Toneta Stojka 16.00 - BORŠTNIKOV GLEDALIŠKI MARATON — R. Cousse: OTROČARIJE — Drama SNG Ljubljana — E. Fritz; FLEUR DE MARIE, Drama SNG Maribor SKLICUJEM ZBOROVANJE — nastopa Jerica Mrzel — SLOVENSKE LJUDSKE BALADE — nastopa Bogdana Herman — nastop in pogovor z dobitniki Borštnikovega prstana Predstave bodo v prostorih SNG Maribor. 19.00 — slavnostna otvoritev 22. Borštnikovega srečanja pred SNG Maribor

20.00 -

N. Prokič: METASTABILNI GRAAL - Drama SNG Maribor režija: Joviča Pavič Pred predstavo bo govoril Ciril Zlobec, podpredsednik RK SZDL

Malo Borštnikovo srečanje: 19.00 — I. Horovitz: VRŠTA — Drama SNG Ljubljana v Kulturnem domu v Slovenski Bistrici BS gostuje: 19.30 — P. Barnes: RDEČI NOSOVI — PDG Nova Gorica gostuje v Slovenj Gradcu

Sreda, 2 1 . oktobra

11.00

19.00 22.15 -

pogovor z dramatikom Petrom Božičem (v Lutkovnem gledališču)

Slavko Grum: DOGODEK V MESTU GOGI - Drama SNG Ljubljana režija: Meta Hočevar I. Horovitz: VRSTA — Drama SNG Ljubljana v kazinski dvorani

Spremljevalni program: BS V ORLU: 20.00 — E. Fritz: FLEUR DE MARIE — Drama SNG Maribor Malo Borštnikovo srečanje: — n®sj° P dobitnika Borštnikovega prstana Poldeta Bibiča v knjižnici Josipa Vošnjaka v Slovenski Bistrici 12.00 — gledališki miting v Videzu pri Slovenski Bistrici slavnostni govornik dr. Matjaž Kmecl, predsednik Borštnikovega srečanja BS GOSTUJE: II ™ Srečanje z dobitnikom Borštnikovega prstana Zlatkom Šugmanom na Srednješolskem centru v Ptuiu 19.30 — P. Barnes: RDEČI NOSOVI — PDG Nova Gorica gostuje na Ravnah na Koroškem

M f it t ;4J§£|£,-.§S|i 'i »

Četrtek, 2 2 . oktobra

'M TV '

}0-00 — simpozij Gledališče 80-ih let — v kazinski dvorani

19.00 — Peter Barnes: RDEČI NOSOVI — PDG Nova Gorica režija: Dušan Mlakar 22 00 “

dih^Razlagova^ulica) KABARET BERT0LTA BRECHTA - Drama SNG Maribor - v Domu ustvarjalnosti mla-

Malo Borštnikovo srečanje: 11 00 “ KUKOVA ABECEDA 19.00 -

Janez Svetokriški -

SLOVAR -

PRIDIGA -

nastop Miloša Žutiča, člana JDP iz Beograda, v kasarni v Slovenski Bi-

nastopa Marko Cvahte v Makolah

Spremljevalni program: ? i nn I 21.00

vi ikrn/A3 a R ^ c n A ° K(cm !/A D RA(l l ^ ^ ~ nast0Pa Polona Vetrih v domu KS Franc Zalaznik VUKOVA ABECEDA — SLOVAR — Miloš Žutic nastopa v nočnem klubu Amadeus

Petek, 2 3 . oktobra 10.00 — sim pozij Gledališče 80-ih let — v kazinski dvorani

19.00 -

Ivan Cankar: ZA NARODOV BLAGOR - SSG Trst režija: Dušan Jovanovič 22.00 — VUKOVA ABECEDA — SLOVAR — sestavil in nastopa Miloš Žutič. Izbrana predstava s Festivala monodra me in pantomime v Zemunu. Spremljevalni program: 11.00 — VUKOVA ABECEDA — SLOVAR — nastopa Miloš Žutič, v Zlatorogu Malo Borštnikovo srečanje: 19.00 — Janez Svetokriški — PRIDIGA — nastopa Marko Cvahte v Oplotnici 6 13.00 -

J. P. Moliere: MOJSTER ZGAGA ALI ZMERAJ OB NEPRAVEM ČASU stujejo v Lendavi

Emonski potepuhi iz Ljubljane go

Sobota, 2 4 . oktobra

19.00 — William Shakespeare: KAR HOČETE — SLG Celje režija: Mile Korun 22.00 - Samuel Becket: KOMEDIJA, NE JAZ, KATASTROFA - EG GLEJ režija: Vinko Moderndorfer na SNŠ Miloš Zidanšek (Trg Miloša Zidanška 3) Malo Borštnikovo srečanje: 10.00 — Janez Svetokriški — PRIDIGA — nastopa Marko Cvahte na Tinju Spremljevalni program: 10.00 — BS na kramarski tržnici J. P. Moliere: MOJSTER ZGAGA ALI ZMERAJ OB NEPRAVEM ČASU — Emonski potepuhi nastopajo na trgu pred Merkurjem.

N edelja, 2 5 . oktobra

19.00 — Harald MUller: SPLAV SMRTI — AGRFT Ljubljana režija: Tomaž Pandur 21.30 — M. Gad: HAPPY BABY — Gledališče iz Gradca gostuje v okviru medmestnega sodelovanja (v študentskih domovih, Gosposvetska cesta) Malo Borštnikovo srečanje; 10.00 — Janez Svetokriški — PRIDIGE — nastopa Marko Cvahte na domačiji Kavklerievih - KARAVANA CANKARJEVEGA DOMA V SLOVENSKI BISTRICI BS gostuje: 19.00 — A. Gelman: KLOPCA — MGL gostuje v Zadružnem domu v Pesnici

11.00 — tiskovna konferenca o Knjižnici MGL — v kazinski dvorani 19.00 — Peter Božič: ŠPANSKA KRALJICA — MGL režija: Zvone Šedlbauer 22.00 — A. Gelman: KLOPCA — MGL v Kazinski dvorani 22.00 — G. Buchner: VOJČEK — Delavsko gledališče Gottwaldov

— v Domu ustvarjalnosti mladih —(Razlagova

Caj

Spremljevalni program: ]o m nastop študentov četrtega letnika dramske igre AGRFT Ljubljana v kazinski dvorani “ J,' Mortimer—B. Cooke: KO MAČKE NI DOMA —Teatar u gostima iz Zagreba v Domu JLAzaZlatoroq 21.00 — J. Mortimer—B. Cooke: KO MAČKE NI DOMA —Teatar u gostima iz Zagreba v Domu JLA

Torek, 2 7 . oktobra — Dan gledaliških ljubiteljev

9.00 in 11.30 - T. Partljič: FLOSARJI IN DRAVSKE VODOVNICE - Lutkovno gledališče KUD Kobanci Kamnica 11.00 — B. Gregorič: LESENA RACA — Lutkovno gledališče Jože Pengov Ljubljana 10.00 in 11.00 — J. Bitenc: ČARODEJ FIČIFIČ — Lutkovna skupina Pesnica 13.00 — URAD ZA SAMOMORILCE — Srednja družboslovna in ekonomska šola Nova Gorica — vkazinski dvorani 15.00 — simpozij: Vsebinski in estetski premiki v gledališkem ljubiteljstvu zadnjih 30 let — v kazinskidvorani 18.00 — Janez Svetokriški — PRIDIGA — nastopa Marko Cvahte v Kazinski dvorani 19.00 — Jean Anouilh: ŠKRJANČEK — Amatersko gledališče Tone Čufar Jesenice Spremljevalni program: 12.00 — predstavitev knjig CZ: Filip Kumbatovič: Svet komedijantov in B. Brecht: Umetnikova pot 18.00 in 21.00 — J. Mortimer—B. Cooke: KO MAČKE NI DOMA — Teatar u gostima iz Zagreba v Domu JLA BS gostuje: 19.30 — J. S. Popovič: RODOLJUBI — JDP iz Beograda gostuje v SSG Trst 19.30 — I. Cankar: ZA NARODOV BLAGOR — SSG Trst gostuje v Cankarjevem domu v Ljubljani

2 8 . oktobra 10.00 — Problemi konservacije gledališke kulture — simpozij Sveta za slovenščino v javnosti pri RK SZDL in BS — v kazinski dvorani 19.00 — A. Strindberg: GOSPODIČNA JULIJA — Prešernovo gledališče Kranj 19 00 in 22.00 - I. T a v č a r - P . Božič: AGATA SCHWARZKOBLER - K oreodram a Ljubljana režija: Damir Zlatar — Frey (v Študentskih domovih — Gosposvetska cesta) 21.30 - P. Suskind: KONTRABAS - SSG Trst BS GOSTUJE: 11.30 — nastop dobitnice Borštnikovega prstana Majde Potokar na Slovenski gimnaziji v Celovcu 19.30 — J. Mortimer—B. Cooke: KO MAČKE NI DOMA — Teatar u gostima iz Zagreba gostuje v Lenartu Spremljevalni program: 9.00 — Seja skupnosti slovenskih dramskih gledališč (v SNG) 21.30 — PESMI ŠTIRIH — Pavček, Kovič, Menart, Zlobec — javno snemanje pesniške plošče v kazinski dvorani

y ' ■}. '.'ti*

lip m iH V P ^ p m ^ r n n f . Četrtek, 2 9 . oktobra

■

■ .--i’ • ■ '

-A -

11.00 — pogovor z dramatikom Frančkom Rudolfom (v Lutkovnem gledališču) 19.00 — slavnostna podelitev Borštnikovih nagrad 20.00 — J. S. Popovič: RODOLJUBI — Jugoslovansko dramsko gledališče iz Beograda, (najboljša predstava Sterijinega pozorja 87) režija: Dejan Mijač Spremljevalni program: 11.00 — tiskovna konferenca v sprejemni pisarni BS 12.00 — prikaz računalniške obdelave v gledališču — v sejni sobi SNG, organizator Mladinska knjiga BS gostuje: 19.00 — J. Mortimer—B. Cooke: KO MAČKE NI DOMA — Teatar u gostima iz Zagreba gostuje v Gornji Radgoni 9

Petek, 3 0 . oktobra JPT

0®# w

19.00 — J. S. Popovič: RODOLJUBI — Jugoslovansko dramsko gledališče iz Beograda (najboljša predstava Sterijinega pozorja 87) Malo Borštnikovo srečanje: 19.00 — E. Fritz: FLEUR DE MARIE — Drama SNG Maribor gostuje v Studenicah Op: Vse tekmovalne predstave so poudarjene.

Poročilo usklajevalca tekmovalnega programa BS 87

Slovenska gledališča, ki so za to upravičena, so za tekmovalni program letošnjega BS v večini prijavila po dve predstavi, le EG Glej je kandidiralo s tremi uprizoritvami, AGRFT pa samo z eno. Po ogledu vseh teh predstav, in ob njih še nekaterih drugih, predlagam, naj se v tekmovalni del BS 87 uvrste naslednja dela (navajam jih po abecednem redu gledališč, hkrati pa v oklepaju vsakokrat še drugo, se pravi, neizbrano predstavo): Akademija za gledališče, radio, film in televizijo: Harald Muller: Splav smrti, režija Tomaž Pandur (ni bilo protikandidata) Eksperimentalno gledališče Glej: Samuel Beckett: Komedija, Ne jaz, Katastrofa, režija Vinko Moderndorfer (Stanko Maj cen: Apokalipsa, Srečko Kosovel: Cirkus Kludsky, prostor št. 461) Mestno gledališče ljubljansko: Peter Božič: Španska kraljica, režija Zvone Šedlbauer (Anton Pavlovič Čehov: Tri sestre) Slovensko ljudsko gledališče Celje: William Shakespeare: Kar hočete, režija Mile Korun (Avgust Strindberg: Sonata strahov) Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana: Slavko Grum: Dogodek v mestu Gogi, režija Meta Hočevar (William Sha kespeare: Vihar) Slovensko narodno gledališče Drama Maribor: Nenad Prokič: Metastabilni graal, režija Joviča Pavič (W. Hoffman: Tako kot

je) Primorsko dramsko gledališče: Peter Barnes: Rdeči nosovi, režija Dušan Mlakar (Lev Birinski: Vrtoglavci) Slovensko stalno gledališče Trst: Ivan Cankar: Za narodov blagor, režija Dušan Jovanovič (Arthur Miller: Smrt trgovskega potnika) in za neprijavljeno predstavo, za katero ima vsakoletni usklajevalec na voljo en termin: Plesno gledališče Ljubljana: Ivan Tavčar—Peter Božič: Agata Schwarzkobler, režija Damir Zlatar-Frey. Če premerim izbrani in predlagani spored kot celoto, lahko ugotovim, da ga ne prepreda kakšna izrazita vsebinska niti ne izrazna rdeča nit; prej bi lahko rekel, da odseva raznorodnost in celo eklektičnost, ki sta značilni za vsako slovensko repertoarno gledališče posebej. Glede na naravo Borštnikovega srečanja, ki ne želi biti slogovno ali kako drugače profilirano, ampak skuša predstaviti karseda najboljše v slovenskem gledališču, ni takšna odsotnost seveda nič hudega, raje obratno: letos je naneslo, da se je oblikoval ta ko rekoč zgleden »repertoar« BS, v katerem sta uravnotežena slovenska klasika (Cankar, Grum) in sodobna ustvarjalnost (Božič) in v katerem se približno enako godi tujim delom (na eni strani Shakespeare, na drugi Barnes, Beckett in Muller), obenem pa sta z enim primerom zastopana tudi sočasna dramatika iz drugih republik (Prokič) in sodobna preinterpretacija domače klasike (Tavčar— Božič). Hkrati pa je — brez moje vnaprejšnje misli na to ali kasnejših korekcij v tej smeri — naneslo tudi, da so v letošnjem tekmo valnem sporedu navzoči — z eno ali dvema izjemama — vsi najbolj ustvarjalni in vitalni slovenski režiserji, katerih lok bi bil še polnej ši, ko ne bi bilo vnovične abstinence Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane. O njej lahko rečem le to, da jo močno obžalu jem, a da se nisem čutil dolžnega, da bi jo kot usklajevalec programa poskušal odpraviti.

Vse predstave poklicnih gledališč imajo številčno močno zasedbo, kar pomeni, da se bo v tekmovalnem programu predstavil precejšenj del naših aktivnih igralcev in med njimi — spet z nekaj izjemami — skoraj vsa najveljavnejša imena. Po tej plati bo BS za mari borsko občinstvo gotovo privlačno. Hkrati pa je mogoče ugotoviti, da je — kljub različnim obdobjem in zemljepisnim širinam, na ka terih so nastala dela, predlagana za letošnji tekmovalni spored — osnovno občutje domala vseh predstav precej temačno: kar na prej se kot gledalci soočamo z breztalnostjo, izgubljenostjo, kaotičnostjo v (post) katastrofičnem času, pa naj je ta določno histori čno opredeljen (Barnes, Božič, Prokič) ali postavljen v abstraktno nadčasovnost (Grum, Beckett, Muller). Zato opozarjam, da bo letošnje srečanje vsaj v tekmovalnem delu obarvano dokaj temno, neveselo in celo pezantno, in prosim, naj bi bili predstavi, ki se s to oznako ne skladata (tržaški Cankar in predvsem celjski Shakespeare, edina radoživa komedija v letošnjem sporedu) razporejeni tako, da bi to vzdušje presekali in pomenili sprostitev za redne obiskovalce srečanja. Pri oblikovanju sporeda sem se srečeval najbrž z enakimi problemi kot kolegi prejšnja leta in to manj v zvezi z s poklicnimi gledališči, ki so po moji sodbi načeloma res prijavila najboljši predstavi, kot pa, naj tako rečem, z vzporedno produkcijo, ki je pravilnik BS ne upošteva. Naj je nekaj navedem: gre za neurejen oziroma nejasen status Prešernovega gledališča iz Kranja, kjer sem si na njihovo željo ogledal dvoje predstav, a se za nobeno nisem mogel odločiti, da jo kot edino popolnoma po svojem izboru uvrstim v spored, in za predstave neformalnih skupin, ki jih je bilo letos kar precej (kranjsko gledališče Čez cesto, skupina Proces, gledališče Ane Mon ro, Studio AGRFT, Plesno gledališče Ljubljana in še katera). Gotovo gre za širše vprašanje, ki zanj nisem pristojen, a na to zmerom bolj živahno produkcijo se mi zdi potrebno opozoriti (vanjo je treba všteti še ad hoc zdruzbe poklicnih igralcev okrog posameznega projekta, kar se za zdaj dogaja predvsem v Cankarjevem domu) in ponuditi v razmislek možnost, da bi sedanji spremljevalni program v prihodnosti izraziteje profilirali v nekakšno, pogojno rečeno, »off Borštnikovo srečanje,« kamor bi bil uvrščen kvalitetnejši del tvorstnega gledališkega dogajanja pri nas. Najbrž sem dolžan pojasniti še svoj izbor uradno neprijavljene predstave, se pravi Agate Schwarzkobler v izvedbi Plesnega gledališ ča iz Ljubljane. Zanjo sem se odločil — kljub temu, da se zavedam, da utegne njena samosvoja uprizoritvena zasnova povzročiti pri rediteljem srečanja nekaj težav — iz treh razlogov: najprej seveda, ker me je prepričala njena poetična in simbolna moč, ki jo vseka kor uvršča med pomembnejše odrske dosežke v zadnjem času na Slovenskem, drugič, ker sem s tem lahko — ob kvalitetnem vzgledu — opozoril na problematiko neformalnih skupin, o kateri sem maloprej govoril, in tretjič, ker se mi po ogledu večine pred stav v slovenskih poklicnih gledališčih ni zazdelo, da bi katera tako izrazito izstopala, da bi bilo z njo primerno izpostaviti eno gleda lišče na račun vseh drugih. Začasnemu odboru BS se zahvaljujem za zaupanje in mu želim uspeh pri pripravi letošnje prireditve. Ljubljana, 17. 6. 1987 Aleš Berger

DRAMA SNG MARIBOR ISIS™

Nenad Prokič

METASTABIL GRAAL (drama v treh dejanjih in dveh medigrah) prevajalec ................................ r e ž is e r ...................................... d ra m a tu rg a .............................. le k to ric a .................................... scenograf ................................ k o s tu m o g ra fk a ........................ s k la d a te lj.................................. ko re o g ra fka .............................. Igrajo: nadvojvoda Visconti, Ivan M a ro je v ič.................................. grofica Luccoli, Olivera M a ro je v ič .................................. lord Heathfield ........................ miss Dorothy, Sabina S za b o . vojvoda von Hessenfeld, B ra n a ......................................... markiz de Cleves, Mihajlo . . . Filipo Tommaso Marinetti . . . Giovanni G e n tile ..................... Gabriele D’A n n u n z io .............

Tone Partljič Joviča Pavič Tone Partljič in Jure Gantar Emica Antončič Tomaž Marolt Svetlana Vissintin Enco Lesič Lojzka Zerdin

Benedetto C r o c e ........... ........ Kurt Erich Suckert . . . . ........ Luigi P ira n d e llo ............. ........ kardinal Pietro Gasparri ........ pater Matija Marojevič . ........ Radomir Petrovič, direktor gledališča........................ ......... Manojlo Veselinovič, d ra m a tu rg ..................... ........ g o s tje .............................. ........

Ivo Leskovec Zvonko Funda Franci Gabrovšek Roman Lavrač k.g. Vlado Novak Vili Ravnjak k. g.

Tone Partljič k. g. Anica Veble, Irena Varga, Irena Mihelič ter Rosanda Košar in Peter Boštjančič k.g. Andreja Pisnik (gojenki Milena Muhič Jonas Žnidaršič k. g. Dramskega studia) Sonja Blaž Sodelujejo tudi gojenci Dramskega studia Drame SNG M aribor in učenci OŠ bratov Polančičev. Janez Škof Janez Klasinc Predstava ima en odmor. Peter Ternovšek Peter Šprajc slovenska praizvedba Marjan Bačko k. g.

Študij Talca pod Korunovim vodstvom nikakor ni potekal brez zapletov, motenj in celo nasprotovanj v igralski družini. Študij so namreč spremljale vsakovrstne in raznovrstne duhovne težave, s katerimi se je slovenska pa tudi jugoslovanska gledališka praksa seznanila in srečala šele po letu 1954. To so svojevrstne težave, ki jih nikjer drugje po svetu ne poznajo. Celo nekaj igral skih poskusov vrniti vlogo ravnateljstvu smo zabeležili, češ da je besedilo igre v verskem ali pa tudi v političnem pogledu žaljivo za tistega, ki ga mora govoriti. Beda slovenska. Bojan Štih

Peter Boštjančič

SACRIFICE INTELLECTUS Metastabilni Graal se pričenja na božični večer 1925. leta, tiste ga leta, ko fašizem v Italiji vse bolj očitno postaja dogma in ko ob izteku prve četrtine našega stoletja postaja vse bolj jasno, da se končuje neko celo obdobje. To obdobje, ki ne zajema sa mo 19. stoletja, ampak sega nazaj vse do jeseni srednjega veka, do zloma sholastičnih okov, do emancipacije individuuma, roj stva svobode, obdobje, ki ga vsak današnji človek, ki ne koketi ra preveč z dogmami, mora imeti za svojo duhovno domovino — skratka obdobje meščanskega humanizma, je bilo v posled njih vzdihljajih. Sledila je mutacija življenja, svet je hotel stopiti v znak novih, še brezimnih zvezd. To občutje izdihovanja nekega obdobja se je pojavilo že štirinajst let po začetku našega stole tja in se nadaljuje do dandanes, ko se zdi, da se z vrtoglavo hi trostjo približujemo obdobju Velike Zmede, ker so stvari, kot ponavadi, krenile nespametno pot. Metastabilni Graal se zato končuje v teh naših dneh in — pono vno iščoč gotovost v svetu, iz katerega je gotovost izginila in v katerem sta resničnost in privid na isti ravni, tako kot v samem Metastabilnem Graalu — se končuje s konstatacijo, da ne vemo veliko o prihodnosti, razen da se iz generacije v generacijo zno va in znova dogajajo enake stvari. Postavljeni v takšen družbeno-zgodovinski kontekst, moraj vsi liki iz Metastabilnega Graala svoj metafizični problem reševati sami. To morajo tako ekskluzi vni duhovi resničnih zgodovinskih osebnosti — italijanskih inte lektualcev — kot izmišljeni dramski liki. Večno vprašanje odno sa posameznika in skupnosti enako kot zavestno človeško ži vljenje, željno rešitve, žene tistega, ki hoče biti del skupnosti, da je v istem hipu pripravljen tudi na brisanje mnogih plasti resnice in znanosti, na svojevrsten sacrificium inellectus. Kajti skupno sti pripada implicitna prednost, daleč pred resnico. Mnenju, ki oblikuje skupnost nasploh, tudi ni mogoče parirati, dokler samo ne parira sebi — in pred tem seveda tudi skupnosti. Zato njego vi branitelji tudi delajo tako nadmočno porogljive obraze, če si človek prizadeva, da bi jih ovrgel na zanje popolnoma tuji in ire levantni ravni — na ravni poštene in objektivne resnice. Ker pa bit resnice je, se potem dogaja, da je zmeraj nekaj, kar ni — in liki Metastabilnega Graala krevsajo, vrženi v ta staro-novi, reakcionamo-revolucionarni svet, v katerem so vrednote, povezane z idejo individuuma (resnica, svoboda, pravo, razum), popolno ma razveljavljene in zavržene. Z uničenjem tradicionalnih držav nih oblik, ki ga je prinesla francoska revolucija, je napočilo ob

dobje, ki se je — zavestno ali ne, priznavajoč to ali ne — usme rilo k despotski vladavini prisile nad izenačenimi, atomiziranimi množicami, ki so brez stikov in nemočne, enako kot posamez nik. Jasno, da je potem večina nagnjena k temu, da išče zaklo nišče pred prizori in slikami sveta v globokem snu. Če pa se ob časno prebudijo iz tega sna, se budijo s filistrskim geslom na ustnicah: »Vsako jutro se zahvaljujem Bogu, da mi ni treba skr beti za Sveto rimsko cesarstvo.«, geslom, ki izvrstno ustreza absolutiziranim državnim sistemom. Metastabilni Graal je samo ena izmed mnogih teatrskih parabol družbene moči, ki izloča naravne človekove svobode. Osrednji lik drame, umetnik, ki ga prizadene lastna umetnost in je zato slab umetnik, ta človek je hotel biti za trenutek resen. Ker so mu težave skupnosti zares ležale na duši, je pomislil, ali ne bi bilo bolje, če bi za cilj postavili resnico in ne skupnost, ker se skup nosti posredno in za daljši čas boljše služi z resnico, pa čeprav grenko, kot pa z mišljenjem, ki misli, da ji služi na račun resnic, dejansko pa s takšnim oporekanjem na najstrašnejši način od znotraj razjeda osnovne pravice skupnosti. Seveda so ga ignori rali. To, da mu njegova lastna umetnost zada končni in smrtni udarec, je pesniška licenca, ker ta udarec vsekakor ni bil edini in tudi ne najtežji. Toda — bil je poslednji. Prejšnji udarci so pri hajali, ko je zavrgel svojo prvo absolutno oporo — Cerkev in na to drugo — Partijo. To tretje, čemur je pripadel, ko je spoznal, da je klanjanje kateremu izmed obstoječih absolutov verjetno najkrajša pot do človeške sreče (pa tudi najlažja), to tretje prav zaprav ni bila nikakršna absolutna opora, ampak tveganje. Tako je ostal brez tistega, za čimer je njegov mentalni habitus preveč hrepenel in preprosto ni imel izhoda. Tudi četrtega jezdeca apo kalipse je moral vreči s konja. Četrti jezdec pa je smrt in to je lahko storil samo z lastnim umiranjem — in to dvakrat: prvič, da bi nas preslepil, kar je del njegovega poklica; drugič zares, kar je del njegovega življenja, id est smrti. Tako je prvič in zadnjič zadovoljil tako resničnost kot privid. Ta parodija bi bila lahko ve sela, če ne bi bila tako žalostna. Da bi se izognili enemu in dru gemu, veselju in žalosti, je avtoobstrukcija glavnega junaka iz peljana hladnokrvno, kot gola ilustracija dejstva in brez najmanj šega patosa, post factum. Ivan Marojevič, nadvojvoda Visconti, ni vedel, da o trpljenju v umetnosti ne more biti govora. Želel se je boriti z orožjem slabotnih, ki pa je bilo premočno. Nenad Prokič

/ . . . / V literaturi in gledališču je še enkrat odmevala želja po splošnem rušenju tistega, kar še ni bilo zravnano z zemljo. Niti en sam steber starega ne bi smel ostati prevrnjen, temveč bi ga morali zdrobiti v droben pesek, s katerim bi začeli graditi znova. Po umetnikih prejšnjih dveh stoletij je postal ta napor raznovrst nih izmov zgolj znamenje ustvarjalne nemoči. Spet je bila zgo dovina milostna in je nespametnemu človeštvu vsadila temeljne kamne, po katerih bi se moral ravnati vsak popotnik v prihod nost: Mann, Kafka, Joyce, Proust, Broch so ustvarjali mite nove ga časa. Veliko je bilo snovi, iz katere bi lahko pisali moderne komedije in tragedije. Brecht in Pirandello sta spet poživila gle dališče, da je lahko sprejelo težke boje . . . Vendar se je znova in znova v dvajsetem stoletju dogajal obrazec, ki se je ponovil že trikrat: ob predromantiki, romantiki in novi romantiki. Najprej so divji inovatorji podirali vse pred seboj in za seboj, potem so isti avtorji nekaj let kasneje želeli iz ostankov zgraditi nove, lep še temelje. Vsakokrat so se pojavljali posamezni avtorji, ki so iz mučeni postavljali kažipote prihodnjim rodovom, ampak zmeraj je na odločilnem koraku dramatikom in gledališčnikom zmanjka lo moči. In krog se je zavrtel znova. Dvakrat ga je zaustavila voj na in ga vrnila za pol obrata nazaj, dvakrat se je proces ponovil. Zdaj smo na točki, ko je modernizem poginil, ko kraljuje nepre mišljeno zbiranje drobcev razbitega v postomodernistične kola že in ko počasi romantika okreva. Rojeva se umetnost moder nega, novoveškega človeka: metaromantika. Upam, da ji bo končno uspelo doživeti mojstrovine, ki bodo zaokrožile podobo paradoksalnega časa, v katenm prebivamo. Na vrhu hriba, na katerem mora zrasti babilonski stolp, stojijo skale, ki jih je Sizif mukoma privalil do tam, in čakajo, da bo iz njih nekdo zgradil zid. Ali pa se bo hrib zamajal in bo Sizif moral ponovno pobirati neštetokrat privaljene skale? Metastabilni graal je ena od skal, ki čakajo na vrhu hriba. Jure Gantar

»Jaz operiram z iluzijo kot s sredstvom,« pravi Ivan Marojevič alias Nenad Prokič. »Ker dandanes ne obstaja nobena zdrava substanca več, ker sta vino, ki ga pijemo, in svoboda,, ki se raz glaša, pokvarjena (. ..), se mi zdi (. . . ) nič manj noro in smešno zahtevati od bližnjega določeno količino umetniške iluzije.« Ta zahteva je vsekakor na mestu: nobene substance ni več, ki bi katero koli našo zahtevo lahko obvarovala pred norostjo in smešnostjo. Toda smešni in nori bomo videti le z nekega substan cialn eg a stališča. Kakor hitro pa to izgine, vstopimo v ob močje iluzije, ki je naše edino upanje, edina možnost: živeti v iluziji, toda tako, k a k o r da bi živeli v resničnosti. Naš čas je čas dvoumnosti, ko več ne vemo zagotovo, ali gre še sploh zares ali pa je vse skupaj brez pomena. To pravzaprav ni dilema ali — ali. Najbrž je treba reči, da nam gre smrtno resno in da je o benem vse skupaj ena sama neobvezujoča igra. Tako lahko z resničnim užitkom beremo in gledamo fašistoidne italijanske intelektualce, ki se v aristokratski družbi, s kozarci v rokah kot kakšni dandyji sprehajajo po salonu. Za njihove umetniške ali filozofske ideje se zdi, da nimajo nikakršnega konkretnega pomena več, ali pa kvečjemu takšnega, ki je zreduciran na zgolj estetskega, kakor pomen obleke ali orhideje v gumbnici. Ti ljudje, nekateri med nji mi tudi idejni nasprotniki, nazdravljajo in sproščeno kramljajo — premoščajo nasprotja med seboj, ki spričo svoje dvoumnosti ne morejo več biti povod za sovraštvo. V prvem dejanju Metastabilnega Graala gotovo lahko najdemo na nekak prikrit način izraže na metaromantična stališča, zlasti skozi usta vojvode von Hessenfelda: premostiti, združiti nasprotja, saj so le n avid ezna, in »ne č vekati o Absolutu«, ker je to »mučno«. Najvišja vpraša nja — kot se temu lepo reče — so človeku popolnoma odveč: rešil ni še nobenega, za nameček pa je pri tem početju še mučil sebe ali drugega. Dandanes je najvišja moralna gesta zavrnitev teh vprašanj, ki ne vodijo nikamor. Človek se naj neobremenjen z metafiziko ukvarja s stremljenjem k čim večjemu hedonisti čnemu ugodju, ki ga bo dosegel s sistematičnim kultiviranjem svojih čustev in čutov, in to zlasti skozi umetnost, ki pa ne bo odraz njegovih jalovih razglabljanj, ampak bogastva čustev. /.../ Marko Crnkovič

Igra v dveh dejanjih režiserka, scenografka in kostumografka M E TA HOČEVAR dramaturg D O M IN IK S M O L E lektorica NADA Š U M I glasba A LD O K UM A R pesmi M A R IJ KOGOJ glasbena izvedba LA D O JAKŠA in A LD O K U M A R

Afra Juta Slikar Umrli naddavkar Julio Gapit Hana G ospa Tereza Otmar Prelih Teobald Gospa Prestopil Klikot Kvirin Kaps Mirna žena Punca Stara žena

QO-

igrajo M AJDA POTOKAR A LEN K A VIPO TN IK BORIS JU H A N D R E J N A H TIG A L DA RE VALIČ SILVA Č U ŠIN M A RIJA N A BRECELJ IVO BAN BRANKO ŠTURBEJ ŠTEFKA DROLC ZVONE HRIBAR M ARKO O K O RN VOJKO ZID A R M OJCA RIBIČ D A M JA N A LU TH AR k. g. JE R IC A M RZEL

V predstavi ie uporabljen scenski osnutek IVAN A VAVPOTIČA za prvo ljubljansko uprizoritev D O G O D KA V M E S T U G O G I (23. septembra 1931)

PREDSTAVA IM A EN O D M O R

Damjana Luthar, Marko Okorn, Ivo Ban, Branko Ĺ i

oTCTBoris Juh

/ . . . / Poskušajmo rezonirati nekoliko drugače. A li pa kar na ravnost: Goga nikakor ni mračno besedilo, čeprav se nam tako kaže; njena vrednost je v veselju, s katerim avtor upodablja svoje osebe, v njihovi ironizaciji. V — Gogi tega ne smemo po zabiti, s tem se pričenja tudi naše drugačno razmišljanje o njej — se nič ne zgodi; pričakovanega umora francoske M arije ni, tudi Hana ne ubije komija Preliha, travmatičnega posiljevalca iz nežne mladosti; tudi Breg, pol mesta ni v plamenih; le nekaj desk seje vnelo, pa še te nočejo goreti. In dalje: pisar K liko t se ne obesi, še M irn a žena ne pobegne svoji mučiteljici. Zjutraj je v Gogi tako kot zvečer: umrli naddavkar lahko mirno šeta med svojimi živimi meščani, ker ni nič bolj mrtev (živ), kot so oni. Svet Goge je nedejaven svet, še največ, kar se dogaja, se dogaja v glavah ljudi; marsikaj od tega sploh ni stvar sedanjosti, mar več preteklosti (H an in a zgodba, zgodba M irne žene, zgodba Grbavca Teobalda . . . ) , časa, ki je že m inil, ki se ne bo nikoli povrnil, ki teče sam v sebi, oddaljen, neznan, nespoznaven. »Zelo malo ljudi še mora biti po hišah, izvečine so že opustili življenje,« nam sporoča dramatik v uvodni didaskaliji. Torej je Goga dramsko poročilo o času in prostoru, ki ga je življenje že zapustilo — pustilo na cedilu. K aj torej gledamo? Posmrtno ži vljenje? Življenje brez življenja, zgolj nadomestek ali p rib li žek? Edini, ki s posmehom spremlja dogajanje v Gogi, pijani slikar, ne najde za Gogo dobre besede; nasprotno, vse, kar zmore, je burka in burkaštvo, s katerim obklada svoje somešča ne. V Gogi se torej ne dogaja nič resnega; resnoba in življenje sta nekako povezana. To pa pomeni, da je Slavko Grum poi skal takšno življenjsko situacijo, ki ga je že sama po sebi odve zala vsakršne resnobe; ljudje so oddaljeni drug od drugega kot planeti. N jihovi slučajni trki, njihova mimobežnost, ki bi mor da rodila konflikt: vse to je samo nakazano, sluteno, neizreče no. N i akcije in ni protiakcije: osebe se vrtijo v brezupnem, za čaranem krogu, bolj in dlje kot jih gledamo, bolj smešne posta jajo : komi Prelih — je v njem kaj demonije? A li v Tarbuli in Afri? Je pisar K liko t tragičen v svojem hrepenenju? Grbavec Teobald v svojih stiskah, v svojih poteptanih sanjah? Je Julio G apit vreden pozornosti, usmiljenja zaradi svojih halucinacij? A li pa H ana zaradi svoje strašne otroške travme? V tej veseli Gogi ni nič resnega. N ič dokončnega? N ič nikogar obvezujočega? Vsakdo prinaša, razgaljen dobesedno in v pre nesenem pomenu besede, predse in pred gledalca del svoje čudne, zapletene predzgodovine. V vsej drami — razen morda Haninega udarca s svečnikom in Klikotovega prenašanja dom nevnega trupla — ni ene same prave akcije; zgolj zbir dejanj, ki nas vedno bolj spominjajo na groteskno galerijo posebne žev, nevsakdanjih eksistenc. In to je eden od temeljev Goge. Nihče, še umrli naddavkar ne, ni v svoji psihofizični enovitosti vsakdanja, neopazna figura,

kakršnih je nešteto v vsakem malo večjem mestu. Vsak vstopa v dogajanje ves in scela; ničesar »ne pušča« zunaj, pred odrom, zunaj besedila. Aktivizem Goginih prebivalcev je torej drugačen od aktivizma, ki smo ga navajeni pričakati v dramskih delih, še posebej pa v tisti literaturi, ki temelji na vsakršnih aktivizmih, od religioznih do zgodovinskih. Slavko Grum se je nedvomno zavedal, da poteka človekov aktivizem predvsem v njegovi glavi. T ja — v človeške glave, v zavest in mišljenje, k sanjam in željam — je pot (na srečo!) za enkrat še zaprta. In vendar je dramatik skušal s svojo Gogo odpreti to pot: na poti sami, skozi postopek, skozi nevsakdanjo dramaturgijo, ki se je ne bi sramoval noben nadrealistični krožek, nobeno dada istično gibanje, pa je pokazal, da aktivizem ne rojeva nobene tragike in resnobe, marveč zgolj posmeh. Temu posmehu je podvržena nesvoboda prebivalcev Goge, ki so ujeti v svoje ha lucinirajoče glasove, čeprav jih v resnici (če je sploh še kje v tej Gogi kakšna resnica. . . ) sliši samo Julio Gapit. Vsi drugi, vključno s Hano, ki prihaja iz velikega sveta, iz drugačne člo veške svobode, so žrtve nečesa, kar je lahko samo dramatikov posmeh: kar naredijo, če že kaj naredijo, nima nobene teže in nobenega smisla. Vrtijo se okoli mrtvih reči in so sami na robu življenja in na robu smrti, podobni lutkam. N jih o vi grehi so majhni, neopazni prestopki; njihove strasti so ničeve, prihod nosti nimajo, preteklost je meglena, sedanjost izpraznjena in izvotljena. So žrtve utvar in podob, ki jih v resnici ni. In tudi prebivalcev Goge v resnici ni, so zgolj čisti produkt pisateljeve imaginacije. Dram atik se tega zaveda; zabava ga, ko vodi te svoje lutke po noževi ostrini verjetnega in neverjetnega, ko jih postavlja v ne mogoče (»groteskne«) položaje, ko jim izvablja misli in bese de, ki so misli in besede samo zato, ker se rojevajo v zatohlem gnezdu, ki se mu pravi mesto Goga.

/.../ To seveda ne pomeni, da Dogodek v mestu Gogi ni značilen, ce lo pretresljiv dramski tekst. Vse to je Goga, vse to in še marsi kaj zraven. Govori namreč o svetu, ki se je vgnezdil v naših sr cih in ki ga danes, vsem revolucijam navkljub, še vedno čutimo kot težak, molčeč kamen. In s tem svetom molka in drobnih podlosti seje moč bojevati samo na en način: s širokim očišču jočim smehom, ki razsvetli to, kar se nam kaže, še posebej v pr vem pogledu, kot neprodirna, gosta megla, v kateri utone in se zabriše vsako človeško bitje, vsak človeški up in vsaka človeška želja. Edino življenje, edini porok Gogi, ki je v sami Gogi, je pijani slikar. Um etnik torej, pa še pijan po vrhu. / . . . /

Denis Poniž

Ĺ tefka Drolc in Branko

(« <

Silva Čušin in Marjana Brecelj

•'*— 1> 3 o c

c/5C «

>■

n^> 3 D

S » O n c " 6 '• ' ? "“>'2<t>_^*^>CSc3Errt,E

o c<d

w o

C *^?>o - 2 5 > C3 1 2

'S ; «SN ~ >5 N■?O

--.° *

^ c

^ «

-Tn

-° 3' ? = ^ » 2 K

-S « S S3

- d u ~ -2 a c « S i i « " 2 S „« «.£,>' < ui j w>N c No - - . c ^ S ' P c3 S - 5 J 5 c! 3 C q , n, S

Sov« a | ‘S ‘S ._- o Si ' s n ~ S N ^ '>t«

O n C O q O Q u i -

| «

q >

o S š t — g

R 2 a 2

1 H - * « « e -a -s « !

s - g ’g l

• S fJ S r g ^ .s .- S s e

—

S .S,

C U

KO _”

fe ž .2 2 «& J* O -

§o

Slavko Grum, 1929

g> jžw cc isi >cu/1•2 S -2,2 £ o ^ o >{fl c,3 S > _ S u O '*

= 1^

•“ e - c . g « * «

■Sl-ilo-Sssl-S'S. J3.g£s-§E« "•« > » S o s n ^ !o i . 'N 'X a t c »« E l>' O 3 <D— —jQ 2

-rt C«

• * C (D S <L> ~ __. G *-> 0 S 3 SS.S S - “ .D .

D ^C3 O r" JJ U

„

D >.

CA) ^ -O

»^g|!S-§|-ss b 1 ž § n - S - ' 3 -2. 1 § " ° IS o > $ !

.«>■§.«!s > o. ^ ^ o E I - I H P

o i 3 s 11

s = | § 2 : s ij s

is s g s s s

o, c

c 0 i , o ‘E 05•-

2 c S' 2 E E ca E 22 Z u .E

£ Š >2 2 60 £

"ES Si -o ^5 o-* ^

S oo E . •“ ■o o = c « - “ = > . - 3 -~, m' Ji "o 'K • - S — E " csx> |'-2,xi ' - 3 « E n2'E| S ° « §>.2 -2 £ -S o

■s -j '5 ” S . ° 5§ S .-S » • a - H č e o ^

2P-1

oj < . o — & 1/5 «3 g >£~ Q S š.

S •" o Ji =a fc •- o ’>3 ■* 'E a 2 c -E> E -* ju0•— "i «c/3»^ °« Š O . 1E u t -\ c SJ3E2m 5 • o ^s4> U. o -T

bu c c

•5*£ £13c~~ 5 £ So>’3 § *- ^ —o N : s 1/3

H« w Jr o oj ><^h > td uh > n n-*-*.« aQ m v>t j iz?2 o \ . Q a a

G O R IC A NOVA G L E D A L IŠ Č E DRAMSKO P R IM O R S K O

O cn O C

g t-

>o a X5 S d e co j.

g p

d K

05 S

C 53 O O o •a >05 o’ d 3 -1

O J- a ”0 o ■<s>

O C o 05 ►J :«■* o e

S *

* o (. O)

fel

j*a§

s §a K)

DS si e

IO)

•rJ

H5 s

ta co •«* d <u t. ka. T3

o ■S'

fc.

05 O £ CJ

o ■iž

fi.

o p

§ k«,

•r^

s o 05 e <15 n. O .O <u CO fo O O .ii

2 g

Ž -J

§o Sg

OS * Cj*N

§ <3 g

3 g š o

3 -j 5 s o cq ^S 2*^ O b

§ S

I I I §

h 2 0 s š 0 =*3

15 1 V

.!sj O

O -J -J

aw ^ J r E*h 'N O s SSj^CQ 4 O b K) y ^ b ^<0 § Q | § § v 1fe3 S O § 0 ^ > D, 5SS2 OhO,

Q O

OS CQ

•5>o >Mg

3 §£

I 5S II

c^Q5

PP is-isj

K/M

Cf) cri

>eo

*— H

a o

■w

■i i

- s S’_ t i oj $ « a ti s « 3 'C >S Q 2 9

O ° ti § S ti -;ti , ■

•**

^ <U J S

ti -G

« §>3 « S S .« ^o ■§ o N• »'SC” ti >£• ^ c- > O O S

* •

- S ,^

a - o

>«tž 01 S S 9 O 'g

’! *

:S ,

ti •-> s'-** s ^ ti s I ti - 5 1 S « ■ti j- o> ° w j- <“

ti ■■ ti

5

-" § 1 *2 *6

§S>••05• *I-* '?ti s<1) 1S §o M E S 'S 9 fl » 2 p

ti -2 « ^ .sl ^ S

>5 £ ~° < ^u 'g> eŠ* ”ti d*) O

>**<

s ti i g > »

ti •>-h

U > ° ^ A § 9 » g | S | o §>« r\

O ^ ^ ti ,3

■S*’S ■SLS’ ^ & a 0 i s 3"

s P"Sn o 5 N t i ^-a^eS ® » •^6 )e ti i ‘2 tž ti c^. 3 ti a e C H S J) i t i ^ S s 8 ^ ■ ti«,4i « A a h -^ R O ^ m r i

lOi

C f i t i C U B O ? « 6 ■“ ^ 3 ^ - S i , ’« § -8 « O - S o g s a ^1 3 3 TJ 2 Ng ®> Ce l S ^- s ^ 2 - S 3 >(J -W"ti S? 3 ••* ^ P S O ,_ w - s- ; s>ZJ« S. CS-i^ ^-SL*5 | S f s | - i S s *! 55 ti «U . 6 t i ' e S - g § 1 .2 S -2 s ^ s j

P* p rs O

0 'S pl lc H q - ^ ol t t2j O g;

• j.

: « 9p e ^ °5 ■c s o s Js i55. ti

g = g

“ 2 ■* o P. S R

® > .h

■S'.S ^ O) C S

S) •* -3 tŽ n! M .*

S i

4 £ cg-5 -ti ti ti -S. s »

g ^ O g £ . 3 .SL

l l o I .■ d a W P S g - ° ^ M o ■« o 2 3 «eeS n , g § ' S ^ S - 1 ' s * ^ •*3a ^ 3^ ° eo T$ ^ ti ^ P ^ -*o -r-i ^ q -ri T 3 o -O O s° J? g «■*> i|s a w g § g -s s e ti •* ti > K | ^ 'ti e t i rj o Q . t■-£ • * * - s £ ^ t r 't i •e- 6 a 13 a * '0 'S t i t i >S K» o N 6 0 3 1 8 5 8 i i s o rt N* ti D O » ‘S* co K ) N V- Q ? b c. o _ ■ 'u .» ^3 o O t. s ‘ s l ^ 2 a a e o w ‘c* ti l o 8C| - s ti O ti £ - 5e |^ «» ti 2 E S S~ 3 ^ s £? N "S S’ p M^~ ‘u e ij , .- H 5 A 3 • « " r£« , -5 '^ ti ti >w ^ -g 1

I •pj . -ri ,*r l 1

*> wA ts O L 53 ^ g '« - » t i CO s Ss .S p fti u)h o H >w 2 •<>» W - a - g £ °> a a ; s ft) tu a 3 9 3 , ^ O “ i N a °> P ^ O •S s k, -Si, O ^d <5« wv n. o Jf S •«■» c o >C0 »v^ *«*» *«—* »^ p e £ p ^ p w ^ i >N O'« 8 g£ § £ « U ) « 1> t i ' g Š «a 3 '& § r£> ON ^O o » • ■ . . o 'g - * S S! T-* P ^« “ 3 » 1-4 'J 8 J i ~» 3 « E g 3 3 'o •S 0*5- l ž “° š g 43 3 » — ^ ti-S t- 0) o rr! a r ; š- ° - s e ti o « *S ^ r - i 4 0 . ..C ■o§ 'S « £ o U (S tj | S 2 n jf* w N1 -« ti £> o ^ ^ o r t 8 S op %» 3« E§ S feS c»

a. 3 *" o S, "ti S 3 ^ g ..

o o

o ~

o e

, O

O ) o g ^

' i g

,-ti -g

50 >S ^*’rj 2^ ^* >N 0 8»v ‘s-rt

O cu .

a *

§ - g

■3-, p > S ^ £ ^ ,e e a 2S g §o I S

a i

^ g

OB s § ti w- i ^ 55 i i § 2 s

'S ’

g . H

§ e -s ! ■ § § ! ! i ^ • Š - š s g •t^ P P - 2 o *5^60 o n

t i ^_S 3 ^ <^ u o ^ _ „e^1-§ , - t - r3 N x ti ^ ti *r? o>n m -“ 3 g g ^ p2 Oi o oi ti n* ^ t. .i3•«■*a> nP t S I ? !! ^ 5 J P ti u N 01 P »n co F ” v, C tns n. i - t1-i g - p h - g o i cgo . 53^ o1 »° »• E . ° g ^ | | g Ž ti C

3^ - 2, 3^ j H p « n a , a w N p

- o

V ospredju: Stane Leban, Marjan Hlastec, Sandi Krošl

umetnost ko t revolta in utop reden si lah ko zastavim o v p ra šanje o p o m en u in sm islu F lo to ve akcije, se m oram o u s ta v iti ob ra z m e rju m ed p reteklostjo in se danjostjo, ko t se k o n s titu ira s p riču jočo igro. Predvsem je o čit no, da ne gre za reko n stru kcijo p re te k lo s ti; to p o trju je jo n e k a te r i a n a h ro n izm i, predvsem p a dejstvo, da v tekstu ta k o j z a č u ti mo e k s is te n c ia ln i in p o litič n i disput, k i m u lahko p rip išem o a k tu a ln o vrednost. D anes je seveda povsem očitno, da ne kakšnega o b jek tiv n eg a zg od o vin o p isja n i, in še m a n j la h ko to rej obstaja »o bjektivna« zgodovinska književnost. »Vživetje« je ilu z ija , k i p ro blem zgodovinske distance sa mo p rik riv a , ne p a tu d i razrešuje. S tem p a n i rečeno, da je p reteklo s t preprosto s u b je k tiv n a k o nstru kcija. T e m e ljn a 28 vp raš ljivo st s u b jektivis tič n e g a koncepta zg od o vin o p isja (in tu d i zgodovinske lite ra tu re ) se izkaže takoj, ko p o m is li mo n a ra d ik a ln o p ro b le m a tiz a c ijo subjekta, k i se v sodob nem svetu neprestano izk a z u je ko t n e k a j bistveno nesubs tan cia ln eg a in ne avto n om ne g a, celo ničnega. S vobodni in a v to n o m n i su b jekt se je danes dokončno in e k s p lic itn o iz k a z a l ko t ilu z ija . Z ato su bjekt zgodovinskega izk u s tv a ne m ore vse zu n a n je rea ln o s ti »raztop iti« v la s tn i substancialn o sti, pač p a m o ra skozi zgodovinsko distanco iz k u š a ti ra d ik a ln o drugost svojega p red m eta. Tako tu d i B a m e s ne m ore sam ovoljno o b ra v n a v a ti zg od o vin skih dejstev, n a č i n a m iš ljen ja , m ito lo g ije in sim bo like, s k ra tk a »sim bolnih fo rm « drugačnega sveta. (L ah ko smo p o zo rn i recim o n a zvezo p riču joče igre s srednjeveško m o ra lite to — npr. s S leh ern iko m ; ko flo to v c i u p riz a rja jo to igro, n a m p ra v z a p ra v kažejo, k a j v bistvu počne d ra m a tik z zgodovinsko snovjo.) B istvo zgodovinske zavesti, ko t se iz k a z u je skozi B am esovo dram o, je v tem, da p re te k lo s t sicer nastopa v svo ji drugosti in drugačnosti, v e n d a r p a p ra v ko t ta k a fu n k c io n ira k o t elem en t sedanjosti. Izku stvo p re te k lo s ti je n a č in o ziro m a fo rm a sam ozavedanja. Tako se zd a j lah ko vprašam o po tem, v čem je bistvo F lo to vega d e lo v a n ja in njegove drže; to vprašan je lah ko n a ta n čneje o predelim o s pom očjo pojm ov, ko t so realnost, u to p i ja , a k c ija in ilu z ija . Predvsem je očitno, da so Flote, b ič a rji in k ro k a rja tip iz i

ra n e fig u re z alegorično vrednostjo, za s to p n ik i treh n a č e l n ih stališč o ziro m a treh e k s is te n c ia ln ih drž, k i j i h vse po g oju je is ta tra v m a tič n a točka — izkustvo neznosnosti, n e sm iselnosti, n e ra zu m n o s ti realno sti. G re torej za tr i o blike revolte, oz. n e p rila g o je n e g a odgovora n a ta k svet. N a p rv i pogled se zdi, da je te m e ljn i re z u lta t B am esove d ram e res ig n ira n a ugotovitev, da je re v o lta v svojem bistvu ilu z o r n a in to rej nemogoča. P ro ta g o n is ti seveda n im a jo nobene ilu z ije o svetu k o t takem , e k s p lic itn o ja s n a ji m je njegova nesmiselnost, ira c io n a ln o s t, k riv ič n o s t ipd. Ilu z o rn a p a je n jih o v a u to p ija sama, torej zam isel, da lah ko s svojo a k c i jo ta svet sprem enijo. U to p ija je realnost, k i jo k a ra k te r iz ira predvsem to, d a j e bistveno n ep riso tn a (o zirom a »prisot n a n a n a č in odsotnosti«, k o t bi re k e l Pirjevec), toda p ra v s tem, ko je n i, lah ko k o t p ro je k t v o d i akcijo. P rva teza, k i iz h a ja iz B am esove dram e, je to rej ta, da je ta p ro je k t a p r io r i n e u re s n ič ljiv , da m o ra n a n je m u te m e lje n a a k c ija n u jn o sp od leteti in propasti. Toda R deči nosovi o d p irajo tu d i n ek a te re druge d im en zije, k i niso povsem v s klad u s ta k im re s ig n ira n im zaklju čko m . Predvsem je očitno, da v d ra m i obstaja vrednostna d ife re n c ia c ija m ed tre m i u to p ič n im i p ro je k ti. Mogoče je torej ra z p ra v lja ti o ra z lič n ih v red n ostih u to p ič n ih p ro je k to v ne glede n a to, da se v končnem soočenju z realnostjo vsi iz kažejo k o t enako n e u č in k o v iti (ilu zo rn i). To p a p om eni, da vrednostno m e rilo u to p ije n i id e n tič n o z n jen o p ra k tič n o u re s n ič itv ijo oz. zm ožnostjo u resn ičitve. P ropad u to p ije in n a n je j u te m e lje n e a k c ije tako ne p o m e n i tu d i n jen eg a z a n ik a n ja . R avno nasprotno, vse tr i in a č ic e u to p ič n e g a p ro je k ta im a jo v d ra m i iz ra z ito prednost pred p ra g m atičn o st jo, F lote sam p a im a seveda p o p o ln m o ra ln i p rim a t. L ah ko rečemo, da o staja m o ra ln i zm agovalec, s tem p a je vzpo s ta v lje n k o t id eal, poziv, najstvo. To p a p om eni, da B am es sicer u g o ta v lja a p rio rn o ilu z o m o s t in nem ožnost u to p ije in u to p ijs k e akcije, p a v e n d a r n a n jo k lju b vsem u poziva. A k c ija p a tra F lo ta je p a ra d ig m a d ra m a tik o v e akcije. Zgodba o flo to v c ih ozavešča in p o s ta v lja v luč p ra v tis ti elem ent, k i je v d ra m s k i p re d s ta v i sicer n ačelo m a prezrt, in sicer p ra v zato, k e r p o m e n i n jen o izhodišče, m ejo p ro stora, v ka te rem se šele lah ko d og aja in te ra k c ija z o bčin stvom (bodisi da gre za klasičn o ilu z ijo , njen o p ro b le m a ti zacijo, m its k a razm erja, a tra k tiv n o s t čiste ču tn osti ipd.); ta ele m e n t je seveda sam a u m etn o stn a fo rm a . Toda ne m i slim . da gre p r i tem za fo rm u lo o »avto referencialn o sti«

m o d e m e k n jiže v n o s ti (da so n am reč n je n a sredstva h k ra ti n je n p redm et) — n it i v sm islu p ira n d e llo v s ke iro n ič n e igre z ilu z ijo in distanco n it i v sm islu čisto »fenomenološke« ploskosti elem entov, k i so p ra v to, k a r so, in ne p red sta v lja jo n ič e s a r drugega. B a m e s se ne u k v a rja več z a n a lizo odrskega sredstva in postopka (npr. ilu z ije ), pač p a s samo um etnostno fo rm o k o t tako v n je n e m ra zm e rju do re a ln e ga. Vsebina (zgodba o flo to v c ih ) je v tem sm islu (sam o)ozaveščenje fo rm e / Le v tem sm islu B am eso va d ra m a g ovo ri o s am i sebi, o te m e ljn i u to p ič n o s ti/ilu z o m o s ti u m etn o sti ko t revolte p ro ti re a ln e m u — in o n u jn o s ti take revolte. U m etnost ko t revo lta in u to p ija je ne le a p rio ri obsojena n a nemožnost, pač p a celo sam a v sebi n eko h eren tn a in p ro b le m a tič n a . (»N egativni«, k r itič n i n a č in m iš lje n ja n e prestano kaže n a to, kako je vsaka »pozitiviteta«, npr. p ro je k t, tem eljn o ideološka.) K lju b tem u p a im a očitno m o ra l no prednost, k a r ne d okazu je le n ačin , kako B am es obrav n a v a Flotovo usodo, pač p a predvsem dejstvo, da so Rdeči nosovi k o t d ra m a (točneje — burka, p r i čem er p ra v ta žan rska o predelitev n a svojem n iv o ju — npr. s svojim obe šen jaškim h um orjem — iz ra ž a isto k lju b o v a ln o u to p i čnost) p red n a m i, čeprav govorijo o la s tn i nem ožnosti. L ah ko celo rečemo, da se je u to p ija s tem, ko se je e k s p li c itno p o s ta v ila v brezup (tu d i če Flote sam ne v id i ilu z o rnosti svoje akcije, je ta čisto ja s n a d ra m a tik u in nam ), izo g n ila tem u, da bi z a p a d la m e ta fiz ič n e m u n ih iliz m u . Z d ru g im i besedami, ju n a k o v p ro pad n i posledica izv irn e g a n ih iliz m a njegove a k c ije (k a r npr. P irjevec u g o tavlja za j u n a k a evropskega ro m an a) — navsezadnje Flotovo d elo va n je tu d i p ra k tič n o ustreza »dopuščanju biti«; ju n a k o v p ro p a d je ja s e n že v n a p re j in p ra v zato njegov p ro je k t n i več n u jn o n e k a j to ta lita rn e g a , a k c ija p a n e k a j n ih ilis tič n e g a . (N ih ilis ti v tem sm islu so b ič a rji in k ro k a rja , p ra v zato p a im a Flote p red n jim i odločilno m o ralno prednost.) Seveda se je mogoče vp rašati, k a j g ovo ri skozi tisto n a jstvo, k i p o d e lju je u to p ič n i a k c iji m o ra ln i p rim a t. U to p ija se tem u vp ra š a n ju ne m ore izo g n iti; ta k a k r itik a izk azu je n jeno bistveno votlost in p roblem atičnost. Toda bistvo B am esove drže je, da u to p ija k lju b la s tn i n o tra n ji p ro ble m a tič n o s ti in k lju b svoji a p rio rn i nem ožnosti v spopadu z realnostjo kra tk o in m alo k lju b u je in vztra ja . S tem ohra n ja v svetu m in im u m »p ozitivitete« in svobode, ve n d a r le ko t n e k a j skrajno ira c io n a ln e g a: credo q u ia absurdum .

Igor Zabel

P4 O O h-1 0Q O O

o PS < z

O h

•“ S h

"B >u M > O

e •-N

-M 3 >

N N

O in • pN U O n

o — «5

3 *0 u ^ •— ) I— I

o C g

O )

o 3 Q

73 O m w PJ M ^ w :sr

U U O

x>tt>S« *h ^ 3 -a ta a S 3

O J > JJ o 3 >n w

° £ .S M S .« M -3 .J?

ca x >n 2 § 'Tl. O J D T3 3d tUOr-=H Ul

X! O

Cu C

•^S O -M l/ l

C l/ l

tUD

o •>0 * 3 pV } 35 O o N XII 3 >■■5 cd w C ns

3 35

O O

tuo

O 3

3 3 •l“9 ■a 3

O >3 1/1 3 Q

•“ 5

S 2 > 3

3 3

3 "■C 5 3

o z

o >H U

>N >o 3 -♦j •> 3 o

ca Ul bc > ca ca J«

•-H

-t-J

3 3

-u> 3 > OJ >o > M >N 3 W 3 3 3 >cj > 3 T3 O 3 U 8 ° tuO O O u cS 3 tuo U, O 3 O o OJ 3

iZa c c -2 'čo

W (D

13 o* 2

N *h• >d, Q Td

Ul 3 Td

"S -5 > w 3 O

Oh ^ fc ’S

Q t3

O J

O Ul

u 3

tuO

3 a 'g is

s £ «ui W 0

>N > 3

* "5

>03 3

3 ■1— : »PH

3 l-3

.X 0

S 3

3 T3 0Ui

u O w w_ w 3 O

S h cd >N

xs 3 O Oh 3* U 2

u O

•pH jh

u cd OJ 3 w «*-1 3 a X> -u O g u Ul 3 3> >w -(-> cu 03 Oh

£. 2,

Anton Petje in Tone Gogala

P ra ška k rs tn a pre dsta va k o m e d ije Za n a ro d o v b la g o r je m in ila brez posebnega odm eva v d o m o vin i, pa tu d i brez slabe ve sti p r i tis tih , k i so j i z a p ira li p o t na lju b lja n s k i oder. N a n j je p riš la šele 13. decem bra 1906. O sre d n ja slovenska d n e v n ik a sta o te j p re dsta vi, slove nski p re m ie ri, zapisala: V če raj sm o v id e li o ž iv lje n o od u m e tn i kov, ig ra n o z ž iv im navd uše nje m , od o b č in sktva sp re je to z e n tu zija zm o m , k i je re d ka p rik a z e n na fo te lih našega p a r te rja . Č u tili smo vsi, da je in te n d a n ca s to rila n e k a j takega, k a r je podobno k u ltu rn e m u d e ja n ju , dom ačega u m e tn ik a v s to lič ila na našem o d ru in se celo z neko sam ozavestjo in patosom povspela nad stališče p re jš n jih vodstev, k i jim je k a b in e tn a ju s tic a vladajoče k lik e b ra n ila v p riz a rja ti, k a r je b ilo p ro ti n je n im intereso m . To so bržčas č u tili tu d i ig ra lc i, k i so te m b o lj dovršeno ig ra li, č im b o lj poznajo politiš k o -k u ltu rn o ozadje igre, v k a te re m ž iv ijo tu d i ta k ra t, ko ne ig ra jo . O dtod to lik vspeh . . . (Slovenec, 14. decem bra 1906) To je b il tr iu m f. Ne sp o m in ja m se, da b i k d a j v la d a lo v na šem g ledališču ta kšn o vsh iče n je , k o t snoči in ne sp om i n ja m se, da b i b il v nas k a k a v to r s p re je t s ta k o emfazo, k a k o r snoči C an kar. Sicer je b ilo tu d i ta k ra t, ko so ig ra li C an karjeve ga J a k o b a Rudo<, navdušenega aplavza in je šel nje go v >Kralj na Betajnovi< v z lic s v o jim h ib a m zm ago v ito čez oder, to da te h uspehov s snočnim n it i p rim e r ja ti n i. B il je to p ra v i tr iu m f, navd uše nje se n i poleglo, k a k o r pri>Kralju<, m arveč je od d e ja n ja do d e ja n ja raslo, sponta no se izliva jo če v v ih a rn e aplavze. G ledališče je b ilo n a b ito polno . . . In ko je p rv ič padel zastor, je odm evalo fre n e tičnega aplavza brez konca. B le steči slog, Shakespearsko ž e n ia ln i d o v tip i in tip i, la h k o tn a eleganca, s k a te ro obvlada a v to r gled, te h n ik o , sarkazem , s k a te rim n e u s m ilje n o u d r i ha na levo in desno, sarkazem , k i nas z odra d o li ne žali, a m p ak u č in k u je o p ro stiln o — vse to je h ip n o tiz ira lo in fa s c in ira lo in n i p u stilo , da b i p riš la p u b lik a do sape. Ščukova govora v tre tje m d e ja n ju sta izzvala p r i o d p rti sceni de m o n s tra tiv n e g ro m ske aplavze, k i so se p o n a v lja li, ko je padel zastor. O bčinstvo je k lic a lo a v to rja na oder, hoteč m u d a ti zadoščenje in m u č e s tita ti nad zmago, k i jo je sla v il snoči ne le k o t pesn ik, a m p a k tu d i k o t p rv o b o rite lj p ro ti sistem u, k i je doslej v la d a l našem u gledališču. A li C -ja n i b ilo . Z ad nje d e ja n je . B liž a la se je že e n a jsta u ra , a p u b lik a n i č u tila n ič tis te prena sičen osti, k i jo sicer dela nestrpno, da je d v a p rič a k a konec igre. N asprotno, le še p re h itro je b ilo konec večera in vse si je želelo s liš a ti še. Z m aga je b ila popolna, o d h a ja li smo z zavestjo, da n am je v s ta l d ra m a tik izre dn e sile, k i n am o d p ira vse lepšo p e rs p e k tiv o v bodo čnost slovenske d ra m a tik e . . . (S lovenski narod, 14. decem bra 1906)

»Ideja n aro d a je eno n a jb o lj u č in k o v itih om am ljanje«. (R a b in d ra n a th Tagore, 1918)

sredstev za

in če tud i v »Blagru« nism o p riče nobeni s m rti — le slišim o o s m rti nekega Goloba, ka te re je (baje) k r iv dež. poslanec in obč. s v e tn ik dr. G rozd, za k a r pa n i tr d ih dokazov, saj p i sma, k i govore (baje) o tem , ne v s to p ijo v ig ro in se v n je j ne izve n jih o v a vsebina, za torej tu d i ne m o re jo usodno s p re m e n iti pote ka ig re — še vedno leb di nad n am i, nad n a š im i »težkim i« in zgodovinsko p o m e m b n im i časi G rozdova p re ro k b a in zapoved: »Nihče ne u m rje naravn e sm rti«. In ka ko la h k o v o d ite lj ene od »frontnih« se kcij, k i srbe za »blagor« naroda, izreče to strašno trd ite v? Zato, k e r C a n ka r v te m svojem d ra m ske m »eksemplu«, »dram i p o ln i žolča in sovraštva«, s ka te ro je n a m e ra va l » n a p ra viti n eka j m ojstrskega«, saj je b il p re p riča n , da je ravno »na te m polju« (dram skem ) nje go v »talent in moč« (a vto rje ve izja ve v p is m ih b ra tu K a rlu in za lo žn ik u S ch w e n tn e rju ), h o te l glasno in ja v n o o p o zo riti na sloven ske v e lja k e , k i so si v z e li v za kup »narodu ra zličn e ideale in s v e tin je , k i so n e d o ta k ljiv e , a za ka te re se ne zm en i ne živa ne m rtv a duša; o p o zo riti na tiste , k i m is lijo , da so na rod, saj so p re p rič a n i, da ko govore oni, da g o vo ri narod, sam, a niso drugega »nego svinje« (v p ism u L. K ra ig h e rju ). In ka kšno je la h ko delovanje tis tih , k i niso drugega »nego svinje«; tis tih , k i za n ik a jo bogastvo, k e r jim n i do m a te ria l nega b la g o sta n ja naroda, saj je z b erači laže k o t s s itim i, t i stih , k i se boje in bore p ro ti » m la d in ski lahkom iseln osti« (in n je n im »organom« b i d od ali danes), k i vedo, da so časi »težki«, celo »najtežji« v vsej n a rod ovi zg odovini (k riz n i, b i p r is ta v ili danes), a jim ta »teža« k a r nekako p rija , saj je po te m tu d i n jih o v o d elovanje »težaško«; tis tih , k i z a n ik a jo po štenje, ko govore o re v o lu c iji in k i na ko ncu koncev posta v lja jo celo zahtevo, da n i d ovo lj, če človek (narod) samo ž i vi? To d elovanje se kaže k o t fraze in fra z a rje n je . G ovor in je zik, g o v o rje n je in je z ik a n je ! V e n d a r »stebri« n a ro d o vi niso »stebri« k a r po m ilo s ti neba, am p ak so samo lju d je , k i j ih kolo socialne ko m e d ije vsake to lik o časa dvigne na p ovršje — so lju d je , u ra d n ik i s v o jih s tra n k , se kcij, fr o n t in fra k c ij, k i so danes sluča jno n o s ite lji te h ža lo stn ih razm er. Osebe se m e n ja jo , stv a r ostane«, je o po zoril Iv a n C ankar. In ko eden n jih , k i je deležen p riv ile g ije v (k i niso m a te ria l ne narave!), k i j i h daje članstvo v s tra n k i, v »fronti«, četudi k u p lje n in redno mesečno n a g ra jeva n, skrom no sicer, da ne bode v oči, a vendar, saj njegova p rip a d n o s t »ideji« stra n k e n i m očno p re p rič ljiv a , dobi »malo brco«, »človeko lju b n o klofuto«, Ščuka po im e n u in ž u rn a lis t po službi, do ž iv i svoje pon iža nje , sam oponižanje, saj si ga želi, da se otrese zadaha in b la ta »svinj«, in n je go v p a s tir sam opoveličevanje, ko »jako d is k re tn o in h itro« (d id a ska lija !) zaveže dr. G rozda le vi čevelj — tedaj se p o ru ši »naravni« red delo v a n ja stran ke, tedaj »nenaravna« s m rt izsto p i iz fra z in se poda p re ko sveta »blagra«. T edaj je konec d iskretne ga hum buga, k i se je počel (in se počne) na rovaš naroda; te

daj napoči doba, k i ra zb re m e n i čas, k i spoznanju v rn e po gum , bogastvu pra vo v re d n o st (p riz n a k a p ita lu njegovo fu n d a m e n ta ln o fu n k c ijo ), k i poveže poštenost z re vo lu cijo , k i dobi vse poteze »m ladinske lahkom iseln osti« in k i k o n čno v rn e vso ve lja v o ž iv lje n ju , da je vre d n o ta nad vre d n o ta m i, za ra di k a te re je dovolj, da se samo »živi« na te m sve tu. In č rta n enaravno s m rt iz ka ta lo g a zgodovine. Predvsem pa je to obdobje ra z k ritja , da je n a u k p rih a ja jo čega razreda (naroda) češ, da so stran ke, k i j ih v o d ijo »ste bri«, pre dsta vn ice tega razreda (naroda), zm oten! K a jti ta » m ističn i narod, k i ga n ihče sploh ne pozna, že zdavnaj leži na tle h in njegovo bolno telo g lo je jo č rn i hrošči«. N am esto »naroda« se »vzbuja v h la p c ih gospod, v s u ž n jih kralj!«) ( . . . ) T edaj so »samo še lju d je , sam i svo ji, p re d rz n i in pono s n i . . . k r a lji v cunjah!« Z a to re j Š čukino delovanje (proglas, z b ira n je lju d i o k o li se be po z a k o tn ih p re d m e s tn ih g ostilna h) n i več d elovanje za »blagor naroda«, am pak je delo prebujenega človeka, člo veka, k i je iz s to p il iz stran ke; je n e o rg a n izira n o delovanje d rh a li, tolpe, ponosne in drzne, je ra z b ija n je o k e n s k ih šip na d o m o vih v e lja k o v (bivšega) »mističnega« naroda. H k ra t i pa to d elovanje znova p rik lič e na svet čas, ko s m rt n i več samo bolezen a li ljubezen, am p ak stva r o ro d ja in orožja! N e n ara vna in n asilna . Konec je prevlade m a n jš in e nad ve čino, konec a p a rth e id a fraze in ž iv lje n ja , govorov nad zgo dovino! P ričel se je čas »govora ciničn e resnice, ne pa b la goslovljene laži.« in ka kšen bo n o v i narod, narod p re d rz n ih in p on osn ih lju di? N ovi narod, t i » k ra lji v cunjah«, to je narod brez idea lov, k a jt i sku pa j s Š č u k in im u g riz o m z a s tru p lje n im dr. G rozdom bodo le g li v p o ste ljo (m rtva ško ) tu d i »narodovi ideali«. L ju d je , k i jim je več do »cinične resnice« k o t pa do »blagoslovljene laži«, lju d je , k i se zb ira jo po p re d m e s tn ih g o s tiln a h in k i bodo p rič e li že n a s le d n ji h ip ra z b ija ti šipe, to je n arod k o t čista v o lja do m oči, k i se ne u te m e lju je na ira c io n a ln ih , m itič n ih zgodbah iz p re te k lo s ti in re v o lu c ije , iz ro č ilu in prepovedih, am p ak iz k lju č n o na m oči. T ej m oči pa je im e p ro d u k c ija , k a p ita l, te h n o lo g ija , p ro fit, o b re s ti — s k ra tk a zdrava e kon om ija , k i n ik d a r ne p ro g la si bogastva za bedastočo. N o vi narod lju d i je svobodna a sociacija p ro izvaja lce v, sam oupravljalcev. N arod brez ide alo v je svo bodna e kon om ija . In k e r je b ila re v o lu c ija , k i se je že dogodila, in v sa kršn a nova re v o lu c ija b i b ila ra z u m lje n a le k o t k o n tra re v o lu c ija , »nenaravna« s m rt prve in n je n ih v o d ite lje v , le »revolucio n a rn a operacija« (L. F ilip ič ), k i n i izre zala vseh m ogočih m a lig n ih tu m o rje v iz telesa naroda, se p rid ru ž u je m o t i stim , k i so ob p rv i u p riz o ritv i N arodovega b la g ra v L ju b lja n i le ta 1906 m e n ili, da C a n k a rje v a k o m e d ija »čez sto le t ne bo n ič m an j a k tu a ln a k o t danes.« T o re j jo la h k o ig ra m o vse do leta 2006! K e r vse d o tle j se bo z n arodom g o d il b o lj a li m a n j d is k re te n hum bug.

Ivo Svetina

p re v e d e l Oton Župančič re ž is e r M ILE KORUN d r a m a tu r g A n d r e j H ie n g s c e n o g r a f M ile K o ru n k o s tu m o g r a f k a M arija V idau l e k to r J o ž e F a g a n e l g la s b a L a d o J a k ša k o r e o g r a fija K s e n ija H ribar k o r e p e t i t o r M iro P o d j e d

Ig ra jo : O R S IN O vojvoda ilirski.............. PETER BOŠTJANČIČ S E B A S T IJ A N , mlad plem ič .................... BOJAN UM EK A N T O N IO , pom orski kapitan, Sebastijanov prija te lj .............................. JO ŽE PRISTOV P O M O R S K I K APITA N , Violin prijatelj ............ BORUT ALUJEVIČ VALENTIN, p l e m ič v v o j v o d o v I s l u ž b i BRUNO BARANOVIČ C U R IO , plemič v vojvodovi službi BOGOMIR VER A S k. g. VITEZ TO BI J A RIG , Olivijin s tric M IRO PODJED VITEZ A N D R E J B L E D IC A IGOR SANCIN M A L V O L IO , Olivijin dvornik .............. JA N E Z B E R M E Ž F AB IJA N , v službi pri Oliviji.......................IZTO K VALIČ

DRAGO KASTELIC N O R E C , v službi pri Oliviji..................... ZV O N E A G R EŽ OLIVI J A , grofica ANICA KUM ER VIOLA, Sebastijanova se stra ..........M/LADA KALEZIČ M A R IJA , Olivijina hišna DAMJANA LUTHAR k. g. D U H O V N I K ...................................................... IZTO K VALIČ G o d i s e v ilir s k e m m e s t u in n a b ližn ji m o r s k i o b a li

/.../ Nagibi in strasti, ki oblikujejo človeško življenje k srečnim ali ne srečnim ciljem, se imajo menda zahvaliti za svojo moč nečemu, kar je večje od človeka, in se ne podrejajo njegovi oblasti. Sha kespeare jim daje neodvisno življenje in jih često uteleša v nad naravnih bitjih, ki se prikažejo na njegovem odru. Njegove vešče in duhovi in vile ne prihajajo na oder kar tjavendan; to so sence in odsevi človeškega duha, zrcalna bitja, ki so z osupljivo in pri stno psihologijo zaživeli, odrešeni vladavine človekove volje, ta ko da lahko nastopijo kot njegovi gospodarji. Macbeth, ki ga razvnamejo temne pobude častihlepja, se spajdaši z veščami, in to ga potem odnese s strahotno hitrico v prepad zločina. Ham let, ki ga je razžalostila očetova smrt in ga trpinči materina nez vestoba, sprejme sporočilo duha, ki da pospeška njegovim su mom in razmišljanjem in ga poslej napravi za orodje v rokah usode. V Snu kresne noči je videti, kot da so nerazumljive muhe in premene nestanovitne ljubezni delo vilinskih bitij, ki se igrajo, čeprav ne zlonamerno, s človeško slabostjo. Poželenje, poroje no v očeh, ki je vodilna pobuda v Shakespearovih zgodnjih ro mantičnih delih, se izraža y mnogih prelepih in domišljijskih obli kah ter se preobraža v strast ali muho, nato pa neubranljivo po vede svoje žrtve k nepričakovanim ciljem. Ustvarja lastne vred nosti in nima nobenega opravka z razumom. Nauk mladostne ljubezni v njeni lahkotnejši obliki razloži Helena v Snu kresne noči: Neznatno, nizko stvar brez cene prave ljubezen preobrazi do veljave, in to tudi ponazori slepa zaljubljenost Titanije. Še enkrat to pri kaže knez v Kar hočete: O duh ljubezni, bister ves in živ! Čeprav dovzetnost tvoja vse sprejema kot morje, vate le se nič ne vlije, naj še tako je vredno in visoko, da ne bi v ceni paio isti hip! Tako je poln podob ljubezni sen, da on edini je zares sanjav. Metoda, ki jo običajno uporablja, ne pozna varčnosti. Svojega cilja ne napade iz zasede in ga ne osvoji potem z enim zama hom, temveč ga lovi med velikim laježem psov v spremstvu ve sele in pisane družbe. Njegov duh je poln okraskov, podob in poznejših domislekov; kadar konča, vam je navadno povedal ve liko več, kakor vam je nameraval povedati v začetku. Walter Raleigh: Shakespeare (Odlomki iz eseja)

Josip Torbarina je prepričan, da je Shakespeare tedaj, ko je v komediji Kar hočete govoril o Iliriji, njenih prebivalcih in nava dah, imel v mislih dubrovniško republiko, kar dokazuje z vrsto zgodovinskih paralel, možnih literarnih virov in trgovskih stikov, ki jih je Dubrovnik imel z Anglijo v 16. stoletju. Nedvomno je Shakespeare istočasno uporabljal tudi sodobno Anglijo, kajti tu di v dramah, kjer je izbrat tuje okolje in ljudi, imajo njegovi zna čaji toliko splošno človeških črt, da je individualno in splošno neločljivo in harmonično povezano v novo, umetniško podobo življenja. Mirko Jurak

/.../ V Kar hočete je izmed vseh, ki se zaljubijo, edino Viola počašče na tako, da se sme poročiti s prvim, ki so mu veljala njena ču stva, in nemara bi lahko dejali v Shakespearovo obrambo, da je ona edina, ki zasluži to posebno čast. Vsi drugi se poročijo ali ostanejo samski, kakor se pač svilene niti prilegajo pisanemu vzorcu. Te igre so navsezadnje komedije spletk, zgradba je zelo zapletena in smešno bi bilo resno razpravljati o osebah, ko bi ne bil Shakespeare vpletel vanje toliko resničnih in živih likov, tako da si z vso pravico drznemo zahtevati od njega tisto, kar je ne mogoče. Če naj b i bile vse osebe žive, bi moral biti zaplet pre prostejši in manj someren. Toda vsi ti liki se izvrstno prilegajo lahkotnosti komedije. Svet, v katerem se gibljejo, je mavrični svet ljubezni in brezdelja. Napetosti in resničnosti življenja pre sevajo v dim in se topijo v tem nežno-čutnem ozračju. Prebivalci tega sveta so žrtve ljubezenske domišljije, ki se rojeva v očeh; to so mladeniči in dekleta, ki uganjajo norčije z nedolžnostjo lju bezni, njeni zaobljubljenci. Ki poljubili so njene peruti včerajšnjega dne slaveč peruti, ki bodo poletele v dan današnji V katerem drugem svetu je toliko duhovitih zaljubljencev? V ka terem drugem svetu se je moglo zgoditi, da so bili tako lepi otožnost, zaničevanje in gnev? Zgodbe, ki jih je izbral za komedije, so takšne, kakršne je v veli kem številu najti v romanih tistega časa. Nekatere izmed njih, na primer Komedija zmešnjav in Vesele Windsorčanke, se v sploš nih obrisih ne ločijo od duhovitih anekdot, zbranih v šaljivih bro šurah. Moški in ženske so nam prikazani kot žrtve veselega ek sperimenta ali muhastega naključja. Ukane in šale, ki jih je v teh delih veliko, bi v resničnem življenju komaj mogle pripeljati do srečnega zaključka. Šala, ki jo sprožijo, prevečkrat privede do nepričakovanega izida, ki je včasih tragičen, včasih pa samo umazan. To je razsipanje duha v pustinji neudobja. Shakespeare pa posreduje šegavosti Stoterih smešnic žive like in resnično okolje, vendar mu nihče ne more očitati brezsrčnosti. Svojo zgodbo potopi tako zelo v poetično in fantastično vzdušje, nje gove osebe so tako drzne in dobrodušne in iznajdljive, dejanje prehaja v takšen vihar hrupnega ugodja in blaži ga toliko člove škega čustvovanja, da je ves učinek miloben in prijeten in je mojster predstave še zmerom naš dobrotni Shakespeare. Ose be čiste komedije tako zelo zaupajo v svojo srečo, da se z njo lahko igrajo in se j i posmehujejo in jo izpostavljajo preizku šnjam, ki bi morale zlomiti bolj krhke zgradbe. Okoliščinam so kos in najpresenetljivejše dogodivščine jih niti ne zbegajo niti ne potarejo. V nekem pogledu so tudi ti liki tako kakor tragični ju naki in junakinje predstavniki usode. Ampak usoda nastopa v kraljestvu komedije v blažji in bolj muhasti obliki. Iz knjige: Ina Schabert — •'Shakespeare-Handbuch«

Resnica je, da nam je Shakespeare, ko nam je razkril ves obseg svojega duha, dal precej povoda za pritožbe, ker ni njegov duh dovolj majhen, da bi ga mogli zlahka razumeti. Walter Raleigh

c n

LU dc

<o LU

LU LL

K 7

o LU CD

_ er rl

Z © 3 S CD

4 * * < 2 z > 0 LU I— KO

O —> <

DC o

flŽ <1) "S 52 S’> g gN

0 < B 01 H i— i— JX. D) D) Q) O O

§ o 1 B O) w co != O

O š

^ 8

>o E

o LU . .

DC O N LU CL

M N 0CL

lu <

Q < w ^

UJ ^>NI ^ > N

O ’*

< < o ~Z. DC LU

0 (E h

< LL

c« O to ®

3 >cco o

3 co O

o > DC O< < * * O > 2

< LU DC _ l -1 LU CO < — >

CO < h < *

fc s

.< 2J>Q E "oco > |S £ O ■♦O. O — • * E (/) o CL 05

Odmor po prvi enodejanki

EKSPERIMENTALNO GLEDALIŠČE GLEJ LJUBLJANA

Alenka Vipotnik, Slavko Cerjak, Jerica Mrzel

KARKOLI ZE Sl S. B.

Kaj so Beckettovi osebki? Junaki ali anti-junaki? Nekaj je goto vo: heroji niso! Lahko bi rekli, da so rojeni v pravem času in v pravem prostoru, pa vendar jim ni dano postati legenda. Niti ci tat .. . niti referenca . . . niti dšja vu. Sicer je v povprečju z njimi vse v redu, celo do te mere, da so »njihovi« diskurzi »avtenti čni«, »polni«, »objektivni« in navsezadnje »pravilni«, čeravno so brez narativnega vektorja in emotivno fabulativnega »smisla«, saj ne moremo nikoli definitivno določiti politično, historično, socialno in ideološko lego kraja, na katerem se vse skupaj prav zaprav dogaja. V tem smislu se lahko »Ne jaz« (»Pas moi«) do gaja kjerkoli: lahko je razpršeni, potrgani in razpočeni diskurz s te ali one psihoanalitske seanse (»USTA«/»POSLUŠALEC«), lahko so to dezorientirane »poslednje besede« prestreljenega gverilca, lahko izlita bolečina »pesnika-začetnika«, lahko pa tudi slogovni konotator vdora tiranije in supremacije logosa, označe valca, strukture, nekega posebnega obdobja, neke posebne tehnologije »eksistence«, katere enciklopedični povzetek so »USTA«, ipd. Akterji potemtakem pripadajo neki objektivni vse bini diskurza, ne pa'(socialni, historični, politični ipd.) strategiji narativne konstrukcije, kar pomeni lahko le, da taka dela kot npr. Beckettov »Ne jaz« v sistemu žanrov nastopajo kot ime za dramatizacijo nemožnosti narativnih začetkov in koncev, kot negativizacija linearne naracije, kot negativizacija materialnih in moralnih pogojev »happy-enda«, kot brezprizivna negativizacija sistema žanrskih fascinacij, še toliko bolj, ker nam samo Bec kettovo delo zastavlja, če že ne kar vsiljuje tole temeljno vpraša nje: Kaj je na Beckettovem delu »Ne jaz« tisto, zaradi česar po tem pravimo, da je to delo »dramsko« in da kot tako spada v gledališče? Zakaj je to delo treba »uprizoriti«? Kaj temu diskontiniranemu, nevrotičnemu, razcapanemu in zablodenemu nestavku podeljuje strukturo žanra, »drame«, nečesa, kar je treba »uprizoriti« v »gledališču«? »Ne jaz« je namreč le nekakšen monološki ne-stavek, brez organov, brez referenc, vsaj tistih materialno-žanrskih. Toda besede so kljub temu prave, ustrezajo številnim opisom . . . in ta fragmentirani, zdrobljeni, raznešeni ne-stavek je brez naracije, brez začetka in brez konca: naracija je elidirana, ekstrahirana, vsi začetki so prekoračeni, vsi konci kršeni . . . In rekel sem že: lahko je psihoanalitska seansa, lahko so »zadnje besede« umirajočega, lahko nas utruja le »pesnikzačetnik«, lahko gre za predvečer strukturalizma, semioklastije, logomahije ipd. Lahko je karkoli od tega! V prvem primeru bi bil žanrski ekvivalent »analitska študija« (»spis«, »šcrit« ipd.), v dru gem ekscerptna »elegija«, v tretjem takšna ali drugačna »poesie«; v četrtem pa zanesljivo »traktatus«. Temu delu je potemta

kem vselej mogoče poiskati kako žanrsko shemo, vendar je tre ba takoj poudariti, da žanrska animacija ne poteka v obe smeri, od partikularno-empiričnega dela proti žanru in od žanra proti partikularno-empiričnemu delu, temveč le v eno smer, od empi ričnega dela (»Ne jaz«) proti žanru (»analitska študija«, »elegi ja«, »poesie«, »tractatus«), kar pomeni, da empirično delo (pač Beckettov »Ne jaz«) vsakokrat najde svoj bodisi literarni, bodisi kvazi-literarni oziroma diskurzivni žanr, drugače rečeno, ta ali oni žanr »se« vselej prilagodi kakemu empiričnemu tekstu, ne pa tudi obratno. Ne velja torej klasično pravilo, da je to ali ono »žanrsko« delo dobro le, če ustreza osnovni shemi žanra, ne pa tudi narobe, če se ta ali oni žanr prilega disperziji in kaosu kake ga empiričnega dela. In pri Beckettu se zgodi prav to: žanr se podvrže nejasnostim in neverjetnostim empiričnega dela. Ven dar rezultat te operacije ni kak ne-žanr, temveč nekakšen »žanr žanrov«, natančneje, žanr, v katerem so bile prekoračene in kr šene že vse meje, vsi zakoni in pravila. In še vedno ne vemo, za kaj je treba to delo »uprizarjati«?! V gledališču! Na žanrski način »dramskega«! Še enkrat velja poudariti: niti enega samega ra zloga ni, zaradi katerega bi morali to delo (»Ne jaz«) obdelati na gledališkem odru, prav narobe, to delo je popolnoma nepotreb no, če ne že kar nesmiselno postavljati na gledališki oder, to pa se vsiljuje še toliko bolj, ker noben izmed štirih literarnih oz. diskurzivnih žanrov, ki bi temu delu dejansko ustrezal, ni »dram ski« oz. »gledališki«. In vendar: delo je uprizorjeno. Med delom in njegovo »uprizoritvijo«, med nedokazljivo žanrsko podmeno in žanrsko realizacijo, katere imperativni postulat v strukturi sa me podmene manjka, obstaja potemtakem nekakšna meja, ki je preprosto ni mogoče prekoračiti, ne da bi ob tem nezadržno padli v kak sosednji žanr, se pravi, iz žanra, v katerem so bile vse meje že prekoračene, v žanr, v katerem meje niso bile pre koračene. Mar to pomeni, da je pri Beckettu žanr vselej meja samemu sebi? Mar pri Beckettu žanr meji na samega sebe? Je v resnici to sploh mogoče? Zanesljivo da, kolikor gre pri tem za takšno ali drugačno »psihotično« intervencijo? Kaj to pomeni pri tem delu? To preprosto pomeni, da vse žanrske težave v zvezi s tem delom izhajajo iz dejstva, da gre v njem za povsem banalno deskripcijo življenjskega procesa, realnega, empiričnega člove škega življenja od rojstva pa vse tja do smrti, se pravi, gre za opis nečesa, kar ni nadomestljivo z žanrom oz. fikcijo! To Bec kettovo delo potemtakem »kaže« nič več in nič manj kot življe nje. Se boste čudili, če bom zdajle rekel, da je to pravzaprav »dokumentarec«? Nice touch, mar ne? MARCEL ŠTEFANČIČ, jr.

Zelo težko je priti do bistva stvari. Najbrž je največ muke v za vračanju, v odmetavanju, v čiščenju. Ob Beckettu ima človek vtis, da je največ svojih ustvarjalnih sil uporabil v razbijanju od večnega sveta. V lupljenju. V odstranjevanju lupin. V bitki za bi stveno. Ker se je rešil literature in njenih »mnogoplastnosti«, je po dolgotrajni muki prišel do najbolj asketske pisave, kar jih po znamo v zgodovini literature, razen če imamo za izraz največje askeze Prometejeve kletvine, ko se je trgal iz železnih spon in ki jih je registriral Ajshil. Ampak s Prometejem smo bili baje na za četku naše civilizacije, z Beckettom pa smo menda na zaključ ku. Vsekakor imajo ljudje vtis, da je Beckettov svet svet po kon cu tretje svetovne vojne. Nikjer ni več mest, nikjer oblik člove kovih bivališč, nikjer ni več družbe in njenih organizacij, nikjer ni religij ali ideologij, nikjer bolj ali manj znamenitih ostankov civili zacije. Vse je nejasno: stvarnost prostora, časa, snovi. Tisto, kar je nekdaj navdihovalo življenje, je ali smrtno ranjeno ali pa je že mrtvo. Svet živi, kolikor živi, samo še zaradi opotekajočih se zakonov vztrajnosti, a prav tej vztrajnosti so štete ure. Vse se meša, vse kleca, vse jeclja, vse se bedasto ponavlja, vse je gni lo, vse je slaboumno, vse je popredmeteno, vse je nečisto, vse je klavrno, vse je tuje, vse je sivo od prastarosti. A vendar . . . »Človek zmeraj najde kakšno stvar, kajne, Didi, ki mu daje vtis, da živi?« /V pričakovanju Godota . . ./ Da. Beckett je ustvaril dramski svet, ki bi zanj lahko rekli, da nam posreduje vtis zadnjih oblik življenja, ki so pač ostale ali po svetovnem potopu ali po atomski katastrofi ali po velikanski no tranji človekovi spremembi biološkega ali psihološkega značaja, vsekakor pa po nekem strahotnem dejanju, ki je pometlo z vso 46 kramo zgodovine in z vso skladovnico njenih najvišjih vrednot. Med te vrednote štejemo tudi gledališče. Beckett mu je odvzel vse tiste »vrednote«, ki so jih ustvarili teoretiki in dramatiki od Aristotela do Sartra. Dobri dve tisočetji so pomembni možje ustvarjali dramatiko kot nadgradnjo življenjske dialektike v času njenega največjega napora za civilizacijsko oblikovanje Evrope. Klasična dramaturgija je postala kvintesenca evropskega duha in evropskih uspehov. Beckett je bil med tistimi, ki so klasični dramaturgiji obrnili hrbet ter ji izrekli popolno nezaupanje. Iskal in našel je nove oblike dramatike, v iskanju novih oblik pa se je sproti upiral kakršnemu koli kodificiranju dramaturgije. Tudi mi, ki razmišljamo o Becket tovi dramatiki, samo iščemo. Iščemo napetost med abstraktnimi situacijami, ki so temelj Beckettove gledališke igre. Iščemo na petost, kakršno poznamo pri Johannu Sebastianu Bachu, pri Albanu Bergu ali Marcusu Stockhausnu. Iščemo tiste vrste dra matičnost, ki nas pretresa pri Van Goghu. Iščemo napetost praznine, ki je nezaznavna za racionalno navdahnjenega civilizi ranca. In ta praznina je igra. To je linija tiste akcije, ki parodira, se razširja in traja brez kakršne koli druge nujnosti razen nujno sti trajanja. Najbrž je najbliže resnici ugotovitev, da je Becketto va dramatika rentgeniziranje človekove mizerije v vsej njeni hu dičevi pestrosti.

Komedijo je Beckett napisal v angleščini in je bila najprej posta vljena na oder v nemščini v Ulmu leta 1963, v francoščini pa na slednje leto. V tej komediji se Beckett odreče celo osebnim imenom, ne samo »fizični akciji«, »besedni umetnosti« in drugim gledališkim prvinam. 1 Ž/PRVA ŽENSKA/, 2 Ž/D RU G A ŽEN SKA/. M /M O Š K I/ molijo glave iz vrčev. Spominjajo na Winnie iz Lepih dni, ampak Winnie je imela vsaj obraz, obraz treh oseb iz Komedije pa je nekaj mineralnega ali glinastega, samo oči in be sedna »bitka« jih rešujejo popolnega popredmetenja. Zanimiva pa je »zgodba«, ki je pravzaprav sucus tisočerih zgodb, ki jih je obravnavalo nekdaj zlasti meščansko gledališče: gre namreč za trikotnik med možem, ženo in ljubico, v tem trikotniku pa se do gajajo vedno iste svinjarije, ljubosumnosti, obžalovanja, kesa nja. Ne jaz je strahotna zgodba agonije neke ženske, ki je prišla na svet prezgodaj. Oče in mati sta bila neznana, živela je brez lju bezni. Bila je stara skoraj sedemdeset let, ko je nekega dne brez cilja hodila po travniku in je nenadoma vse ugasnilo. Padla je v temo. /K ap?/ Zaznava le brnenje v ušesih, svetlobne pra mene, obide pa jo tudi misel na grehe, na kazen . . . Visi na svo jih besedah, ki se avtomatično porajajo na ustih . . . mogoče pa je Bog ljubezen . . . mogoče bo odrešena pred božjo sodbo . . . Itd. Po teh dveh skrajno strogih tragikomedijah je Katastrofa prav zaprav sprostitev. Vloga tega drobnega prizora, posvečenega Vaclavu Havelu, je podobna vlogam komedij, ki so jih v stari Gr čiji igrali po zaključku krutih tragedij. Beckettova dramatika je doživela na vseh koncih in krajih ze meljske oble sprejem, kakršnega že dolgo ni bilo deležno kak šno gledališko pisanje. Ljudje najrazličnejših ras in prepričanj so na najrazličnejših zemeljskih koordinatah sprejemali Becket tov svet kot svet, ki so ga že dolgo čakali in so ga zdaj nenado ma prepoznali in sprejeli. In to se je zgodilo v času, ko je civiliza cija na svojem višku in kaže diametralno nasprotno obliko Bec kettovega sveta. Beckettova avtentičnost je zmagala. JOŽE JAVORŠEK

Komedija /N e jaz/ Katastrofa: tri enodejanke, ki niso bile napi sane v nikakršni zvezi in jih tudi ne uprizarjamo kot celoto. Vsa ka stoji zase in med seboj so ločene z zaveso. Celoto tvori sa mo Beckettovo ime, ki postane emblem. /. . ./

beckettron: najmanjši delec literature in univerzuma, h katere mu Beckett neprenehoma teži. Išče formulo za najmanjši, naj krajši hip bivanja, znak življenja, ko se še lahko dogodi literatura-beseda. Beckett se približuje (zvočnemu, semantičnemu, eti mološkemu) središču, v katerem vibrira še neznano stanje jezi ka. Išče univerzum, ki bi se rodil v matematično-formalnem obrazcu; kakor je tudi Joyce hotel, da univerzum nastane v ek sploziji jezika. Matematični koren zamenja z etimološkim: vselej obstaja ireduktibilni del besfede, ki je nosilec smisla, teksta, uni verzuma. Beckettron je esenca. V jedru pulzira in ustvarja nape tost. Njeno središče je nedeljivo, točke na obodu pa so med se boj v napetem odnosu: ločna napetost. Kottov tragem in bec kettron: drama je rojena! BLAŽ LUKAN

H t o

s a

►V/J

DOMOTOŽJE PO BARBARSTVU JE ZADNJA BESEDA SLEHERNE CIVILIZACIJE (Emile M. Coiran)

Maja Kobal, Mirjam Korbar in Ivo Godnič

Mirjam Korbar in Barbara Lapajne

Nastala sta toča in ogenj, pomešana s krvjo, in sta padla na zemljo; in zgorela je tretjina zemlje in zgorela je tretjina dreves in zgorela je vsa zelena trava. Nekaj kakor velika v ognju goreča gora le padlo v morje; in tretjina morja je postala kn in pomrla je tretjina stvari, ki žive v morju, in tretjina ladij je bila končana. Padla je z neba velika zvezda, goreča ko plamenica, in priletela na tretjino rek in na studence vode. In zvez di je ime pelin; in tretjina voda je postala pelin in mnogo ljudi je pomrlo od voda, ker so ogrenele. In udarjena le bila tretjina sonca in tretjina meseca in tretjina zvezd, da je tretjina od njih otemnela in je dan izgubil tretjino svetlobe in prav tako noč. In videl in slišal sem orla, ki je letel po sredi neba in klical z močnim glasom: »Gorje, gorje, gorje prebival cem na zemlji!« (iz Svetega pisma)

Maja Kobal in Mirjam Korbar

o z

4 >s/

LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE MESTNO

Cu '•'J ^c/3 ><£ U

<l> ca

•*c— » C/D Um

E - o> 2>g

n ha

C3 X T3 <D

« j ’s u 5

_ >

J3s m §1

S *

«s

£« o s

^ i ‘ n >«j

g « \S J 8 -£ * >C «>£ Q **m /D ■ — 3 — E^

E -* 5 | “ I s ? ” c « ’ l ^ ■J ^ j |/J _ 03 < CX■r5 aS C "-; c to -n .w 4» ‘h ? 03 41 ha "O

C/D <u C/D

DJD ’

5 C/} C/3 «

a S J»N

rr{

l- {/]

« ^ C >* N5 = 7 5 S ^ 5™ 5

Iojt s u ^ ^ g s S a - S e a

jsftS 82 &s4 , : i f s |?

4» 4i —-

zo-g

Jožica Avbelj in Milan Štefe

/.../ S figuro Sonje pa je Božič polemičen do tistih, ki ne ravnajo, in ki tudi ne sijejo kot Barbara s čudežno nedolžnostjo. Ko je kraljica v stanju negibnosti, apatije, afazičnosti, apopleksije, je dejansko le zavrta. Bo žič kot vitalist in nosivec aktivnega, kritičnega, bojnega, osvobojevalnega slovenstva (značilnega za generacijo Revije 57 in Perspektiv), iz hajajočega iz ene plati revolucije, iz Kocbekove in Zupanove, je malo čemu tako nasproten kot blokadam. Vzrok travme skoraj vseh njegovih literarnih likov je ravno radikalna blokada v mladosti, v otroštvu: si stem, ki je živel od zavrtosti otrok, od zaviranja sleherne iniciative. To ie bil avtodestruktiven — vseblokirajoč — sistem (tako klerikalizma Kot stalinizma), ki je vodil v osamitev slovenstva v svetu: sakraliziral je omejeno provinco, idealiziral zgolj domače izročilo, edino aktiviranje pa je našel v radikalnosti agresivnega utopizma (tega ponazarjata tako Kaplan v Krišu kot Oznovec v Avguštinu; seveda v luči kritike, kot res nica utopizma: kot nasilje in zločin). Gentilizem — ideologija moči, Plemena nad posameznikom, Jezika nad svobodo, Zemlje nad razzemljenostjo, Krvi nad vestjo — vodi v konservativno avtoblokado vsega različnega in v agresivizem domačega — nas, našega — zoper tuje. Bo žiču zadošča umor, za katerega je že vnaprej povsem jasno, da m, kot v gentilizmih, posvečen. Živeti je treba iz krivde-umora, in zavesti, da je vsakdo od živih sokrivec pri umorih, kajti brez umorov ne more obživeti — vsi smo Kajnovi otroci, Abel je oil očitno nezmožen življenja, saj si ni ustvaril družine in potomcev (gentilisti očitno nočejo videti, da je prednik vseh nas Kajn, in ostajajo pri hvalnicah Velikih, pogumnih, plemenitih, pravih Dedov). Če je kdo nedolžen — kot Barbara — je na poseben način, kot izjema. Največja samoprevara pa je, če se morilci 54 — ki ubijajo iz nacionalnih, razrednih, verskih itn. pobud — prepriču jejo, da so nedolžni. Vsaka rodovna vojna je kriv(d)a, pa čeprav je nuj na. Svet je tragičen, ne himničen. Božič se je precej učil pri Mraku, vendar ne pri njegovem himnizmu in krščanstvu. Nasprotje med kraljico in Sonjo se kaže v njunih zadnjih replikah. Kraljica le ugotavlja, trpna, samozavrta, nezmožna akcije in odrešitve: »Kako nemirno je morje, kako nemirno«. To je res, a za življenje pre malo, če noče biti človek le čolnič brez vesel, ki ga ziblje razburkano morje sem in tja. Sonja govori drugače: »Če sem to res storila jaz — ubila moža, vzela usodo v svoje roke, bila zmožna vzeti usodo v svoje roke — potem ti nisi več španska kraljica . . . Tvoji pogrebi so že zdav naj mimo, moj je jutri in vse prihodnje dni, bivša španska kraljica.« Kraljica je s tem razkrinkana — določena — le še kot bivša, medtem ko gre Sonja življenju naproti. Svet kraljice je samoljuben aranžman iz hajajoč iz kraljičine nemoči za življenje, je umetna tvorba magije, ki skriva le nemoč, le izstop iz življenja; magizem se skaže kot ideologija fiktivnosti, kot sakralizacija fantastičnih izmislekov, ki naj bi s svojo razkošno barvitostjo zakrili bistvo: življenjski polom, nezmožnost žive ti tu in zdaj. (To je tudi spoznanje Šeligove Svatbe.) Civilizem ni pra zen formalizem ljudi, ki se držijo civilnih zakonov, pravnega reda, a so ob tem brez vsebine, strasti, moči, želj ali pa so te njihove želje le nemočne oz. vodijo le v samomor. (Tema Smoletovih Zlatih čeveljč kov.) Civilizem se veže ali s krščanstvom oz. evangeljskostjo, v kar gre Rožančeva zadnja literatura, tudi drama o Judi Zadnja večerja, v kar je šel Strniša (Ljudožerci) z vitalizmom; to je Božičeva različica.

/.../

Zgodba o triperesni deteljici — treh prijateljih — ki se med vojno opredelijo vsak po svoje in se razidejo pa celo med sabo konfliktirajo (ob bratih Vanji in Kostji je še Partizan Aljoša), je znana že od Torkarjeve Pisane žoge; Kraljica nadaljuje.in variira Žogo. Niti mesto kraljice Kot sestre in prijateljice ni novo; v Žogi je Gaša ljubica Sana in prijate ljica Renka. Ocvirk, Lainšček, Snoj, Smola — vsi slikajo sestro ob bra tih; vsak po svoje. Božičeva sestra ni ne Antigona ne Elektra. Lik Elektre sodi v sovražečo, nacionalno-razredno vojaško dramatiko; Elektra ščuva k vojni, k maščevanju, k umoru. Antigona pokopuje, se bori za spoštovanje do bratov, za njuno posmrtno ime. Kraljica niti tega ne more. Ljubi Kostjo, ki je od nje mnogo starejši in se ga, ko se je po ve liko letih vrnil domov, niti več ne spominja; vzljubi ga na način, ki ni zgolj sestrinski. Kasneje bi jo mogel iz otrplosti v magično bolezensko vlogo Španske kraljice odrešiti le nekdo, ki bi bil podoben, če že ne enak Kostji; vero v to investira v dr. Dušo, a se pri tem hudo zmoti. Morda je od te incestuozne ljubezni do ubitega brata še posebej zavr ta; ljubezen do enega brata se spaja s sovraštvom do drugega, ki je morivec prvega. Kako naj se trinajstleten otrok znajde v tem peklu? Lju bezen blokira sovraštvo in narobe. Ljubezen blokira sestrinstvo, sestrinstvo pa ljubezen. Kraljica, ki se po vojni umakne v hudo osamlje nost, ne ve, kaj jo bo odrešilo; sestrinstvo ali spolno polna ljubezen. Ko se Božič odloča za Sonjo in za njeno pravico do svobodne močne telesnosti, se odloča zoper kraljičino sestrinstvo, zoper duha, ki je le nemoč telesa in angažmana polne strasti. Po polomu z dr. Dušo se kra ljica namerava poročiti z Aljošo, a to je napačen pohod v preteklost, k obujanju spominov, poskus, da bi prek Aljoše simbolično prišla do Kostie. Cela naravnanost v preteklost je zgrešena. Kraljica bi se mora la odločiti za povsem novo življenje: za različno; le tako bi lahko obra čunala s preteklostjo in iztrgala želo iz duševne prarane. Razumljivo je, da se z Aljošo nazadnje le ni mogla poročiti, strniti in da jo je ta po skus pripeljal nazaj v azil, ponovno v norost. Aljoši bi lahko bila le se stra. T u d i D r. Duša je bil napačna izbira; bil ji je zdravnik, pomočnik: simbolno brat (usmiljeni brat). Življenje pa zahteva srečanje polnih osebnosti, za katere je značilno, da so zunaj družin; da jih družine — kolektivi, narod — ne blokirajo; da človek ni izvedenka iz enega viranaroda-iezika-kolektiva. To gotovo je; vsakdo se rodi in zraste v ne kakšni aružini. Vendar ni le to. Dozorelost je ravno v tem, da se zapu sti (na)rojeno, izvirno; da se ustvari, izvoli, prenaredi svet v nekaj dru gega; da se vzpostavi novo družino, ki je potem sicer nova narojenost (otrok), a je pretrgala s staro in spet nova bo s to. Prepoved incesta oz. porok med bližnjimi sorodniki pomeni ravno to: terjatev po nenehnem trganju narojenih vezi. Gentilizem je zato ultraideologija incesta: ho moseksualnega odnosa med bratoma, incestuoznega med bratom in se stro, predvsem pa med sinom in materjo. Gentilistično vračanje Slo vencev v (Na)rod je tudi zato katastrofalna zamisel: je vračanje v isto, v preteklost, v organsko, v maternico, v varnost prakolektiva — prazapora, ki blokira prehod (osvoboditev) v srečanje različnega. Pred Sonjo je možnost življenja: da bo srečala različnega, z njim polno zaživela, čeprav z bremenom strašne krivde umora moža na ramenih. Ne bi morali tega umora razumeti tudi kot osvoboditev od družine, ki veže, ker je jalova, ker preprečuje spolnost in svobodo? Ni Božič da-

nes, ko tako narašča sakralistični gentilizem, izjemno osvežujoč, inova tiven, ustrezen, ker opozarja na najhujše pomote gentilizma, organske ga kolektivizma: ker terja od človeka, da je močan posameznik, ki bo zmogel nositi krivdo na svoji občutljivi vesti, je nikomur preložiti na ramena, se je z nobeno sakralizacijo otresti? Gentilisti so prepričani, da so delali zmerom prav, pa čeprav so bili enkrat v Partiji, drugič pri domobranstvu in tretjič v nacionalizmu; zmerom so bili posvečeni, kle riki, zavarovani pred grozo konkretne krivde (ne pa pred grozo zgolj niča, ki je abstrakcija in španska stena, za katero se zmerom skrivajo konkretne krivde, zmerom alibi, ki ontologizira nekaj, kar je — kot prepričljivo pokaže Božič — in konkretno razrešljivo, v konkretnem razmerju posameznik do posameznika. Španska kraljica je zato tudi izjemno aktualna drama, saj se ne pusti slepiti od novih Gibanj, od obeta novih karizm. Sijajna je, ker se Boži ču posreči ostati v nevtralni točki (ne uter — ne ta ne oni) med zasle pljujočo privlačnostjo novega kolektivizma in ciničnim nihilizmom; Snoja privlačujeta ti obe skrajnosti in skoraj v enaki meri — odtod paradoksalika njegove drame. Vendar Božičeva nevtralnost ni neobčutlji vost, nezainteresiranost za strašno in vznemirljivo življenje, ni vzvišen pogled Filozofa, ki mu je vse jasno in je do vsega v suverenem razmer ju Boga ali preroka oz. modreca, ki ve, da je vse nič, če ni vse sveto, ali da je vse sveto, če ni vse nič. Tak Filozof se lahko igra s svetom. Vzpo stavlja ludizem bitnega mišljenja. Božič je temu modelu ravno naspro ten. Je odprt, ranljiv, dostopen, dojemljiv, nežen, čeprav prav nič senti mentalen. Razpira osnovno dilemo današnjega slovenstva, obenem pa piše sodobno tragedijo, ki ni evripidovsko cinično nihilistična. Z Boži čevega roba se vidi v središčni prostor sveta, ki nikakor ni zgolj prazni na. V njem je krvava polnost ranjenega in čudežnega življenja. TARAS KERMAUNER

/.../ Osnovna Božičeva zgodba je le navidezno, zato pa pomensko bistveno spremenjena: sestra, »Španska kraljica« ni mogla rešiti nobenega bra56 ta, niti za v norišnico ne. Brata, španskega borca in ilegalca Kostjo, ubije »začasni« Zmagovalec Schultze ob sokrivdi brata-domobranca Vanje, le-ta se po vojni sam prijavi oblastem in v dolgoletnem zaporu spozna: »V zaporu sem zmeraj imel veliko družbo. Tam so bili oboji. In zmeraj sem mislil, da bi bil Kostja, tak, kakršen je bil, gotovo z na mi. Bi že kaj naredil.« »Zunaj« je sicer drugače kakor »notri«, v zapo ru; »zunaj« je blaznost domača. »Zunaj« je namreč vse normalno. Ta ko normalno, da bi se kar ubil, in Vanja se je. Božičeva »Antigona« je nora. Sodobni Kreon Antigone ne zazidava v skalnat grob, temveč io »pospravi« v norišnico. Razumljivo, ko pa — norica — ponavlja nekaj tako samoumevnega, da je že kar noro. Njena izmišljotina, da je španska kraljica, je sicer njeno skrivališče, toda »ta ke izmišljotine so najbolj zahrbtne. Skozi njeno razpoko odkriješ šele resnico, toda potem je pravljice, ki ste jo pravkar slisali, konec«. Osta ne kruta resničnost, hujša od norosti. Hujša od norosti je (slovenska) blaznost. Zato se »Antigona« po kratki ozdravitvi vrne iz blaznice v norišnico, v kateri bo do smrti ponavljala: »In če morda ne veste: tukaj se ne preklinja, ne živih, še manj mrtvih ljudi.« Skozi okno bo gledala in hrepeneče čakala, lepa Vida, da se bo njen Kralj vrnil, »ko bo zma gala dokončna in na vsem svetu samo njegova«; da se bo Zmagovalec napil svoje zmage in se vrnil k svojim, in se bo morje umirilo in bo luč zastrla skeleče, zaceljene rane.

SPOMENKA HRIBAR (Delo)

ospredju: Jožica Avbelj

Peter Božič spada v tisto generacijo danes uveljavljenih sloven skih dramatikov, ki je v času Odra 57 in Revije 57 sooblikovala avant gardo oziroma alternativno sceno in pospešila prelom s socrealizmom. Od samega začetka je Božič preverjal sistem družbeno priznanih, vnanjih vrednot svojega časa, relativiziral namišljeno predstavo o res: ničnosti ter skušal odstreti drugačne, manj konvencionalne, morda bolj človeške, bolj usodne tančice z resnice bivanja. Za često marginalnimi postavami v povsem vsakodnevnem položaju je določno čutiti, da Bo žiča vznemirja človekova globlja usoda, v svoje like preliva občutljivo aktualno tematiko, ki jo razpreda zastrto in nevsiljivo. Bralcu, gledalcu ponuja razmisleke posredno in neopazno. Tudi moto k Španski kraljici se glasi: »Nihče na svetu nima prav.« Torej resnic je več. Raziskava resnice o življenju v Španski kra ljici poteka na dveh ravneh: v sedanjosti — v norišnici in v preteklosti — v oživitvi spomina na travmatične dogodke v NOB in neposredno po njem. Norišnica v Božičevi drami nima vloge prostora za politično dis kvalifikacijo in eliminacijo, ampak vlogo zatočišča, azila. Ljudje, ki so v njej, bežijo od neznosne sedanjosti in travmatične preteklosti v svet fantazije, pravljice, blodnje. Travmo predstavljajo zapleteni medčlove ški odnosi v družini in družbi: pritiski vsakodnevnih banalnih opravil, neiskrenosti, grobosti, polarizacija v družini v času vojnih grozot in ne nadnih zasukov po osvoboditvi. Skozi kopreno vsakdanjika v norišnici se odstirajo resnice o današnji družbi ter preverjajo dogodki naše pol pretekle zgodovine. Daleč najbolj izpostavljena je usoda družine, ki je doživela različno opredelitev tren mladih fantov: izdanega in ubitega španskega borca, domobranca in partizana zmagovalca, v hiši pa je prisoten tudi okupator. Njihovo medsebojno razmerje najočitneje raz krivata mlado dekle - Španska kraljica in oče. Pomembno vprašanje, ki se tu zastavlja, je vprašanje intimnih čustev — ljubezni in sovraštva, ki z enoznačnostjo ideologije nimajo nobene zveze, ter problem moral nih vrednot poražencev in zmagovalcev (---------- )

FRANCKA SLIVNIK (Delo)

D E J A V N O S T I) INTER ESNIH

[Jj O

<C P4

S CENTROM

< tlH ^ OJ <

a J iv^

S < = Z ^ < . :| S “

(V SODELOVANJU

LJUBLJANA KOREODRAMA

04 M J 00

> 2 S g S Q = o g >

I ’y-sB-sf I g< ^ O rt O S O o.

r t 60 o c

<u o «2

2 « S C ,

rt .. £ •* S

•o O

E C/3

T rilo g ija A G A T A S C H W A R Z K O B L E R j e k o r e o d r a m a v p r a v e m p o m e n u b e s e d e , saj g ib ( k o t n p r . p r i p r e d s t a v i M e t a s t a z a — L a i b a c h ) n e n a d o m e š č a v c e lo ti b e s e d i l a n a to t e m o , t e m v e č s a m o n j e g o v v i z u a e l n i d e l. P r a v n a ta n a č i n i m a s v o jo p o s e b n o f u n k c i j o z v o č n o g r a d i v o , k a d a r je r a z p o r e j e n o p o f o n i č n i in n e b e s e d n i s p o r o č i l n i f u n k ciji. B e s e d a j e z o s t a l i m i s r e d s t v i v r e d le i n t e g r a l n i d e l p r e d s t a v e , n i k o m u r n iti n a d r e j e n k a j še le p o d r e j e n .

P r e d s t a v i j e p o d l a g a T a v č a r j e v o b e s e d i l o iz V is o š k e k r o n i k e o A g a ti S c h v v a r z k o b le r , m i t t o r e j o č a r o v n i š t v u . F re y e v a p r e d s t a v a se v k l j u č u j e v t o r a z i s k a v o s e d a n j o s t i sk o z i m i t p r e t e k l o s t i , v e n d a r g a a k t u a l i z i r a n a s v o j n a č i n , saj F r e y išč e tis te r a z s e ž n o s t i , ki r a z k r i v a j o d r u g a č n o s t v s a m e m ča ro v n ištv u , sa m e m m isteriju te g a m ita. K o lik o r se n a m r e č v p r v i h d e l i h iz k a ž e , d a A g a t a n i k a k o r ni č a r o v n i c a , d a j e č a r o v n i š t v o le e n a o d i d e o l o g i j z a o b v l a d o v a n j e s v e ta , d r u g a č n o s t i in z a t o t a l i t a r n o s t s v e ta , se v s k l e p n e m d e l u p r a v to č a r o v n i š t v o iz k a ž e z a d r u g a č n o s t , se p o t r d i k o t v r e d n o s t n o n e d e f i n i r a n p r o s t o r č l o v e k o v e i n d i v i d u a l n o s t i , e n k r a t n o s t i in n e u k l o n l j i v o s t i . T e g a s v e ta ni m o g o č e u je ti v n o b e n s i s t e m in o s t a j a n a p r e j t e m e l j n o i z r o č ilo u s o d e sv e ta , č e p r a v g o v o r i o n j e g o v e m k o n cu , g o v o r i p r e d v s e m o k o n c u v s e h p o č l o v e š k i p a m e t i in r a z u m u iz m e r l j i v i h reči in k o n s t r u k t o v z a la ž je p r e ž iv e tj e in p r e d v s e m o n e s k o n č n o s t i s v e t a sm r ti. T a s v e t j e n e u l o vljiv, j e p a t e m e l j , n a k a t e r e m j e b i v a n j e š e le s p l o h m o ž n o . F r e y o ž i v lja s m is e l p o g a n s k e g a ž r t v o v a n j a , d a r it v e . V p r e d s t a v i se t o k a ž e s k o z i 5 ig r a l k , t r a k o d a se A g a t i n a u s o d a m e d n jim i p r e p l e t a in s o v se p o s t a v l j e n e v A g a t i n o t r p l j e n j e p a se n a t o v d o g a j a n j u p o s a m i č n o ali p a vse sp re m in ja jo zdaj v lju d sk o m n o ž ico , zdaj v m a lo m e š č a n s k e , la s c i v n e , i z p r i j e n e , p e r v e r z n e s t a r c e , s k r i t e z a k r i n k a m i s o d n i k o v , p a s p e t v p r ič i J u r i j a in W u l f i n g a in t u d i p r o š t a U r h a , ki z a s t o p a v r h o v n e g a s o d n i k a J o a n e s a F ra n cisc a. A g a t o d e j a n j e n a s i l j a p o č a s i a z a n e s l j i v o s p r e m i n j a iz s v e tle ž e n s k e v t e m n e g a d e m o n a , saj s k o z i p r o c e s i z g u b l j a v s a k r š n o v e r o v a s e , v l j u d i in v b o g a . K a k o r p re d sta v a v p rv em d e lu iz p o v ed u je A g atin o u so d o z b e s e d o in o d r s k i m o ž i v l j a n j e m r a z l i č n i h o s e b , t a k o se v d r u g e m d e l u p r e v e s i v s i m b o l i k o in v t r e t j e m p r o d r e v i n t i m n o tiš in o , k a m o r n e m o r e v e č n i h č e živ ( r a z e n N o v i n a r k e , ki si d r z n e p r i b l i ž a t i se » r o b u « ) in k a m o r l a h k o A g a t a v z a m e n a p o t le m r t v e g a J u r i j a in k j e r j o p r i č a k a j o » s e n c e « ž e n s k , ki s o iz e n a k i h r a z l o g o v k o t o n a z a p u s t i l e t a svet. A g a t i n e z a d n j e b e s e d e : » T o n i p o j e d i n a z a m r lič e , t o j e z a ž i v e ! « n o s i j o v s e b i v e č d i m e n z i j in o d p i r a j o n o v e d i lem e, o b e n e m p a so v n e k e m sm islu n e m o ra liz ira jo č a o b s o d b a n ih ilizm a d a n a š n jih d n i, k a r je o sn o v n i n a m e n A g a tin e g a trip tih a.

PREDLOGI ZA SPREMLJEVALNI PROGRAM

Da bi bil mozaik slovenskega gledališkega snovanja iz sezone 1986/87 na Borštnikovem srečanju 87 čim bolj celovit, tematsko veljaven in izrazno profiliran, predlagam za spremljevalni program Borštnikovega srečanja 87 tele predstave: — Israel Horovitz: VRSTA v izvedbi igralcev Drame SNG Ljubljana, v režiji Barbare Hieng — Raymond Cousse: OTROČARIJE, predstava Male drame SNG Ljubljana v režiji Borisa Kobala z igralcem Markom Okornom — Aleksander Gelman: KLOPCA, Mestno gledališče ljubljansko, režija Marjan Bevk — Patrick Suskind: KONTRABAS, predstava SSG Trst v režiji Žarka Petana z igralcem Antonom Petjetom — EROTIČNI KABARET BERTOLTA BRECHTA v izvedbi igralcev Drame SNG Maribor v režiji Mire Erceq in — Avgust Strindberg: GOSPODIČNA JULIJA, uprizoritev Prešernovega gledališča v Kranju v režiji Matjaža Zupančiča. Horovitzeva VRSTA ima sicer že svojo zgodovino, nastala je pred dvema desetletjema in pomeni nekakšno ameriško varianto dramatike absurda. Njena tema, zgoščena na prezentacijo nenehno navzočega hotenja — biti povsod prvi, učinkuje v izvedbi igral cev ljubljanske Drame sveže, hkrati pa z ironičnim odmikanjem od snovi relativizira sleherno možnost vzpostavljanja vrednostnih razmerij. Monodrama OTROČARIJE Raymonda Cousseja bo v spremljevalni program vnesla predvsem humorno sprostitev: svet odra slih, ki ga avtor podaja skozi optiko naivno pronicljivega otroškega medija, dobi v takšni osvetlitvi smešne poteze; gre namreč za či sto humoresko, ki je na slovenskih odrih zelo redek gost. S KLOPCO Aleksandra Gelmana prihaja v naš program drobec iz sodobne ruske dramske produkcije; delo je bilo prvič upri zorjeno leta 1984 v moskovskem umetniškem gledališču Gorki Naključno srečanje moškega in ženske v parku razvije pisatelj v raz krivanje doživljajske vsebine in duhovnega obzorja sodobnega sovjetskega državljana ter v prikaz intimne zbeganosti in želje po rav novesju intimnih in zunanjih silnic. Monodrama KONTRABAS sodobnega nemškega pisatelja Patricka Suskinda s specifičnim pristopom odkriva odtujenost so dobnega človeka, zgubljenega v velikomestnem konglomeratu. Prispodoba s funkcijo kontrabasa v orkestru gledališko funkcionalno ponazarja takšno bivanjsko situacijo.

BORŠTNIKOVEGA SREČANJA 1987

EROTIČNI KABARET BERTOLTA BRECHTA je tretji del velikega gledališkega projekta mariborske Drame, trilogije po Brechtu (ob Kabaretu sta bili izvedeni še deli Pasijon po Lukulu in Bobni v noči). Vendar Erotični kabaret učinkuje kot povsem samo stojna in zaokrožena gledališka stvaritev, izoblikovana v slogu nemškega ekspresionizma z uglašeno ekipo mariborskih igralcev. Z uprizoritvijo Strindbergove GOSPODIČNE JULIJE je Prešernovo gledališče v minuli sezoni vsekakor doseglo dosedanji vrh pri svojih prizadevanjih za profesionalizacijo svojega snovanja. Predstava posrečeno rešuje problem sodobnega uprizarjanja klasi čnih dramskih besedil, ko z mero in posluhom uvaja sodobne izrazne poudarke v ponazarjanje družbeno opredeljene teme. Kot je razvidno iz kratkih navedb tematsko-stilnih lastnosti predlaganih predstav, jih ob slikoviti izrazni različnosti veže določen skupni imenovalec: to je tema ljubezni, prikazana kot izziv ali kot ironični komentar, kot izraz družbenega ozračja in odtujitve, kot možnost za provokativno zabavo in kot izziv za časovno preverjanje. Predlagani izbor predstav nadalje ppvezuje različne generacije gledaliških ustvarjalcev, predvsem pa prezentira opaznejše vstope mlajših režiserjev — Hiengove, Matjaža Zupančiča, Borisa Koba la, vračanje Bevka. J . ... K predlaganemu izboru, ki je usklajen s tekmovalnim programom in pomeni njegovo razširitev predvsem na komorno področje gledališkega snovanja, in za katerega želim in prosim, da se v takšni obliki realizira, predlagam uvrstitev še nekaterih drugih pred stav, ki bodo obogatile program Borštnikovega srečanja kot celote. Te predstave so: . . . — že lani predlagan nastop Mire Banjac, ki pa je odpadel zaradi igralkine zaposlenosti pri snemanju. To bi bil Večer z Miro Banjac, v katerem bi popularna igralka izvedla izbor svojih najboljših vlog, povezanih v celoto. — V ta sklop sodi tudi nagrajenec s Festivala monodrame v Zemunu. Letos je bil nagrajen igralec Milan Zmukic. — Vodstvo hrvaškega gledališča ITD. iz Zagreba je ponudilo za gostovanje v okviru Borštnikovega srečanja svojo predstavo Turrinijeve avtorske predelave Goldonijeve Krčmarice. Predstava je bila v minuli sezoni ocenjena kot najboljša na Hrvaškem. Spre jem te ponudbe bi pomenil nadaljevanje že uvedene prakse z gostovanji skupine Histrion in sploh z gostovanji hrvaških ansamblov na Borštnikovem srečanju. ... , — v t o poglavje sodi tudi najboljša predstava s Pozorja. Letos so to nagrado dobili Rodoljubi Jovana Stenje Popovjca v režiji Dejana Mijača z igralci Jugoslovanskega dramskega gledališča iz Beograda. Ta predstava je že gostovala na goriškem srečanju Alpe Jadran, vsekakor pa sodi tudi v program Borštnikovega srečanja. Predlagatelj spremljevalnega programa: France Vurnik V Mariboru, 18/6 1987 P S • Naj pristavim, da so predloge za spremljevalni program poslali samo Drama SNG Ljubljana (Vrsta in Gogoljevi Zapiski blazne ža), AGRFT (ki je za oba programa predlagala Macbetha in Splav smrti) in Koreodrama, ki je predlagala svojo uprizoritev Agate Schwarzkobler.

Marko Okorn

Peter Ternovšek

Tine Oman, Marinka Ĺ tern, Bernarda Oman

NAJBO LJŠAPREDSTAVA STERIJINEG APO ZO RJA1987 Jugoslovansko dramsko gledališče Beograd Jovan Sterija Popovič

(veselo gledališče v petih dejanjih) režiser scenograf kostumografka glasba odrski gib dramaturg lektor Ig ra jo : 1 Žutilov, nekdanji notar Nančika, njegova soproga Milčika, njuna hči Lepršič, mladi verzopisec Zelenička, njegova ujna Šerbulič, bankrotirani trgovec Smrdič Gavrilovič, meščan Nadj Pal hitri sel Eden

Dejan Mijač Miodrag Tabački Biljana Dragovič bratje Vraneševič Ferid Karajica Dušan Č. Jovanovič dr. Branivoj Djordjevič Vojislav Brajovič Dijana Šporčič Vesna Trivalič Branislav Lečič Mirjana Karanovič Miloš Žutič Milan Gutovič Mihailo Janketič Miodrag Radovanovič Branko Cvejič Borivoje Kandič Dragan Petrovič Djordje Djurdjevič

Delavsko gledališče Gottwaldov (ČSSR) Georg Biichner

VOJCEK prevajalec režiser scenograf in kostum ograf glasba odrski gib le kto r strokovni sodelavec

Ig ra jo : Helena Cermakova Vladim ir H ra b a l Jana Kafkova Ondržej M ikulašek Ludek Randar Radoslav Šopik

Ludvik Kundera K arel Semerad P etr Dosoudil M ic h a l Vilim Jaroslav K riesl K arel Semerad J i rž i n a S it kova

Strokovna žirija BS 87: 1. 2. 3. 4. 5.

Angelca Janko Sergej Verč Aleš Jan Bruno Hartman Andrej Stojan

Žirija občinstva M ilka Partljič Tine Varl Romana Kukec

Začasni odbor Borštnikovega srečanja M atjaž KM ECL, predsednik Bruno HARTM AN Vladimir BRAČIČ Tone PARTLJIČ O lga JANČAR Erika ČIKUTOVIČ M atija M ALEŠIČ Tone BR U M EN Marjan ŽN ID A R ŠIČ France VURNIK Rapa ŠUKLJE Vida R U D O LF M agda ERBEŽNIK BUČAR Jasna D O M IN K O BALOH

Organizacijski odbor O lga Jančar, predsednica Erika Čikutovič Branka Niki Klampfer Emica Antončič M irko Lorenci Marko Vezovišek Fanika Ježovnik Darko Štandekar Franci Rajh Inko Hanžič Majda Tkavc Iztok Koren

NO VASUVNOSINAO PRAVANAŠEG A G LEDALIŠČA Ponosni in z ra d o s tjo v srcu lahko zdaj vabim o v naše g ledališče. V za č e tk u le to šn je jeseni sm o vsem težavam navkljub uspeli ko nča ti m aja 1984 za če to o bn o vo in pre de lavo ka zin skeg a krila gledališča. S tem je končana d ru g a izm ed štirih načrtova n ih etap o bn ove in izgrad n je našega g le d a liške g a sta vbn eg a sklopa. Prvo e tap o — novi g a rd e ro b n i tra k t s skla d išči in d elavnicam i — sm o ko nčali 1983. leta. V eličasten dosežek. D ra go ce na o b o g a tite v M aribora. M ed o bn o vitve n im i deli sm o se m orali o zirati na sp o m e n iško va rstve n e zahteve. O benem sm o v skladu z novo z a k o n o dajo m orali za g o to viti tu d i p ro tip o tre s n o zavarovanje. S p o m e n iš k o je za ščite n a fasada p ro ti S lo m ško vem u trg u in v G ledališki ulici. Posebna va rstve na skrb pa velja Kazinski dvorani. Za p ro tip o tre s n o zavarovanje sm o m orali vse te m e lje u re diti na isti ravni in jih o bzida ti. Zatem sm o vse n osilno zido vje po navpičnicah u trd ili z v g ra d itv ijo že le z o b e to n s k ih ste b ro v, vo d o ra vn o pa z b e to n s k im i p loščam i, ki so n ad om estile stare s tro p o v e — d elno ce lo sam o lesene. Vse delo je p o te ka lo po n ačrtih dipl. ing. M irka Z d o vc a (no tra n ja oprem a) in prof. dipl. ing. V ukašina A ča n ske g a (s ta ti ka) te r d rugih. Razen za o b n o vo so m orali n a črtova lci p o s k rb e ti tu d i za p redelavo p ro s to ro v za nove nam ene. Kazinsko krilo g le da lišča bo poslej razen nesp re m e nje ne , pač pa v zo rn o o b n o vlje n e ko m o rn e dvorane, služilo pre dvse m o b č in stvu. V p ritlič ju so v sto p n a avla s s p o m in skim a p lo ščam a n osilcev B o rš tn ik o v e g a prstana, blagajna, sa nitarije, g a rd e ro be, m anjša o kre p če va ln ica in fo y e r s kipa rskim i u p o d o b itva m i zaslužnih član ov SNG M a rib o r (delo kiparke Vlaste Z o r ko). V prvem n a d s tro p ju o b d a ja zdaj K azinsko d voran o ve ne c p ro s to ro v za o b č in s tv o . Na južn i stran i je kadilnica, na severni fo y e r nam enjen razstavam . Na zahodni stran i je ve lika o kre pče valn ica , ki b o po z g ra d itvi nove velike dvorane služila p redvsem o b isko va lce m le-te. Na vzhodu je še p ro s to re n h odnik. M ed p re no vo so bile p o n ovn o o d p rte lože in balkon a v zg o rn je m delu kazin ske dvorane. U pravne pisarne so zdaj delno v m edetažah na vzh od u kazin skeg a sta vbn eg a krila in v d ru ge m n a d s tro p ju nad p ro s to ri za o b č in s tv o razp o re je n e prav ta ko o kro g zg o rn je g a dela Kazinske dvorane. Pisarne so d o s to p n e sko zi pose be n vhod iz G ledališke ulice. Za o b č in s tv o pa je zg ra je n o novo s to p n iš č e v ju g o z a h o d n e m vogalu stavbe. Kasneje bo to s to p n iš če povezovalo stari del tu d i z novo dvorano. Vsi p ro s to ri za o b č in s tv o so b o g a to o p rem lje ni. Tla p okriva m ake do nski si vec v k o m b in a ciji s h ota veljskim m arm orjem . P ro sto ro m d ajejo p o se be n b le sk lesten ci, narejeni po ohran jen ih delih starih le ste n ce v v EMI Poljčane. V kletnih p ro s to rih so zdaj ure je n e delavnice e le ktrič a rje v in vzdrževalcev. Poleg njih so še sklad išča re k vizite rje v in g le da liške g a e kon om ata te r arhiv. Izko rišče na je tu d i vsa p ro s to rn in a p o d s tre š ja za k o s tu m s k i fu nd us. Glavni vhod s S lo m ško veg a trg a je delno predelan (d o p o ln je n ). P o s k rb lje n o je za svečane p ou da rke , p o s e b e j p o tre b n e m ed B o rš tn iko vim sreča nje m s p o se b e j o blikova nim i d ro g o v i za zastave. V hod pa je poleg s to p n ic d o b il tu d i poševnine za d o s to p invalidov. Vsa stavba izžareva zdaj izbran o slove sno vzd u šje , ki n ed vom no u č in ku je na vse o b iskova lce. Glavni izvajalec del je bil G radis GE M aribor. O b njem so delali še G radbeni finalist, IMP, S lovenijales, EMI Poljčane, Elektra, M ob ilija Ljubljana, S likar M aribor, p o se bn a e kipa fa sa d e rje v iz S rb ije in š tu k a te rji iz A patina. Naj sklenem s p o d atko m , da nas je ta stavbna d ra g o tin a veljala o kro g 2 novi m ilijardi. Ju ro K islinger

V SPOMIN V letu 1987 so vrste slovenskih igralcev zapustili trije dobitniki Borštnikovega prstana.

Vladimir Skrbinšek

1902-1987

MK-

''f#■* ■ M :

Slavko Jan 1904-1987

Rado Nakrst

POROČILO O 21. BORŠTNIKOVEM SREČANJU 1986

S t o p ili s m o v n o v o d e s e tle tje B o r š tn ik o v e g a s r e č a n ja . T u d i to k r a t, k a k o r vsa le ta p o p r e j, s m o se u k v a r ja li p re d v s e m a li z g o lj z d e lo v n im i v p r a š a n ji, k i b i j i h b ilo m o g o č e z a je t i v e n s a m s ta v e k : k a k o o m o g o č iti, da bo vsa ta g le d a liš k a r e k a s te k la v d e s e tih d n e h s k o z i M a r ib o r in s k o z i d ru g e k r a je v S lo v e n iji in s lo v e n s k e m z a m e js tv u v z a d o v o ljs tv o g le d a lc e v in n a s to p a jo č ih , p re d v s e m p a , s e v e d a , v p r i d s lo v e n s k i g le d a liš k i u s t v a r ja ln o s t i i n n je n i o d z iv n o s ti p r i o b č in s tv u . N a lo g a n i b ila la h k a : p r i p r a v i t i s m o m o r a li 118 p r ir e d it e v . N a š a o s re d n ja p o z o r n o s t j e v e lja la te k m o v a ln im p r e d s ta v a m B S , k i t v o r ijo je d r o s r e č a n ja in n a k a t e r ih k r i t i k a in o b č in s tv o p r e g le d u je ta , k a r j e b ilo p r e te k lo le to n a jb o ljš e g a u s tv a r je n o v s lo v e n s k e m g4 te a tru . V te k m o v a ln e m s p o re d u , k i g a j e iz b r a l g le d a liš k i k r i t i k J e r n e j N o v a k , so se z v r s t ila n a s le d n ja g le d a liš č a : D r a m a S N G M a r ib o r , P D G N o v a G o ric a , S S G T rs t, S L G C e lje , D r a m a S N G L ju b lja n a , M e s tn o g le d a liš č e lju b lja n s k o , A G R F T L ju b lja n a , E G G le j L ju b lja n a . S o d e lo v a li so še : M a k e d o n s k i n a r o d n i te a te r iz S k o p ja , J u g o s lo v a n s k o d r a m s k o g le d a liš č e i z B e o g ra d a , g le d a liš č e A v g u s t C e s a re c iz V a ra ž d in a , H N K M a r in D r ž ič i z D u b r o v n ik a , T e a ta r I T D i z Z a g re b a , T e a ta r u g o s tim a i z Z a g re b a in še ve č d r a m s k ih u m e tn ik o v iz d r u g ih r e p u b lik . N ič m a n j o r g a n iz a c ijs k e g a n a p o r a p a n is o z a h te v a le tu d i ta k o im e n o v a n e s p r e m lje v a ln e p r ir e d it v e , k i so m im o ž e tr a d ic io n a ln e g a B S v S lo v e n s k i B i s t r i c i z a je le z g le d a liš k im i n a s to p i t u d i n a s le d n je k r a j e : s lo v e n s k o K o r o š k o in P o r a b je , T in je , P ra g e rs k o , O p lo tn ic o , P o ljč a n e , L e s k o v e c , H o š n ic o , L a p o r je , P tu j, Š e n t ilj, H r a s t n ik , C e rš a k , P e s n ic o , Z g . K u n g o to , S la d k i V rh , R a če , S v e č in o , L e n d a v o , R a v n e , G o r n jo R a d g o n o , S lo v e n j G ra d e c , Š m a r je p r i J e lš a h , H o č e , R ib n ic o n a P o h o r ju , T ito v o V e le n je , Š č a v n ic o O rm o ž . . . V se h p r i r e d it e v j e b ilo 113 in n a n j i h 29.700 o b is k o v a lc e v — o d te g a 68 g le d a liš k ih p r e d s ta v z 21.800 o b is k o v a lc i, n a o s ta lih 45 g le d a liš k ih m a n if e s ta c ija h p a j e b ilo 7900 o b is k o v a lc e v . G le d a liš č e lju d s k e v s ta ie j e u p r iz o r ilo 10 p re d s ta v , n a n j i h j e b ilo 3370 o b is k o v a lc e v . V sa ta im e n a , v s i t i k r a j i in p o d a t k i se ve d a n ič n e p o v e jo o u m e tn o s ti. O te h d o s e ž k ih g o v o r ijo s tr o k o v n e oce n e , p r im e r ja v e , n a n e k i n a č in n a g ra d e , p re d v s e m p a o s e b n a d o ž iv e tja g le d a lc e v . K a j t i te a te r, g le d a liš k a p r e d s ta v a j e o b o je : u s t v a r ja ln i d o s e ž e k in n je g o v o d z iv p r i o b č in s tv u . V č a s u B S so b ile o d p r te š te v iln e ra z s ta v e , o b v e č e rih so te k le p r e d s ta v e g le d a liš č a v O r lu in d r u g ih lo k a lih s k o m o r n im i i n s a t i r i č n i m i b e s e d ili. B i l i so d n e v i, k o se j e n a r a z lič n ih k r a j i h z v r s t ilo t u d i 13 p r e d s ta v in p r ir e d it e v . T e g a p r ir e d it v e n e g a o k v ir a , k i m o r a o s ta t i v m e ja h ž e d o k r a ja n a p e tih o r g a n iz a c ijs k ih in m a t e r ia ln ih z m o g ljiv o s ti, s m o se s ic e r z a v e d a li že p r e d le t o š n jim s re č a n je m . K a k o r s e m že n e k o lik o k r a t n a p is a la v s v o jih p o r o č ilih , ž e lim o o r g a n iz a t o r ji S r e č a n ja s lu ž it i p re d v s e m u m e tn o s ti — to j e v g le d a liš č u p a č p r e d s ta v a . Z a to le to š n je s la v n o s ti n e m o r e jo n e d o d a ti in n e o d v z e ti B o r š tn ik o v e m u n je g o v e te m e ljn e p r o g r a m s k e in o r g a n iz a c ijs k e u s m e rje n o s ti. E d in a r e s n ič n o s t, k i je p o v s e m h r u p u o s ta la in k i n a s č a k a , j e n o v o 22. B o r š tn ik o v o s re č a n je . O lg a J a n č a r

U N I HA BOBSTMOVEM SBECAHJU

NAGMDE BS1986 I. S T R O K O V N A Ž IR IJ A 21-tega B o rštn iko ve g a srečanja, k i sm o jo s e s ta v lja li M e ta G abršek-Prosenc, M a jd a K n ap , Lado K r a lj k o t p re d se d n ik, S la vko P e z d ir in M ile n k o V akanjac, se je na z a d n ji s e ji v n o č i m e d 28. in 29. o k to b ro m 1986 soglasno odločila takole: — D ip lo m e za n a jb o ljš o p re d sta vo v c e lo ti ne p o d e lju je m o . — B o rš tn ik o v o n ag ra do z d ip lo m o za d ra m sko ig ro d o b i I V O B A N za vlogo Vaeinem oinena v p re d s ta v i K a le va la D aneta Z ajca in iz v e d b i D ra m e S N G L ju b lja n a te r za vlogo R ob esp ierra v p re d s ta v i D a n to n o v p r im e r S tan isla w e P rzybyszew ske v izv e d b i iste ga gledališča. V v lo g i V a inem oinena je p o k a z a l poseben p o s lu h za p oe tičn o d ra m o in p re p rič ljiv o s p a ja l v e rističn a izra zn a sredstva s s im b o lič n im i o zirom a s tiliz ira n im i. V v lo g i R o b e rsp ie rra je p opolnom a v d ru ge m ža n ru p o litič n e d ra m e z a s k e ts k im i iz ra z n im i s re d s tv i u po d o b il večplastnost in tu d i ra z k la n o s t tega lik a . — B o rš tn ik o v o n a g ra d o z d ip lo m o za d ra m s k o ig ro d o b i B O R I S C A V A Z Z A za naslovn o vlogo v p re d s ta v i D a n to n o v p r im e r S ta n isla w e P rzybyszew ske in iz v e d b i D ra m e S N G L ju b lja n a . V v lo g i D an to n a vseskozi o h ra n ja k o n tro lira n o d istanco do svojega kom p le ksn eg a shizoidnega lik a in z opaznim p o u d a rk o m na in tro s p e k c iji n a k a z u je novo fazo v svo je m u m e tn iške m razvo ju . — B o rš tn ik o v o n a g ra d o z d ip lo m o za d ra m s k o ig ro d o b i J E R I C A N I R Z E L za vlogo C aval v p re d s ta v i S u m m e rtim e Sam a S heparda in iz v e d b i E G G lej. V vlo g i C aval je p rik a z a la visoko s to p n jo ig ra ls k e tra n s fo rm a c ije , obenem je dosledno vzdrževala ra vn o ve sje m e d p rv in a m i telesnega, govornega in pevskega izraza. — B o rš tn ik o v o n ag ra do z d ip lo m o za d ra m s k o ig ro d o b i J A G O D A V A J T za vlogo H ild e W agnel v p re d s ta v i S ta v b e n ik Solness H e n rik a Ib sn a in iz v e d b i S L G Celje. S vojo vlogo je o b lik o v a la s s tv a rn im i a li celo r e z k im i toni, k i po e n i s tra n i vnašajo v p re d sta vo sodobno atm osfero, p o d ru g i p a odraža jo d an ašn jo s k u š n jo re a ln o sti. — B o rš tn ik o v o n a g ra d o z d ip lo m o za re ž ijo d o b i V I N K O I M O D E R N D O R F E R za p re d s ta v o S u m m e rtim e Sam a S heparda v iz v e d b i E G G L E J in za p re d sta vo P otujoče g le da lišče Š opalovič L ju b o m irja S im oviča in iz v e d b i P D G N ova G orica. V S u m m e rtim u je s s re d s tv i ta ko im e no va ne e s te tik e grdega u s tv a ril d in a m ič n o ra z m e rje m e d atm o sfe ro n o s ta lg ije in d e zilu zije . V P o tu jo če m g le d a lišču Š opalovič je d v ig n il p re d s ta v o n a d lo k a liz e m in s tem u s tv a ril m ožnost za u n iv e rz a ln e jš o k o n tra s tn o ig ro videza in re sn ičn o sti. S u m m e rtim e : Jerca M rz e l in V o jko Z id a r — B o rš tn ik o v o n a g ra d o z d ip lo m o za sce n o g ra fijo d o b i sce n o g ra fija K a le v a le D aneta Z ajca v iz v e d b i D ra m e SN G L ju b lja n a , k i so jo u s tv a r ili IM E T A H O Č E V A R , B R A N K O D R E K O N J A in J E R N E J J A B R E K . E k s is te n c ia ln a fu n k c ija u p o ra b lje n ih m a te ria lo v , n jih o v e o b lik o v n o s ti in b a rv s s im b o lič n im i k o n o ta c ija m i, k i so povezane z in o v a tiv n o ig ro svetlobe in teme, u s tv a rja jo k o n g e n ia ln i p ro s to r Z a jč e v i p o e tič n i d ra m i. — B o rš tn ik o v o n a g ra d o z d ip lo m o za k o s tu m o g ra fijo d o b i D O R I S K R I S T I Č za svoje delo v p re d s ta v i D a n to n o v p r im e r S ta n isla w e P rzyb yszew ske in iz v e d b i D ra m e S N G L ju b lja n a . N je n i k o s tu m i iz h a ja jo iz z n a č iln o s ti obdobja, a z dosledno s tiliz a c ijo in u skla je n o to n a ln o stjo dosežejo iz v irn o , p o n e k o d celo h u m o rn o d istanco do h is to rič n e g a dogajanja. — B o rš tn ik o v o d ip lo m o in n a g ra d o R T V L ju b lja n a za m ladega ig ra lc a d o b i V E S N A J E V N I K A l t za naslovno vlogo v p re d s ta v i H edda G a b le r H e n rik a Ib sn a in iz v e d b i A G R F T . Za n je n o vlogo so zn a č iln e izra zn a s tro g o s t in doslednost, n o tra n ja n a p e to st in a rtis tič n a zrelost. — B o rš tn ik o ve g a o d lič ja — bronastega k ip a O tona Ž up an čiča za n a jb o lj dognan o d rs k i je z ik za p re d s ta v o v c e lo ti ne p o d e l ju je m o .

— B o rš tn ik o v e d ip lo m e za n a jb o lj dognan o d rs k i je z ik p o s a m e zn ika n e p o d e lju je m o . — Ž ir ija je odločila, da u p o ra b i m o žn o st in p o d e li B o rš tn ik o v o n ag ra do za posebnosti, k i j i h p r a v iln ik n e o pred eljuje . To d ip lo m o d o b i u p riz o rite v Ib sno ve H edde G a b le r v iz v e d b i š tu d e n to v A G R F T in r e ž iji Tom aža P a n d u rja za g e n e ra c ijs k o iz v ire n p ris to p p r i o bd elavi zahtevnega besedila. II. N agrada d n e v n ik a Večer in B S za n a jb o ljš i g le d a liš k i esej o z iro m a k r it ik o v času od p re jš n je g a do sedanjega S re čan ja : Ž ir ija v se stavi M e lita F o rs tn e rič -H a jn š e k , Tone P a r tljič in V ili V u k je p re g le d a la slovenske lite ra rn e re v ije , re v ijo M a ska in v dnevnem te r re v ia ln e m tis k u o b ja v lje n e k r it ik e in s k le n ila , da s p rv o nag ra do za g le d a liš k o k r it ik o a li esej n a g ra d i teatrologa dr. A N D R E J A . I N K R E T A . U te m e ljite v In k re to v o znanstveno, p u b lic is tič n o in k r itiš k o delo p o m e n i v sodo bn i s lo v e n s k i te a tro lo g iji ra z v ija n je n o v ih p la s ti. M e d sveže z n a č iln o s ti nje go ve p u b lic is tik e o g le d a liš č u so di v za d n je m času z la s ti in v e n tiv e n p ris to p k s c e n o g ra fiji k o t k o n s titu tiv n e m u vzgibu g le d a liš k e govorice. S logovno bleščeče, p o zn a va lsko p o g lo b lje n e in su gestivne so In k re to v e g le d a liš k e k r it ik e d o m in a n tn e v slovenskem k r itiš k e m p is a n ju o teatru.

III. — B o rš tn ik o v a nag ra da z d ip lo m o za n a jb o ljš i p la k a t d ra m s k e p re d sta ve : S tr o k o v n a k o m is ija v s e s ta v i M il o jk a K l i n e ( u m e tn o s tn a z g o d o v in a r k a ) , P e te r V e r n ik ( s lik a r in g r a f ik ) in M a t ja ž B e r t o n c e lj ( a r h i t e k t in g r a f i k ) — k o t p r e d s e d n ik — j e o b p r e g le d u r a z p is n ih p o g o je v in p r is p e lih p la k a t o v u g o to v ila : 1. B S j e le to s p r v i č u v r s t ilo v » te k m o v a ln i s p o r e d « iz b o r n a jb o ljš e g a p la k a t a z a d r a m s k o p r e d s ta v o p r e t e k le s e z o n e in s te m t u d i n o v o n a g ra d o , e n a k o v r e d n o d r u g im B o r š t n ik o v im o d lič je m . 2. O b ž e o b s to je č ih m o ž n o s tih n a g r a je v a n ja n a jb o ljš ih lik o v n ih o z ir o m a o b lik o v a ls k ih d o s e ž k o v v te k m o v a ln ih p r e d s ta v a h p r e d s ta v lja u v e d b a n o v e s p e c ifič n e n a g ra d e s p o d b u d n o d e ja n je , s a j n e p o s v e č a jo vsa g le d a liš č a e n a k e p o z o r n o s t i d o b re m u o b lik o v a n ju te g a k u lt u r n e g a in k o m u n ik a c ijs k e g a m e d ija . 3. P o z iv u , k i j e b il s ic e r p o s r e d o v a n t i k p r e d z a č e tk o m s r e č a n ja , se j e o d z v a la v e č in a ( to č n e je s e d e m ) s lo v e n s k ih g le d a liš č , m e d n j i m i t u d i e n o n e p ro fe s io n a ln o . Ž a l j e m e d t r e m i g le d a liš k im i h iš a m i, k i se n is o o d z v a la v a b ilu , t u d i S lo v e n s k o m la d in s k o g le d a liš č e iz L ju b lja n e . 4. V s k la d u z r a z p is a n im i p o g o ji, k i j i h j e d o lo č il o r g a n iz a to r , so g le d a liš č a p o s la la g r a d iv o i z e n o le tn e p r o d u k c ije ta k o š te v ilč n o k o t k v a lit a t iv n o iz b r a n o p o la s t n i p r e s o ji. S tr o k o v n a k o m is ija j e ta k o o d lo č ila , d a m e d p o s la n im i d e li p o d e li B o r š tn ik o v o n a g r a d o - d ip lo m o p la k a t u M e s tn e g a g le d a liš č a lju b lja n s k e g a za p r e d s ta v o J U S T I F I K A C I J A , k i g a j e o b lik o v a l R A N K O N O V A K iz L ju b lja n e U te m e ljite v A v to r R a n ko N o va k je z lik o v n o p rečiščeno in a sociativn o id e jo o b lik o v a l g ro z ljiv o iro n ič n o p risp o d o b o dram skega besedila. R e šite v o d lik u je ja s n a , k o m p o z ic ijs k o uravnotežena zasnova z m in im a ln im i b a rv n im i in g r a fič n im i p o u d a rk i te r u strezno p rila g o je n o in b e rljiv o tip o g ra fijo ; p la k a t p re d s ta v lja vsebinsko in lik o v n o u č in k o v ito sporočilo.

IV . N agrada o bčinstva za n a jb o ljše g a ig ra lc a o z iro m a ig ra lk o : Ž ir ija o bčinstva v se sta vi B o ja n E m eršič, M ilo jk a K lin e in Z ora L e d in e k (predsednica) p o d e lju je n ag ra do J E R I C I M R Z E L za vlogo C aval v S u m m e rtim u Sam a Sheparda. J e ric a M rz e l je z vso ig ra ls k o p re p rič ljiv o s tjo o d ig ra la za hte vno vlogo ta ko im e no va ne p re d s ta v n ic e »otrok cvetja«. Ig ra J e ric e M rz e l je obsegala iz je m n o š iro k ig r a ls k i s p e k te r od ra z n o v rs tn ih p rik a z o v ču stven ih s ta n j p re k o doslednega obvlad ova n ja giba, povezanega z odlično in te rp re ta c ijo govora in p e tja .

BORŠTNIKOV m

1986

K o m is ija v s e s ta v i 1. R a p a Š u k lje , g le d a liš k a k r it ič a r k a in p u b lic is tk a 2. F ra n c e V u r n ik , g le d a liš k i k r i t i k , p e s n ik in p u b lic is t 3. P o ld e B ib ič , ig r a le c in p is a t e lj 4. B r a n k o G o m b a č , r e ž is e r 5. M a t ja ž K m e c l, p r e d s e d n ik z a č a s n e g a o d b o ra B S j e z v e č in o g la s o v s k le n ila , d a p r e jm e B o r š t n ik o v p r s ta n n a 21. B o r š tn ik o v e m s r e č a n ju 1986 č la n M e s tn e g a g le d a liš č a lju b lja n s k e g a

ZLATKO ŠUGMAN Utemeljitev K o t v s i d o b r i in v e lik i k o m e d ija n t i im a t u d i Z la tk o Š u g m a n v r s to n a jr a z lič n e jš ih , e n a k o ž la h t n ih o b ra z o v , p a č e p r a v so v s i z n a č iln o z a z n a m o v a n i z n je g o v o iz r a z ito in n e p o n o v ljiv o o s e b n o s tjo . N a jp r e j j e to o b r a z p r o n ic ljiv e g a in v z tr a jn e g a r a z is k o v a lc a č lo v e š k e g a o b s ta ja n ja , k i se m u v n a jb o ljš ih ig r a ls k ih s tv a r itv a h k a ž e p r e d v s e m k o t m n o g o z n a č n o in p r o tis lo v n o , in to n e s a m o v tr a g ič n o - k o m ič n ih r a z m e r jih . V is t ih te le s ih b iv a jo v e lič in a in b ed a, i lu z ija in p o ra z , lju b e z e n in s o v ra š tv o h k r a t i. A r g a n a v M o lie r o v e m N a m iš lje n e m b o ln ik u j e n a p r a v il k o t p o p o ln e g a h ip o h o n d ra , p a m u j e v e n d a r k o t s e n co o b e n j p o s t a v il p e r s p e k tiv o s a m o ir o n ič n e d is ta n c e ; n je g o v ž u p n ik v C a n k a r je v ih H la p c ih j e te le s n o n e b o g lje n , s k o r a jd a vse ga n a v e lič a n in v e n d a r s le h e r n i tr e n u t e k n e v a re n o b v la d o v a le c la s tn e o k o lic e ; ž u p n ik iz K r a lj a n a B e ta jn o v i j e n a v id e z m n o g o b o lj s ila š k i in v la d a r s k i, o b e n e m p a j e p r it le h n o p r e v e ja n »m ožic«, k o t g a j e im e n o v a l k r i t i k . P r a v z a p r a v vse n je g o v e v r h u n s k e ig r a ls k e s tv a r itv e d e lu je jo d v o jn o : k o t z e lo ž iv e m im e tič n e o se b e in k o t ig r a lč e v i, n a jv e č k r a t ir o n ič n o b r i d k i k o m e n t a r ji k n jih o v im č lo v e š k im n ič e v o s tim in m in ljiv o s t im . I z te g a n a s ta ja m n o g o p la s tn a , iz r a z ita ig r a , p o ln a n e o p a z n ih , v e n d a r u č in k o v it ih v a b il k p r e m iš lje v a n ju . N a j j e ja v n o s t p r i Š u g m a n u še ta k o n a v a je n a k o m e d ije in c e lo b u r k a š tv a , p a j e v te m n iz u ig r a ls k ih k r e a c ij v e n d a r le iz r a z ito in t e le k t u a le n ig r a le c , ig r a ls k i p r e m iš lje v a le c . P o te m j e s e v e d a o b ra z u m e tn ik a , za k a te r e g a n i m a jh n ih in v e lik ih v lo g — vse so m u e n a k o p o m e m b n e ; s p e t g r e za m o r a lo d e la , k a k r š n a j e z n a č iln a za

u m e tn ik e n a jp le m e n ite jš e g a fo r m a ta . I z n a jb o lj p o s tr a n s k ih in d r o b n ih o s e b ic j e z m o ž e n n a r e d it i o p a z n e in d o m in a n tn e m o js tr o v in e , iz n e b o g lje n e g a b e s e d ila g le d a liš k i p r a z n ik . T u d i n a js tr o ž ja k r i t i k a m u z m e r a j z n o v a p r iz n a v a to v r lin o , to v z d ig o v a n je n a d d o lg o č a s n o p o v p re č je . S le h e rn a v lo g a m u j e d o m a la b re z p o g o je n iz z iv in u s tv a r ja ln o v a b ilo . N a j z n a m e n ite jš i in n a jp o p u la r n e jš i o b ra z Š u g m a n o v e u m e tn iš k e o s e b n o s ti p a j e se v e d a k o m e d ija n t s k i v o ž je m p o m e n u besede. Iz je m n o r a z n o v r s te n j e : o d d e c e n tn e , z a d rž a n e k o m ik e , k i s i k o m a jd a p o m a g a še s č im k o t s s a m o s v o jo in t o n a c ijo g o v o ra in s p la s tič n im , m a lc e filo z o fs k o u g la š e n im s p r e p le ta n je m filo z o fs k e r e s n o b n o s ti in n o tr a n je g a s m e h a , d o o d k r ite g a , e le m e n ta r n e g a b u r k a š tv a , k i p a m u z m e r a j z n a p o is k a t i p r a v o m e ro , d a m u n e z a id e v p r a z n o s p a k o v a n je . N iz n je g o v ih g le d a liš k ih v lo g te v r s te j e v e lik a n s k i, z a č e n ja se že v č a s u p r e d p r v o z a p o s litv ijo v C e lju , p o te m v M a r ib o r u , v n e k d a n je m z n a m e n ite m » T o te m te a tru « , in se z d a j ž e d o lg a le ta n a d a lju je v lju b lja n s k e m M e s tn e m g le d a liš č u , v r a z lič n ih p r ilo ž n o s t n ih s k u p in a h in n a s to p ih . K o t n e k a k š e n k o m e d ija n t s k i d e m o k r a t j e s s v o jo u m e tn o s tjo p r e p o to v a l vso d o m o v in o p o d o lg e m in p o č e z , n ik o l i n i i z b i r a l o b č in s tv a , o g o v a r ja l j e n a jz a h te v n e jš e in r a z v e s e lje v a l n a je le m e n ta r n e jš e . T a k o j e p o v r h u vse ga Z la tk o Š u g m a n še n e k a k š n o p o o s e b lja n je p o lic e n t r ič n o s t i s k u p n e g a s lo v e n s k e g a k u lt u r n e g a p r o s to r a : za la s tn o s k u p in o j e c e lo n a š t u d ir a l lju d s k o b u r k a š k o ig r o in se z n jo o d p r a v il k iz s e lje n c e m v A m e r ik o — s p r e je li so g a p o v s o d e n a k o : n a v d u š e n o in h v a le ž n o . L ju d s k i u m e tn ik in g la s n ik ž iv lje n js k e v e s e lo s ti. K a jp a d a j e o b ta k š n i ž i v l je n j s k i in g le d a liš k i n a r a v n a n o s t i b il p r o d o r v m o d e r n e te h n ič n e m e d ije d o m a la n e iz o g ib e n in s e v e d a e n a k o u sp e š e n . V lo g e v f i l m i h T is te g a le p e g a d n e , N e jo č i, P e te r a li V d o v s tv o K a r o lin e Z a š le r so b ile o d m e v n e , še n e p r im e r n o b o lj p a to v e lja za n je g o v o ig r a n je n a t e le v iz iji: v n a jr a z lič n e jš ih n a n iz a n k a h , v T V ž e h tn ik u in d r u g o d j e p o n u d il v r s to k o m ič n ih o b r a z o v in z n j i m i s to p il še v tis te s lo v e n s k e h iš e , k a m o r g a p o p r e j k o m e d ija n ts k a p o t še n i z a n e s la . N je g o v a u m e tn o s t j e b ila z a to d o s le j d e le ž n a p o m e m b n ih in o d m e v n ih d r u ž b e n ih p r iz n a n j, k o t so n a g ra d a Z D U S , n a g ra d a P re š e rn o v e g a s k la d a , S te r ije v e g a p o z o r ja in d ru g e ; z d a j p a j o j e o d te h ta la t u d i k o m is ija B o r š tn ik o v e g a s r e č a n ja in s k le n ila p o d e lit i s lo v e n s k e m u u m e tn ik u Z la t k u Š u g m a n u B o r š t n ik o v p r s ta n .

Summertime: Jerica Mrzel in Vojko Zidar

Prizor s predstave Malomeščanska svatba v izvedbi Drame SNG Ljubljana in režiji Edvarda Milerja

B O K S irM O V O S R E Č ^ J f

•

^v. * ' A{uibor

je pred nevihto — dramaturgi pred začetkom svojega »simpoz ion a-

Andrej Inkret govori na otvoritvi razstave scenografke Mete HoÄ?evar

Otvoritev razstave Karikaturist Pečar v gledališču

Seja medfestivalskega odbora Jugoslavije: nagrade da ali ne?

Podpis samoupravnega sporazuma z glavnim pokroviteljem BS '87 — Zlatorogom Maribor

ZLATOROG MARIBOR GLAVNI POKROVITELJ BORŠTNIKOVEGA SREČA

B o r s t n i k T r e f f e n

. . . . , . .

- . . V J

The meeting of Slovenian drama theatres in Maribor — called the Borštnik Meeting — is the greatest theatre festival of Slovenia. Every theatre in Slovenia contributes its best performance of the past season. The theatres taking part in this contest are the Drama of the Slovenian National Theatre in Ljubljana, the Drama of the Slovenian National Theatre inMaribor, the Town Theatre of Ljubljana, the Slovenian National Theatre Celje, the Permanent Slovenian Theatre Trieste, the Experimental Theatre »Glej« (Look), the Littoral Drama Theatre Nova Gorica and the Academy for Theatre, Radio, Film and Television in Ljubljana. They all enter into a noble creative contest to win the Borštnik diplomas and awards. The best performance of the central Yugoslav theatre festival »Sterijino pozorje« in Novi Sad and the best Slovenian amateur group are appearing outside the contest. At the Meeting, the most deserving Slovenia actor receives the ring

.^^PBorštnik.,f;'^,{c^ .^ 3,\^2'< ^ J.«!'!iT.\ *

'’

Diplomas, awards, ring and the meeting itself are named after Ignacij Borštnik (1858— 1919), the founder of Slovenian theatre and histrionic arts. The ring of Borštnik, this highest theatre acknow-ledgement received by now Elvira Kraljeva, Vladimir Skrbinšek, Arnold Tovornik, Mira Danilova, Slavko Jan, Ančka Levar, Vida Juvan, Rado Nakrst, Sava Sever, Janez Jerman.Vladoša Simčič, Bert Sotlar, Štefka Drolc, Polde Bibič, Majda Potokar and Zlatko Šugman. The Meeting is seated in Maribor. The theatres are also giving guests performances. So the Borštnik Meeting is not only a review of the best theatre achievements of one season in Slovenia, but also a wide culture manifestation without which we could not imagine the Slovenian theatre life any more. ■ rt:

slowenischen Schauspielbuhnen in -Treffen ist das groBte slowenische besten Inszenierung der vergangenen slowenischen Theater Teil. Das sind: die Schauspielbuhne des Slowenischen Nationaltheaters in Ljubljana, die Schauspielbuhne des Slowenischen Nationaltheaters in Maribor, das Stadtische Theater von Ljubljana, das Slowenische Volkstheater aus Celje, das Standige slowenische Theater in Triest, das Experimentelle Theater GLEJ aus Ljubljana, die Schauspielbuhne von Primorsko und die Akademie fur Theater, Rundfunk, Film und Fernsehen aus Ljubljana. Diese Theater bewerben sich in einer edlen schopferischen Krafteprufung um die Borštnik-Diplome und -Preise. AuBer Konkurrenz treten dazu noch auf die beste Inszenierung vom zentralen jugoslawischen Theaterfestival Sterijino Pozorje, das in Novi Sad abgehalten wird, und die beste slowenische Amateurgruppe. Auf dem Treffen erhalt der verdienstvollste slowenische Theaterschauspieler den Borštnik-Ring. Diplome, Preise, der Ring und das Treffen sind nach Ignacij Borštnik (1858— 1919), dem Begrunder des slowenischen Theaters und Schauspielertums benannt. Den Borštnik-Ring als die hochste slowenische Theater-auszeichnung erhielten bisher Elvira Kraljeva, Vladimir Skrbinšek, Arnold Tovornik, Mira Danilova, Slavko Jan, Ančka Levar, Vida Juvan, Rado Nakrst, Maks Furijan, Sava Sever, Janez Jerman, Vladoša Simčič, Bert Sotlar, Štefka Drolc, Polde Bibič, Majda Potokar und Zlatko Šugman. Das Borštnik-Treffen hat seinen Sitz in Maribor, doch gastieren da Theater mit ihren Vorstellungen auch im r\V * ) Das Borštnik-Trefen ist demnach nicht nur eine Revue der Hochsten slowenischen Theaterleistungen einer Saison, sondern es ist auch eine breite kulturele Manifestation, ohne die man sich das slowenische Theaterleben nicht mehr vorstellen kann.

pe, ro po/iC K oii reaTp r. JluxijiHHbi, C jio b c h c k h ft Hapo;iHHbiii TeaTp b Ue.Tbe, C jiobchckiih re a T p b r. Tpnecre, 3 K c n e p iiM e H TanbH bift TeaTp » r .n e fi« b .flK>6;iHHe, I (pitu o p cK H i'i apaM CKHil TeaTp n A k -a a e \m a re a ip a , p paavto, (jm jtbM a,, TejieBHaernia r u/rnv/, v pti.iu .vm ivjiwDruvnnn b d

, •;? „

'«

JFltoo.TBHe. Bee b th TeaTpbi copeBnyroTca n 6.naropoaHO S *? .f^ cPraK)T HcribiTaniito CBOII ciijna cpantaacb 3a juuijiomm h i t f j rp a a b i BopiiiTHHKa. BHe KOHicypeHUHH B w crynaioT casioe jiy n y-Vv.'ifftee npeacraaneHHe c ueHrpajibHO.ro rorocjiaBcicoro TeaTpa- ;v 1**•'0

—-■■f'— r — 1

% .

i v'uv'pmin,

M iip a A aH m i, CnaBKO 51h, A r m a JleBap, Bnaa JyBaH, Pa^o HaxpcT, MaKC <PypiijaH, CaBa CeBep n JaHe3 JepviaH. " •• *

m h o th x

MecTax no

C K V

nauuefi

V1IVV' V W1 tl

l /l/V

.’*V -*l / * I VJ

ceBepnovi rpamme.

BiiTb >Kii3HH c.noBeHCKoro TeaTpa.

% *» *• # i '*• <

> v v * !v

^ ’

H V'T

•vf$ -5 n V ^? O 'X ^tei'xZ AV ^ ! T C a 2 ^ '

♦; &

» n'

POETIČNO PRHGRAVANJE ČLOVEŠKE BLIŽINE Že več kot š tir i desetletja p o ln ijo slovensko gledališče krhki, p re fin je n i, a h k ra ti neznansko v ita ln i in p o ln o krvn i okruški duhovnega obraza Štefke D rolc,'odloženi v odrske um etnine, k i odločilno (so)oblikujejo celoten p o vo jn i g le d a li ški izraz, njegovo k ritiš k o refleksijo in gledalsko k u ltu ro širšega občinstva. O tem govori tako njena ves čas osrednja nav zočnost v repertoarjih posameznih gledališč, v p rv i v rs ti tržaškega (1948/49—1959/60) in ljubljanske Drame (od 1959/60), k ritiš k a pozornost, kakršne doslej zanesljivo še n i b il deležen noben slovenski igralec, številne nagrade (med n jim i Pre šernova 1963 in B o rštn ikov prstan 1983) in vroči aplavzi iz večera v večer, m in ljiv e priče za d ar z odra, a najgloblje osmišIjevalke ig ra lk in e ustvarjalnosti. Čeprav celostne oznake um etniškega dela Štefke D rolc poudarjajo širok razpon vlog »od tragedije, drame do kome dije, od klasike do modeme igre in do tako im enovane ljudske igre«, kaže pregled najpom em bnejših dosežkov v posamez n ih obdobjih presenetljivo istorodnost psihološke strukture dram skih likov, k i jih je mogoče s trn iti v dvoje oz. troje izpovedno-slogovnih področij. Časovno-zvrstni repertoarni razpon po dru g i stra n i zožujejo tu d i iz ra z iti ig ra ls k i stilem i, kon stantna izrazna sredstva, k i so zastopana v posameznih vlogah, ne oziraje se na socialni status upodabljanih ju n a k in j, na zvrst a li časovni slog drame. Jacinti, M ik lo v i Zali, J u liji, Catherine Sloperjevi, Temple Drake, Ismeni, L id iji Vasiljevni, Neži, gospe Prestopil in š te v iln im drugim vlogam je skupna visoka n otranja kultura, k i se izraža tako v s tiliz a c iji giba, m im ike kot — predvsem — v dinam ičnem vztrepetavanju govornega volum na kot njenem n a jb o lj osvajajočem igralskem izrazilu. Ta skupna ob likovaln a poteza vlog Štefke D rolc je v tesni zvezi z ustva rja ln im postopkom, s katerim se um etnica loteva odrskih obrazov: p ra vilo m a gre namreč za k o lik o r mogoče tesno poistovetenje, odvisno pač od korespondiranja psihološke strukture dramskega lik a z ig ra lk in o duhovno dispozicijo. Preprosto povedano, gre za tip igralke, p ri ka te ri n i jasno razločljive meje med igro in zasebnostjo; skoraj v vsaki pom em bni vlo g i najde um etnica samo sebe a li tu d i narobe, vsaka taka vloga obogati njeno osebnost. Temeljna dom inanta in sp iritu s agens njene igre pa je etično stališče, k i ga no sijo prav vse znam enite vloge: ljubezen in spoštovanje do vsega človeškega, tu d i do še tako deviantnega, odprtost do so človeka, k i se na odru kaže tako v poistovetenju z lik o m kot v do kraja tenkoslušni soigri in brezrezervni in tim n i izročenosti gledalcu, po svoji in te n z ite ti že k a r obsedeno iskanje duhovne bližine in hrepenenje po z litju duš. Naštete poteze pa zožujejo ig ra ls k i prostor Štefke D rolc le v sm islu ekstenzitete in omogočajo njeno koncentracijo na izpovedno-doživljajsko bistvo dram skih likov. To form alno askezo, k i se zavestno osredotoča na razkrivanje razpoke med racionalno-verbalnim in ira c io n a ln o -in s tin k tiv n im delovanjem dramske osebe, suvereno prestreženo skozi osebno doživljajsko optiko in uklenjeno v zahtevne igralske stileme, bi najlaže p rim e rja li s skopo govorico verza kot čustveno n a b itim koncentratom sveta in v tem sm islu p oim en ova li odrske upodobitve Štefke D rolc igralske upesnitve n o tra n jih stanj dram skih oseb v vsej n jih o v i zam otani in te le k tu a ln i, čustveni m ira c io n a ln i prepletenosti. Ta m etaforično izražena zveza s poezijo je utem eljena tu d i z ig ra lk in im i m o jstrskim i stva ritva m i v dramah v verzu, v po e tičn ih dramah (Julija, Ismena, Neža) ter v njenem recitacijskem opusu (zlasti lju d skih pesmi), saj se zdi, da prav pesniska fo rm u la c ija najnaravneie ustreza njenem u estetskemu perfekcionizm u in izrazni askezi ter h k ra ti čehovljanskemu o b ilju d ra m a tičn ih čustve n ih v ib ra c ij v tako imenovanem podtekstu, predvsem pa izjem no ilu stra tivn e m u in sugestivnemu govornemu ozvočevan ju besedila.

Catherine

Sloper (James-Goetz: Dedinja)

Ob u g o ta vlja n ju ig ra lk in e a fin ite te do pesniške fo rm u la cije pa je treba posebej p o u d a riti, da p r i tem ne are za deklam atorično potezo njene igre, marveč ostaja le-ta izrazito v območju dramatičnega, skratka, p re p ričljiva , le za stopnjo opazneje ponotranjena in žlahtno privzdignjena. Poduhovljenost in ekskluzivnost pa sta tu d i zn a č iln i č rti um etničinega značaja, zato ju ob vnašanju v igro, predvsem a rtističn o besedo, ne doživljam o kot ig ra ls k i arhaizem a li patos v negativ nem pomenu, m arveč ko t izjem no notranjo kulturo, k i deluje na gledalca domala katarzično. E stetizirana pesniška bese da se tem ig ra lk in im lastnostim le tako idealno prilega, da doživljam o njene tovrstne odrske obraze kot harm onično so zvočje um etničinega igralskega naturela in vsakokratnega igranega lika. Nadvse zgovorno p o trju je to tu d i ig ra lk in recita c ijs k i opus, k i v nobenem p rim e ru n i gola um etniška beseda, marveč vselej dram atično doživetje posamezne pesmi, do kraja pretehtano v zunanjem izrazu, z v e lik im darom za onomatopoejske učinke, a vzneseno napeto po n o tra n ji d in a m i ki, enako ko t njene gledališke vloge. Čeprav se zdi zlito st s pesniško besedo ko t n a jb o lj samoumevna odrska govorica Š tefki D rolc p riro je n a in dana kot a trib u t njene izvirn e nadarjenosti in v povojnem gledališču zagotovo n im a para k lju b nekaterim izvrstnim govorcem in recitatorjem — pa pozna prav ta n a jb o lj sugestivna sestavina njene igre bistvene m o d ifika cije na p o ti igralskega zore nja. Tako je b il že v n je n ih zgodnjih vlogah (Viola, Ju lija , Jacinta) opažen njen d ar za naravno in te rp re tira n je verzov, a p r i vseh postavljajo k r it ik i v ospredje notranjo razžarjenost ig ra n ih likov. Serija s ija jn ih vlog, o katerih so se k r it ik i širo ko razpisali in dobesedno kosali v su p e rla tivn ih p ritrje v a n jih , sodi v zaokroženo tržaško obdobje, k ije , sklepajoč po pisa n ih in ustnih v irih , čas najznam enitejšega um etničinega vzpona. Iz tega časa je Catherine Sloperjeva iz James-Goetzove D edinje (1952), k i za um etnico samo pom eni najaloblje ig ra l sko prebujenje, saj j i je zgodba zavrtega dekleta, k i se v ljubezni do kraja odpre in slepo žrtvuje, a ob iz d a ji okam ni za ves svet, omogočila, da se je z lik o m brez ostanka poistovetila. Ta skušnja igralske transformacije, k i jo je povzročila redka korespondenca z lastno duševnostjo, je po svoje zaznamovala njeno celotno igralsko pot. S Catherine se namreč začenja vrsta tis tih a n tolo g ijskih vlog, k i so s svojo p re p rič ljivo stjo postale k r ite r ij celotne uprizoritve. Tako je M atej B or zapisal: »Zlasti D ro lč e v a . . . je nedvomno u stva rila n a jb o lj ziv in harm oničen ka ra kte r v celotni u p riz o ritv i. Njena Catherine res n ično ž iv i pred n a m i od prvega h ip a . . . ( . . . ) Drolceva je s svojo Catherine, k i jo je oblikovala z izrednim posluhom za p s i hološko niansiranje, dokazala, d a je rojena karakterna igralka, k i se zna z o b č u tljiv im in razum nim srcem vžive ti v vlogo in se z lit i z njo, ne da bi izg u b ila k a j oa lastnega bogastva. In tega n im a malo. Toj e najboljše jam stvo za njeno p rihodnjo pot.« P o u d a riti je treba, da Goetzova in te rp re ta cija Jamesovega rom ana še zdaleč ne ponuja samoumevno interpretacije, ka ko r so nam jo opisa li B or in d ru g i k r it ik i a li se je živo spom injajo stanovski kolegi. Nasprotno, gre za povsem p re d vid ljiv o dram aturgijo, v zarisu lik a pa za skrajno drastične m v tem tu d i pretežno naivne psihološke premene. Enako oko ren, večinom a pa p irna to lite ra re n je tu d i prevod, zaradi česar u m e tn ičin u s tv a rja ln i delež tako prerašča običajno o b liko vanje vloge v uprizoritvenem procesu ko t glede na kva lite to dramske predloge izziva nadpovprečno k ritiš k o pozornost in jo spontano preusm erja v analizo u p riz o ritv e n ih komponent.

C ath erin e S lo p e r (Jame's-Goetz: Dedinja)

O zavestno zastavljeni ig ra ls k i p o e tik i pa nam — čeprav deloma per negationem — zanim ivo poroča K alanova oce na te vlo ge :» ... To dekle igra Drolčeva z zadržano obsedenostjo. Njena navidezna odsotnost v vsakdanjem življenju, nje na g a n ljiv a nedružabnost, n je n i drobni in tako lju b e zn ivi fa u x pasi v občevanju z očetovim i gosti so p o ln i resnične ž i vljenjske zbranosti, k i pa je vsa usmerjena v višjo sfero čustvenosti. Ta Catherine je prava monomanka ljubezni na p rv i pogled (...). Iz te zaverovanosti v višjo vrednost neomadeževanega čustva iz v ira zbranost Catherininega molka, čar njene na videz raztresene konverzacije, k i je polna prizvokov in prisluhov, n e ra zu m ljivih »drugim« ljudem . Ta nenavadno tenkoslušna zamisel osrednje osebe v D ed inji vsebuje tu d i svoje nevarnosti, k i se ji h ig ra lka ne more povsem iz o g n iti: strah pred prazno igro na g le d a liški učinek, pred tako im enovano odrsko lažjo, pred nepsihološko teatralnostjo zmanjšuje nje no silo v n ekaterih aram atskih viških, k i zahtevajo ne le psihične zbranosti, pač pa tu d i crescendo v d ik c io n a ln i ritm ik i, fortissim o v glasovnem obsegu. Nemara sodelujeta p r i tem tu d i nezadostna telesna zm ogljivost in tehnična neizvežbanost. Toda to so tre n u tk i zares velike igralske stvaritve.« K e r nam n i mogoče p re ve rja ti Kalanove ocene z lastnim g ledališkim spominom, lahko le dodamo, da se ob vseh na slednjih v e lik ih vlogah ponovno po ja vlja jo sodbe o ponotranjeni, od znotraj razžarjeni ig r i (Julija v Romeu in J u liji, 1952), o zvoku glasu, k i »je p rid o b il na barvitosti, m o d u la c iji v globino ...« (Maša v Metežu, 1952), o » veliki prepričevaln i sili« in »osebnem šarmu« ((ilona v Ženah na N iskavuoriju, 1953, dram i, v ka te ri je v M a riboru ig ra la A na lizo in z njo p r v ič opozorila na svojo nadarjenost, kot navaja u te m eljitev za B orštnikov prstan), o »notranji igri«, k i je k a r »prenežna« in »prepoštena«, celo o zadržanosti (Jacinta v Pohujšanju, 1953), o »genialni igri«, k i »ni več vsota šte viln ih detajlov v mozai ku nekega zaokroženega dejanja a li dramske zgodbe, ampak je ena sama celota, brez katere si skoraj ne moremo predsta v lja ti tako uspešne u p riz o ritv e ...« (Maša v Utvi, 1957) a li o dom inantnem u čin ku stranske vloge (K aterina Ivanovna v D a rd ije v i d ra m a tiz a c iji Z lo čin a in kazni, 1958). Če ob teh iztržkih izpišemo še Bartolovo oceno vloge Gige v Brez tretjega (1958), se nam tu d i K a la n o v i p o m isle ki ob Catherine iz D edinje pokažejo v n o vi luči. B artol piše: »Štefka Drolčeva je ob vladala dovolj zapleten G ig in k a ra kte r z v ž iv ljiv o s tjo in veliko ekonom ijo svojih sil, k i jih je le počasi spuščala v fu n k c i jo, tako da je bilo njeno stopnjevanje od ljubeče in presrečne soproge . . . do končnega izbruha odpora mojstrsko izvede no. Gigo bi si gledalec zlasti ob drugih zgledih predstavljal nekoliko drugačno, bolj vehementno, bolj rezko, bolj odločno. Toda Štefka Drolčeva dobro pozna tim bre svojega igralskega karakterja. Iz tega . . . je p ra v iln o ostvarila ženski značaj, s katerim je gledalce prepričala in osvojila.«

Julija

(Shakespeare: Romeo in Julija)

Izpisana k ritiš k a priča ene najzrelejših ig ra ls k ih stvaritev Štefke Drolc, nastale na vrhuncu ustvarjalne moči, p rin a ša v p rič u jo č i poskus o d kriva n ja njene igralske poetike dovolj upravičeno domnevo, da je b ila njena slogovna usmerje nost v zavestni o p o z ic iji s p revladujo čim dekla m a toričn im patosom, ostalino predvojnega načina igre. O čitno je šlo za iskanje subtilne modeme igre z uvajanjem š te v iln ih re d u kcij standardnih izraznih sredstev, zlasti za dram aturške pou darke vlog z doslednim n o tra n jim in te n zivira n je m in strogim odrekanjem zunanjim te a tra ličn im učinkom . Ti stišani v i ški so se p rile g a li tako repertoarju krhkih, ljubečih ženskih lik o v — ob kla sičnih besedilih v več p rim e rih tu d i dovolj pov prečne dram atike — kot večinom a stoodstotnemu p re k riv a n ju ig ra n ih oseb z lastno duhovno in čustveno naravnanostjo, ko je bila večina vlog ig ra lk i napisan ih na kožo. P ri tem je potrebno p o u d a riti, da je prav narava repertoarja, morda pa deloma tu d i Žižkov tečaj iz Stanislavskega v M a riboru (1946), v katerem se je Štefka Drolc strokovno p rip ra v lja la na ig ra ls k i poklic, ohranjal u m e tničin o igro k lju b tako pom em bnim in o v a tiv n im izraznim sredstvom v obliko va n ju vlog in samosvoji polem ičnosti v pojm ovanju modeme igre v območju tradicionaln e teatrske senzibilitete in ustrezno p r e filtr i rane čehovljanske oz. hudožestveniške igralske poetike. Po svoje pa je k temu globalnem u vtisu tradicionalnega igralske ga umetnostnega sloga pripom ogel zasebni e tič n i korektiv, psihološko m o tivira n je ig ra n ih lik o v glede na svet hum ani s tičn ih vrednot, zaobsezen v celotnem um etničinem opusu. Z d i se, da je poleg ig ra lkin e scenogeničnosti, nenavadnega žarčenja energije in močne prezence, izrazne askeze in artizma, temelječega na izdelavi drobnih detajlov, prav ta e tičn i p revodnik odločilno hu m a n izira l sleherno u m etničino stvaritev in omogočal ka r najdostopnejšo ko m u n ika cijo s širokim krogom zlasti tržaškega občinstva, k i je ig ra lko posvojilo z vzdevkom »naša Štefka«. V pogovom o ig ralstvu Štefke Drolc je stanovski kolega Polde B ibič, k i so mu v živem spom inu skoraj vse pomembne stvaritve iz tržaškega obdobja (večino ma videne na gostovanjih v M a rib ora in L ju b lja n i) ta p ro dorni vzpon in mojstrstvo povezal z optim alno prstjo, v ka te ri se je to igralstvo moglo tako razcveteti, da je b il njegov standard docela brez p rovincialne provenience, absolutno relevan ten in samosvoj v nacionalnem in širšem m erilu. N aj so b ili tržaški ženskijportreti upodobitve še tako iz ra zitih dram skih usod, so se vendar vsi g ib a li v tako tesni b li ž in i igralkinega lastnega načina m išlje n ja in čustvovanja, da je ob vseh a rtis tič n ih isk a n jih d o m in ira la ponotranjena igra, izražena v m e rilu p re p rič ljiv e spontanosti in svetle življenjske energije. P rvi del ljubljanskega c ik la (1959—1969), k i je sovpadel z novo gledališko senzibiliteto — k i j e b ila po Predanovi oznaki v Živem gledališču »manj kom u nika tivn a , m anj teatralna in spektakularna, bolj asketična, pesniško atonalna in zlasti agresivna« in se je ro d ila v gledališču, k i »ne more in tu d i ne mara b iti več hram id e o lo g ije . . . ne more in tu d i ne m (ira b iti in s titu c ija , k i posvečuje reprezentativnost in n je j ustrezne preverjene vrednote . . . ne more b iti muzej a li obnav lja ln ic a literature. Škusa se o d p ira ti sodobnemu atonalnem u svetu, omogoča, da ta a to n a ln i svet — k i j e naš zdajšnji in tu k a jš n ji svet — stopa, vanjo ko t delo in korespondenca z vsemi tveganji, blodnjam i, iskanji, nepreverjenostm i in razkla nostmi« — je tu d i na igralsko p o t Štefke D rolc prinesel ra dikalno spremenjeno igralsko gradivo ter povzročil opazne pre m ike v s tiliz a c iji tega gradiva. Razrvane, demonične, obsedene, nore, temne ženske iz sodobne evropske in ameriške dra m atike in zn a m en iti k re a c iji Medeie in K lita im n e stre iz antične klasike se niso ujem ale n it i z dotedanjo oblikovalsko skušnjo n it i z n je n im zasebnim svetom in vrednostnim i norm ami.

Jacinta

(Cankar: PohujĹĄanje v dolini Ĺ entflorjanski)

Giga (BegoviÄ?: Brez tretjega)

Z ala (Ĺ˝iĹžek: Miklova Zala)

P rvi vstop v to novo obdobje je bila upodobitev Temple D rake v Faulknerjevem Requiem u za vlačugo (1958) v Ekspe rim entalnem gledališču, k i pom eni eno n a jb o lj bleščečih vlog v um etničinem opusu. V la d im ir K ra lj je o tej vlogi zapisal: »Štefanija Drolčeva je ig ra la Temple Drake ne s sentimentom, ne s predahn jenim i čustvi male a li velike žalosti, male a li velike hudobije, marveč s čuti, živci, ig ra la jo je z večjo a li manjšo razdraženostjo, telesnim odporom, napadalnostjo in telesno onemoglostjo. Skratka, ig ra la je s telesnim i, ne m o ra lno-sentim e ntalnim i re a kcija m i ženske duševnosti, ig ra la je pravo v ita ln o zensko, ne pa lite ra rn o predstavo o ženski m oralnosti« Ce soočamo to sodbo z ohranjenim m agnetofonskim zapisom dialoške p la s ti vloge v večeru um etniške besede na lju bljanskem radiu, se nam kaže ta prehod ko t harm onično raziskovanje novega socialnega in čustvenega sveta igranega l i ka. Glasovno gradivo namreč malone dosledno vztraja znotraj tržaškega modela stišanih viškov v t. i. dram aturškem lo ku, izrazito neteatraličnega obliko van ja na n a ra v n i glasovni legi in dodajanja zasebnega etičnega korektiva v zaviranem tempu govora s š te v iln im i prem olki, zlasti pa s u b tiln i natančn i m enjavi glasovne barve: mrzlega tona kot im pulza neusm iljene akcije in toplo razumevajočega ko t moralnega o p ra vičila znotraj vloge in v ig ra lkin e m odnosu do nje. V m i m icno-m izanscenski podobi pa je ponovno p rišlo do optim alnega poistovetenja, h k ra ti pa za poudarjeno stiliz a c ijo ču tnih, telesnih re a k c ij na živčna n otran ja stanja dramske portretiranke. Prav ta p o uda rje ni č u tn i odziv na disonančne po teze v duševnem ustroju in dram ski a k c iji vloge pa je tis ti poetološki nastavek, s katerim sej e ig ra lk a h k ra ti vrasla v no v i repertoar in postala ena od njegovih protagonistk, a h k ra ti ohranila svojo značilno odrsko osebnost znotraj vseh časov n ih iska n i in m enjav v eksperim entalnih gledališčih in lju b lja n s k i D ra m i kot v o d iln i g le d a liški h iš i (v polnem sm islu vsaj se v Štihovem obdobju, v pogledu igre pa v v e lik i m eri še danes). M ila n Lin d ič, pogosto zaneseni apologet igralstva Štefke Drolc, je to novo potezo označil kot »vseobvladujoči živec tako im enovanih m a lih refleksiji«, vlogo v celoti pa kot »dar celega življenjskega obdobja«. Če upoštevamo, da se je poslej ig ra lk in a zrela um etnost znašla na začetku neke povsem nove gledališke senzibilitete, k i se je odvračala od psihološko m otiviranega igralskega portreta, kom entiranega z ig ra lče vim i vrednostnim i norm a tiv i, v smer fragm entarnega, zato v psihološkem sm islu abstraktnega prikazovanja ču tn ih stanj a li id e jn ih stališč dram skih portretirancev, pogosto postavljenega v zavestno igralčevo in te le ktu a ln o distanco, je vloga Temple D rake tu d i de jansko, ne le sim bolično, la b o d ji spev neke igralske poetike, k i je z veliko nadarjenostjo in eru d icijo ujela svoj čas, pro stor in samo sebe. Z unanje okoliščine pa so terjale, da najde svoje mesto tu d i v povsem novem času in prostoru. — Lasten g le d a liški spom in nam ne omogoča sodbe, k o lik o se je ta prestop v novi g le d a liški kontekst posrečil v pogledu um etniške kvalitete, ravno tako nam tega ne dopušča k ritiš k o sprem ljanje ig ra lk in ih vlog, saj se tu d i k ritik a tega časa opazneje preusm erja na besedilo in globalno gledališko interpretacijo. K e r pa je ostala um etnica še naprej repertoarna protagonistka in so nam v živem spom inu številne igralske m ojstrovine od dr. Zahndove naprej, se postavlja v ospredje dvoje vprašanj: do kakšnih m o d ifik a c ij te poetike je p rišlo v novem gledališkem kontekstu in v kakšni m eri lahko govori mo o n je n i tra jn i veljavnosti.

Temple

Drake

(Faulkner: Requiem

za vlaÄ?ugo)

P le s a lk a

( B o ž ič :

Kaznjenci)

V nastopni vlo gi v lju b lja n s k i D ra m i Lady Torrance v Orfej se spušča (1960) je b ila zasnova lika, ko se je ig ra lka z vlogo poistove tila na p odlag i samičje želje po moškem in m aterinstvu in izzvenela v bogato stilizira n e m monologu o ro j stvu novega življen ja , še v opazni d is h a rm o n iji do preostalih protagonistov, zlasti Vala X aviera Lojzeta Rozmana in Ca ro l Cutrerove Duše Počkaj, k i sta liko m a p u s tila u trip tuje provenience, duha samote in brezizhodnosti, v zasebnem sta lišču pa poleg razum evanja tu d i in te le ktu a ln o distanco, k i j e gledalcu tesnobno slika la stisko prihajajočega, v nastavkih že prisotnega časa. Lady Štefke D rolc pa je nasprotno poskušala po zitivn o utem eljevati svoje ravnanje z zlo preteklostjo in p rim arno žensko naravo. Seveda ostaja p r i tem — ob a n a lizi vsake vloge nerazrešljivo vprašanje, k o lik o je šlo za po drejanje režijskem u konceptu oz. um etniškem u sporočilu uprizoritve ko t celote, ko liko pa je o ta k i o p tik i oblikovanja vloge odločala u m etn ičina lastna zamisel. Zanesljivo se da reči le, da znotraj novega soigralskega in uprizoritvenega konteksta v o bliko va n ju dialoškega gradiva, k i nam je ohranjeno v magnetofonskem zapisu, opazneje ko t dotlej izstopa a rtific ia ln o ozvočevanje dialoga z m enjavo glasovnega registra, s slikanjem razpoloženjskih odtenkov s sprem injanjem glasovne barve, z onom atopoetičnim odnosom do besede in z vpeljavo ekstravertiranega dram aturškega poudarka name sto prejšnjega stišanega, to k ra t om iljenega z re cita tivn o d ik c ijo v nekakšen poetično om am entiran m otto in refren celot ne vloge. To poetično o m a m entiranje govornega gradiva vloge, združene s s tiliz ira n im gibom, k i podobno ko t govor v m elodi jo preide v plesno kretnjo, postane poslej ena od oblikovalsko ra z lik o v a ln ih potez igralstva Štefke D rolc in se s sodobnim g le d a liškim iskanjem najbolje ujam e znotraj poetičnega in obrednega gledališča. S svojim izpovednim nabojem pa hum anizira pogosto a bstraktni in ne vselej um etniško re fle k tira n i in p re p rič ljiv i ig ra ls k i kontekst v u p rizo ritva h filozofske, p o litič n e in družbeno-kritične dram atike. Tako se je p is a te lj D o m in ik Smole (v ustnem pogovoru) spom inja kot izrazito p re p rič ljiv e Ism ene v svoji A n tig o n i (1960), predvsem na točki porajajočega se dvoma in sovraštva do Antigone, a firm a ti vno pa se o tej vlo g i izreka tu d i k ritik a . Ob uspešnih izkušnjah odprtega dram aturškega poudarjanja vloge in stilizira n e m gib u ko t zu n a n jih ig ra lskih izraz ilih se je — gledano s stališča form e — lahko ro d ila ena na jb o lj a tip ičn ih , a h k ra ti ena od vrste um etniško n a jp re v rič ljivejših vlog Štefke D rolc — njena dr. Zahndova v D iirre n m a tto vih F iz ik ih (1963). To črno grotesko je ig ra lka u stva rila z de fo rm ira n im glasom, k i j e dem onično grozil na n a jn iž ji legi njenega obsežnega glasovnega registra, z masko izpite obse denke, z grbo, hitro, zaradi grbe upognjeno hojo zavrte stare device, z možačasto p re k riž a n im i rokam i na hrbtu, skratka, s celo serijo zunanjih, izrazito te a tra lič n ih izraznih sredstev, k i niso dopuščala kaicega poistovetenja z zavestno lastno p si hološko strukturo, marveč zgolj s slutnjo o možnosti neznanega brezna v sebi, kot to fo rm u lira ig ra lka sama, predvsem pa s telesno obsedenostjo, s telesnim odporom, ko t je to p ri Temple Drake označil V la d im ir K ra lj, k i j e h k ra ti tu d i edino e ti čno o p ravičilo delovanja dramskega lika. Vrsta vlog o ko li Fizikov v šestdesetih letih, zlasti znam enite Kesonija v K a lig u l i (1963), M edeia v istoim enski d ram i (1964) in K litaim nestra v Orestei (1968), k i u m e tn ici n i omogočala p re kriva n ja oz. istovetenja z lastno duševnostjo, je torej njeno igro prem aknila iz čustvene v čutno, iz decentno ponotranjene v te a tra li čno učinkovito, njeno poetiko pa v poudarjeno a rtific ia ln o oblikovanje igralskega gradiva, k i je um etniške viške doži v lja lo zlasti v dram ah v verzu.

Lady

Torrance

(Williams: Orfej se spušča)

Ism en a (Smole: Antigona)

Gospa dr. von Z a h n d (Durrenmatt: Fiziki)

Z d i se, d a j e iz teh ekspresivnih ig ra lskih portretov izšel tu d i u m e tn ičin p re fin je n smisel za komiko, saj se dr. M edak v Vojaški skrivn osti (1983) v negovom ih ig ra ls k ih s tile m ih navezuje na dr. Zahndovo, zlasti v z n a č iln i h o ji in drži rok, če prav ga j e k r itik a v spremenjenem zvrstnem kontekstu zaznala kot »čisto nov kom ičen dosežek v opusu te velike igralke«. K om ičnost gospe Blaže v Atestu (1981), Petra K lin a r v Snu. kresne noči (1985), Abby Brewster v A rzeniku in starih čipkah (1986) tem elji na spretno m arkiranem izstopanju iz izbranega form alnega vzorca na p o a n tira n ih m estih vloge. P ri tem za gotovo izziva dodaten smeh u m e tn ičin a nonšalanca, k i se sproščeno poigrava z lastnim o blikovalskim perfekcionizm om in ga celo ljubeznivo, pečarjevsko ka rik ira . Dozorele pozne um etnine, kakršne so Lidija Vasiljevna v Starom odni ko m e d iji (1977), Neža v Vorancu (1979), M arija v M a rija se bori z angeli (1985) in Ranjevska v Češnjevem vrtu (1986), so v slogovnem pogledu eklektične, po um etniškem sporočilu pa s toplino, razumevanjem in v z tra jn im zaupanjem obrnjene k (so)človeku; enako kot tržaške um etnine so vzbudile prave esejistične zapise o doživetju, k i so ga prinesle. — Tako je Lidijo Vasiljevno doživel A n d re j In k re t kot »več kot senzibilno vlog(o) (...) njena L id ija je b ila hrupna in veseljaška in predvsem radoživa ženska v jesenski p o lo vici svo jega življe n ja ; b ila je očarljiva, navzven nekako direktna, glasno sama nase opozarjajoča oseba, do zadnjega vlakna svo jega b itja z ekstatično vita ln o stjo prežeta ženska, k i neprenehoma ve, kako je vse njeno nemara že m in ilo , kako n i za vsem n je n im ostalo m im o razočaranosti n ič čvrstejšega, n ič bolj jasnega in nedvoumnega od zapuščenosti in samotnosti v življenju. Brez prestanka nam je pripovedovala ta L id ija Vasiljevna v podobi Štefke Drolčeve (a li ta Štefka Drolčeva v podobi L id ije Vasiljevne?!), kako se vendarle skrivajo hude in žalostne reči daleč nekje in globoko za to prijazno, z a u p lji vo, »optim istično« k rin k o . . . In je ustvarjala ig ra lk a tako rekoč od začetka do konca te »staromodne komedije« o neprenehnem in krhkem iska nju odrešujočega medčloveškega stika — na intenziven način izjem no rahla, prefinjena, d rh tljiv a razmerja med svojo živahno in veselo pojavnostjo ter tem i — n ič m anj n je n im i — z notranjo ranljivostjo, žalostjo, brezu pom. (...) Seveda so bila p r i tem v neizogibnem skladju igralska orodja (dikcija, m im ika, obvladovanje prostora, kom u n ik a c ij s soigralcem) z globljo naravnanostjo in pom enljivostjo vloge.« Gre torej za vlogo, v ka te ri je ig ra lk a tržaški mo del izpeljala s še strožjo avtorefleksijo, k i je povsem izlo čila sladkoben sentiment, kakršnega ne m anjka v dram ski pred logi, in s sproščenim kom edijskim zamahom, s tiliz ira n im z ig ra lk in o značilno široko kretnjo, v mizanscenski podobi potretiranke. Na model poistovetene ponotranjene igre se navezuje tu d i Neža v Vorancu, le da tokrat križane s poetičnim om am entiranjem spom inskih pasaž?dialoga, posprem ljenih z gibanjem , k i mestoma prehaja v ples. Tako M arija v M a rija se bori z angeli k o t Ranjevska v Češnjevem vrtu, k i sta še v živem spominu, pa se z izpovednim svetom ig ra n ih vlog in z o b liko va ls k im i potezam i nostalgično vračata k tistem u v iru igralstva, iz katerega se je um etnost Štefke D rolc ro d ila in najpolnokrvneje zažarela. S im bolično sporočilo teh vlog, skrajno utišana igra, njena vpetost v generacijsko spremenjeni ig ra ls k i kontekst in končno zaledje njenega lastnega igralskega opusa pre ta p lja jo igro Štefke Drolc v živo legendo v ita l ne odrske energije, k i p riig ra v a v ris svoje um etnosti tako naklonjeno bližino gledalca kot soigralca. Z zaupanjem v glo bok smisel te bližine ž iv i um etnica s slovesno, a tenkoslušno duhovno odprtostjo in s prazničnim , a n e ru tin skim scenari jem odrskega delovanja v vseh m ojstrskih obrazih na svoji ig ra lski poti.

1 2 9

K esonija (Camus: Kaligula)

V tej lastnosti je ta igra s stališča igralskega p o klica tip ičn o gledališka, naravnana na n e p o n o vljivi dogodek in skupno doživetje tega doaodka in odtod nemara razlog, da jo tako redko srečamo v film u , čeprav sta Tildica (1948) v Na svoji ze m lji in Francka (1972) v Na klancu m o js tro vin i svojega žanra. Po svojem slogu je zunajčasovna, saj eklektično združuje tako tra d icion aln o realistično p o rtre tira n je dram skih oseb s privzem anjem njihove psihološke strukture kot mo derno s tiliz ira n je igralskega g radiva po g lo b a ln i u p riz o ritv e n i zasnovi. Po fo rm a ln i izp e lja vi je ta ig ra ls k i slog visoko standardiziran: n a jb o lj izvire n ^ inve n tive n in p re p rič ljiv v govornem slik a n ju dramskega lik a — p o m e n ljiv v zadnjem odtenku, a tu d i do odtenka n aštudiran v vseh suprasegm entalnih prvinah, nekakšen u n ive rza ln i ig ra ls k i instrum ent, k i po svoji sugestivnosti in nazornosti kom ajda še potrebuje telesno navzočnost, po svoji a fin ite ti zazrt v m elodično fo rm u la cijo verza; dram a tičn o-po etični glas notranjosti. Enako je mogoče reči za mizanscensko delovanje, k i se o d vija v s ilo v i tem telesnem naponu, obvladovani e n e rg iji gibanja, blizu plesnemu ritm u, k i jo k ritik a pogosto označuje kot eleganco, in k a rizm a tič n i odrski navzočnosti. K e r je bistveni im p u lz njenega igralstva izpovedovanje vere v človeka in iskanje »odrešujočega medčloveškega stika«, ostaja repertoarna gledališka naravnanost znotraj njene igre podrejena lastnemu sporočilu in o b liko va lski m oči njene um etniške osebnosti. Š tiri desetletja njene vodilne pozicije v slovenskem gledališču zato ne pom enijo ažurne a li celo avantgardne igralske poetike, k i bi prestrezala vsakokratna gledališka iskanja, marveč žlahtno klasično igro, k i tem iskanjem postavlja svoje visoko m erilo. K a k o r se zdi delu mlajše generacije ta igra konser vativna, ostaja tako po svoji u m e tn iški p re p rič ljiv o s ti kot viso ki ig ra ls k i k u ltu ri pojem slovenskega igralstva m igralstva sploh. V p o v o jn i ženski ig ra ls k i g eneraciji im a svoje avtonomno mesto prav na vrhu ob D uši Počkaj in M a jd i Potokar. Medtem ko traja v e lik i trenutek M ajde Potokar za dnjih deset let in se zai njena igra, k i s sneto masko bolj m a rkira kot igra svoje prvinske ženske, slogovno in po splošnem občutju bližja duhu časa, k i se g ib lje na p o vršin i m edčloveških s ti kov, ;e Duša Počkaj omogočila zlasti sodobno dram atiko m u te m e ljila moderno, in te le ktu a ln o distancirano, a zato n ič m anj človeško pretresljivo in p re p rič ljiv o igro, po svoji naravnanosti tako daleč obrnjeno v prihodnost, da iz nje še vedno črpa srednji in m la jš i ig ra ls k i rod. V e lik i trenutek Štefke Drolc pa na svoj način traja ves čas njene um etniške p o ti; zara d i zun a n jih oko liščin je njena um etnost najmočneje zaznamovala prvo povojno desetletje tržaškega gledališča, s svojo močno odrsko osebnostjo in izpovedovalsko energijo pa nadvladuje sleherni dram ski in gle d a liški slog. Njena aktualnost je dolgoročna: živa je namreč v vsakem dobrem gledališču, v vsaki dobri predstavi, ob dobrih soigralcih in k u ltiv ira n e m občinstvu in tako gledališče odločilno omogoča. Nada Šum i

K litaim n estra (Aishilos: Oresteia)

GLEDALIŠKI OPUS ŠTEFKE DROLC

Drama SNG Maribor / D ekla

1 9 4 5 / 4 6C a n k a r — S k r b in š e k :H la p e cJ e r n e j inn je g o v ap r a v ic a L e o n o v :V d o r/ —

/ B erta

F r a n c m e s n il: C v r č e kn ao g n jiš č u B u lg a k o v :N o v id o m / —

/ M ajda G o g o lj: Ž e n ite v/ D un jaška K a t a je v :M ilijo nt e ž a v/ A gnesa

Š e s t a k o v :V e lik op o t o v a n je

1 9 4 6 / 4 7P o t r č :K r e f lo v ak m e t ija/ M ilik a

/ A n a liza / A ksjuša G a b b e :M e s tom o js tr o v/ V ero n ika M o lie r e :S k o p u h/ M a ria n e 1 9 5 0 / 5 1D r ž ič :P la k ir / V ila V esna ( g o s t o v a n je ) 1 9 5 1 / 5 2S h a k e s p e a r e :R o m e oinJ u lija/ J u lija ( g o s t o v a n je ) W u o lijo k i: Ž e n en aN is k a v u o r iju O s t r o v s k i: G o z d

SSG Trst Viola A g a tja Tihonovna

1 9 4 8 / 4 9S h a k e s p e a r e :K a rh o č e t e/ G o g o lj: Ž e n ite v/

G en evra Langdon Polina H e ilm a n :K o b ilic e/ A lek san d ra K r e ft: V e le iz d a ja le c/ B reda 1 9 5 0 / 5 1G o g o lj: R e v iz o r / M a rja A ntonovna C a n k a r :Z an a r o d o vb la g o r / M atild a S h a w :O b r tg o s p eW a r r e n o v e/ V ivie 1 9 5 1 / 5 2S c h u r e k — S a s s m a n :P e s e m sc e s te/ Ana J a m e s — G o e tz :D e d in ja/ C a th e rin e S lo p er S h a k e s p e a r e :R o m e oinJ u lija/ Ju lija 1 9 5 2 / 5 3B u d a k :M e t e ž/ Maša W u o lijo k i: Ž e n en aN is k a v u o r iju/ llona A hlg ren S c h ille r :K o v a r s t v oinlju b e z e n/ Luiza M o lie r e :U č e n ež e n s k e/ H ern ie ta Ž iž e k :M ik lo v aZ a la/ Zala 1 9 5 3 / 5 4C a n k a r :P o h u jš a n jevd o lin iŠ e n tf lo r ja n s k i / Ja cin ta G o r k i: V a s aŽ e le z n o v a/ Ljudm ila H e r b e r t :V s a k ihs tole t / P atty O ’N eill K r a s n a :D r a g aR u t h/ Ruth 1 9 5 4 / 5 5K r e f t: K r a jn s k ik o m e d ija n t i / M icka H a r to g :S o p o tn ik a/ Ona G o ld o n i: P r im o r s k ez d r a h e/ U rška 1 9 5 5 / 5 6B e g o v ič :B r e ztr e tje g a/ Giga D eF illip o :G la s o v iv e s t i / M aria P r ie s t le y :S r e č a ,k jes i?/ Lilian K irby 1 9 5 6 / 5 7P r e g a r e :Š a g r a/ Tončka A n d e r s o n :C a j ins im p a t ija/ Laura S a la c r o u :Z g o d b az as m e h/ H ele n a 1 9 5 7 / 5 8M a n z a r i: N a š i lju b io tr o c i / M atild e Č e h o v :U t v a/ Maša 1 9 5 8 / 5 9D o s to je v s k i— D a r d i: Z lo č inink a z e n/ K a te rin a Ivanovna L a h o la :M a d e ž in as o n c u/ T e re za T a v č a r :P e k e l jev e n d a rp e k e l / M arta D 'U s s e a u — G o w :G lo b o k os ok o r e n in e/

1 9 4 9 / 5 0O s t r o v s k i: D o n o s n as lu ž b a/

1 3 2

L e v i: P oč e m jer e s n ic a/

—

1 9 5 9 / 6 0T a v č a r :N ic k y

/ Susy / Jela

z la t id e č e k

L e v s tik — G r u n :K a s t e lk a

1 9 6 5 / 6 6R o b e r — D u v iv ie r — J e a s o n : M a r ieO c to b r e

/ M a rie O cto b re

n je )

/ M ati

1 9 8 1 / 8 2L o r c a :K r v a v as v a t b a

( g o s t o v a n je )

1 9 8 3 / 8 4J o v a n o v ič :V o ja š k as k r iv n o s t

/ D r. M e d a k

( g o s t o v a n je )

( g o s t o v a

(Evripides: Medeia) Medeia

Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica 1 9 8 3 / 8 4B e r n h a r d :P ov s e hv iš a v a hjem ir /

Ana

( g o s t o v a n je )

Slovensko mladinsko gledališče 1 9 8 2 / 8 3J o v a n o v ič :B a b ic aM r a z/

B abica M ra z

( g o s t o v a n je )

Eksperimentalno gledališče v Ljubljani T e m p le D ra k e Polly B e c k e tt: O , le p id n e v i / W innie

1 9 5 7 / 5 8F a u lk n e r :R e q u ie m z av la č u g o/ 1 9 6 3 / 6 4D y la n :P o dm le č n im g o z d o m /

Oder 57 1 9 6 0 / 6 1B o ž ič :V o ja k aJ o š tan i/

Gospodarica

1 9 6 1 / 6 2S m o le :I g r ic e 1 9 6 3 / 6 4B o ž ič :K a z n je n c i/

P lesalka

I v a nC a n k a r ins lo v e n s k i ig r a v c i/

R ecitato rk a

M a rija A ntoin etta M elita 1 9 7 1 / 7 2S h a w :P y g m a lio n/ E in s fo rd — H illova J a v o r š e k :K o n e ch r e p e n e n ja/ M ati 1 9 7 2 / 7 3R u z z a n t e :V d o v aizA n k o n e/ D o ra lic e B a r n e s :V la d a jo č ir a z r e d/ C la ire G u rn ey V a lle — In c la n :B o ž jeb e s e d e/ Ju an a la R eina 1 9 7 3 / 7 4K r e f t: V e lik ap u n ta r ija/ P asančeva žen a O s tr o v s k i: V o lk o v i ino v c e/ M e ro p ija D avidovna M u rza veck a

1 9 7 0 / 7 1M r a k :M ir a b e a u/ K r le ž a :L e d a/

Drama SNG Ljubljana 1 9 5 9 / 6 0W illia m s :O r f e js es p u š č a/

Lady To rran ce H ipolita

1 9 6 0 / 6 1S h a k e s p e a r e :S e nk r e s n en o č i/ S m o le :A n tig o n a/

Ism en a

B etty M ati 1 9 6 1 / 6 2W illia m s :M ilap tic am la d o s t i / G ospodična Lucy T o r k a r :S v e t lo b as e n c e/ G ospodična S anson ka, Fata, Ig ralka C a n k a r :K r a lj n aB e t a jn o v i / Fran cka M e r c e a u :J a jc e/ Prva ž e n s k a , Ju stin e (vsk.) 1 9 6 2 / 6 3O s b o r n e :L u th e r / K ata rin a D u r r e n m a t t :F iz ik i / G ospa dr. von Zahn d Z u p a n :Č ed e n a rp a d en a s k a lo/ Ž e n s k a s c e k a rje m , D ru ga že n ska 1 9 6 3 / 6 4C a m u s :K a lig u la/ K eso nija P o tr č :N ah u d id a ns iz m e r o m s a m / C veta 1 9 6 4 / 6 5A d a m o v :P o m la d7 1/ Kom una A m b r o g i: B ir o z a v r i / S tro jep isk a E v r ip id e s :M e d e ia/ M edeia K a f k a — G id e — B a r r a u lt: P r o c e s/ g d č. B llrstn er 1 9 6 5 / 6 6W e is s :Z a s le d o v a n jeinu s m r tite vM a r a t a/ C ou lm iero va žen a 1 9 6 6 / 6 7P ir a n d e llo :K a j jer e s n ic a/ G ospa A m alia R e m e c :D e la v n ic ao b la k o v/ M a rija S h a k e s p e a r e :T r o ilu sinK r e s id a/ H ele n a 1 9 6 7 / 6 8G o ld o n i: P r im o r s k ez d r a h e/ Tona ( a lt . ) C a n k a r :H la p c i / N a ta k a ric a Č e h o v :I v a n o v/ M arta J. B abakina A is h ilo s :O r e s t e ia/ K lita im n e s tra , K lita im n e s trin duh, E rin ija 1 9 6 8 / 6 9W e is s :Z a s le d o v a n jeinu s m r tite vM a r a t a/ P acie n tk a R ic h a r d s o n :S m e hp o dv is lic a m i / Lucy, M arta A lb e e :K o č ljiv or a v n o v e s je/ A gnes 1 9 6 9 / 7 0G h e ld e r o d e :R d e č am a g ija/ Šibila K o z a k :L e g e n d aos v e t e m C h e/ Tanja G r u m :D o g o d e kvm e s t uG o d/ P unca (vsk.) J o n s o n :V o lp o n ea li L is ja k/ Ž e n sk a B r e c h t: O p e r az atr ig r o š e/

N u š ič — M ih iz :A v t o b io g r a fija/

1 9 7 4 / 7 5J e s ih :V z p o n ,p a d e cinp o n o v n iv z p o nz a n e s e n e g ae k o n o m is t a/

K m e tica A kulina Hana S v e t in a P o v š e :U k a n a/ Mati G o r k i: O tr o c is o n c a/ A ntonovna A r d e n :Ž iv itek o ts v in je/ Gospa Ja ckso n C o s t a :P o s la v lja n jev e lik ev o jv o d in je/ D am a 1 9 7 6 / 7 7C a n k a r :Z an a r o d o vb la g o r / K a ta rin a G rozd V r h u n c :R e c it a l, p o s v e č e nK P S / R ecitato rk a B o ž ič :P a n ik a/ Nonina 1 9 7 7 / 7 8A r b u z o v :S t a r o m o d n ak o m e d ija/ Lidija V asiljevn a K r le ž a :G o s p o d aG le m b a y e v i / B aron ica C astelli-G lem b a y 1 9 7 7 / 7 8W e d e k in d :D u hz e m lje/ Grofica G es ch w itz B o n d :M o r je/ Je ssic a Tilehouse 1 9 7 9 / 8 0Z a jc :V o r a n c/ N eža T ito :R o js tv on o v eJ u g o s la v ije/ R ecitato rk a 1 9 8 0 / 8 1C a n k a r :H la p c i / Lojzka K o h o u t :A te s t / G ospa Blaža 1 9 8 1 / 8 2Z a jc :M la d aB r e d a/ K ra ljic a Osoj G r a y :I g r ejek o n e c/ Daisy K o c b e k :T iš in ao s m e g aju tr a/ M ati Z e m lja 1 9 8 2 / 8 3K r a ig h e r :U m e t n ik o v atr ilo g ija/ G ospa P avlina, D ekla 1 9 8 4 / 8 5S m o le :I g r az aig r o/ M ati spolnega ob sed en eža K o h o u t :M a r ijas eb o r i za n g e li / M a rija N o v a k :M a lainv e lik alu n a/ S eve rn ica 1 9 8 5 / 8 6S h a k e s p e a r e :S e nk r e s n en o č i / P etra K lin ar Č e h o v :Č e š n je vv r t / Ljubov A n d re je v n a R an jevska K e s s e lr in g :A r z e n ikins t a r eč ip k e/ Abby B re w s te r 1 9 8 6 / 8 7G r u m :D o g o d e kvm e s t uG o g i / Gospa P resto pil N a jd e n o v :V a n ju š in o v io tr o c i/

1 9 7 5 / 7 6C a n k a r :K r a lj n aB e t a jn o v i/

M ati,

A ku lina (Najdenov: Vanjušinovi otroci)

Gospa B la탑a (Kohut: Atest)

P e tra K lin a r (Shakespeare: Sen kresne noÄ?i)

A b by B re w s te r (Kesselring: Arzenik in stare Ä?ipke)

^ â&#x2013; -I Lidija VasiiisiW b ^ A r b u z o v : S ta r o m o d n a k o m e d ija )

Ne탑a

(Zajc: Voranc)

m b EW

M a rija (Kohout: Marija se bori z angeli)

1 4 5

TOVARNA AVTOMOBILOV IN MOTORJEV MARIBOR TOVARNA AVTOMOBILOV IN MOTORJEV MARIBOR Proizvodni program: - TOVORNJAKI od 3 do 22 ton skupne mase oziroma do 40 ton v vlečni kompoziciji - AVTOBUSI dolžine 5, 6, 8, 11 in 12m za vse vrste potniškega prometa - TERENSKA VOZILA skupne mase 7 in 11 ton - SPECIALNA VOZILA za najrazličnejše potrebe - MOTORJI zračno hlajeni diesel z razponom moči od 50 kW (68 KS) do 386 kW (525 KS) za vgradnjo v vozila in različne agregate - ODKOVKI - ULITKI IZ SIVE LITINE IN ALUMINIJA - ORODJA - MENJALNIKI IN GONILA - KRMILA - POGONSKE IN NEPOGONSKE PREME - OBDELOVALNE ENOTE IN NAMENSKI OBDELOVALNI STROJI

ai 0

a O

P O Q_

O CO

o c

i— O _Q cč

o c L U

> O

O fe o .a

O N O H

v CN csT

.> 2 >o

I— cš

o 2 Z°(D

IO CD CO O , > 0 c i— 0 3 0

0 «n LJ >*co co o

S l i O

Z )

0-g 01

o .8

C/D

1-35 S

l 8’ ? z .|S P ON N > -> < 0 Co o D

c N .. o S 2 % O ° • co (D

C/D

I—

C/D O

z CL 3

C/D

Q1 m CO

o H o— c

OJ N

L _U <

telefon (062) 21-261

MARIBOR ELEKTRO

Q C

Cankarjeva 10, Maribor telefon (062) 21-261

TOZD

o: < o

c/ d

Bohova b. b., Maribor telefon (062) 302-121

LULLl

TOZD VELEPRODAJA

1 4 8

oJ Z<

MARIBOR

ca 3

> N

simbol, ki zagotavlja varnost, zaupnost, natančnost in ekspeditivnost

TOVARNA DUŠIKA RUŠE 62342 Ruše telefon 062/661-108, telex 33112 Yu dušik Proizvaja: -

ljubljanska banka ime, ki zagotavlja sodobno, učinkovito in zanesljivo bančno poslovanje

kalcijev karbid fe rosilicij (45 in 75% Si) ferokrom carburč ferokrom suraffine silikokrom silikokalcij kompleksne zlitine kisik plinasti in tekoči dušik plinasti in tekoči acetilen (dissous plin) ventile za komprimirane pline korund (normalni in beli) karborund ognjeodporne nabijalne mase ognjeodporni cement sintetične žlindre kompleksna gnojila specialna gnojila (tekoča in organska) sredstva za varstvo rastlin pomožna sredstva za km etijstvo in vrtnarstvo

HIDROMONTAŽA ELEKTRO IN SPLO Š N A M O N T A Ž A z n. sol. o.

MARIBOR - JUGOSLAVIJA s svojimi temeljnimi organizacijami: TOZD TOZD TOZD TOZD

MONTAŽA, Gosposvetska 84 OSKRBA Sokolska 45 PROJEKTIVA IN KONTROLA Gosposvetska 84 PROIZVODNE DELAVNICE Sokolska 45

projektiramo razne konstrukcije in naprave izvajamo

montažo vseh vrst oprem e v energetskih in industrijskih objektih

izdelujemo

različne jeklene konstrukcije za energetske, rudniške in industrijske objekte

opravljamo

prevoze oprem e največjih tež in dimenzij z lastnimi specialnimi prevoznimi sredstvi

ELEKTRA NUDIM O VSE VRSTE ELEKTROINSTALACIJ OD.PROJEKTA DO IZVEDBE AKTUALNO: - AVTOMATIZACIJA PRO IZVO DN IH PRO CESOV - INFORMACIJSKI SISTEMI - RAČUNALNIŠKI CENTRI - TERMINALSKE MREŽE - OMEJEVANJE KONICE - IZVEDBA MERITEV DOVOLITE NAM, DA VAS INFORMIRAMO.

PROIZVODNI PROGRAM: • elektromotorji • elektromotorji za posebne namene • črpalke • svetilke vseh vrst za zunanjo, notranjo in dekorativno razsvetljavo • visoko in nizkonapetostni preklopniki • transformatorske postaje • elektronika • izdelava elektroinstalacijskega materiala, kovinskih izdelkov in plastike • inženiring • proizvodnja notranje opreme, pohištva in glasbil ELEKTROKOVINA SOZD - združena elektro, kovinskopredelovalna in strojna industrija, n. sub. o., MARIBOR, Tržaška cesta 23.

□DODD snnan

s~ \ NE VESTE KAM PO GLEDALIŠKI PREDSTAVI?

HOTEL OREL vas vabi v Orlovo klet, kjer se boste prijetno spro stili in razvedrili ob razpoloženjski glasbi, si privoščili kulinarične specialitete, ki jih pripravljajo naši dobri kuharji ter izbrali katero od izvrstnih štajerskih vin.

mm (S lm tria

GOSTILNA STARA TRTA leži v najstarejšem predelu Maribora - Pristanu. Ob izbranih jedeh vam bomo postregli z najkvalitet nejšimi vini mariborskega, ljutomerskega in radgonsko-kapelskega vinorodnega okoliša ter Posavja in Primorja. Gostilna je odprta vsak dan od 11. do 24. ure.

Z L A T A R - JU V E LIR - G R AVER G O LD S C H M IE D - JU W E LIE R - G R AVEU R OREFICE - G IO IE LLIE R E - IN C ISO RE Vetrinjska 17 YU - 62000 Maribor Tel.: (062) 29-754

Gostilna FRANC SOBOČAN, Bresternica, Celovška 13, vam nudi gostinske usluge po želji, vsak dan f

od 11. do 24. ure. Priporočamo se za obisk!

BIROSTORITVE COPIA EXPRESS TAJNICA MARIBOR G LAVNI TRG 7 TEL. 062/26-360

TGDO POHORJE, TOZD HOTELI, MARIBOR, GRAJSKI TRG 3, se priporoča s svojimi poslovnimi enotami

D elovna organizacija

SLOVENIJALES TRGOVINA LJUBLJANA P R O D A ,I A L N E

MARIBOR. Cankarjeva 4, telefon 062/26861 STANOVANJSKA OPREMA LESNI IN GRADBENI MATERIAL INŽENIRING IN OPREMA HOČE, Miklavžka 55, telefon 062/611331 LESNI IN GRADBENI MATERIAL

>u tu > u O x < Ul E

DROBNE STVARI BOGATIJO ŽIVLJENJE

1 5 5

žfMHfr./.

GMDlS GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE GRADIS

LJUBLJANA

N. SOL. O. TELEFON: H. C. 41-422 — 2IRO RAČUN 50100-601-11095 — BRZOJAV: GRADIS LJUBLJANA — POSTNI PREDAL ST. 101 — TELEX: 31216, YU GRADIS LJUBLJANA, SMARTINSKA 134/A

— GRADI INDUSTRIJSKE, ENERGETSKE, LUŠKE IN HIDRO-TEHNIŠKE OBJEKTE, MOSTOVE, CESTE IN DRUGE ZGRADBE, OBJEKTE DRUŽBENEGA STANDARDA IN STANOVANJA ZA TRG; — IZDELUJE GRADBENE ELEMENTE, VSE VRSTE BETONSKIH PREFABRIKATOV, KONSTRUKCIJSKE ELEMENTE IZ PREDNAPETEGA BETONA; — IZDELUJE IN MONTIRA TIPIZIRANE INDUSTRIJSKE HALE IN MONTIRA GRADBENE KONSTRUKCIJE; — IZDELUJE GRADBENE STROJE IN OPREMO; — OPRAVLJA VSA HIDROIZOLACIJSKA DELA; — IZDELUJE JEKLENE KONSTRUKCIJE; — PROJEKTIRA VSE VRSTE OBJEKTOV; — IZVAJA INVESTICIJSKA DELA V TUJINI GRADIS JE PROJEKTANT IN IZVAJALEC GRADBENH DEL PRI IZGRADNJI NOVEGA MARIBORSKEGA GLEDALIŠČA.

kemijska in usnjarska predelovalna industrija n. sol. o., Slovenske Konjice Jugoslavija

Tržno proizvodna programska struktura Program proizvodov: - vse vrste naravnega usnja - sintetično usnje na netkani osnovi - SILON - celulozne plošče - FLEXIL - regenerirano usnje KONIT - opetniki Program za ekologijo: - KOFIL netkani filte r medij za industrijsko in splošno filtracijo - KOTERM filte r plošče za mokro filtracijo Program KOTERM iz umetnih mas: - polproizvodi - proizvodi za specialne tehnične namene Program transportnih in pogonskih elementov: - extremultus pogonski jermeni in transportni trakovi - tehnična galanterija Program za široko potrošnjo: - usnjena konfekcija - TIPI TOP krpe za čiščenje - zaščitne maske in filtri

Qdom /m reko DOM-SMREKA, TRGOVSKO PODJETJE p.o., MARIBOR, Valvazorjeva ulica 12a s svojimi PE PE PE PE PE PE PE PE PE

LIGRAT, Maribor - Valvasorjeva 3 TEZNO, Maribor - Tržaška c. 47 CENTER, Maribor - Kneza Koclja 13 PO BREŽJE Maribor - Kosovelova 10 ŽELEZNIČAR, Maribor - Sokolska 29 RADVANJE Maribor - Streliška 16a SLOVENSKA BISTRICA - Titova 80 OBRAT ŽAG A JELOVEC - Bresternica

Nudimo veliko izbiro gradbenega materiala, premoga in strešnih konstrukcij po naročilu.

KOM PAS JUGOSLAVIJA

POSLOVATI Z NAMI POMENI SODELOVATI: — z organizacijo, z več desetletno tradicijo in s 3.412 delavci vseh turističnih poklicev, ki zagotavlja vsestransko in kvalitetno turistično storitev v Jugoslaviji in tujini, — z organizacijo, ki vam lahko v 120 krajih in na vseh jugoslovanskih letališčih ponudi v najem osebni avtomobil, avtobus, tovornjak ali pomaga iz zadrege s svojo vlečno službo, — z organizacijo, ki zagotavlja vam in vašim najbližjim pestro in aktivno počitnikovanje v 19 hotelih in hotelih številnih partnerjev povsod po Jugoslaviji in tujini, — z organizacijo, ki svoje turistične storitve zagotavlja na najbolj prometnih mednarodnih mejnih prehodih, — z organizacijo, ki vam lahko pomaga pri pripravljanju kongresov, seminarjev in sestankov v kongresnih centrih in hotelih, omogoča lov, ribolov, nautične in športne dejavnosti, — z organizacijo, ki kot zastopnik številnih svetovnih firm oskrbuje brezcarinske prodajalne v Jugoslaviji KOMPAS JUGOSLAVIJA Fražakova 4

61000 Ljubljana tel. (061) 327-761 • 31-209

'■

'V + ^ ~V

r ' j r ’

7 * * » " "

" tiT X V

$ V V V - V ' > ^ . ^ n ' , HV f ^ Vr

v *

* '

< f

** '

’

. H *,

/ /

,^ < '>•''&'*-

, . W

-v tf

v >

J > . t

’• ,

•

X >•♦*'.' J T

Vr ,-

V > ,! ^

;

-*r

> 5

-r *1-1

V* , ^ /-Sv .; V?V •-■"^’ '<

f* '

v* ^

r ' - v ;j: *■ -

L : '

/ v

'i^

: £

C L

i' * \ ^ ~W > • ?

* '•■

* < - \

> i

i> -

*vSf / v .

V « 5 V < \- - A tf* ^ » >

~ M '

}

** vV' ■ w

, ^ ^ v '■ * v'< • v < y

^ ** *• f ^ '- * \ V - J .- • •

' " - • / • / >>-»:■.7-^? 7 *' - * ' "

» '

'« ■ /r»

W ' / ' V /■ T <

V , V ' v ■

y ~ 1

^ w

-j

'-4 A

v .> 1 ^

i t ,V

- ■’ •

A V ^- » . ,/ ? •»-, .— . -> Vy 1 l * V/

" ; "

«>*■ /***

*vr f

v* x

" v

>■

f -, vV

’ Y* X J M

^ V

. f t

v ^ -r fV V y v i ■ , v O ■ -4

t r

, 1. *

,, r " ^ ^

V i «

*t . /