Razmišljanja bolnikov in članov
Brina Steblovnik: AIH (AVTOIMUNA JETRNA BOLEZEN) IN JAZ Ker je moje sošolce zanimalo, kakšno bolezen imam, kakšna zdravila jemljem in kako se počutim, sem jim lani pripravila nekaj pojasnil in svojih misli v obliki spisa z vprašanji in odgovori: Kaj so jetra? Jetra so »strojnica« našega telesa. Igrajo pomembno vlogo pri prebavi, predelujejo na stotine življenjsko pomembnih sestavin (npr. večino krvnih beljakovin). So tudi najpomembnejše »skladišče« energije, pomagajo pa tudi pri odstranjevanju strupenih snovi iz telesa. Kaj je AVTOIMUNI HEPATITIS? To je bolezen, pri kateri organizem na nek način "odklanja" lastna jetra. Naš imunski sistem deluje tako, da se bori proti infekcijam (okužbam). Kadar se okužimo z virusom, posebne celice – bela krvna telesca - napadajo tujek in ga kar direktno odstranijo ali proizvedejo beljakovine, ki se imenujejo antitelesca, ki natančno prepoznajo in pomagajo uničiti ta tujek. Pri tem se pogosto zgodi, da bele krvničke ali pa antitelesca »po nesreči« uničijo nekaj lastnega tkiva. Drugače povedano, v teh primerih se nam vsem dogaja »avtoimunost«, toda večina ljudi ima v telesu mehanizem, ki ta proces antiteles proti lastnemu tkivu nadzoruje in pravočasno prekine in izklopi. Pri ljudeh z AIH pa kaže, da so se rodili z napako ali pa se je pri njih pozneje pojavila napaka v tem nadzornem sistemu, tako da ne morejo zaustaviti procesa napada antiteles na lastna jetra. Podobno se dogaja pri ljudeh z avtoimunimi boleznimi drugih organov, kot so avtoimune bolezni ščitnice, živčevja, kože, sklepov in nekatere oblike avtoimunega diabetesa (sladkorne bolezni). Kako se odkrije AIH? Diagnoza AIH se potrdi z obstojem določenih jetrnih protiteles v krvi. Najpogostejša oblika AIH je tip I., za katero so značilna protitelesa (ANA) in (SMA). Da v jetrih poteka avtoimuni vnetni proces (razgradnja) je dokaz nenormalno visoka vrednost jetrnih encimov S-ALT in SAST, ki se ugotavlja z zapletenimi krvnimi laboratorijskimi testi. Normalne vrednosti teh encimov so S-AST – 0,58 µkat/L in S-ALT – 0,74 µkat/L. Dokončna diagnoza se postavi še z jetrno biopsijo oziroma punkcijo jeter, ko s pomočjo debele igle odvzamejo »nitko« jetrnega tkiva – celic in jih pregledajo pod mikroskopom. Obstajajo velike razlike pri začetnih simptomih pri različnih ljudeh. Pri nekaterih se pojavi rumenilo, slabost, bolečine v trebuhu, vrtoglavica, nerazložljiva utrujenost. Pri meni se je bolezen odražala v bolečinah v trebuhu, ki so se pojavljale nekaj dni vsak mesec skoraj pol leta, nato pa v februarju letos trajale več kot 2 tedna. Po jetrnih krvnih testih so ugotovili, da vrednosti AST in ALT znašajo ALT=13,11 µkat/L in AST=14,70. Nato so odkrili tudi prisotnost značilnih protiteles in tudi kasneje z biopsijo jeter dokazali diagnozo. Kako pogosta je ta bolezen? Bolezen je zelo redka, sploh pri otrocih. V Sloveniji je trenutno le nekaj otrok s to boleznijo. Pojavlja se v razvitih deželah z visokimi higienskimi standardi. V Afriki in Aziji je skoraj ne poznajo. Za njo v veliko večjem številu obolevajo ženske kot moški. Kako se bolezen zdravi? AIH je ena redkih kroničnih jetrnih bolezni, ki se lahko v večini primerov učinkovito nadzoruje z enostavno kombinacijo zdravil. To so kortikosteroidi (prednison ali prednisolon) in imunosupresidi (azathioprin). Prvi imajo lahko številne stranske učinke kot je zaviranje rasti, povzročanje osteoporoze in podobno. Pri veliki večini pacientov pa povzročijo povečanje apetita in značilen t. im. »lunin obrazek« in trebušček. Zdravljenje in doziranje kombinacij obeh zdravil poteka po natančnih navodilih zdravnika ob nenehni kontroli krvne slike. Tako se postopoma lahko zmanjšuje količina steroidov in preide izključno na azathioprin. Takrat se tudi izničijo stranski učinki steroidov (videz, teža). Ko se stanje krvne
Kronček 2006
43