6 minute read
Intervju: Znanje slovenskih zdravnikov rešilo Slovenijo
ZNANJE SLOVENSKIH ZDRAVNIKOV REŠEVALO SLOVENIJO
Prof. dr. Bojana Beovič je infektologinja in vodja svetovalne skupine zdravnikov na Ministrstvu za zdravje, ki stoji v prvih bojnih vrstah v borbi proti zločesti bolezni.
Advertisement
Osebno je odigrala ključno vlogo, ki je zaznamovala Slovenijo in skupno s predsednikom Vlade RS ter ekipo ubranila našo deželo in ljudi pred grozečo katastrofo.
V Društvu na srcu operiranih Slovenije smo budno spremljali dogajanja in tudi skozi stalno komunikacijo s prof. dr. Metko Zorc upoštevali vsa navodila s katerimi je bilo nujno potrebno preprečevati širjenje grozeče bolezni.
Vsi člani upravnega odbora Društva so se trudili, da skrbijo za svoje člane prek spleta in dostopnih komunikacij. Vsem državljanom je uspelo, saj smo se borili vsak na svoj način.
Prof. dr. Bojana Beovič se je nehote preselila v domove Slovencev. Poslušali smo jo z zanimanjem in sledili njenim nasvetom. Prav zaradi tega smo hvaležni, da je pripravljena odgovoriti na nekaj naših vprašanj. Verjamem, da ji skozi našo revijo Utrip srca vsi želimo stisniti roko, se ji zahvaliti in ji čestitati.
foto: Bor Dobrin
»Spoštovana gospa profesor, kakšni so vaši občutki, ko je vsaj prva faza epidemije za nami. Iz tega boja ste izšli kot zmagovalka. Verjamemo, da vam ni bilo lahko. --
Nisem izšla, izšli smo kot zmagovalci, vsi skupaj, vodenje epidemije je veliko preveč kompleksno, da bi zadoščalo delo enega človeka. Ne morem povedati, kako sem vesela, da smo uspeli v Sloveniji preprečiti situacijo, ki se je razvila v mnogih evropskih državah. Ko je bila pri nas epidemija na vrhuncu in smo bili sredi ukrepov, nisem imela nobenega občutka obremenjenosti, takrat smo vsi dihali samo za eno stvar: ustaviti epidemijo in obvarovati prebivalce, čim hitreje, za najmanjšo človeško ceno.
»Kako ste reševali različna mnenja in oblikovali smernice, saj smo ljudje potrebovali, da nam pojasnite situacijo vedno tako, da jo razumemo. Večina Slovencev je vaše napotke razumela. -
Večina Slovencev je napotke zelo dobro razumela, brez tega razumevanja ukrepi ne bi bili nikoli tako učinkoviti. Oblikovanje smernic je bilo težavno, saj se je bilo znanja in izkušenj o novem
koronavirusu in bolezni covid-19 izredno malo. Spremljali smo predvsem poročila iz Kitajske in drugih azijskih držav, evropske države, na primer Italija, so bile tako globoko v epidemiji, da ni bilo praktično nobenih poročil, na katera bi se lahko oprli. Spremljali smo ukrepe po svetu, za katere seveda nismo mogli vedeti, ali so pravi ali ne. Tako smo se morali pogosto zanesti na lastno znanje in presojo. V strokovni svetovalni skupini smo zbrani zdravniki različnih specialnosti, zelo moram pohvaliti vse kolege, saj gre za same res odlične slovenske zdravnike. Do skupnih mnenje smo prihajali pogosto po dolgih in burnih večernih razpravah. Vedno smo se ob tem zavedali, da je ukrepe treba prilagoditi razmeram pri nas, naši kulturi in virom, ki smo jih imeli na razpolago.
»Vemo tudi, da nam je bilo najtežje, ko je nastala zapora občin in da so bila številna nasprotovanja, ki so letela na Vlado in tudi na vas osebno. Kako ste to prenašali, saj ste vedeli, da delate prav in da je seveda nezadovoljstvo ljudi subjektivno. --
Moram reči, da sem negodovanje zaradi zapore občin kar težko razumela. Sočasno so številne evropske države sprejemali ukrepe, ki so omejevali izhode od doma v metrih in urah, pri nas smo se po občini lahko sprehajali, se ukvarjali s športom. Še posebej se mi je zdelo nenavadno, da so se pritoževali mladi ljudje, ki znajo angleško in so po spletu spremljali razmere po svetu. Gotovo so večji problem predstavljale majhne občine, a je bilo vedno možno prečkati občinsko mejo, kadar v lastni občini ni bilo trgovin, banke, pošte, lekarne in podobno. Moram pa reči, da sem govorila tudi s številnimi ljudmi, ki so omejitev razumeli in v svoji občini odkrili kraje, ki jih sicer nikoli ne bi.
»Zelo nas zanima kakšna je trenutna situacija in trenutno stanje. Sami kot odbor Društva budno spremljajmo dogajanje v tujini, preko naših zdravnikov, ki so tudi naši člani imamo tedenske informacije, vendar bi si želeli tudi vaše mnenje. Ali menite, da smo kot družba dovolj zreli, da se bomo zavedali nevarnosti še naprej in da bomo upoštevali navodila glede nošenja mask in razkuževanja rok, prostorov, itd ? h
Odličen odziv slovenske javnosti na najstrožje ukrepe med
11
prvim valom epidemije me navdaja s prepričanjem, da bomo mogli. Res se v javnostih pojavljajo posamezniki, ki ukrepom nasprotujejo in so zaradi zanimivosti tega nasprotovanja deležni nesorazmerno veliko medijske pozornosti, a večina vendarle razmišlja drugače. Vsi si želimo ostati zdravi, vsi si želimo živeti kar se da normalno življenje. Ohranjanje fizične razdalje, higiena rok, izogibanje množicam in občasna uporaba maske niso prevelika cena, le vedeti moramo, da to počnemo zase in za svoje bližnje, ne zaradi predpisa.
»Verjamem da je težko napovedati kaj bo jeseni. Kaj pričakujete? --
Drugi val je realna možnost: virus še kroži in ljudje smo za okužbo dovzetni. Vedno sicer obstaja možnost, temu v prid govorijo tudi nekatera še ne povsem preverjena poročila, da virus oslabi. A če smo modri, s tem ne gre preveč računati. Kot vedno je pametneje, da se opremo na tisto, kar zmoremo sami, da drugi val omilimo, če že ne preprečimo. To lahko storimo najprej s prej omenjeno skrbjo za zdravje, potem pa s takojšnjim pregledom pri zdravniku, če imamo covid-19 podobne znake bolezni. Dobro bi bilo, da najdemo vsakega okuženega, saj lahko le tako učinkovito zamejimo širjenje bolezni. Na drugi strani moramo seveda temeljito pripraviti zdravstveni sistem, ki bo zmogel obravnavati morebitne nove primere, obenem pa v čim večji možni meri izvajati druge zdravstvene storitve.
»Veseli smo, da se bomo skupno borili še naprej, dokler ne bo pravega cepiva in zdravila. Kdaj predvidevate, da po vašem mnenju pride ta čas? b
Po svetu razvijajo trenutno več cepiv, nekatera so že uspešno testirali na poskusnih živalih, poteka tudi preverjanje varnosti pri človeku. Kljub temu mislim, da cepiva ne bo pred naslednjo zimsko sezono. Pri zdravilih je nekaj učinkovitosti pokazalo zdravilo remdesivir, vsa ostala zdravila so še vedno nepreverjena ali celo že kar dokazano neučinkovita. Trenutno bi ocenila, da se kot dobra rešitev problema covid-19 ponuja bolj cepivo kot zdravilo.
»Iskrene čestitke za vaše dosedanje delo, prejmite našo iskreno zahvalo v upanju, da bomo še naprej lahko spremljali vaša navodila in se po njih tudi ravnali.
Hvala tudi Vam za sodelovanje in podporo! Pazite nase in ostanite zdravi! (Spraševala je: Barbara Ravnik)
ALI SE ZAVEDAMO NEVARNOSTI SRČNO-ŽILNE BOLEZNI PRI SLADKORNI BOLEZNI TIPA 2? NE, ŠE NE. A JE ČAS, DA SE JE ZAVEMO.
DEJSTVO Srčno-žilna bolezen je najpogostejši vzrok za smrt ali prizadetost pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 (SB2).
+ –425 milijonov ljudi na svetu ima SB2.
2 do 6-krat večjo verjetnost za smrt zaradi srčne in možganske kapi ima človek s SB 2 v primerjavi s človekom, ki te bolezni nima.
INFO Mednarodno združenje za sladkorno bolezen (IDF) je letos objavilo rezultate globalne ankete o ozaveščenosti ljudi s SB2 o nevarnosti srčno-žilne bolezni.
12.695 ljudi s SB2 je odgovorilo na anketna vprašanja.
KLJUČNI REZULTATI 2 od 3 sodelujočih ima tveganje za srčno-žilno bolezen in/ali so že imeli srčno-žilni dogodek.
1 od 4 sodelujočih še nikoli ni govoril o dejavnikih za srčno-žilno tveganje z zdravnikom.
3 od 4 sodelujočih se zanaša, da bodo informacijo o srčno-žilni bolezni dobili od zdravnika.
629 milijonov ljudi bo – po napovedi IDF – do leta 2045 imelo SB2.
i
POMEMBNO! • Udeleženci raziskave pri svoji bolezni, SB2, podcenjujejo tveganje za srčno-žilno bolezen. • Informacije in nasvete o srčno-žilni bolezni udeleženci raziskave poiščejo pri zdravniku. • V nekaterih primerih med zdravnikom in človekom s SB2 o srčno-žilnih tveganjih ni zadostne komunikacije. • Izboljšati moramo ozaveščenost nevarnosti srčno-žilne bolezni pri ljudeh s SB2 za njihove boljše izide zdravljenja in kakovost življenja.
