Profesor Radovanović praznuje 80. let

13

slikar: Tomaž Perko, maj 2020

Akademik profesor doktor Ninoslav Radovanović je v mesecu maju dopolnil 80 let.

VSlovenski medicinski stroki predstavlja posebno osebnost. S svojim nesebičnim delom in genialnimi kirurškimi uspehi je dolga leta reševal življenja slovenskih srčnih bolnikov. Svoje znanje je prenašal tudi slovenskim kardiologom in ustvaril več kot 40 letno uspešno strokovno sodelovanje z Združenjem kardiologov Slovenije. Strokovno pot je začel kot specializant iz kirurgije in kasneje kardiovaskularne kirurgije v ekipi prof. dr. Charlesa Hahna, ki je takrat po idejah prof. dr. Reneja Favalora razvijal Evropsko srčno kirurgijo. Na Univerzitetni kliniki v Ženevi so v 70-ih letih preteklega stoletja uspeli razviti najuspešnejšo Evropsko srčno kirurgijo, ki je v veliki meri kot je večkrat dejal prof. dr. Charles Hahn, postala prepoznavna prav z delom dr. Ninoslava Radovanovića. Uspel je razviti številne nove kirurške tehnike pri operacijah koronarne bolezni in obolenj zaklopk, neumorno delo ga je z največjim številom srčnih operacij v Evropskem prostoru postavilo na prvo mesto. 35.000 operacij na odprtem srcu predstavlja še danes izjemen kirurški dosežek ob najmanjši smrtnosti bolnikov, dosežek ki ostaja nesmrten, nesmrten tudi v luči posebnega, človeškega odnosa do bolnikov s katerim ostaja zapisan v srcih bolnikov širom Evrope in tudi v Sloveniji. Svoje znanje in življensko filozofijo je prenesel iz Ženeve v štiri pomembne Evropske ustanove, kjer je postavil izjemno uspešne klinike za srčno kirurgijo in kardiologijo: Klinika Genolier v Ženevi (Švica), Klinika Cecile v Lausani (Švica), Univerzitetna klinika v Sremski Kamenici (Srbija) in Mednarodni center za zdravljenje bolezni srca in žilja MC MEDICOR Slovenija. Profesor Radovanović predstavlja še danes svetal zgled bolnikom in kolegom, ki nadaljujejo njegovo delo, svetal zgled kot osebnost z izjemnim znanjem, strokovnostjo, predanostjo bolniku in dobroto, ter osebnost, ki je vedno in povsod spoštoval pravičnost, poštenost in vrednote posvečene družini za katere se je vedno boril. Skupno s Slovenskimi srčnimi bolniki in kolegi kardiologi je soustvaril prvo civilno družbo na slovenskem: Društvo na srcu operiranih Slovenije, ki uspešno deluje z njegovo vizijo naprej, z vizijo preprečevanja bolezni in ohranjanja zdravja. Zavedamo se dejstva, da je prof. dr. Ninoslav Radovanović del svoje življenske energije in strokovne poti posvetil slovenskim srčnim bolnikom in slovenski kardiologiji. Dolga leta je reševal na tisoče slovenskih srčnih bolnikov, bil je začetnik novih kirurških tehnik tudi v Sloveniji. V bivši skupni državi Jugoslaviji je izvršil prvo presaditev srca pri bolniku iz Slovenije. Opus nejgovega dela presega samo skopo čestitko ob rojstnem dnevu. Zaradi tega smo se odločili, da oblikujemo posebno številko revije Utrip srca skupno z bolniki in zdravniki in da v skupnih spominih ostane zapis njegovega obdobja. Tokrat pa naj izrečemo najtoplejše želje akademiku profesorju Radovanoviću, še na mnoga, mnoga, zdrava leta, vse najboljše in da bi še vrsto let v prihodnje deloval kot nadzornik v mednarodnem strokovnem svetu MC MEDICOR Slovenija. Akad. prof. dr. Metka Zorc, dr. med.

Klinični mikrobiolog, katerega znanje je v času epidemije varovalo slovenske srčne bolnike, doc. dr. Miha Skvarč, dr. med. je z nasveti in pripombami ter svojo vizijo pomagal preprečevati slovensko epidemijo.

INTERVJU S KLINIČNIM MIKROBIOLOGOM DOC. DR. MIHA SKVARČEM

Člani upravnega odbora Društva na srcu operiranih smo vam, doc. dr. Miha Skvarč zelo hvaležni za prenos vaših misli in idej prof. dr. Metki Zorc, ki v našem društvu skrbi, da vsi člani in bolniki, operirani na srcu in žilju dobijo takojšnje prave informacije, na osnovi katerih ohranjajo svoje zdravje.

Vemo, da ste poseben specialist klinične mikrobiologije, ki združuje znanje klinika in mikrobiologa in da ste tudi doktorski študent prava na Evropski pravni fakulteti. Kako ocenjujete trenutno situacijo bolezni Covid-19 in uspeh, ki je bil dosežen pri preprečevanju epidemije?

Trenutne stanje je zelo dobro. Imamo samo še par uvožene primerov Covid-19. Slovenci smo znova dokazali, da znamo stopiti skupaj, ko je to potrebno. Ne samo, da smo bili vzorni pri spoštovanju priporočil NIJZja in odlokov Vlade Republike Slovenije, spoznali smo, da se moramo ravnati tudi samoiniciativno in družbeno odgovorno. Samoiniciativnost se je kazala, ko smo sami pričeli izdelovati maske, družbeno odgovorno pa smo ravnali takrat, ko smo se samoizolirali, če smo zboleli z znaki Covid-19 in na ta način največ prispevali k zaustavitvi prvega vala novega korona virusa.

Iz uspešnih boja proti Covid-19 tudi sledi najbolj pomemben nasvet za bodoče: #OstaniDoma , če si bolan in se pojdi testirati. Seveda pod pogojem, da se predhodno najaviš pri svojemu osebnemu zdravniku ali v najbližji Covid-19 vstopni točki.

Ali menite, da so bili razlogi za preklic epidemije Covid-19 pravočasni zaradi zagona gospodarstva?

Preklic epidemije nam je narekoval sklep vlade, ki je postavil 15.5. kot datum, ko se bo potrebno odločiti, kako naprej. Ko se je postavil ta datum, se je Vlada RS oprla na zgodovino in Kitajske izkušnje. Zanimivo je, da je prvo pravo karanteno izvedla Dubrovniška republika. Beneška republika jo je nadgradila na 40 dni, ker to je bil nek mejnik z dodatkom, ko se je že vedelo, ali bo kužen človek hudi zbolel in umrl in ali je morebiti v začetku bolezni prenesel mikroorganizem še na koga drugega. Zakaj 40 dni? V veliki meri zaradi Svetega pisma in z njim povezanega 40 dnevnega posta, ki temelji na 40 dnevih, ki jih je tudi Jezus preživel v puščavi, malo pa tudi zaradi tega, ker 40 dni maksimalna doba, ko je Beneške republika odvisna od trgovine še lahko preživela zaustavitev trgovskih tokov.

Kitajci so se sredi marca začeli odpirati. Približno 40 dni po tem, ko so iz Wuhana pricurljale prve novice, da se tam nekaj resnega dogaja.

Sam bi bil bolj pogumen pri odpiranju gospodarstva ob upoštevanju vseh zaščitnih ukrepov, za preprečitev vdora novega korona virusa v delovne kolektive. Zaščitni ukrepi so znani: higiena rok, fizična distanca, če je možna (če ni, pa boljša osebna zaščitna oprema kot so npr. FFP2 maske) in manj delavcev v proizvodnji ali zadrževanje v prostorih, kjer je preveč ljudi na kupu, minimalno časa. Najbolj pomembno pa je, da se zadržujemo doma, če smo bolni tudi z blagimi znaki Covid-19.

Kaj moramo kot državljani storiti v prihajajočih mesecih, da se bolezen ne ponovi?

Najbolj pomembno je, da ostanemo doma, če smo bolni. Izolirati se treba od članov družine in kakor hitro možno obvestiti svojega osebnega zdravnika, da je z nami nekaj narobe. Osebni zdravnik se bo odločil, kako naprej. Odsvetujem samoplačniško testiranje na novi korona virus, ker je najboljša zdravilo za novi korona virus samoizolacija in sledenje navodilom zdravstvenega osebja.

Iz informacij, ki smo jih prejeli smo zaznali, da vam niso tuji zakoni in da predlagate

15

spremembo Zakona o nalezljivih boleznih. Iz vaših razmišljanj smo zaznali, da je sprememba zakonodaje ključna, da se bomo pripravili na drugi val SARS Cov-19. V čem vidite največjo priložnost za spremembo tega zakona?

Zakon o nalezljivih boleznih (ZNB) je nastal leta 1995. Od takrat se je malo spremenil. Narejen je bil na osnovi izkušen, ki jih je imela Jugoslavija, ko so zelo hitro in učinkovito zamejili izbruh črnih koz na Kosovu in v Srbiji leta 1972. Epidemiloška služba v Srbiji je razglasila epidemijo, karanteno in opravili, ob pomoči Svetovne zdravstvene organizacije obsežno ponovno cepljenje prebivalstva. Po dveh mesecih je bilo izbruha konec. Napisan je za epidemijo in vključuje le malo ukrepov, na osnovi katerih bi lahko brez razglasitve epidemije, zamejili nek lokalni izbruh ali hitro detektirali posamezne primere in jih izolirali. Manjka širok dostop do različnih primernih diagnostičnih metod. Sedaj izvajajo diagnostiko več ali manj državni laboratoriji, kar pomeni, da traja nekaj časa, da pridemo do izvida. Diagnostika ni na voljo 24/7 vse dni v letu. V Svetu so na voljo metode, ki zagotavljajo rezultat v dobri uri in so primerne za hitro in učinkovito diagnostiko novega korona virusa.

Problem sedanjega ZNBja je tudi v tem, da ne zagotavlja kroženja znanja. Žalostno je, da se še danes ne ve, kakšne so vse slovenske izkušnje z obravnavo bolnikov. Ne vemo, kje so bile težave? Kje so prednosti slovenskega načina obravnave bolnikov? Morali bi znanje in vedenje širiti in poletje izkoristiti za priprave na morebitni drugi val novega korona virusa. Težko je na osnovi sedanjega ZNBja izkušene zdravstvene delavce iz premestiti na delo v Domove za starejše občane (DSO) ali celo organizirati praktična izobraževanja, kako se obnašati do varovancev DSOjev, ki imajo postavljen sum, da imajo novi korona virus. Novi ZNB bi moral tudi služiti kot osnova za pravično nagrajevanje delavcev z izkušnjami, ki so pripravljeni pomagati tistim, ki se znajdejo v težavah zaradi izbruha novega korona virusa ali tudi katerekoli druge nalezljive bolezni.

Slabo je tudi urejeno financiranje boja proti mikrobom, ki so lahko javnozdravstveni problem. Vse pade na pleča zdravstvenih zavodov in ukrepi niso poceni. Če bomo želeli hitro ukrepati in preprečiti izbruhe, bomo rabili stabilen vir za financiranje borbe proti novemu korona virusu. To je

lahko državni proračun ali namenska sredstva znotraj Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ali tudi zavarovalnic.

Vemo, da podpirate široko testiranje populacije, kot je bila že ideja prof. dr. Metke Zorc. Vemo, da imate veliko izkušenj, kaj nam predlagate?

Ker so trenutno resursi, tako materialni kot tudi človeški omejeni, se je potrebno osredotočiti na ranljivi del populacije in na zdravstvene delavce in delavce v DSOjih. Njih je potrebno čim več testirati z zelo nizkim pragom, kako priti do testa. Če imajo bolniki, ki vstopajo v sistem najmanjše znake Covid-19, jih je potrebno testirati z metodo, ki je primerna glede na ogroženost bolnika zaradi osnovne bolezni. Bolnik, ki bo sprejet v bolnišnico in je rizičen, si zasluži bris nosnožrelnega prostora in iskanje genoma virusa z molekularno metodo. Pri ambulantnem bolniku, ki ni tako zelo ogrožen, pa ga čaka nek poseg ali dalj časa trajajoča preiskava, pa bi se lahko poslužili hitrejših metod, ki jih lahko izvedemo ob bolniku in dajo rezultat že za časa podaljšanega pregleda. Taki so testi, kjer se išče proteine virusa ali antigene iz brisa nosnožrelnega prostora ali kjer se išče protitelesa proti virusu iz krvi.Obe metodi imata svoje omejitve, ki pa se jih odgovorni zdravniki zavedajo in uporabijo druge potrditvene teste za potrditev ali zavrnitev okužbe z novim korona virusom. Pomebno pa je, da si vsi prizadevamo, da pritisnemo na državo, da je potrebno tak sistem tudi finančno podpreti in da ne sme pasti vso finančno breme na posameznika kot samoplačniški test ali na zdravstveni zavod.

Kako naj z virusom živimo v prihodnje?

Seveda nas vse zanimajo podatki o cepljenju, ki bo vrnilo svet v stare tirnice. Virus bo po vsej verjetnosti ostal z nami. Držati se moramo treh pravil. Ostani doma, če si bolan, pogosto si umivaj in razkužuj roke, drži fizično distanco do neznanih ljudi. Cepivo bo po vsej verjetnosti sprva na voljo rizičnim skupinam in zdravstvenim delavcem. A težko že jeseni. Zato bo še toliko bolj pomembno, da se cepimo proti gripi in bakteriji, ki povzroča pneumokokno pljučnico. Iz Italije že prihajajo poročila, da je veliko ljudi umrlo, ker so pred korona virusom preboleli gripo, ki je pripravila teren za korona virus. Mnogo ljudi je umrlo zaradi dodatnih okužb s pneumokokom po korona virusni pljučnici. Zato se je potrebno pripraviti in preprečiti, da nas drugi mikroorganizmi napadejo po tem, ko nas je gripa ali novi korona virus izčrpal.

Društvo na srcu operiranih Slovenije se zaveda dragocenosti vašega delovanja in skrbi za naše člane ter državljane Republike Slovenije. Veseli bomo, da bi v prihajajočem letu lahko uspešno sodelovali z vami ter da nam bodo razmere omogočile, da se osebno srečamo vsi skupaj na eni od naših prihodnih konferenc. Kot usoda nas je združil Covid-19 in verjamemo, da bomo vsi še naprej upoštevali vaše smernice in dobre želje, in ste

jih posredovali Slovenskim srčnim bolnikom . (Spraševala je: Barbara Ravnik)

Iz naših zgodb se je mogoče marsičesa naučiti, soustvarjajte z nami in postanite član Društva na srcu operiranih Slovenije.

Prijavnica na strani 50 ali na spletni strani

www.drustvo-nsos.si www.drustvo-nsos.si

NARAVNO Z GRANATNIM JABOLKOM NAD MAŠČOBNE OBLOGE

Granatno jabolko velja za simbol plodnosti in ljubezni, poleg značilne temno rdeče barve pa ga krasi tudi obilica zdravilnih lastnosti. Ena še posebej izstopa. Sadež, ki naj bi po legendi rasel že v raju, je naravno in učinkovito zdravilo zoper aterosklerozo. Topi žilne obloge in preprečuje nastanek novih, mimogrede pa zniža tudi krvni tlak, so kratki povzetki zapisov študij iz uglednih strokovnih revij Atherosclerosis in Clinical Nutrition. Koronarna srčna bolezen se razvije, ko je zaradi zamašenih žil motena oskrba srca s krvjo. Maščobne obloge (plaki) zožajo arterije, ki srce oskrbujejo s hrano in kisikom, in omejijo pretok. Nalaganje maščobnih oblog v arterijah je sicer ena od najbolj pogostih žilnih bolezni in glavni vzrok za prezgodnjo umrljivost. Raziskava izraelskih znanstvenikov je pokazala, da granatno jabolko topi žilne obloge in preprečuje

Foto: PixaBay

nastajanje novih, znižuje raven LDL holesterola in znižuje krvni tlak. Študija na bolnikih z zožitvijo vratne arterije V eni od študij, ki so jo izvedli na bolnikih z zožitvijo vratne arterije, so udeležence razdelili v dve skupini. Ena skupina je 12 mesecev uživala sok granatnega jabolka (240 mililitrov na dan), druga pa placebo. V skupini, ki je uživala sok granatnega jabolka, se je zadebelitev vratne arterije v povprečju zmanjšala za 30 odstotkov. V skupini, ki je namesto soka granatnega jabolka dobivala placebo, pa se je zadebelitev arterije povečala za 9 odstotkov. Prvi koristni učinki uživanja granatnega jabolka so se pokazali že po treh mesecih. Sok granatnega jabolka pa ni samo stopil žilnih oblog, ampak je imel tudi druge koristne učinke: za 21 odstotkov je znižal sistolični krvni tlak bolnikov ter za 19 odstotkov zmanjšal vrednosti LDL holesterola v krvi. (rmz)

Pomembnost spanja v našem življenju

17

Marsikaj o spanju še ne vemo, ampak zagotovo pa poznamo njegovo pomembnost za obnavljanje možganov in predelovanje informacij. Starejše osebe se zaradi staranja velikokrat soočijo s problemi spanja. Portal veskajjes.si je pripravil nasvete za lažje spanje, ki so uporabni v vseh življenjskih obdobjih. Možgani prek hormonov in živcev uravnavajo ciklusa spanja in budnosti. Praktično od trenutka, ko vstanemo, se v nas nabira potreba po spanju, ki vrh doseže proti večeru. To nam omogoča spanje. V starejših letih se količina izločenih hormonov zmanjša, zato prihaja do problemov pri spanju. To se lahko še dodatno potencira, če zvečer zaužijemo določeno hrano ali pijačo (kava ipd.). Simptomi premalo spanja se izredno hitro pokažejo Raziskave so odkrile, da starejši potrebujejo toliko spanja kakor mlajši odrasli, in sicer od pet do deset ur, v to so zajeti tudi popoldanski dremeži. Simptomi, da nam spanja primanjkuje, so očitni: od stalnega zehanja, utrujenosti in nihanja razpoloženja pa vse do nerodnosti, izgube koncentracije, apetita in libida. Dolgoročno gledano se lahko učinki pomanjkanja spanja pokažejo v obliki poslabšanja imunskega sistema, povečane telesne mase, nekatere študije kažejo, da se poveča tudi tveganje za nastanek sladkorne bolezni tipa 2. (več na: https:// veskajjes.si/

v spomin PROF. DR. ANDREJ CIJAN

Prof. Andrej Cijan v svojem kateterskem laboratoriju MC Medicor Slovenija skupno z dr. Zoranom Konstantinovićem, dr. Bogoljubom Mihajlovićem in prof. dr. Robertom Favalorom

Neusmiljena bolezen virusa Korone je sredi aktivnega življenja iztrgala iz naših vrst učitelja slovenske invazivne kardiologije in prvega predstojnika Oddelka za invazivno diagnostiko MC MEDICOR Slovenija, prof. dr. Andreja Cijana.

Dogodki med epidemiijo so si sledili bliskovito in nemi smo obstali ob kruti resnici, da je zbolel za to zločesto boleznijo tudi naš učitelj. V prvih dneh njegove bolezni smo imeli veliko upanje, da bo zmagal in tudi v telefonskih razgovorih je sam verjel, da bo tako. Tik predno je potreboval težko zdravljenje na intenzivnem oddelku Infekcijske klinike in tik preden so ga priklopili na respirator nam je še dejal naj se držimo in naj se pazimo, da ne zbolimo. Vsak dan smo bili v mislih na Infekcijski kliniki, obiskati ga nismo mogli, čeprav smo si to želeli. Profesor Cijan je bil začetni steber ekipe invazivne diagnostike naše ustanove MC MEDICOR Slovenija, bil je izjemen strokovnjak, učitelj, ki je z veliko mero humorja prenašal svoje znanje na mlajšo generacijo. Nikoli ni imel strahu zdraviti najtežje bolnike, vedno je vse reševal z neizmerno voljo, pogumom in optimizmom in vse se je končalo vedno odlično, kot je sam dejal: »Brez skrbi, mi smo tu in rešimo vse«. Bila je sobota med epidemijo, ko smo še vedno upali, da se bo vrnil, da bo nadaljeval prenašanje svojih iskrivih misli in idej, da bo nadaljeval druženje med športnimi kolegi tenisačev in skupine na golfu, vendar se ni izšlo. Nerazumljiva usoda je bila močnejša in prinesla streznitev tudi za mnoge naše kolege, ki si niso mogli predstavljati groze bolezni, saj so verjeli, da nas obkroža le navadna gripa. Še danes ne moremo misliti, da je profesor Cijan odšel brez pravega slovesa, brez stiska roke, brez besed. Vedno bo živel v naših srcih in spominih kot izjemni požrtvovalni profesor in kolega, ki je ljubil žuivljenje in medicinsko stroko in bil vedno pripravljen pomagati vselej in vsakomur. V upanju, da bo druženje možno bomo organizirali v mesecu decembru kongres MC MEDICOR Slovenija, kjer bomo obudili spomine in prikazali dragocenosti življenske poti profesorja Cijana.