Pot, ki smo jo prehodili

from Revija utrip srca, št.7, julij 2007

Preko telefona do hitre diagnoze

Društvo na srcu operiranih bolnikov Slovenije je bilo ustanovljeno iz potrebe.

Bolniki, ki so bili operirani na srcu doma ali v tujini, so dobro poznali stisko tistih, ki so na ta poseg še čakali. Nekateri so med čakanjem, žal, tudi preminili. Ko smo se prvič zbrali, smo jasno povedali, da si bomo predvsem prizadevali, da bi v Sloveniji dobili še en srčni center.

Nikomur se takrat niti sanjalo ni, kako težka bo naša pot in kako dolgo bo trajalo, preden bomo dosegli svoj cilj. Slišati je bilo tudi že pripombe, da nam nikoli ne bo uspelo. Morda je res trajalo malo več kot 15 let, vendar nismo odnehali in uspelo nam je.

Po vseh mogočih poskusih se je proti koncu prejšnjega tisočletja pokazala realna možnost, da bi MC Medicor, katerega delni lastniki smo tudi člani društva, dobil prostore v Splošni bolnišnici Izola. Administrativni postopki so bili precej daljši, kot bi si želeli.

Vendar so tudi na ministrstvu za zdravje ocenili, da Slovenija tak center potrebuje, ne glede na to, da so vmes začeli tudi s srčnimi operacijami v Mariboru. Posebna komisija je ocenila, da vse to ni dovolj, kar je pomenilo temelj, na katerem je bilo mogoče graditi naprej. Sledil je javni razpis za oddajo prostorov, kjer je bil Medicor eden od dveh konkurentov. Celotni načrt dela klinike za srčne operacije je inovativno delo prof.dr.Metke Zorc.

To je bilo obsežno gradivo v številnih fasciklih, kjer je bilo napisano vse do zadnje podrobnosti, kako naj bi naš center deloval. Spet je komisija ocenjevala vlogi in se odločila za Medicorjevo. Potem je sledilo dolgo obdobje, preden je Medicor lahko podpisal pogodbo o najemu prostorov in na koncu se je leta 2003 začela prenova teh prostorov. Slabo leto pozneje, aprila 2004 pa so bili že sprejeti prvi bolniki.

MC Medicor ima vse od prve operacije naprej izjemne rezultate, ki ga uvrščajo v sam evropski vrh na področju srčne kirurgije. O rezultatih operacij in oceni uspešnosti lahko preberete v posebnem prispevku v naši reviji. Uspešnost operacij, odstotek umrljivosti je prav gotovo za bolnika eden najpomembnejših podatkov, ki jih želi bolnik vedeti, preden gre na operacijsko mizo. Poleg številnih drugih stvari, ki so zanj pomembne, pa naj gre za prijaznost bolniškega osebja ali pa za oseben odnos kirurga do bolnika. Vsak, ki se je kdaj srečal s prof.dr. Ninoslavom Radovanovićem, ve, kaj to pomeni.

Profesorjev odnos do bolnika je spoštljiv, razumevajoč in ne vzvišen. Vsakemu bolniku razloži, kakšne težave ima njegovo srce in žile v njem, kaj je potrebno narediti in kako bo to storil. Brez izmikanja razloži tudi, koliko takih operacij je že naredil in kolikšen je odstotek umrljivosti pri njem za tovrstno operacijo. To bolnika najbolj pomiri. Pomembno je, kako je bolnik, ki gre na operacijo, razpoložen, kako gleda na svojo prihodnost, ali je pozitivno naravnan.

Naš glavni cilj je torej dosežen. Še naprej se bomo trudili za naše bodoče sotrpine in pomagali tudi pri uresničitvi zamisli o rehabilitacijskem centru v nekdanji piranski bolnišnici, ki je že nekaj let v lasti Medicorja. Vendar je temelj našega dela pomoč bolnikom, ki jih srčna operacija še čaka, in tudi tistim, ki jo imajo že za sabo, da se bodo lažje znašli in zaživeli novo, kakovostno življenje. •

»Vesela sem predvsem zato, ker je to potrditev dolgoletnega dela, potrditev tega, da sem izbrala pravo pot,» je po prireditvi razlagala medijem. »Priznanje sem doživela kot priznanje zdravniškemu poklicu. Ker je bila tudi lani Slovenka leta zdravnica, onkologinja dr. Mojca Senčar, verjamem, da je zdravniški

zasluži.

ni lahko biti dober zdravnik in da je potrebno veliko truda, da to postaneš in ostaneš.«

Razlagala je tudi o svoji življenjski poti. »Za zdravniški poklic sem se odločila zgodaj. Veliko prostega časa sem preživela v družbi strica mojega očeta prof.dr. Igorja Tavčarja, ki je bil v mojih očeh vedno nekaj posebnega. Medicino sem študirala v Ljubljani in že med študijem obiskala sorodnike v Argentini. Moja teta Katja je prijateljevala s prof. Rennejem Favalorom, človekom, ki je opravil prvi aortokoronarni by pass. Tako sem imela možnost, da ga resnično dobro spoznam. Pozneje sem nekaj mesecev preživela na njegovi kliniki. Takrat sem se odločila, da svoje delo posvetim kardiologiji. Že med študijem sem bila demonstratorka na Inštitutu za histologijo. Vedno me je spremljala misel prof. Favalora, da brez bazične medicine

ni dobre klinične prakse. Po vrnitvi domov sem ostala kot asistentka na Inštitutu za histologijo Medicinske fakultete. Specializirala sem interno medicino. Večji del specialističnega staža sem opravila na kardiologiji pri svoji prvi učiteljici dr.Majdi Mazovec. Že takrat so srčni bolniki zelo dolgo čakali na operativno

Na predlog našega društva so lansko jesen bralke in bralci Jane za Slovenko leta izbrali prof.dr.Metko Zorc, ki je ta laskavi naziv prejela 11. januarja letos. Nad izbiro je bila presenečena, ni si mislila, da bodo bralci izbrali prav njo. Mi pa smo vedeli, da si naziv kljub hudi konkurenci zelo zdravljenje. Mnogi so si poiskali rešitev drugje in tako sem na operacijo v Švico spremljala eno od bolnic. V Ženevi sem spoznala prof. Hahna in prof. Radovanovića. Bolnica je bila uspešno operirana in zaradi prizadevanja, ki sem ga pokazala takrat, me je prof. Hahn povabil, da lahko ostanem pri njih na praksi. Ker sem bila v službi na Medicinski fakulteti, mi je prof. Oswald omogočil to izobraževanje na kliniki v Ženevi in kasneje na kliniki Genolier. Pozneje se je ponudila možnost, da v Jugoslaviji ustvarimo prvo kliniko za zdravljenje bolezni srca in ožilja, ki je imela pod eno streho srčno kirurgijo in kardiologijo. Na čelu te nove ustanove je bil prof. Radovanović. Bila sem vključena v del te prve ekipe. Prve operacije smo takrat začeli v prostorih nove vojno-medicinske akademije v Beogradu. Leta 1984 smo dejavnost preselili v kliniko v Sremski Kamenici. Pozneje sem s priporočili prof.Radovanovića, prof.Hahna in Favalora odšla na klevelandsko kliniko na oddelek za srčno transplantacijo k prof. Stewartu in prof. Hobbsu. Naučila sem se ogromno, pa tudi znanje sem prinesla domov tako, da sem lahko uspešno organizirala oddelek za srčno transplantacijo, na Inštitutu za histologijo pa organizirala oddelek za diagnostiko bolezni srčne mišice. Ves čas pa sem gojila misel o centru, ki naj bi bil

postavljen v Sloveniji in v katerem bi lahko za naše slovenske srčne bolnike organizirala posebno zdravljenje.» V številnih intervjujih, ki so sledili izboru za Slovenko leta, je prof.Metka Zorc »priznala« tudi, da sama ne živi prav preveč zdravo. To bolniki zelo dobro vemo, saj nam je na voljo vedno, ko potrebujemo. Metka Zorc je ena redkih zdravnic, ki jo je mogoče poklicati po telefonu tako rekoč kadarkoli, pa bolnika ne bo nikoli zavrnila. Njen delovni dan se začne že zgodaj zjutraj in se pogosto ne konča pred 22. uro ali še pozneje. Bolniki se dostikrat sprašujemo, kdaj ima naša zdravnica sploh čas zase. Glavna tema vseh pogovorov za medije je pri

poklic vSlovenijicenjen. Našiljudje vedo, da

Slovenka leta

Prof.dr.Metka Zorc, dr.med.

prof. Zorčevi seveda Medicor, njeni bolniki in naše društvo. Med drugim je povedala, da si je novo kliniko zamišljala v lepem, posebnem okolju. To posebno okolje sem našla na slovenski obali. Ko so se v Sloveniji v zadnjih letih izjemno podaljšale čakalne dobe na operativne in diagnostične posege, je postalo jasno, da Slovenija potrebuje tretji center za zdravljenje bolezni srca in ožilja. »Moj predlog je bil, da bi center hitreje zaživel, če bi v bolnišnici v Izoli dobili prostor, ki ga takrat bolnišnica za svoje delo ni več uporabljala. Danes center Medicor deluje kot kompletna zdravstvena ustanova, kjer nudimo zdravljenje vseh bolezni srca in ožilja; tako ima ustanova srčno kirurgijo, invazivno diagnostiko, zdravljenje perifernih žilnih bolezni, vstavljamo žilne opornice, razvili smo oddelek za pljučno kirurgijo in kirurgijo ščitnice. Zdravljenje, ki vrne bolnika hitreje v normalno življenje. Tudi rezultati našega dela so izjemno dobri. Nizka smrtnost po operativnih posegih nas uvršča med najboljše centre v Evropi. Imamo pa tudi načrte bodočega razvoja naše ustanove z rehabilitacijo in preventivno kardiologijo. Medicor ima s svojim objektom, to je stara bolnišnica v Piranu poleg katedrale, izjemne možnosti, da lahko razvije rehabilitacijo, ki bo temeljila na zdravljenju v posebnem okolju ob morju. Znano je, da morska klima posebno ugodno deluje ravno na zdravljenje srčno-žilnih bolezni, » je povedala prof.dr. Metka Zorc. •

Slavnostni govornik je bil, tako kot se spodobi, dolgoletni predsednik našega društva Vladimir Petek, ki zagotovo sodi med najuspešnejše predsednike društev bolnikov v Sloveniji.

Profesor dr. Radovanović s soprogo

Prof.dr.Marko Noč s soprogo

Glasbeni program je pripravil prof. dr. Pavle Kornhauser, dr. med., tudi sam srčni operiranec.

Prof.dr.Igor Gregorič dr.med

Program je povezovala prof. dr. Metka Zorc

Alenka Gotar

Nastopili so: COR, zbor študentov ljubljanske Medicinske fakultete z zborovodjo Mojco Kolar, operni pevki Alenka Gotar in Milena Morača, članica društva in pesnica Marjanca Hlavaty, dramski igralec Jurij Souček, operni pevec Juan Vasle, Pavle Kornhauser, ansambel violončelistov PRO MEDICO, pevka Vlasta Rožman, umetniški vodja Matija Lorenz, Barbara Žorž, Tina Rejc, Katja Beguš, Tina gregorc, Ana Arh, Maja Goršin, Mirela Rihtar in Anja Hrastovšek.

Prireditev so poleg Društva na srcu operiranih omogočili Svetovni slovenski kogres, Krka d.d., Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, Inštitut za histologijo in embriologijo Medicinske fakultete Ljubljana, Domax CNC obdelava kovin, SCT d.d., Perspektiva DZU d.o.o., Veldos d.o.o. in Profundis d.o.o. .