Narava ponuja najboljše

Narava nam ponuja mnogo svojega bogastva zlasti v rastlinah, s katerimi si lahko učinkovito pomagamo. Med njimi je zagotovo časovni rekorder ginko biloba, ki sodi med najbolje prodajana zdravila rastlinskega izvora. Njegove učinke so potrdile številne raziskave in ga zato priporoča tudi uradna medicina. Glavni učinek ginka je usmerjen v krvni obtok in v spodbujanje miselnih sposobnosti. Res je, od ginka imajo lahko veliko koristi starejši ljudje, saj vpliva na boljšo prekrvitev možganov, širi žile in preprečuje, da bi se naredili strdki.

Guarana

Poleg ginka nam narava ponuja še eno rastlino, ki nam lahko pomaga pridobiti več energije. To je guarana, ki raste na južno ameriškem kontinetu ob reki Amazonki. Guarana vsebuje guaranin, učinkovino, ki je po svojem delovanju zelo podobna kofeinu. Deluje namreč tako, da poveča sposobnost dojemanja, ohranja budnost, pomaga pri dolgotrajnem umskem naporu, poleg tega pa tudi pomaga pri zdravljenju glavobola zaradi preveč zaužitega alkohola. Vendar je treba pojasniti, da učinkuje šele, ko glavobol poneha, da se lahko misli zbistrijo in je človek spet sposoben za delo. Izvleček iz guarane bo pospešil odvajanje vode. Poveča krvni tlak, zato za bolnike z visokim krvnim tlakom ni priporočljiv. Paziti je treba tudi, da guarane ne jemljemo pred spanjem.

Kot rečeno, preprečuje zaspanost. Nekateri zatrjujejo celo, da je guarana afrodizijak. Zeliščne izdelke iz guarane lahko dobimo v naših lekarnah in specializiranih trgovinah.

Ginseng

Tudi za ginseng pravijo, da pomaga pri povečani psihični aktivnosti. Ginseng je skupno ime za 11 različnih vrst te rastline, ki jo najdemo na severni polobli, kjer je značilno hladnejše podnebje. Najbolj znan in široko uporabljen je korejski ginseng. Precej pa se uporabljajo tudi kitajski, sibirski in ameriški. Za sibirskega sicer pravijo, da ni čisto pravi, ker je njegova korenina olesenela (morala pa bi biti mesnata) in ker vsebuje drugačne učinkovine od korejskega, na primer. Izvlečke iz korenine ginsenga različni narodi uporabljajo že stoletja. Z njimi so zdravili vznemirjenost, zaskrbljenost, stres, ki ga takrat seveda še niso poznali s tem imenom. Uporabljali pa so ga tudi kot afrodizijak in kot pomoč pri zdravljenju sladkorne bolezni tipa 2. Dobili so ga tudi moški, ki so imeli težave z erekcijo.

Znanost težko dokazuje, ali je ginseng dejansko učinkovit ali ne. Vzrok za to je, da so korenine ginsenga med seboj zelo različne, da imajo različno količino tako imenovanega ginsenosida, glavne učinkovine, ki naj bi bila zdravilne narave. Raziskovalci poudarjajo, da so podatki, ki jih dobijo od kolegov z vsega sveta, nezanesljivi, ker dostikrat za njimi stojijo proizvajalci, ki bi radi prodali čim več izdelkov iz »svojega« ginsenga.

Zato so do zdaj potrdili le, da je zelo verjetno, da ginseng deluje kot pomoč pri obvladovanju stresa, lahko pa tudi varuje pred rakom, kar se je do zdaj pokazalo le na raziskavah pri živalih, ne pa pri ljudeh. Vsekakor pa je ginseng koristen kot spodbujevalec energije, izboljša miselne sposobnosti, izboljša delovanje imunskega sistema in pomaga sladkornim bolnikom pri preprečevanju nekaterih zapletov, ki so posledice sladkorne bolezni. Pri jemanju ginsenga morajo biti zlasti kronični bolniki pazljivi. Najbolje je, da se pogovorijo s svojim zdravnikom, preden se odločijo za uživanje izvlečka ginsenga

Vitamin B

Za izboljšanje počutja, odganjanje utrujenosti in povečano umsko sposobnost so pomembni tudi vitamini in minerali, o katerih tako rekoč stalno govorimo. Zato se bomo tokrat omejili zgolj na vitamin B oziroma vitamine iz te skupine, ki posebej koristijo pri opisanih težavah. Pomembni so vsi B vitamini, posebej pa B1, B 2, B 6 in B 12. Pomembno je, da so ti vitamini v primerni kombinaciji, sicer jih lahko dodajamo telesu, a jih telo ne more vsrkati. Izločijo se, ne da bi nam koristili. Vitamin B1 je pomemben za razgradne procese pri presnovi ogljikovih hidratov, za delovanje živčevja in srčne mišice ter za vzdrževanje peristaltike v črevesju. Vitamin B 2 (tudi riboflavin) je pomemben pri tvorbi energije ter za razgradnjo maščobnih kislin in aminokislin. Vpliva na celično rast in je pomemben za oči, lase, nohte in kožo. Vitamin B 6 je prav tako pomemben pri razgradnji ogljikovih hidratov, vpliva na umsko sposobnost, na imunski sistem in varuje srce.

Vitamin B 12 pa je pomemben za tvorbo rdečih krvnih telesc in za delovanje imunskega sistema. Vsi vitamini iz skupine B so torej pomembni za umske procese v telesu. Vitamine kot dodatek prehrani dobimo v lekarnah. V specializiranih trgovinah sicer tudi, enako velja za običajne prehrambene trgovine, vendar je treba vedeti, da so tam omenjeni vitamini v nizkih odmerkih. Za povečanje naših sposobnosti bomo potrebovali tudi več energije, več vitaminov, takšne pa dobimo zgolj v lekarni. Zato je najbolje, če povprašate farmacevtko, kaj vam priporoča, saj je ponudba vitaminskih dodatkov vsak dan večja. Dodatke vitaminov je treba uživati nekaj časa, da se njihov učinek pošteno razvije. Vsekakor je posebej priporočljivo, da ob vitaminih in zeliščnih zdravilih človek tudi normalno in dostikrat zdravo je in da se giblje vsaj pol ure na dan. •

Je res tako preprosto?

Eliksir za zdravo kri – sliši se neverjetno -, esencialnih maščobnih kislin, celo 76 ki očisti kri maščob in nam pomaga v boju glavnimi povzročitelji smrtnosti v razvitem odstotkov linolenske kisline. To olje je najbolj kakovostno zaradi izjemno velikega odstotka nenasičenih maščobnih kislin, in sicer alfa in svetu. Pripravila ga je doktorica medicinskih gama linolenske kisline. Prav gama linolenska kislina je izvor sinteze prostoglandinov, ki znanosti iz Zagreba in nam tudi zaupala znižujejo krvni tlak, zmanjšajo možnost recept zanj. nastajanja strdkov v krvi, krepijo imunsko odpornost, spodbujajo nastajanje možganskih Dr. Nevenka Šolajić Božičević, dr. med., je svojo poklicno pot posvetila znastvenemu raziskovanju presnove lipoproteinov in dejavnikov tveganja za razvoj bolezni srca in ožilja. Na temelju dolgoletnih raziskav in ugotovitev svoje doktorske disertacije je Piše: Andreja Paljevec druge. Ob sodelovanju z nekaterimi klinikami je pri raziskavah za svoj doktorat ugotovila, da so bile stene krvnih žil ljudi, ki so uživali zdravila za znižanje holesterola v slabšem stanju, kot pri tistih, ki jih sploh niso uživali, zato je začela iskati drugačno pot zdravljenja. Olje in mleko Po petletnih raziskavah olj nenasičenih celic in zdravijo depresijo. Arganovo olje je bogato tudi z vitaminoma K in E. Ena žlička na dan naj bi zadostila dnevni potrebi po teh vitaminih pri ženskah v menopavzi. Ker ga na slovenskem trgu ni moč kupiti, ga lahko nadomestimo tudi z lanenim oljem, ki ima tudi 70 odstotkov nenasičenih maščobnih kislin, a ne vsebuje gama linolenske kisline. Primešani lecitin naj bi bil po besedah naredila pripravek, ki naj bi bil namenjen maščobnih kislin je napravila recept za pripravo Nevenke Šolajić Božičević pomemben za tako preprečevanju bolezni kot zdravljenju eliksirja za zdravo in pretočno kri, ki naj bi zaestritev holesterola. Sestavljen je iz kolina in srca in ožilja. Laboratorijski izvidi, ki jih je čistil nakopičene maščobe v stenah krvnih žil. fosfatidilkolina. Sezam je v pripravku, ker, kot opravila na sebi in tudi izvidi drugih ljudi, naj Njegova glavna sestavina je z nenasičenimi ugotavlja naša sogovornica vsebuje rudnine bi pri mnogih že po enomesečnem uživanju maščobnimi kislinami bogato arganovo olje. in visokovredne beljakovine, ki spodbujajo pokazali normalizacijo ravni holesterola in Poleg tega so v pripravku tudi sir, mleko, lecitin izgorevanje in odstranjevanje končnih trigliceridov v krvi. Eliksir za zdravo kri, kot in sezam. proizvodov presnove. Hkrati pa tudi rudnine ga je poimenovala, naj bi varoval žile, srce in Eliksir naj bi podpiral biokemijski proces, izzovejo zestritev holesterola. Blagodejno naj možgane, ter je po njenih besedah primeren tudi za lajšanje drugih tegob, denimo artritisa, raka na črevesju, slabokrvnosti, težav ob menopavzi in podobnem. Z uživanjem eliksirja naj ne poškoduje notranjih bi postala kri bolj čista in pretočnejša. Zato sten krvnih žil. Hkrati v možgane prinaša

Dr. Nevenka Šolajić Božičević meni, da veliko kisika in hrane. raziskovalci pri preučevanju dejavnikov tveganja za bolezni srca in ožilja doslej niso pri katerem se nenasičene maščobne kisline bi učinkoval na delovanje srčne mišice, krepil namenjali velike pozornosti lipoproteinom vežejo na apoproteine (beljakovinski deli imunsko odpornost in živce. Vsebuje tudi visoke gostote (HDL holesterol), temveč najbolj sestavljene beljakovine) iz sira. Arganovo veliko vitamina E in odstranjuje vse končne lipoproteinom nizke gostote (LDL holesterol), drevo (Argania spinosa), rastlina raste v proizvode presnove, ki sicer zastrupljajo kri. kot najpogostejšemu dejavniku tveganja za Egiptu, na Kanarskih otokih in v Etiopiji, Dr. Šolajić Božičevićeva svetuje tudi uporabo razvoj arterioskleroze. Sama je v doktoratu ima rumeno oranžni cvet, ki vsebuje največ sojinega mleka, ki naj bi bilo najprimernejše, preučevala najmanjši delec HDL-a. “Prav ker vsebuje vse esencialne aminokisline, zaradi majhnosti ta molekula zlahka prodre veliko vitamina B6, kalcij in fosfor pa ima v v notranje stene krvnih žil, kjer se nakopiči, pravilnem razmerju. zato lahko nastane strdek (tromb). Maščobe so vselej v telesu in samo notranji steni krvnih Kako poteka čiščenje? žil, kjer bodo lahko povzroćile hujše težave Kot pojasnjuje naša sogovornica, je namen v majhnih krvnih žilah srca ali možganov,” pripravka omogočiti organizmu, da z vezavo pojasnjuje sogovornica. lipidov in apoproteinov ustvarja topiva

Tudi sama je trpela zaradi hude visokovrednih lipoproteinov, ki so lahko hiperglikoprotenemije (zvišan krvni sladkor in prepoznavni za receptorje na površini jetrnih proteini v krvi), podedovane po materini strani, celic. Ti jih fagocitirajo (zajamejo) in prenašajo zato je iskala rešitev zase in seveda tudi za v lizozomske mehurčke jeter, kjer se do konca 32

razgradijo. Krvne žile se tako čistijo, kot vemo, pa zdrava čista kri prinaša kisik vsem celicam telesa. Kot zagotavlja naša sogovornica eliksir za zdravo kri učinkuje tako, da sproži popolno azestritev holesterola in poskrbi, da se pri presnovi lipoproteinov maščobne celice ne kopičijo v notranji steni krvnih žil. Do tegob namreč po njenem pojasnilu pride šele takrat, ko maščobni delci pridejo v stene krvnih žil in povzročajo nastanek strdkov. Dokler pa ti krožijo v krvi pa niso tako nevarni.

Z uživanjem eliksirja naj bi postala kri bolj čista in pretočnejša. Zato ne poškoduje notranjih sten krvnih žil. Hkrati v možgane prinaša veliko kisika in hrane. Znano je, da zdrava kri obnavlja možganske celice. Kadar pa je kri mastna in vsebuje veliko maščobnih delcev, težko prispe do vrha glave in tako možgani ostajajo brez glukoze in kisika.

Človek težje razmišlja in ima slab spomin, kar dodatno pospeši še staranje. “Ljudje, ki eliksir redno uživajo, doživljajo osvežitev v možganih, opazijo velike spremembe v načinu razmišljanja, hitreje in bolje dojemajo, razumejo, govorijo. Boljše delovanje možganov je naravna posledica močnejše povezanosti možganskih celic. Pri ljudeh, ki so napravili laboratorijske preglede, so odkrili, da se je že po mesecu dni rednega uživanja eliksirja vzpostavila normalna raven trigliceridov in holesterola. Z uživanjem eliksirja se izboljša tudi splošno počutje,” zatrjuje dr. Nevenka Šolajić Božičević, ki pripravek priporoča tudi pri drugih tegobah. Eliksir se je dobro obnesel

Arganovo olje je bogato tudiz vitaminoma Kin E. Ena žlička na dan najbizadostila dnevni potrebi po teh vitaminih pri ženskah v menopavzi.

pri ljudeh z rakom na debelem črevesju, ki so po odstranitvi tumorja imeli oteženo prebavo in niso mogli jesti. Nekaterim naj bi pomagal tudi pri artritisu in vnetju sklepov, ko ni zaleglo nič drugega. Že po dveh tednih so bolečine pojenjale, zatrjuje naša sobesednica, ki je bila sprva tudi sama presenečena nad delovanjem pripravka. Uravnaval naj bi tudi prebavo in preprečeval zaprtje. • Članek je bil objavljen v reviji Zdravje v decembru leta 2006

Recept za eliksir:

Sestavine:

•Dve do tri velike žlice skute iz posnetega mleka •Ena do dve mali žlici arganovega ali lanenega olja •Dve veliki žlici zmletega sezama z morsko soljo (gomasio) •Dve mali žlici granul lecitina •Razna semena: lan, oreh, mandeljni.. •Narezano sadje ali zelenjava •Sojino mleko, kefir ali nemastno kravje mleko

Priprava:

Skuti iz posnetega kravjega ali kozjega mleka (pusta skuta) dodamo hladno stisnejno arganovo ali laneno olje, primešamo lecitin, nato dodamo sezam, zmlet z morsko soljo (gomasio). Tej mešanici dodamo kozarec sojinega ali posnetega kravjega mleka ali kefirja. Vse skupaj dobro zmešamo v mešalniku. Nato po želji dodamo še lanena semena, orehe in mandeljne. Narežemo in dodamo lahko tudi banane ali drugo sadje ali pa zelenjavo, denimo kumaro, papriko, redkvico in čebulo. Vsebimo zmešamo in jo pustimo stati najmanj 30 minut, da se odvijejo potrebne biokemijske reakcije. Potem lahko priravek počasi zaužijemo, najbolj priporočljivo je na tešče. Ta obrok nas nasiti za tri do štiri ure.

Arganovo drevo z plodovi

Na 56. kongresu Ameriškega združenja za kardiologijo se je zbralo okrog 30.000 kardiologov z vsega sveta. V veliki dvorani novinarskega središča se je vsak dan konference gnetlo blizu sto novinarjev, prav tako z vsega sveta. Največ je bilo seveda ameriških, ki so poročali za vse znane televizijske postaje, časopise in vse bolj uveljavljene medicinske internetne strani.

S pomočjo farmacevtske družbe ScheringPlough smo imeli priložnost obiskati to veliko konferenco. Tukaj pa je nekaj novosti, ki vas bodo verjetno zanimale.

Depresija slabo vpliva na zdravljenje

Že prej je bilo znano, da depresija slabo vpliva na zdravljenje srčnih bolezni. V veliki raziskavi z okrog 20.000 starejših (starih več kot 60 let) bolnikov so strokovnjaki pregledovali rezultate zdravljenja srčnih bolezni v povezavi z duševnim stanjem teh bolnikov. Raziskavo so delali v Italiji med leti 2000 in 2003. 12,9 odstotkov bolnikov se je zdravilo zaradi klinične depresije s psihotropnimi zdravili še pred ugotovitvijo srčne bolezni. Pokazalo se je, da so imeli bolniki, ki so bili depresivni, na splošno slabše rezultate zdravljenja srčnih bolezni.

Nezdravljena depresija lahko povzroči, da srčni bolnik prej doživi infarkt ali možgansko kap. Raziskovalci so poudarili, da je pri teh bolnikih nujno potrebno spremljati duševno stanje in tudi redno jemanje zdravil proti depresiji.

Novejše žilne opornice

Precej novosti je bilo na področju žilnih opornic. Nizozemci so predstavili opornico, ki 34

vsebuje posebno učinkovino, imenovano EPC (Endotehlial Progenitor Cell). Ta učinkovina povzroči, da se v arteriji ustvari tanka endotelijska plast tkiva, ki naj bi pospešila zdravljenje in preprečila ponovno zožitev žile in tudi nastanek strdkov. Če bo zdravnik k temu pripisal še zdravilo-statin, bo terapija še bolj uspešna.

Opornica iz umetne mase

Prof. dr. Patrick W.Serruys je predstavil raziskavo ABSORB, ki so jo naredili strokovnjaki z Erasmus Medical Centra v Rotterdamu. V raziskavi so bolnikom (v Evropi in v Novi Zelandiji) vstavili posebno žilno opornico (BVS EECSS oziroma Bioabsorbable Everolimus-Eluting Coronary Stent System) z biorazgradljivo strukturo, narejeno iz polilaktične kisline. To je razgradljiv poliester, pridobljen iz laktične kisline. Struktura je prevlečena s snovjo, ki sprošča zdravilo everolimus, ki preprečuje, da bi telo zavrnilo tujek.

Za razliko od kovinske opornice, ki za vedno ostane v arteriji, se nova opornica popolnoma absorbira in počasi presnovi, žila pa je ozdravljena in povsem naravna. Raziskava je pokazala, da je nova opornica zelo učinkovita pomoč za zamašeno žilo in da je vstavljanje relativno enostavno. Predvsem pa se niti enemu od sodelujočih bolnikov pozneje ni naredil strdek, ki bi ponovno ogrozil njegovo življenje. Kot je znano, je prav tromboza, do katere pogosto pride po vstavljanju opornice, precejšen problem. Novi žilni opornici kardiologi napovedujejo velik uspeh.

prof. dr. Patrick Serruys

Novo zdravilo proti strdkom Kar za nadaljevanje prejšnje teme je novica o novem zdravilu, ki lahko zmanjša nevarnost

tromboze po vstavitvi žilne opornice. Raziskavo z novim zdravilom je predstavil dr.David Moliterno. Zdravilo ima še raziskovalno oznako SCH 530348 in sodi med antagoniste receptorjev trombina.

Trombin je najmočnejši povezovalec trombocitov, krvnih ploščic, se pravi, da povzroči nastanek strdkov. Antagonisti receptorjev trombina pa to preprečujejo. Dr.Moliterno je povedal, da je raziskava pokazala, da je novo zdravilo varno, da pomeni izboljšanje dosedanjega zdravljenja z manj stranskimi učinki. Zdravilo, ki je zaključilo drugo fazo preizkušanja, je nared za tretjo. Potem sledi še četrta in če bosta obe pokazali dobre rezultate, bo čez nekaj let bolnikom že na voljo

dr.David Moliterno

Več znanja, manj bolezni Najpogosteje so jih klicale enkrat na dva Zanimivo raziskavo so predstavili brazilski tedna, lahko pa tudi večkrat, če se je pokazalo, kardiologi. Približno tretjina bolnikov, ki trpijo da je to potrebno. Z bolniki so se pogovarjale, zaradi srčnega popuščanja, umre kako v praksi uporabljajo nasvete s v enem letu od ugotovitve predavanj, kaj delajo narobe in bolezni. Raziskava je kaj bi bilo treba izboljšati. dokazala, da veliko bolnikov živi naprej, Nezdravljena Tak način se je pokazal kot dosti boljši od če sodelujejo v programih izobraževanja in podpore. Brazilci so primerjali depresija lahko povzroči, da srčni bolnik prej običajnega. Bolniki so povprečno preživeli devet dni manj v bolnišnici na leto, precej rezultate dveh skupin bolnikov. V doživi infarkt ali manj časa so bili na urgenci zaradi prvi so bili bolniki, ki so jih zdravili po možgansko nujnih stanj, ki so pri teh bolnikih pogosta, standardnih postopkih, v drugi pa bolniki, ki kap. manj časa so preživeli tudi v intenzivni negi. Tudi so sodelovali v programih bolniki sami so bili bolj zadovoljni izobraževanja in podpore. Ta program s kakovostjo svojega življenja. so vodile medicinske sestre, ki so jih posebej izurili za to nalogo. Dve dieti za srčne bolnike Bolniki so pol leta po ugotovljeni bolezni hodili Smernice za zdravo prehrano srčnih bolnikov, na izobraževalna predavanja, ki so navadno ki jih je izdelalo Ameriško združenje za srce, so trajala eno uro. enako dobre kot priporočila tako imenovanega

Predavanja so jih seznanila z naravo bolezni, sredozemskega načina prehranjevanja, je zakaj do srčnega popuščanja pride, kako se ugotovila raziskava, ki je bolnike spremljala bolezen razvija, če je ne zdravimo, o možnostih več kot dve leti. zdravljenja z zdravili, zakaj je redno jemanje zdravil nujno, pa tudi o primerni prehrani, zakaj Ameriške smernice temeljijo na prehrani je treba paziti na količino soli, ki jo zaužijemo, z manj maščobami in manj holesterola, koliko tekočine sme tak bolnik dnevno popiti, sredozemska hrana pa vsebuje več rib (več nujnost vsakodnevnega tehtanja, kakšni so omega 3 maščobnih kislin) in olivnega olja. znaki poslabšanja in kako je treba ravnati, če Oba načina prehranjevanja sta za srčne do njih pride in podobno. Sestre so potem bolnike zelo koristna, ne glede na to, katerega bolnike spremljale po telefonu. bo bolnik izbral. •

Keith Orr je 44-letni vodja restavracije v Bostonu. Pri svojih 188 centimetrih je tehtal 126 kilogramov in se je zavedal, da mora shujšati. Zato se je trudil z dieto in telovadbo, da bi ob naslednjem pregledu zdravnika presenetil s svojimi rezultati. Ker je vztrajno hujšal in prav tako vztrajno telovadil, je mislil, da mu zdravil za preprečevanje srčnih bolezni ni treba jemati. Toda doživel je povsem drugačno presenečenje, kot ga je sam načrtoval

Njegovo zgodbo je objavil sloviti ameriški časopis Teh New York Times in je tudi vsem dostopna na spletnih straneh. Ker je zgodba za vse nas zelo poučna, jo bomo malce skrajšano povzeli. Keith Orr je imel v svoji družini srčne bolezni, njegovi sorodniki so prezgodaj umirali. Največkrat zaradi srčnega infarkta. Poleg debelosti je imel Keith preveč sladkorja v krvi in je bil že na meji za sladkorno bolezen. Še najbolj obremenilno pa je bilo dejstvo, da je pri 35.letih že doživel srčni infarkt.

Težave pri telovadbi

Usodnega dne, natanko teden dni pred napovedanim kontrolnim pregledom pri zdravniku, je šel zjutraj v telovadnico, kakor je počel že nekaj mesecev. Tistega februarskega jutra je že takoj zjutraj čutil nekakšno stiskanje v prsih. Kljub temu je zavil v telovadnico. Najprej je delal vaje za prsni koš, potem se je lotil vaj za spodbujanje delovanja srca in takrat je spet začutil tesnobo pri srcu. Prepričan je bil, da je to posledica telovadbe. Vendar pa je takrat vadbo vseeno raje končal. Šel je pod tuš, se preoblekel in ves čas ugotavljal, da je njegovo počutje vse slabše.

Ko je prišel do svojega avtomobila, mu je bilo slabo, potil se je, tesnoba in stiskanje v prsih sta se močno povečala. Ko je prišel v službo, je povedal prijatelju, s katerim je bil dogovorjen za kosilo, da bo kosilo raje spustil. In je zaradi zelo slabega počutja odšel domov. Toda Keith Orr je živel sam, ni imel nikogar, ki bi mu v takih trenutkih lahko pomagal. Ko je doma nekaj časa počival in pritisk v prsih ni popustil, narobe, bolečina je postala konstantna, je poklical prijatelja in ga prosil, naj ga odpelje v bližnjo bolnišnico Brigham and Women’s Hospital, ki sodi med učne bolnišnice medicinske fakultete na harvardski univerzi.

Bilo mu je namreč popolnoma jasno, da ne gre za poškodbo mišic zaradi telovadbe, ampak za nekaj resnejšega. Prijatelj ga je med vožnjo spraševal, če mu je kaj bolje. Izboljšanja ni bilo, vse slabše se je počutil.

Masivni srčni infarkt V bolnišnici so takoj naredili elektrokardiogram. Pokazalo se je, da Keith doživlja hud srčni infarkt. Čas je bil zelo pomemben, zato so Keitha takoj peljali v laboratorij za katetrizacijo, kjer naj bi s katetrom odprli zamašeno arterijo. V dimljah so v žilo vstavili kateter, ki so ga vodili v srce. Vbrizgali so mu kontrast, da so žile videli na rentgenu, ki je jasno pokazal velik zamašek v arteriji v srcu. Zamašek je preprečeval prekrvitev skoraj cele srčne mišice. Tak infarkt je najpogosteje usoden. Najhitrejša pomoč je bila možna z balonom in potem z vstavitvijo opornice. Balon je razpršil zamašek in pritisnil drobce ob steno žile, opornica pa je poskrbela, da je bila žila prehodna. Nakar se je pojavil nov problem. Delček, ki se je odluščil od zamaška, je mašil eno od manjših žil. Sprva so jo nameravali žrtvovati, potem pa se jim je posrečilo, da so z balonom skozi opornico odprli tudi to žilo.

Takojšnje olajšanje

Keith Orr je bil med posegom pri zavesti, vendar pod vplivom pomirjeval. Pozneje je pripovedoval, da je takoj čutil, kdaj se je žila spet odprla, da je bil občutek prijeten, neznansko olajšanje. Takoj ko gre balon skozi žilo, bolečina preneha. Zdravniki, ki so poskrbeli za Keitha, so mu povedali, da je imel veliko srečo. Razložil jim je o svojem načrtu, da je hotel presenetiti svojega zdravnika s skrajno zdravim načinom življenja. Saj je zase naredil marsikaj dobrega, telovadba in zdrava hrana sta namreč zelo pomembni, so mu povedali kardiologi, vendar pa je zraven naredil napako, ker ni jemal zdravil.

Pri srčnih boleznih je namreč redno jeman je zdravil bistvenega pomena. Pri hudih srčnih infarktih je pomemben statističen podatek ta, da večinoma preživijo tisti, ki redno jemljejo zdravila. Problem pa je, da dostikrat bolniki tega preprosto ne razumejo. Možno je tudi, da jim zdravniki ne povedo dovolj jasno, da bodo morali vse življenje jemati zdravila. Keith je bil še precej mlad in se mu je zdelo, da če je dobil opornico v žilo, je zdaj problem rešen in zdravila niso več potrebna. Jemal jih je še tri mesece po prvem infarktu, potem pa nič več. In to je bila glavna napaka.

Ukrepati je treba takoj! Pri srčnem infarktu je pomembno prepoznati znake in takoj ukrepati. Znaki so sicer lahko lažni (prej našteti: tesnoba, stiskanje v prsih, huda utrujenost, bolečina, ki se od srca širi navzven, tudi slabost, potenje), vendar je lažni alarm vseeno boljši kot pa prepozno ukrepanje, ki ima lahko usodne posledice. Pomembno je tudi, da pokličete reševalno vozilo, da se ne peljete v bolnišnico sami. In nikar ne izgubljajte časa s tem, da bi šli k svojemu zdravniku. Priti je treba v bolnišnico, kjer imajo ustrezne naprave in specialiste, ki lahko takoj ukrepajo. Nekaj od tega imajo tudi reševalna vozila, ki poskrbijo za nujno pomoč. •

Zgodba o Milanu in cigaretah

Piše: Milka Krapež

Poznam 44-letnega visoko izobraženega gospoda, ki je pred leti doživel srčni infarkt. Zdravniki so mu predpisali ustrezna zdravila, ki jih, kakor zatrjuje, redno jemlje. Tudi prehrano je spremenil, pa še v telovadnico zdaj redno hodi, na kar svoje čase niti pomislil ni. Edino cigaretam se nikakor ni mogel odpovedati. Kadil je strastno, eno cigareto za drugo. V kino ni hodil, ker se tam ne sme kaditi. Z letali se ni vozil, če bi vožnja trajala več kot uro ali dve.

  Recimo, da mu je ime Milan. Čisto nesrečen je bil, če je pomislil, da po novem ne bo smel iti niti na kavo, ker bo tudi tam prepovedano kaditi. »Pa saj smo kadilci postali izobčenci. Na nas gledajo kot na smeti. Počutim se kot drugorazreden državljan. Moje pravice so kršene, saj ne morem, kamor bi si želel. To je diskriminacija!« je zadnjič Milan ognjevito razlagal svojim prijateljem, ko so sedeli na vrtu prijetne ljubljanske gostilne in se hladili s pivom. Milan je zraven z užitkom vlekel cigareto.   »Kar počneš, je neodgovorno. Zdravil si se na stroške vseh nas, zdaj pa se zastrupljaš naprej, da boš še bolj bolan. Moral bi nehati kaditi!« je Milanu očitajoče rekel Slavc.   Milan ga je začudeno gledal. »A zato, ker si ti nehal, bi moral nehati še jaz? Kolikor vem, imaš tudi ti nekaj težav s srcem, a ne? Kaj pa tvoj holesterol in šunka, s katero si se za veliko noč basal, da se mi je kar obračalo? Raje pred svojim pragom pometaj. Videl sem že 38 nekaj ljudi, ki niso nikoli kadili, a jih je vseeno pobralo. Moj stric ima 89 let in še vedno kadi. Zadnjič se je hvalil, da je tudi v postelji še živahen. Ne boste mi potem razlagali, da je kajenje tako škodljivo!« se je odrezal Milan.   Vsi so vedeli za njegovega strica. Na kmetih naj bi živel, vsak dan vstajal s kurami in delal do večera. Milan je vedno govoril, da za zajtrk »stisne« enega »ta kratkega«, popije skodelo kave in poje kos domačega kruha, potem pa kar za žejo cuka cviček. Vmes pa naj bi ves čas kadil. Milanova žena Mojca jim je enkrat rekla, da si je Milan tega strica preprosto izmislil. Ampak takih zgodb je krožilo veliko.   Tudi tista o mladem izobražencu, ki je pil samo sveže iztisnjen korenčkov sok, jedel zelenjavo in sadje, telovadil zjutraj in zvečer, potem pa kar nenadoma umrl, ker mu je odpovedalo srce, je bila vsem znana. Pripovedovali so si jo kot dokaz, da zdravo življenje navsezadnje le ne koristi toliko, kot govorijo zdravniki. In vsi so ves čas skupaj držali. Pri cigaretah pa je bilo konec bratstva in enotnosti. Razen Milana ni kadil nihče. Vsi so nehali, eden prej, drugi pozneje.   »Saj zdravo živim. Bolj kot vi vsi,« se je zagovarjal Milan.   »Kajenje je škodljivo. Poglej, kaj ti piše na škatlici cigaret. Zadnje čase lahko prebereš v vsakem časopisu, za kaj vse kajenje škoduje. Pravijo, da je kajenje edini vzrok bolezni in smrti, ki ga je mogoče zdraviti. Če ti infarkt ni bil dovolj, lahko dobiš raka na pljučih, pa na želodcu, v žrelu, požiralniku, trebušni slinavki, ledvicah, pa levkemijo in kaj vem, kaj še vse,« je spet rekel Slavc. Milan ga je ogorčeno gledal.   »Raka dobijo samo stari ljudje!« se je neprepričljivo branil, ker je vedel, da je vse, kar je povedal prijatelj, res. »Pa ne samo to, kajenje poslabša mnoge druge bolezni. Ti, ki si doživel infarkt, bi to moral vedeti,« mu je očital Darko, ki je do takrat molčal.   »Kaj bo pa rekla Mojca, ko bo opazila,

da te tisto ne zanima več? Pa saj je menda že opazila, saj sam praviš, kako nenehno nerga. Ko je moja nergala, sem vedno vedel, kaj moram storiti. Preklemano sem se moral potruditi, da je bila zadovoljna. Nimamo več 20 let, fantje, da bi nam strojčki delali kot namazani! Zadnjič sem prebral, da kajenje zmanjšuje potenco. Jaz bi na tvojem mestu pošteno razmislil!« je rekel France, ki je vsak pogovor speljal v seks, če se je le dalo, pa čeprav so govorili o kislem mleku in žgancih.   »Uf, ste zoprni vsi skupaj! Kot bi poslušal svojo babo,« je zarentačil Milan. In se je spomnil, kaj mu je pred kratkim v postelji rekla Mojca. Nič takega ni bilo, a mu je dalo misliti. Rekla je, da ga ne bo zapustila, čeprav tiste stvari ne bodo več take, kot so bile.   Vse skupaj mu ni dalo miru. Vedel je, da imajo prijatelji prav. In vedel je tudi, da mu cigarete strežejo po življenju. »Sem res taka reva, da se ne morem znebiti tega strupa?« se je spraševal. Saj je poskusil. A se mu je po treh dneh skoraj zmešalo.Tako je bil tečen, da so se mu vsi v velikem loku izogibali. Mislil si je, samo eno bom, da se pomirim. Iz ene je bila potem cela škatla, naslednji dan pa je že spet kadil kot prej. Skoraj tri škatle na dan. Kupil si je žvečilne gumije. Živčnost je ostala, želja po tobaku tudi. Poskusil je z obliži, ki mu jih je iz tujine prinesla svakinja. Nič ni pomagalo. Poslušal je zgodbe, kako so prenehali drugi. Najbolj mu je šlo na živce, kadar se je kdo hvalil, da se je samo odločil in od takrat ni pokadil nobene cigarete več. Kot da je to tako enostavno.   Navsezadnje je ves skušen svoji zdravnici, ki ji je zelo zaupal, rekel, da bi rad nehal kaditi, a da za to nima dovolj moči ne volje. Da ga hitro zanese nazaj. Da ne pomaga noben žvečilni, nobena psihoterapija, obliži in podobne zadeve. Preprosto ne gre. Najbrž bi ga morali nekam zapreti in ga prepustiti hudim mukam pomanjkanja nikotina v zaklenjeni sobi, dokler strupi ne bi bili

dokončno izločeni.   Zdravnica se je temeljito pogovorila z njim. Domov je odšel trdno odločen, da je zdaj zares na dobri poti, da preneha. Imel pa je tudi recept za nova zdravila. Zdravnica mu je razložila, kako deluje učinkovina vareniklin (Champix). Ne vsebuje nikotina, pač pa vpliva na možgane, na občutek zadovoljstva, da človek ne čuti več potrebe po cigaretah. To se mu je zdelo dovolj verjetno, da je sklenil žrtvovati denar namesto za cigarete raje za zdravilo.   Doma ni nič povedal, da ne bi bili spet razočarani nad njim. Ni prenesel tistega Mojčinegapogleda, ki je poleg razočaranja kazal razumevanje. Pravzaprav ga je prav to razumevanje najbolj motilo. Počutil se je še večjega slabiča. Vendar Mojci človek ni mogel nič skriti. Pa saj bi morali biti slepa, gluha in brez čutila za vonj, da ne bi opazila, da se nekaj dogaja.   »Kdaj si pa nazadnje kadil?« ga je vprašala že takoj, prvi dan, ko ga je že pošteno krivilo, a ne toliko, da ne bi mogel zdržati.   »Včeraj,« je zamrmral in je ni hotel pogledati.   »Aja,« je rekla. Nič drugega. Prav to mu je bilo pri njej najbolj všeč. Ni silila vanj. Vedela je, da bo sam povedal, ko bo čutil potrebo po tem. Le da si je zdaj želel, da bi ga vprašala kaj več.   »Nova zdravila sem dobil. Imam občutek, da delujejo,« je pojasnil upajoč, da bo zdaj pokazala kaj več radovednosti. »Na kaj pa delujejo?« je skopo vprašala. »Na možgane.« »Aja.« In spet nič.   A je sklenil, da bo raje tiho. Drugi dan je zamišljeno z mokro krpo brisala še od prejšnjega dne čist pepelnik, kot da ne bi opazila, da se v njej že 24 ur ni znašel niti en čik.   Tretji dan pa svoje radovednosti ni mogla več zadržati. »Povej no, kaj jemlješ. Tole je že malo sumljivo,« je rekla z nasmeškom, ki je nakazoval, da je zadovoljna. Tudi Milan se je muzal.   »Ha, ha, nekaj posebnega, nič v zvezi s španskimi muhami, če si hotela to slišati, ti radovednica. Poglej, to so nova zdravila, Champix se jim reče in jaz jih jemljem točno po uri, kot je rekla dohtarca. Danes že tretji dan ne kadim, pa vseeno ne moreš trditi, da težim,« se je imel končno priložnost pohvaliti Milan. Mojca ni bila od včeraj. Že takoj prvič, ko je slišala, da ima Milan nova zdravila, je šla pogledat na internet. In je seveda zdaj že dobro vedela, za kaj gre. Vendar ni hotela Milanu vzeti veselja.   »Odlično, prav zadovoljna sem s tabo. Mogoče pa zdravila delujejo tudi tako, da boš sam od sebe nosil smeti v zabojnik,« je rekla smeje, da ne bi pokazala prevelikega navdušenja. Dobro je vedela, da bi bilo zdaj najbolj neprimerno reči, upam, da boš vztrajal, ali kaj takega. Dvom na ljudi vedno vpliva negativno.   »Mogoče pa res, ampak samo enkrat na teden, ker nisem edini v tej hiši, ki svinja,« je rekel prav tako smeje. Ko so teden dni pozneje spet s prijatelji sedeli na gostilniškem vrtu, je bil Milan glavna zvezda pogovora. Vsem je razložil, kako delujejo možgani, da je vse skupaj povezano z občutkom zadovoljstva in tako naprej. Da je kajenje odvisnost, torej bolezen in da se ga zato ni mogoče znebiti kar tako.   »No, vidiš, zdaj boš lahko z nami tudi pozimi v bifeju kavo pil,« je rekel Slavc, ki mu je zadnjič najbolj težil.   »Ne bom, dokler ne bo veljalo, da se v bifejih ne sme kaditi. Če se sam ne zastrupljam več, me tudi drugi ne bodo!« je rekel Milan in se sramežljivo spomnil vsega, kar je govoril pred tednom dni.   »Narobe je, da preganjamo kadilce. Preganjati je treba tobak,« je pribil, kot da to vse pojasni. Morda res ne vsega, marsikaj pa! •

„ꏄWˆê–’™’ꒇꆌŠ„•ˆ—ˆêꙄê…’ê“’„Š„ê‡•„™‘ŒŽêê…•ˆ“„:‘ŒŒê‘„–™ˆ—Œê‘„® šššˆ‡’™ˆ•‘ˆ—½‰’•˜½Ž„ˆ‘ˆ

Beseda bralcev

Tridnevna zdravstvena delavnica v Portorožu od 12. dec do l5. decembra 2006

Ob našem prihodu v Portorož se je le ta kopal v soncu kot sredi pomladi. To je kraj v katerega se vedno radi vračamo na naše zdravstvene delavnice. Med potjo nismo mogli mimo našega Emonca v Kopru, kjer nas je pričakal v družbi direktorja Emonca naš predsednik g. Petek, ki je bil na zdravljenju v Medicor centru. V Emoncu so nas počastili z njihovo dobro kavico, tokrat pa še z vročo čokolado. Po okrepčilu in nakupih smo se odpravili v hotel Riviera in se namestili v svojih sobah. Čakal nas je coctail dobrodošlice.

Naslednji dan nas je ob l0 uri sprejel hotelski animator in nas popeljal na organizirano hojo. Tokrat nas je pot vodila v Piran. To staro sredozemsko mestece je bilo v preteklosti mesto solinarjev, ribičev in mornarjev. Danes živijo številni prebivalci od turizma in pomorstva.

Obalna piranska ulica je do rta Punte živahno sprehajališče s gostinskimi lokali. Kulturno središče je Tartinijev trg, kjer stoji bronasti kip Tartinija, slavnega piranskega rojaka, violinista in komponista. Trg obdajajo znamenite stavbe preteklosti, Benečanka, občinska palača, cerkev sv. Petra in še mnoge zanimive druge.

Zanimiv je tudi pomorski muzej in akvarij. Mestece Piran je biser naša morske obale. Vračali smo se preko belega križa v Portorož.

Popoldan je bil namenjen predavanju prof. dr. Zorčeve, ker je bila zadržana je njeno predavanje odpadlo, nadomestila ga je naslednji dan. Tako je bil popoldan prost za individualne sprostitve po izbiri posameznikov. Organizirana je bila popoldanska telovadba v bazenu.

Tretji dan bivanja smo se po zajtrku ponovno zbrali za skupinsko hojo proti Strunjanu na opuščene soline. Animator nam je na kratko povedal o življenju takratnih solinarjev. Sprehod je bil zanimiv. Po povratku smo bili utrujeni in se nam je prijetno prilegalo namakanje v bazenu.

Popoldan je bil namenjen izobraževanju in predavanju. Dr. Lovrenov iz PIZa nam je predaval in nas seznanjal o možnosti pridobitve invalidnosti po srčno žilnih operacijah, ki so razvrščene v različne kategorije. Najvišja invalidnost je možna le pri operacijah na odprtem srcu. Dodatek za 100 % invalidnost 40

znaša 100,00 EVR. Za pridobitev invalidnosti je važno mnenje lečečega ambulantnega zdravnika. Predavanje je bilo zanimivo, ker smo izvedeli nekaj novega o invalidnosti.

Sledilo je predavanje profesor dr. Zorčeve, ki nam je preko računalnika nazorno z grafikoni in posnetki prikazala celotni razvoj in potek poslovanja tretjega medicinskega centra Medicor. To je tudi lepo opisano v decembrski številki UTRIP SRCA.

Po predavanju je sledila slavnostna večerja z zanimivim zabavnim programom. Nastopala je folklorna skupina iz okoliša in se predstavila s solinarskimi pesmimi in plesi. Spremljala sta jih mlada glasbenika, ki sta nas ob koncu programa s svojimi valčki pripravila, da smo tudi zaplesali in pokazali svoje zmogljivosti.

Vreme je bilo čudovito, saj je vse tri dni sijalo pomladansko sonce in privabljalo sprehajalce. Pravljični so bili večerni sprehodi skozi Portorož, saj je mesto sijalo v tisočerih lučkah, pripravljeno za božično in novoletno praznovanje.

Naslednji dan smo po zajtrku pripravili svojo prtljago in se ob pol dvanajstih poslovili od naših članov društva in našega predsednika in si zaželeli sreče in zdravja v novem letu z željo da se kmalu zopet srečamo v Portorožu.

Karolina Kolar srce@drustvo-nsos.si

brez Petka ni sobote brez Petka ni svetka brez Petka ni izletka brez Petka ni našega društva brez Petka - Metka ne bi bila Slovenka leta

“slavo je treba deliti da se ne pokvari”

glavni problem Vlada pa je, da NIMA ČASA!

Obvestila

AMBULANTNA DEJAVNOST CENTRA MEDICOR V LJUBLJANI Obveščamo vas, da je že več let delujejo ambulante Centra Medicor v Ljubljani, Center Ledina, Kotnikova 5/I, Ljubljana

Telefon: 01-432-2152 Fax: 01-430-2461

Ordinacijski čas in naročanje: ponedeljek 9 - 19.ure, torek in sreda 15 - 19.ure

V ambulantah potekajo pregledi bolnikov z boleznimi srca in ožilja, pregledi pred in po operacijah na srcu, pregledi in zdravljenje bolnikov z zvišanim krvnim tlakom ter preventivni pregledi. V tem času deluje tudi ambulanta za diagnostiko bolezni srca in ožilja in ambulanta, kjer opravljamo obremenilno testiranje.

Kratek počitek pod Rožnikom

Rekreativni pohodi

Pohod na Rožnik

Ljubljanski del Društva na srcu operiranih je tako, kot je bilo obljubljeno z letošnjim marcem pričel z nedeljskimi pohodi. Zberemo se vsako nedeljo ob 9. uri pri Koseškem bajerju, potem pa se skupaj odpravimo na daljši sprehod. Nekateri si pri hoji pomagajo s pohodnimi palicami spet drugi pa tega pripomočka ne uporabljamo. Poti nas vodijo v različne smeri in tudi težavnost si izberemo glede na počutje in fizične zmožnosti udeležencev pohoda. Enkrat gremo po Poti spominov in tovarištva spet drugič na Rožnik, kjer so nastale tudi pričujoče fotografije.

Načrtujemo pa tudi obisk Toškega čela ali Katarine morda pa tudi Šmarne gore. Tempo se prilagodi tako, da ga lahko zmore vsak. Če pa kdo vendarle ne zmore ves čas spremljati tempa pa se lahko tudi predčasno poslovi, saj vsakdo sam najbolje ve koliko zmore ne, da bi s tem ogrozil svoje zdravje. Sam pohod pa zaključimo prijetno utrujeni in zadovoljni, da smo storili nekaj koristnega za svoje zdravje. Seveda si po koncu prijetnega sprehoda privoščimo kozarec soka ali kavico ob zvokih harmonike.

Želja vseh, ki se teh pohodov udeležujemo od 18. marca letos, ko smo z njimi pričeli, pa je, da bi se teh pohodov udeležilo kar največ operiranih na srcu, njihovih svojcev in prijateljev saj več kot nas je lepše nam bo. Predvsem pa bo to pomenilo, da za svoje zdravje ne skrbimo le tisti, ki smo bili operirani ampak tudi naši svojci in prijatelji, kar pa je ob današnjem tempu, ki ga živimo danes zelo pomembno. Zato naj ponovno povabimo vse tiste, ki se do sedaj še niste odločili, da se nam pridružite, da po ogledu fotografij spremenite svoje mnenje. Kot dokazujejo fotografije se imamo lepo in raje izkoristimo lepo nedeljo za pohod v naravo, kot pa, da bi doma sedeli pred televizijskim ekranom.

Pridružite se nam, veseli vas bomo. Čubrakovič Bojan

Čokolada za žile in srce

Med zanimivimi novostmi, ki jih je prinesel 56. kongres Ameriškega združenja za kardiologijo (med 23. in 27. marcem v New Orleansu) je bila dokončna potrditev, da je kakav koristen za srce in žile. To je dokazal prof.Valentine Yanchou Njike (Yale Prevention and Researsh Center). Kakav vsebuje flavonoide, ti pa naj bi spodbujali endotelijsko funkcijo.

Endotelij je vrhnja plast notranje strani žile, ki je vpletena v številne procese: krčenje in širjenje žilne stene, nadzor krvnega tlaka, formiranje novih krvnih žil, ateroskleroza, vnetje in otekanje. Endotelijska disfunkcija vodi v bolezni žil, pogosto v aterosklerozo, kar posebej velja za diabetike in bolnike z visokim tlakom. Spodbujanje delovanja endotelijske funkcije je torej zelo koristno za ožilje in za srce.

Prof. Njike je na predstavitvi rezultatov študije povedal, da so bržkone flavonoidi tisti, ki imajo pozitiven učinek, vendar pa tega niso dokazali. Flavonoidi so tako kot karoteni, njihovi »bratranci« po kemični sestavi, rastlinski pigmenti, ki ustvarjajo celo barvno mavrico.

Flavonoidi in karoteni rastline varujejo pred poškodbami, ki jih povzročajo prosti radikali. Razlika med njimi pa je, da se karoteni topijo v olju, flavonoidi pa v vodi. Slednje je prvi izoliral dr. Albert Szent-Gyorgyi leta 1930, Nobelov nagrajenec, ki je odkril tudi vitamin C. SzentGyorgyi je ugotovil, da flavonoidi krepijo žilne stene. Na začetku so jih imenovali vitamin P. Toda ker jih je več in so različni, jih ni mogoče strpati v en sam predal, zato so ostali kar flavonoidi. Najdemo jih v sadju in izdelkih iz sadja, v čaju, vinu, grozdju prav posebej in v soji. In seveda v kakavu, kjer jih je posebej veliko. Poleg tega, da so koristni za srce in žile, varujejo tudi pred rakom.

Prof.Njike je za študijo izbral debele ljudi (zanje so se odločili zato, ker so v večji nevarnosti za srčno-žilne bolezni) v starosti med 30 in 75 let, ki ne telovadijo in so nekadilci. Ti ljudje so dnevno dobivali v vodi raztopljen kakav brez sladkorja, druga skupina je dobivala raztopljen kakav s sladkorjem, tretja pa placebo. Učinek so merili z ultrazvočnim slikanjem.

Rezultati so pokazali, da se sposobnost žile za krčenje in raztezanje dve uri po zaužitem kakavu brez sladkorja poveča za 39 odstotkov, po zaužitem kakavu s sladkorjem pa za 23 odstotkov. Posebej je treba povedati, da se je ta sposobnost zmanjšala za 12 odstotkov, če so udeleženci raziskave pili mlečni napitek, pa čeprav je bilo to mleko brez maščob. To pa pomeni, da je kakav brez sladkorja za zdrave in bolne ljudi koristna pijača, le da jo je treba pripraviti z vodo. Ali pa pojesti nekaj temne čokolade. Svetli čokoladi je navadno dodano mleko, takšna čokolada pa celo poslabša delovanje endotelija v žilah. Strokovnjaki bodo odkritje preverili na raziskavi z večjim številom udeležencev. Ugotoviti hočejo tudi mehanizem delovanja flavonoidov. Bolnike opozarjajo, da zaradi tega odkritja ni priporočljivo pojesti večjih količin čokolade. Manjša količina temne čokolade pa je lahko koristna. Vsak naj se najprej prepriča, kaj čokolada vsebuje. Tisti, ki ima dodane maščobe in mleko, pa se je bolje izogniti. •

Šejk

Mladi šejk je v porodnišnici skozi steklo gledal novorojenčke in ko je mimo prišla medicinska sestra jo je vprašal:”Oprostite, kateri otrok je moj?””Prvi dve vrsti!” mu je odgovorila sestra.

Dolga pot

Od garderobe do ringa je dolga pot! ”Se je pritožil boksar svojemu trenerju. ”Nič ne skrbi, nazaj v garderobo te bodo tako ali tako prinesli!!”

Bolhe

V vlaku v istem kupeju potujeta moški in ženska. Moški ima psa. Ženska reče moškemu: “Odstranite psa! Pravkar sem začutila bolho na moji nogi.” Moški: “Rex !! Pojdi stran. Gospa ima bolhe!”

Dolg

“Miha, ali mi lahko posodiš dvajset evrov?” “Ne morem, ampak bi ti jih, če bi jih imel. Pri sebi imam samo deset evrov.” “Dobro, posodi mi teh deset, deset mi jih boš pa ostal dolžan.”

Fast Food

“Kako kanibali rečejo maratoncem?” “Fast food!”

Gledanje

“Včeraj sem vas na ulici srečala in ste mi rekli, da ste slep, zdaj vas pa vidim, da berete časopis!” je jezno vzrojila starejša gospa, ko je v parku na klopi zagledala klošarja. “Saj ne berem, samo slike si ogledujem!” se je branil klošar.

X

“Kako se pišete?” je psihiater vprašal pacienta.”Kovač brez X!” je ta dejal.”Vprašal sem vas, kako se pišete!””Saj sem vam povedal! Kovač brez X!””Saj v besedi Kovač tako in tako ni nobene črke X!””Saj to vam ves čas govorim!” se je razburil pacient.

Igrica

Mlada punca se je, utrujena od dolgega sprehoda po parku, usedla na klop in se zleknila nanjo. Mimo je prišel klošar, sedel poleg nje in jo vprašal: “Punčka, ali si razpoložena za kakšno igrico?” “Sram naj vas bo. Kaj pa si mislite o meni?” “Kaj neki pa naj bi si mislil, saj si vendar v moji postelji!”

Slepič

Sredi noči zazvoni telefon pri zdravniku kirurgu: “Tukaj Mlinarjev Tone. Gospod doktor, pridite hitro k nam! Mislim, da ima moja žena vnetje slepiča.” “Pomirite se,” reče zdravnik, “vaši ženi sem izrezal slepič pred tremi leti! Še nikoli pa nisem slišal, da bi imel človek dva slepiča!” “Ali tudi tega še niste slišali, da se je nekdo dvakrat oženil?”

Šok terapija

“Kolega, slišal sem, da na pacientih izvajate novo šok terapijo!”” Ja, vnaprej jim pošiljam račune!”