27 minute read
Preko telefona do hitre diagnoze
Prenos elektrokardiograma po telefonu
Matija Horvat, Bojan Pohar, Vojka Gorjup
Advertisement
V zadnjem času se po svetu z veliko hitrostjo uveljavlja metoda prenosa elektrokardiograma po telefonu, v visoko specializiran sprejemni center, ki deluje 24 ur na dan. Zdravniška in strokovna javnost se vse bolj zaveda, da je pomemben dejavnik v poteku srčne bolezni čas, ki mine od pojava znakov bolezni do postavitve diagnoze, ki je potrebna za pravilno in uspešno zdravljenje. Pomemben korak v skrajševanju tega časa je uvajanje transtelefonskega elektrokardiografa.
Vzadnjem času se po svetu z veliko hitrostjo uveljavlja metoda prenosa elektrokardiograma po telefonu, v visoko specializiran sprejemni center, ki deluje 24 ur na dan. Zdravniška in strokovna javnost se vse bolj zaveda, da je pomemben dejavnik v poteku srčne bolezni čas, ki mine od pojava znakov bolezni do postavitve diagnoze, ki je potrebna za pravilno in uspešno zdravljenje. Pomemben 20
korak v skrajševanju tega časa je uvajanje transtelefonskega elektrokardiografa.
Aparat za prenos EKG signalov po telefonu tehta z baterijo vred okoli 180 gramov, in je izredno majhen, saj ga lahko spravimo kar v hlačni žep (dolžina 120 mm, širina 60 mm, debelina 25 mm) in ima odobritev ameriške FDA (Federal Drug Administration, USA). Njegova uporaba je preprosta, saj si bolnik lahko posname elektrokardiogram sam, lahko pa mu ga posname medicinska sestra (v ambulanti, patronažna služba) ali zdravnik, bodisi v ambulanti ali na terenu. Telelink, kot smo v Sloveniji poimenovali transtelefonsko elektrokardiografijo, je pri nas novost, v svetu pa sistem uspešno deluje že nekaj let. Največji evropski centri (Dunaj, London, Bruselj, Praga, Muenchen, Lisbona)
Preko telefona do hitre diagnoze
vključujejo v svoje sisteme tudi do 50.000 uporabnikov. Pri nas je sistem začel poskusno delovati v jeseni 1996, redno deluje od 1. januarja 1997.
Osebni transtelefonski elektrokardiograf je namenjen bolnikom z angino pektoris, bolnikom po prebolelem miokardnem infarktu, bolnikom z motnjami srčnega ritma, po operacijah na srcu, po vstavitvi stalnega srčnega vzpodbujevalca in ne nazadnje tudi vsem, ki imajo več dejavnikov tveganja in so tako izpostavljeni večji nevarnosti za obolevanje srca. O možnosti vključitve se bolnik posvetuje s svojim pooblaščenim zdravnikom. Transtelefonski elektrokardiograf v svetu in že tudi pri nas uporabljajo tudi zdravstvene organizacije in zdravniki (dežurni zdravniki na terenu, stomatologi), bodisi za pridobitev potrditve diagnoze, v zapletenih primerih pa tudi za pridobitev drugega mnenja, na terenu pa se zaradi majhnosti aparata le ta spremeni v pomemben diagnostični aparat.
Prednost transtelefonskega EKG prenosa ni samo v možnosti pošiljanja, ampak tudi v možnosti direktnega pogovora bolnika (osebe, ki ima v uporabi aparat) z zdravnikom v sprejemnem centru ali pa zdravnika, ki snema EKG zapis z zdravnikom v sprejemnem centru, saj je ves čas prenosa in analize odprta telefonska zveza, in niso potrebni ponovni klici.
Sprejemni diagnostični center za klice iz cele Slovenije je v Kliničnem centru v Ljubljani na Centru za intenzivno interno medicino. Tu so 24 ur dnevno prisotni sestre in zdravniki specialisti, ki sprejemajo in odgovarjajo na klice bolnikov oziroma na klice zdravnikov, ki uporabljajo ta aparat.
Telefonski klic sprejme višja medicinska sestra, ki takoj pokliče zdravnika specialista. Ta analizira izpis EKG in izvid, vključno z navodili, sporoči osebi na drugi strani telefona. V primeru, da gre za zdravnika, se lahko izpis vključno z izvidom pošlje po telefaksu ali pošti.
Ko bolnik prejme aparat, se z njim oglasi v Centru za intenzivno interno medicino. Tam se pogovori z zdravnikom, ki ga tudi pregleda. Sestra ga nauči uporabljanja aparata, posnamejo EKG in ga preko telefona pošljejo v sprejemni center, kjer ga vnesejo in shranijo v računalnik. Tako ima vsak bolnik v računalniku svoj osnovni-referenčni EKG, ki kasneje služi za primerjavo s posnetki ob težavah. Bolnik ob obisku v sprejemnem centru dobi tudi svojo identifikacijsko številko, s katero se ob kasnejših klicih predstavi, in telefonsko številko, kamor pokliče ob težavah in je rezervirana smo za klice za transtelefonski elektrokardiogram.
Uporaba aparata je enostavna. Obstaja več vrst aparatov (12 kanalni EKG, aparat za analizo motenj srčnega ritma, aparat za zaznavo specifičnega dogodka). Bolnik dobi tip aparata, ki najbolj ustreza njegovemu obolenju, zdravstvena ustanova (sestra, zdravnik) pa tistega, ki popolnoma zadovolji strokovne potrebe, torej dvanajstkanalni aparat EKG.
Dvanajstkanalni aparat EKG posname in pošlje v center vse klasične odvode EKG: I, II, III, avR, avL, avF, V1 - 6, za analizo ritma pa prikaže II standardni odvod. Aparat je lahko pomembno diagnostično sredstvo za zaznavo specifičnega dogodka, ko ga nosi bolnik vezanega nase, podobno kot holter monitor. Ta aparat kontinuirano zaznava signale EKG, v trenutku pojava simptoma (angina pektoris, palpitacija) pa bolnik s pritiskom na gumb posname zapis EKG. Aparat si zapomni 30 sekund pred pojavom simptoma in 30 sekund po pojavi simptoma. Tako je dogodek popolnoma verodostojno zabeležen s 60 sekund trajajočim zapisom EKG.
Bolnik ob prejemu aparata prejme tudi pisna navodila, kako aparat uporabljati. Navodila so v obliki majhne knjižice, ki jo ima pri aparatu in je tako vedno dostopna. Ob težavah (bolečina v prsih, nereden srčni utrip, vrtoglavica, težka sapa...) si bolnik na prsni koš namesti elektrode ali na prsi prisloni sam aparat (odvisno od tipa), in pritisne na gumb.
Zvočni signal ga opozori, kdaj se je pričelo snemanje in kdaj je končano. Po končanem snemanju po telefonu pokliče na številko v diagnostičnem centru. Pove svojo identifikacijsko številko in vrsto težav. Ko mu odgovorijo, da so pripravljeni na snemanje, prisloni aparat na del slušalke, ki je namenjen govorenju, ponovno pritisne na gumb in prične se prenos posnetka. Na monitorju računalnika v centru se v istem trenutku izpiše zapis posnetega elektrokardiograma. Izpis shranimo v računalnik, hkrati pa tudi natisnemo.
Za pošiljanje posnetega elektrokardiograma je primeren vsak telefon kjerkoli v Sloveniji in tujini. Pošiljanje je možno tudi iz telefonske govorilnice, prav tako tudi z mobilnim telefonom. V primeru, da bolnik ne more takoj poslati zapisa, ima vsak aparat tudi spomin in tako možnost shranjevanja posnetega elektrokardiograma.
Prvi uspeh delovanja transtelefonskega osebnega sistema EKG pri nas se je pokazal že v času poskusnega delovanja. Bolnica, ki je bila v centru, ki je opremljen s transtelefonskim elektrokardiografom, je začutila bolečine za prsnico. Posneli so EKG in ga poslali na Center za intenzivno interno medicino. ➩str.23
Slovensko združenje bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo si že dolgo prizadeva, da bi tudi v naši državi z dobro informiranostjo poskrbeli za osveščanje ljudi, kajti možnih »kandidatov«, ki bi jih lahko doletela možganska kap, je veliko. Najpogostejši vzrok zanjo je namreč previsok krvni tlak. Teh bolnikov pa je v naši državi precej. Znano je tudi, da jih le dobra tretjina redno uživa zdravila.
Zdravljenje po možganski kapi, če jo bolnik seveda preživi, je dolgotrajno in zelo obremenjujoče tako za bolnika samega kot za njegovo družino. Dolgotrajna rehabilitacija navadno pomeni, da se mora bolnik dostikrat ponovno naučiti hoditi, govoriti in početi vse druge osnovne vsakodnevne stvari, ki se zdijo samo po sebi umljive. Manj možganskih kapi pa bi, navsezadnje, državam Evropske unije prihranilo precej denarja. Stroški zdravljenja in rehalibitacije so namreč izredno visoki.
Tako kot v Sloveniji je tudi po vsej Evropi možganska kap zelo pogosta. Je celo tretji najpomembnejši vzrok smrti v Evropi in hkrati tudi najpogostejši vzrok za invalidnost. Kot rečeno, je glavni vzrok za to povišan krvi tlak, ki pa ni ustrezno zdravljen. In vendar bi že samo s tem, da bi bolniki s povišanim krvnim tlakom redno uživali zdravila, ki jim jih predpiše zdravnik, bistveno zmanjšali število novih možganskih kapi. Zdravil je veliko, tako da se zdravniki lahko odločajo glede na posebnosti vsakega posameznika. Ena od znanih velikih raziskav LIFE je na primer dokazala, da bi lahko z uporabo zdravila losartan (iz skupine tako imenovanih sartanov) število možganskih kapi v državah Evropske unije zmanjšali za 25.000 letno. To pa ni zanemarljiva številka.
Kaj lahko Združenje proti možganski kapi na evropskem noviju doseže? V vsaki državi, članici EU bo pozivalo vlado, da poskrbi za stalno osveščanje vseh tistih, ki že imajo visok krvni tlak in so celo dobili primerna zdravila, da ta zdravila redno jemljejo. Poleg tega je pomembno, da spodbujajo bolj zdrav življenjski slog. To pomeni bolj zdravo hrano, (pravila so tudi pri nas že dobro znana: veliko sadja in zelenjave, manj maščob in sladkorja, malo mesa in še to raje belo, perutninsko ali ribje, malo škrobnih živil in veliko vode, nič gaziranih in nič sladkanih pijač), več gibanja, opuščanje škodljivih navad (kajenje je nevarno tudi v tem primeru, enako velja za nezmerno uživanje alkoholnih pijač).
Profesor Bjorn Dahlöf, izredni profesor
Možganska kap vsako leto prizadene okrog 4000 prebivalcev Slovenije. Število novih bolnikov pa še vedno narašča (medtem, ko v ZDA upada za približno pet odstotkov letno). Bolezen povzroči v bolnikovi družini pravo opustošenje, bolnik je namreč večinoma popolnoma odvisen od pomoči drugih. Največji absurd pa je, da je možgansko kap relativno lahko preprečiti.
interne medicine na univerzi Östra v Göteborgu na Švedskem, ki ga je združenje SAFE povabilo kot vodilnega evropskega strokovnjaka za hipertenzijo, je pozval zdravstvene delavce k ukrepanju: »Pozivam zdravnike in zdravstvene politike, naj delujejo v skladu s kliničnimi dognanji o zmanjševanju tveganja možganske kapi in tako zagotovijo zdravljenje
Dolgotrajna rehabilitacija navadno pomeni, da se mora bolnik dostikrat ponovno naučiti hoditi, govoriti in početi vse druge osnovne vsakodnevne stvari, ki se zdijo samo po sebi umljive.
hipertenzije po pravilih dobre klinične prakse. Veljavne smernice za zdravljenje upoštevajo ta dognanja in priporočajo takšno antihipertenzivno zdravilo, ki ne le znižuje krvni tlak, ampak hkrati posebej zmanjša nevarnost za možgansko kap.«
Zakaj govorimo o možganski kapi
Marsikdo je pripomnil, da možganska kap ni srčna bolezen in da zato v reviji, ki govori o srčnih bolnikih, zdravljenju srčnih bolezni, rehabilitaciji po njem in tudi o preprečevanju teh bolezni, tematika o možganski kapi nima mesta. Pa ni tako. Možganska kap je namreč posledica bolezni žil. Glavni vzrok zanjo je povišan krvni talk. Mnogi srčni bolniki pa imajo povišan krvni tlak. In mnogi bolniki, ki so jim zdravniki ugotovili povišan tlak in predpisali zdravila, teh zdravil ne jemljejo, ker se brez njih čisto dobro počutijo. Medtem pa bolezen potihem uničuje žile. Ko izbruhne, je navadno za vse prepozno. Zato velja stalno opozarjati, da zdravniki zdravil ne predpisujejo kar tako zaradi lepšega, pač pa, da bi bolnike zdravili in zato je treba zdravila redno jemati natanko tako, kot to določi zdravnik. •
nadaljevanje s str.21➩ Zdravnik, ki je klic sprejel in odčital posnetek, je menil, da ima bolnica akutni srčni infarkt. Takoj so jo odpeljali v najbližjo bolnišnico, kjer so jo ustrezno zdravili. Zdravljenje je bilo uspešno, kar gotovo lahko pripišemo tudi zelo kratkemu času, ki je potekel od začetka bolničinih težav do sprejema v bolnišnico.
Transtelefonski sistemi EKG v tujini kažejo osupljive številke. Z uporabo transtelefonskega sistema EKG in dobro organizirano mrežo zdravnikov se je čas od postavitve diagnoze in pričetka zdravljenja akutnega miokardnega infarkta pri ciljnih skupinah skrajšal tudi na povprečno vrednost okrog 30 minut. In ne samo to: če pogledamo obremenjenost dežurne službe in s tem tudi dežurnega osebja s perspektive transtelefonskega sistema EKG so številke zelo zgovorne: od 100 % oseb (bolnikov, zdravstvenih ustanov) vključenih v sistem transtelefonskega nadzora EKG, je v razvitem centru v enem letu uporabilo sistem 86 % oseb, v 12 % so zdravniki ocenili zapise in simptome za takšne, da je obstajala potreba po obisku pri zdravniku. Le 6% ljudi je moralo ostati v bolnišnici.
V Angliji so ugotovili nujna stanja pri 19 % bolnikov, zaradi katerih je bilo potrebno zdravljenje v bolnišnici, pri 81 % pa prihod v bolnišnico na pregled ni bil potreben. Primerjave diagnostične učinkovitosti transtelefonskega prenosa EKG in holterske monitorizacije pri bolnikih z občasnimi motnjami srčnega ritma so pokazale, da se s transtelefonskim sistemom EKG dobi več podatkov, in da je cenejši od holterske monitorizacije. Transtelefonski EKG sistem je pri nas nov korak naprej k hitrejši in cenejši diagnostiki obolenj srca in ožilja. Z njim želimo čim bolj približati zdravnike specialiste bolnikom s srčnimi težavami, povezati zdravnike na terenu z zdravniki v sprejemnem centru, skrajšati čas od nastanka simptomov do postavitve diagnoze in pričetka zdravljenja, do neke mere olajšati in poceniti diagnostične postopke, razbremeniti dežurno službo z lažnimi alarmi in včasih nepotrebnimi obiski pri zdravnikih in z vsem tem zmanjšati umrljivost zaradi bolezni srca. •
vir: http://www.mf.uni-lj.si/isis/isis97-3/html/ preko1.html
Nabava aparatov za povezavo s transtelefonskim EKG sistemom bo možna po grosistični ceni preko Društva. Informacije: 041 857 223
Bolniki so najbolj zadovoljni z Medicorjem
Ministrstvo za zdravje je letošnjo pomlad naredilo raziskavo o tem, kako so slovenski bolniki zadovoljni z našimi bolnišnicami. Na vprašanja je odgovarjalo 7167 bolnikov v 27 slovenskih bolnišnicah. Na naše veliko veselje se je pokazalo, da so bolniki najbolj zadovoljni z našim Medicorjem, na kar smo zelo ponosni.
V raziskavi so bolnike spraševali sledeče:
kako so zadovoljni s sprejemom v bolnišnico, z delom zdravnikov in medicinskih sester, z zdravljenjem, lajšanjem bolečin, poleg tega pa so jih vprašali, kako ocenjujejo bolnišnico, njeno okolje in prehrano in kako ocenjujejo odpust iz bolnišnice. Bolniki so ocenjevali s števili od 1 do sto. Povprečna ocena je bila, da so najbolj
zadovoljni s sprejemom in delom medicinskih sester, najmanj pa z delom zdravnika in z odpustom iz bolnišnice.
Po ustanovah je bila razvrstitev sledeča: na prvem mestu, kot rečeno, je Medicor, ki so ga bolniki ocenili v vseh kategorijah najbolje. Na drugem mestu je Kirurški sanatorij Rožna dolina, sledijo postojnska porodnišnica, bolnišnici Sežana in Valdoltra. Slabše pa so se odrezale kranjska p o r o d n i š n i c a , psihiatrična klinika v Ljubljani ter psihiatrične bolnišnice v Begunjah, Idriji in Ormožu. Onkološki inštitut se je znašel na 12. mestu, Klinični center pa na 20. mestu.
Vitamin za srce
Pomanjkanje vitamina E povzroča motnje v ravnotežju, resne zaplete v živčnem sistemu, periferno nevropatijo, oslabelost mišic in tudi poškodbe na očesni mrežnici. Na srečo je hudo pomanjkanje E vitamina zelo redko, vendar pa strokovnjaki po vsem svetu opozarjajo, da ljudje zaužijejo premalo tega vitamina, kar z leti močno vpliva na zdravje.
Posledice se ne pokažejo takoj, ampak postopoma. Pomanjkanje vitamina E namreč lahko botruje nastanku srčno-žilnih bolezni, sive mrene, oslabljenemu delovanju imunskega sistema, nastanku rakavih bolezni, vpliva pa tudi na raven krvnega sladkorja pri sladkornih bolnikih in na poslabšanje demence in Alzheimerjeve bolezni.
Še pred leti je bil priporočljiv dnevni odmerek vitamina E za odrasle ženske 8 miligramov na dan, za moške pa 10 miligramov dnevno. Odkar pa so znanstveniki odkrili, kako je vitamin E vpleten v nekatere najpomembnejše procese v človeškem telesu, so priporočljivo dnevno količino vitamina E povečali na 15 miligramov dnevno za ženske in za moške enako. Vpliv na srčni infarkt Na Linus Pauling inštitutu v ameriški državi Oregon so analizirali pet velikih raziskav o vplivu vitamina E na srčni infarkt. Pokazalo se je, da povečan dnevni odmerek vitamina E zmanjša nevarnost za srčni infarkt tako pri moških kot tudi pri ženskah. V teh raziskavah so ljudje jemali manjše količine E vitamina kot so zdaj priporočljive, vendar se je njegov vpliv na zdravje srca vseeno poznal. V okviru dveh večjih raziskav pa so ugotovili, da se je nevarnost za bolezni srca precej zmanjšala le pri tistih ženskah in moških, ki so dnevno jemali 15 miligramov vitamina E. Dodatki z vitaminom E so lahko koristni tudi pri zdravljenju bolezni srca in žil. Kar nekaj raziskav je namreč pokazalo, da dodajanje vitamina E precej zmanjša nevarnost, da se bolniku srčni infarkt ponovi. Ker je vitamin E vmešan v odpravljanje posledic tako imenovanega oksidativnega stresa, lahko dodajanje tega vitamina pomaga mnogim bolnikom, tudi tistim, ki morajo hoditi na dializo. Diabetikom pa priporočajo dodajanje vitamina E zato, ker sladkorna bolezen povečuje oksidativni stres in ker so srčno-žilni zapleti med najbolj pogostimi vzroki za smrt pri bolnikih s sladkorno boleznijo.
Vpliva tudi na nastanek raka Znanstveniki na Linus Pauling inštitutu pravijo, da povezava med vitaminom E in nastankom oziroma zdravljenjem rakavih bolezni še ni jasna. Toda ker je večinoma že znano, da je rak posledica oksidativnih poškodb DNA, ki jih povzročajo prosti radikali, je povezava vendarle verjetna. Ker pa na omenjenem inštitutu raziskujejo vlogo vitaminov in objavljajo zgolj z dokazi podprte trditve, za zdaj pravijo, da dokaza za to povezavo ni. Vitamin E je namreč precej močan antioksidant, se pravi, da uničuje proste radikale. Prav zaradi tega je v teku kar nekaj raziskav, ki naj bi dokazale ali ovrgle trditev, da je vitamin E vpleten v razvoj rakave bolezni. Nekaj večjih raziskav je ovrglo predpostavko, da jemanje večjih količin vitamina E zmanjšuje nevarnost za nastanek raka dojke in pljučnega raka. Pokazalo pa se je, da dodajanje vitamina E vpliva na zmanjšanje raka prostate pri moških, ki kadijo. Precej raziskav se ukvarja tudi s predpostavko, da bi lahko z dodajanjem vitamina E zdravili nekatere rakave bolezni. Za zdaj preiskujejo, kako deluje vitamin E na živali, ki imajo raka. Verjetnost, da ima vitamin E odločilen vpliv na raka, znanost utemeljuje z dognanjem, da posebna oblika vitamina E (ester E oziroma alfa-tokoferil sufikant) preprečuje delitev rakavih celic in pospešuje normalen proces odmiranja celic, ki so zaokrožile svoj življenjski krog.
Kje najdemo vitamin E Najboljši vir vitamina E so olja, predvsem olivno, sojino, koruzno, sončnično olje, pa tudi različni oreški, ki prav tako vsebujejo olja: mandlji, lešniki, zemeljski oreški oziroma arašidi ter zelenjava, predvsem špinača, korenje in listnata zelenjava (solate vseh vrst), šparglji, pa tudi semena, olive in jajčni rumenjak. Večinoma jemo hrano, ki vsebuje precej vitamina E, vendar pa je z leti priporočljivo ta vitamin dodajati. To predvsem velja za nosečnice, saj je znano, da vitamin E vpliva na zdrav razvoj zarodka. Vitamin E pa naj bi v obliki dodatkov uživali tudi starejši ljudje, ker varuje organizem pred mnogimi boleznimi, predvsem srčnimi in rakom. V Jani so že poročali o zanimivih ugotovitvah R o c h e v e g a
raziskovalnega laboratorija v ZDA. Na temelju podatkov o koristnosti vitaminov in drugih dodatkov prehrani so ocenili, da bi lahko ameriško zdravstvo letno prihranilo približno 20 milijard dolarjev, če bi vse ženske v rodnem obdobju redno uživale dodatke folne kisline in cinka, vsi ljudje, starejši od 50 let pa dodatke folne kisline in vitamina E. Ti prihranki naj bi namreč bili rezultat zmanjšanja števila bolnikov z boleznimi srca in žil, sladkorne bolezni, sive mrene in rakavih bolezni.
»Star« vitamin Vitamin E je »star« skoraj 90 let, saj so ga odkrili že relativno zgodaj, v dvajsetih letih preteklega stoletja. Vse od tedaj skuša znanost odgovoriti na vprašanje, zakaj ga ljudje potrebujemo. Najbolj natančen odgovor lahko dobimo le, če vitamin dobro spoznamo. Pravzaprav je vitamin E skupno ime za osem antioksidantov, štiri od njih so tako imenovani tokoferoli (razlikujejo jih z grškimi črkami alfa, beta, gama in delta), štirje pa tokotrienoli.
Med njimi je alfa tokoferol tisti, ki se aktivno pojavlja v človekovem telesu in ga najdemo v krvi in v vseh tkivih. Njegova vloga je zelo pomembna. Kot antioksidant nas varuje pred škodljivimi stranskimi produkti našega presnovnega sistema, obenem pa tudi pred škodljivimi vplivi iz okolja. Na primer pred raznimi škodljivimi kemičnimi dodatki v naši hrani, ali pa pred uničujočim vplivom tobačnega dima in podobno. Vitamin E oziroma alfa tokoferol ima posebno vlogo pri vsrkavanju maščob. Ker je to v maščobah topen vitamin, preprečuje prostim radikalom, da bi poškodovali maščobne molekule (lipide). Šele poškodovani lipidi so namreč tisti, ki škodljivo vplivajo na stene krvnih žil, se pravi, da tvorijo tako imenovani škodljivi holesterol (LDL). Nekateri znanstveniki trdno verjamejo v pomembno vlogo vitamina E, drugi pa pravijo, da gre za prevelika pričakovanja. Znana je raziskava HOPE, ki se je sicer v prvi vrsti ukvarjala z zdravilom za znižanje krvnega tlaka (za koliko lahko določeno zdravilo zmanjša nevarnost za srčno žilne zaplete), je vključevala tudi vpliv vitamina E na bolnike. V raziskavi je sodelovalo več kot 9000 bolnikov, starejših od 55 let, ki so imeli visok krvni tlak, sladkorno bolezen, ali pa jih je v preteklosti zadela možganska kap oziroma do doživeli srčni infarkt in podobno. Analiza rezultatov je pokazala, da vitamin E nima prav nobenega vpliva na razvoj bolezni. Raziskava Hope je bila narejena pred sedmimi leti. Od tedaj so raziskovalci podvomili v trditev, da vitamin E ne bi imel prav nobenega vpliva na razvoj bolezni srca in žil. Prav narobe, ugotavljajo namreč vse večjo povezanost koristnega delovanje tega vitamina na zmanjševanje škodljivega holesterola. Seveda pa je vse odvisno od tega, koliko vitamina E ljudje jemljejo. V nizkih odmerkih prav gotovo ni mogoče pričakovati večjega učinka. Najnovejše raziskave so namreč dokazale, da ima vitamin E s svojim vplivom na celice sposobnost, da upočasni staranje organizma. Precej znanstvenikov se ukvarja s tem, da bi natančno razložili, kakšen je ta vpliv, kako je dejansko alfa tokoferol vpleten v procese v človeškem telesu. Precej velika verjetnost namreč je, da upočasnjuje znake demence, tudi Alzheimerjeve bolezni in Parkinsonove bolezni. Vendar pa je treba poudariti, da so raziskave v zvezi s tem še v teku. Ena redkih raziskav, kjer je dokazano, da ima vitamin E koristen učinek, je bila objavljena v znani medicinski reviji JAMA. Zdravnik in raziskovalec Robert F.Cathart je namreč objavil svoje ugotovitve, do katerih je prišel pri zdravljenju bolnikov s sindromom nemirnih nog. Gre za nevrološko bolezen. Z dodajanjem vitamina E je imel namreč omenjeni zdravnik pri svoji bolnikih sto odstoten uspeh. To pomeni, da bolniki ponoči niso imeli več krčev v mišicah nog. Posebej pa je poudaril, da jim je dajal večje odmerke vitamina E. Dodatek vitamina E je torej priporočljiv (v odmerkih, ki so objavljeni v tem članku) ljudem z nekaterimi avtoimunimi bolezni, ki povzročajo, da organizem ne more vsrkati maščob (na primer pri Chronovi bolezni), pa tudi za bolnike z revmatioidnim artritisom. Priporočajo ga srčnim bolnikom, tudi sladkornim bolnikom, bolnikom z rakavimi boleznimi, predvsem pa vsem ljudem po 50. letu starosti. Navadno ga je v eni sami tableti dovolj za ves dan. Dodatek vitamina E dobimo v specializiranih trgovinah in lekarnah. Priporočljivo pa je tudi, da v dnevno prehrano dodamo en majhen obrok, odmerek lešnikov, orehov ali mandljev. Tako bomo dobili še dodatno količino tega vitamina, ki bo pomagal telesu pri ohranjanju zdravja. •
POŠKODBE
OPOZORILA DERMATOLOGOV!
Dermatologi vselej poudarjajo, da varnega sončenja ni, uporaba solarijev pa je zelo škodljiva. Pomembna naravna zaščita pomeni, da se pred soncem umaknemo v senco in nosimo ustrezno obleko, pokrivala ter očala.Varovalni pripravki v obliki krem ali sprejev pomenijo dodatno zaščito in jih ne smemo uporabljati z namenom podaljševanja izpostavljanja soncu. Za uspešno zaščito kombiniramo naravne načine zaščite z uporabo varovalnih pripravkov. Pogosta napaka je uporaba varovalnih krem ali sprejev v premajhnih količinah in opuščanje obnavljanja nanosa po kopanju. Neizpodbitno je, da izpostavljenost soncu povzroča pospešeno staranje kože in nastanek različnih vrst kožnega raka. Naravno ultravijolično sevanje je danes močnejše, kot je bilo nekoč, poleg tega pa so se v zadnjih sto letih spremenile tudi navade ljudi v smislu večjega izpostavljanja soncu. Večina izpostavljanja soncu je naključna in se ne zgodi načrtno. Škodljivi učinki ultravijoličnega sevanja se tekom življenja seštevajo, kopičijo in po več letih povzročajo bolezenske posledice, ki so pomemben del obolevnosti populacije.
Stranski učinki nekaterih zdravil
črevesne sluznice
Zdravila proti bolečinam, ki jim pravimo nesteroidna protivnetna zdravila, lahko povzročijo poškodbe v prebavilih. Mnogi srčni bolniki dnevno jemljejo aspirin, ki sodi med nesteroidna protivnetna zdravila. Čeprav je dnevni odmerek aspirina (100 miligramov)za srčnega bolnika bistveno manjši kot za bolnika, ki aspirin vzame proti bolečinam (500 miligramov), pa se vendarle lahko zgodi, da redno jemanje povzroči poškodbe sluznice v prebavilih.
Ena od najpogostejših težav je tako imenovana gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB). Mnogi ji pravijo kar zgaga, čeprav je v resnici zgaga samo eden od znakov te bolezni. Okrog 20 do 40 odstotkov ljudi ima refluksne težave vsaj enkrat na mesec. To pomeni, da se jim želodčna vsebina vrača v požiralnik, s tem pa se poškoduje sluznica požiralnika. 12 odstotkov ljudi ima te težave enkrat na teden, okrog pet odstotkov pa vsak dan. Bolezen je pogosta tudi v zadnjih treh mesecih nosečnosti. Kar 25 odstotkov nosečnic pravi, da ima težave z zgago vsak dan, od 50 do 80 odstotkov pa vsaj enkrat na mesec.
Pogosta posledica jemanja prej omenjenih zdravil je tudi rana na želodcu oziroma dvanajstniku. Glavni znak bolezni je bolečina v predelu želodca oziroma pod prsno kostjo. Traja povprečno pol ure do tri ure. To bolečino pogosto zamenjujejo z bolečino ob srčnem infarktu, saj ju bolniki opisujejo z istimi besedami. Dostikrat mislijo, da jih peče zgaga ali pa, da imajo prebavne motnje. Mnogi preprosto rečejo, da so lačni, saj se pri želodčni razjedi bolečina pojavlja, kadar je želodec prazen. Vendar pa ni pri vseh bolnikih enako. Nekateri pravijo, da jih začne boleti takoj po zaužitju hrane, drugi spet, da lahko preteče ura ali dve po hranjenju. Mnogi pa pripovedujejo, da jih huda bolečina prebudi sredi noči. Lahko se zgodi, da se bolečina pojavlja vsak dan nekaj tednov, potem pa spet tedne nič.
Na srečo imamo dovolj učinkovitih zdravil, ki bodo ozdravila razjedo in odpravila bakterije (težave so pogosto povezane z bakterijo Helicobacter Pylori). Zoper bakterije bo zdravnik predpisal antibiotike, največkrat kar kombinacijo različnih antibiotikov, ker en sam bakterije ne zmore uničiti. Pomembno je, da bolnik natančno upošteva navodilo zdravnika in jemlje zdravila, dokler ne užije vseh. Sicer se bo bakterija ponovno razpasla po črevesju. Druga zdravila so kislinski zaviralci (znani tudi kot H-2 zaviralci), ki zmanjšujejo izločanje želodčne kisline. Med najbolj široko uporabljanimi zdravili so antacidi, ki jih dobimo v lekarni tudi brez recepta. Antacidi delujejo tako, da nevtralizirajo kislino v želodcu. Delovanje pa je zgolj kratkotrajno. Novejša zdravila so tako imenovani zaviralci protonske črpalke. To, na prvi pogled zelo znanstveno ime pomeni, da zdravilo zmanjšuje delovanje majcenih črpalk v celicah, ki sproščajo kislino. Te črpalke namreč načrpajo kislino in jo sprostijo v želodčno sluznico. Ta zdravila so se izkazala za najbolj učinkovita pri zdravljenju želodčne razjede, pa tudi pri zdravljenju GERBa, bolezni, ki lahko povzroči razjedo v požiralniku. Poleg tega zaviralci protonske črpalke bakterijam preprečujejo škodljivo delovanje v sluznici prebavil in imajo tako dvojno dober učinek. •
OCENJEVANJE VPLIVA GERB * NA KAKOVOST BOLNIKOVEGA ŽIVLJENJA
Ali trpite zaradi katerega od naštetih simptomov?
Prosimo, odgovorite na navedena vprašanja, tako da označite en odgovor pri vsakem vprašanju. Upoštevajte svoje simptome v zadnjem tednu. Ni pravilnih ali napačnih odgovorov. Prosimo, odgovorite na vsa vprašanja.
V zadnjem tednu... 1. Kako pogosto so se pri vas pojavljali naslednji simptomi: dnevno pogosto občasno nikoli
a. bolečina v prsih ali za prsnico?
b. žgoč občutek v prsih ali za prsnico?
c. vračanje želodčne vsebine v požiralnik ali kisel okus v ustih?
d. bolečina ali žgoč občutek v zgornjem delu trebuha?
e. boleče grlo ali hripavost povezana z zgago ali vračanjem želodčne vsebine v požiralnik?
2. Kako pogosto imate zaradi omenjenih simptomov težave s spanjem?
3. Kako pogosto vam simptomi preprečujejo, da bi jedli in pili, kar želite?
4. Kako pogosto vam simptomi preprečujejo popolno ustvarjalnost pri delu ali dnevnih dejavnostih?
5. Kako pogosto jemljete dodatna zdravila za lajšanje navedenih simptomov, ki so na voljo v lekarni brez recepta (npr. Rupurut,
Rutacid, Gastal)?
Ljudje se premalo zavedamo pomena našega imunskega sistema. Verjetno je težava v tem, da sploh ne vemo, kaj je imunski sistem in kakšno nalogo opravlja. V nadaljevanju boste izvedeli nekaj koristnih informacij in napotkov, da boste lažje poskrbeli za vaš imunski sistem. To je naš drugi jaz; njegovega delovanja sicer ne čutimo, občutimo le posledice, kadar ne deluje pravilno. Zato lahko lasten imunski sistem spoznavamo posredno: z opazovanjem samih sebe, svojega telesa, zdravja in bolezni ter svojih zmogljivosti. Ko enkrat spoznamo delovanje našega imunskega sistema, lahko tudi vplivamo nanj.
Od imunskega sistema je precej odvisno, ali bomo zboleli ob določeni okužbi in kako hudo bomo zboleli. Zlasti v prehodu med letnimi časi je imunski sistem še posebej obremenjen.
V mrazu in ob krajšem dnevu se telo odziva na spremenjene klimatske razmere in začne izločati drugačne hormone, med njimi stresne. Ti nas po eni strani učinkovito pripravljajo na spremenjene razmere, po drugi strani pa imajo tudi manj prijetne učinke – npr. slabijo delovanje imunskega sistema. Zato smo manj odporni. Zaradi mraza se tudi več zadržujemo v zaprtih prostorih, kjer se med ljudmi lažje širijo bakterije in virusi. Zato se poveča zlasti obolevanje na dihalih, najpogostejša v tem času pa sta gripa in prehlad.
Vsak dan smo v stiku z nešteto bolezenskimi povzročitelji: bakterijami, virusi, glivami.. Če imunski sistem deluje s polno močjo, nas ubrani pred večino teh povzročiteljev. Utrujenost, slaba prehrana, telesni in duševni stres, zdravljenje z nekaterimi zdravili ter določena
fiziološka stanja in starost pa imunski sistem oslabijo. Bolezenski povzročitelji se namnožijo in bolezen se nas kmalu loti. Z oslabljenim imunskim sistemom večkrat zbolimo tudi za gripo in prehladom, z okrepljenim pa se jima lahko izognemo.
Kako si lahko pomagamo sami?
Imunski sistem si lahko okrepimo sami, med drugim tudi z zdravili rastlinskega izvora, ki vsebujejo ameriški slamnik. Tako zdravilo je Immunal, ki ga dobite v dveh oblikah – kapljice in tablete.
Immunal vsebuje suhi sok iz cvetoče zeli škrlatne ehinaceje (Echinacea purpurea L.), ki jo poznamo tudi pod imenom ameriški slamnik. Učinkovine, ki jih vsebuje, povečajo število belih krvničk in okrepijo njihovo fagocitno delovanje. S tem pospešijo odstranjevanje mikroorganizmov, ki so vdrli v telo. Zaradi tega Immunal deluje protibakterijsko, protivirusno in protivnetno.
Immunal je naravno zdravilo, ki vsebuje ameriški slamnik. Ta je pridelan na poljih slovenskih pridelovalcev. Pridelava je pod strogim nadzorom inštituta, kar tudi pomeni, da je uporaba pesticidov strogo prepovedana!
Zakaj je priporočljivo uporabljati zdravilo IMMUNAL?
Immunal je na slovenskem tržišču že dolgo prisoten. Slovenski uporabniki ga dobro poznajo kot učinkovito zdravilo • za zvečanje odpornosti organizma pred gripo in prehladom in tudi kot •učinkovito zdravilo, ki ga moramo jemati med gripo in prehladom, saj dokazano pomaga pri hitrejšem okrevanju in lahko prepreči nastanek zapletov (sinusitis, vnetje srednjega ušesa, bronhitis ...). Če smo poskrbeli, da je naš imunski sistem primerno okrepljen, se bo naše telo lažje spopadlo z virusi in bakterijami in bolezen bomo prestali hitreje ter brez večjih zapletov. Pomembno je, da ves čas krepimo imunski sistem, ne glede na to, ali je bolezen že nastopila ali ne. •
Veliko ljudi, ki ima sladkorno bolezen, z leti dobi še kakšno od srčno-žilnih bolezni, kar je predvsem posledica poškodovanih perifernih žil zaradi diabetesa. Enako ima veliko srčnih bolnikov sladkorno bolezen. Dostikrat za to sploh ne vedo. Zdravniki jo odkrijejo naključno ob pregledovanju krvi pri rednih kontrolnih pregledih. Sladkorna bolezen je kronična, neozdravljiva in napredujoča. Vendar jo je mogoče s sodobnimi zdravili precej dobro nadzorovati, da bolniku naredi čim manj škode.
Na svetu je okrog 230 milijonov ljudi s sladkorno boleznijo. Računajo pa, da bo ta številka do leta 2025 še za sto milijonov višja. V Sloveniji sicer nimamo registra bolnikov s sladkorno boleznijo, vendar pa ocenjujejo, da jih je okrog 120.000. Blizu 90 odstotkov bolnikov ima sladkorno bolezen tipa 2. To pa je diabetes, ki se razvije v poznejših letih, po 50.letu starosti in še pozneje, lahko pa tudi prej. Zaskrbljujoče je dejstvo, da ima čedalje več otrok sladkorno bolezen tipa 2. Včasih so imeli otroci zgolj sladkorno bolezen tipa 1. V teh letih je sladkorna bolezen predvsem posledica nezdravega načina življenja: nezdrava hrana, sedenje pred televizijo, računalnikom, nič gibanja. Samo ta sprememba bi otrokom hitro pomagala do izboljšanja.
Eden večjih problemov je tudi ta, da sladkorna bolezen ne boli. Podobno kot visok krvni tlak ali preveč holesterola. Zato mnogo bolnikov slabo skrbi za to, da je v njihovi krvi sladkorja ravno prav. Veliko sladkorja v krvi sčasoma povzroči bolezni srca, žil, poškodbe na očeh, okvare v okončinah, poškodujejo se tudi ledvica. Pri nekaterih bolnikih tako zelo, da je potrebna dializa.
Najnovejše zdravilo za zdravljenje sladkorne bolezni sitagliptin (Januvia) je nedavno tega dobilo dovoljenje za promet v Evropski uniji. To je namreč novo zdravilo, ki deluje tako, da upočasni razgradnjo določenih encimov (dipeptidil peptidaza 4), s čimer doseže, da telo samo zniža količino sladkorja v krvi.
Učinkovitost zdravila so dokazali s posebno raziskavo, v kateri so ga primerjali z najbolj pogosto uporabljanim zdravilom do zdaj, glipizidom (v kombinaciji z metforminom). Izkazalo se je, da sta sicer obe zdravili enako učinkoviti, vendar pa sitagliptin bolniku pomaga še na druge načine. Bolniki so namreč shujšali v povprečju za 1,5 kilograma, medtem ko so tisti, ki so dobivali glipizid, celo pridobili 1,1 kilograma. Hipoglikemija, prekomerni padec sladkorja v krvi, je bila pri bolnikih, ki so dobivali sitagliptin, bistveno redkejša kot pri tistih, ki so dobivali glipizid. Druga raziskava pa je pokazala, da so bolniki, ki so dobivali novo zdravilo, bolje nadzorovali raven sladkorja v krvi.
Novo zdravilo bodo zdravniki seveda predpisovali na recept. Zdravniki so tudi tisti, ki bodo določili, katero zdravilo je za posameznega bolnika najbolj primerno. V Sloveniji diabetologi pri zdravljenju upoštevajo priporočila Mednarodnega združenja za sladkorno bolezen (IDF), slovenske smernice pa so tik pred izidom. •
