Srce

from Revija utrip srca, št.7, julij 2007

Pot, ki smo jo prehodili

Srce je najpomembnejša mišica v človeškem telesu. Njegova glavna funkcija je, da črpa kri in jo pošilja v pljuča in v ostale dele telesa. Srce ima dve strani: levo in desno, vsaka pa je razdeljena v dve votlini: preddvora in prekata. Kri prihaja po velikih venah v srce najprej v desni preddvor. Od tam potuje v desni prekat, od koder se prečrpa v pulmonarno arterijo in v pljuča. V pljučih kri ogljikov dioksid zamenja s kisikom, nakar potuje v levi preddvor in od tam v levi prekat, od koder gre po aorti, največji žili v telesu, naprej po vsem telesu.

Srčne zaklopke ločujejo preddvore in prekate in dovoljujejo, da potuje kri samo v eni smeri. Srce obdaja tanka membrana, imenovana perikard, po naše tudi srčna vrečka. Ta omogoča, da srce enakomerno bije. Ker je srce živa mišica, prav tako kot ostali deli telesa potrebuje kri. Srce črpa kri zase skozi veliko žil, ki gredo naravnost v srčno mišico. Te žile imenujemo srčne ali koronarne arterije.

Bolezni srca Srčnih bolezni je zelo veliko. Še vedno so med vodilnimi vzroki za prezgodnje umiranje ljudi po vsem svetu, zlasti v razvitih državah, kamor sodi tudi Slovenija. Pri nekaterih boleznih se zamašijo žile, kar vodi v srčni infarkt. Ta bolezen se imenuje bolezen koronarnih arterij. Druge bolezni napadejo srčne zaklopke, ki se lahko ali zožijo ali pa začnejo puščati. Če se zožijo, potem gre kri težko skozi; če puščajo, kri potuje nazaj, kar zmanjšuje, oslabi delovanje srca. Nekatere srčne bolezni prizadenejo samo srčno mišico, da oslabi. Poleg tega lahko srčne bolezni povzročijo okužbe, ki zlasti rade prizadenejo zaklopke in srčno mišico samo. Krvni strdek se lahko naredi v samem srcu, kar povečuje nevarnost za kap. Perikard se prav tako lahko okuži ali pa se napolni s tekočino.

Bolezni srčnih zaklopk Kot rečeno, v srcu imamo štiri zaklopke: aortno, mitralno, trikuspidalno in pulmonarno. Zaklopke imajo nalogo, da kri spuščajo po točno določeni poti in tudi po točno določenem vrstnem redu. Toda zgodi se, da pride do težav. Lahko se zgodi, da zaklopka spušča kri nazaj, torej v napačno smer, kar se imenuje regurgitacija. Ena od zaklopk, mitralna, se lahko začne slabo zapirati, lahko bi rekli, da slabo tesni. Temu pravimo prolaps mitralne zaklopke in je ena najpogostejših bolezni srčnih zaklopk. Včasih ta bolezen povzroči regurgitacijo. Kadar pa se zaklopka ne odpira dovolj, to pa preprečuje kroženje krvi, temu pravimo stenoza. Okvare zaklopk so lahko prirojene ali pa jih povzročijo okužbe, srčni napadi, poškodbe srca. Nekatere takšne okvare ne povzročajo težav in ne potrebujejo zdravljenja. Večje pa zahtevajo zdravljenje z zdravili, z operacijami, pogosto z zamenjavo zaklopk. Kirurg bo bolniku zamenjal zaklopko, kadar je zožena (stenoza) ali kadar pušča (regurgitacija). Možna pa so tudi »popravila« zaklopk. Zamenjava srčne zaklopke je operacija na odprtem srcu, kakor temu pravimo. To pomeni, da kirurg med operacijo krvi obtok preusmeri na napravo, ki se ji reče izventelesni krvi obtok (ekstrakorporalna cirkulacija), medtem pa operira srce.

Prolaps mitralne zaklopke To je okvara, pri kateri se zaklopka, ki ločuje levi preddvor od levega prekata, ne zapira dovolj dobro. Največkrat je okvara minimalna in bolniku sploh ne povzroča težav. Vendar pa lahko povzroči tudi resne težave z regurgitacijo, se pravi puščanjem krvi nazaj v preddvor. V takih primerih pa je treba okvaro zdraviti. Veliko bolnikov s prolapsom mitralne zaklopke je med suhimi ženskami z manjšimi nepravilnostmi v steni prsne votline, skoliozo ali kakšnimi drugimi napakami.

Znaki Občutek močnega bitja srca (palpitacija), bolečina v prsih (ki ni povezana s koronarno boleznijo ali infarktom), težave pri dihanju po naporu, utrujenost, kašljanje, kratka sapa med ležanjem. Včasih bolnik nima nobenega znaka oziroma se pojavijo postopoma.

Preiskave Prolaps mitralne zaklopke se vidi z ultrazvočno preiskavo srca, Dopplerjevim ultra zvokom, katetrizacijo srca, rentgenskimi posnetki prsnega koša in z drugimi preiskavami, na primer CT.

Zdravljenje Kadar gre za manjšo težavo, zdravljenje sploh ni potrebno. Pri resnejši okvari pa bo zdravnik predpisal zdravila (antibiotike, kadar je prisotno vnetje, antiaritmike, če je treba vzpostaviti normalni srčni ritem, vazodilatatorje, če je treba razširiti žile, diuretike, propanolol, antikoagulante, tisto pač, kar je pri posameznem bolniku potrebno). Pri resnejših primerih prolapsa bo kardiolog priporočil operativni poseg, zamenjavo mitralne zaklopke. •

Aspirin varuje srce in glavo

Zato je zelo pomembno, da so bolniki, ki so v večji nevarnosti, da doživijo infarkt ali pa možgansko kap, ustrezno zavarovani. Toda čeprav so zaščitne lastnosti acetilsalicilne kisline (aspirin) za srce vsesplošno in že dolgo znane, po vsem svetu ugotavljajo, da bolniki ne uživajo dovolj aspirina, da bi se zavarovali pred nezaželenim zapletom. Ena od raziskav je, na primer, dokazala, da več kot polovica žensk, ki imajo bolezen srca oziroma ožilja v pomenopavzalnem obdobju, ne jemlje aspirina, čeprav s tem veliko tvega.

Druga raziskava, ki so jo delali Aspirin je več kot sto let staro zdravilo.

Koronarna srčna bolezen in možganska kap sta odgovorna za tretjino vseh smrti po vsem svetu. Vsako leto okrog 6,3 milijona ljudi doživi akutni miokardni infarkt. Čeprav večina še vedno misli, da je to bolezen moških, pa to ne drži. Strokovnjaki po vsem svetu ugotavljajo, da zaradi koronarne srčne bolezni že več kot dve desetletji nazaj umira več žensk kot moških. Res pa je , da moške navadno prizadene v zgodnejših letih kot ženske.

na 55.000 moških, pa je dokazala, da lahko redno jemanje aspirina v pravilnih odmerkih za 32 odstotkov zmanjša možnost, da bolnik doživi infarkt ali kap. Tako ameriško kot evropsko združenje za preprečevanje srčnih bolezni sta zaradi teh dejstev priporočila, naj kardiologi premislijo o zavarovanju svojih bolnikov z rednim jemanjem aspirina.

Aspirin je več kot sto let staro zdravilo. Znano je tudi, da lahko povzroči težave v prebavnem traku. Tudi za to možnost se je mogoče zaščititi. Kardiologi so ugotovili tudi, da je koristen učinek aspirina dosti večji kot pa lahko povzroči škode. Vedeti je treba, da je odmerek aspirina za srčnega bolnika 100 miligramov dnevno. Aspirin, ki ga ljudje jemljejo pri vnetnih težavah in proti bolečinam, pa je navadno 500 miligramski. •

Moj oče inž.Vilko Krapež

Moj oče je bil prvič operiran na srcu leta 1968 v Kliničnem centru v stavbi, v kateri je danes travmatološki oddelek, torej v eni od starih stavb, kajti sedanje zgradbe na drugi strani Zaloške takrat še ni bilo. Operiral ga je prof.dr.Miro Košak, eden naših najboljših strokovnjakov kardiovaskularne kirurgije, kar lahko tudi kot laik mirno zatrdim.

Čeprav sem bila takrat še osnovnošolka, pa sem očetovo zdravljenje budno spremljala. V moji sobi so bili poleg plakatov dirkačev formule I obešeni časopisni izrezki o srčnih kirurgih in o srčnih operacijah. Zadeva me je začela zanimati. Očetova zgodba me je spremljala ves čas, tudi potem, ko se je pokazalo, da bo potrebna še ena srčna operacija. To se je zgodilo 15 let pozneje. Prvič so mu zamenjali aortno srčno zaklopko, drugič pa naj bi zamenjali še mitralno. Med sorodniki operirancev, ki smo se v čakalnicah, ko smo čakali svoje najdražje, pogovarjali s strokovnimi izrazi, za katere večinoma nismo najbolj vedeli, kaj pomenijo, so pa »dobro zveneli«, je veljalo, da je »mitralka« enostavnejša od »aorte«. Imeli smo tudi svoje razlage, a jih za vsak primer raje ne bom omenjala.

Moj oče je bil po naravi vesel človek. Nikoli se ni pritoževal, če ga je kaj bolelo. Spomnim se le, da se mu je kmalu po prvi operaciji na obrazu v bližini levega ušesa naredil nekakšen gnojni mozolj. Mama je rekla, da gre za tur in mu ga je poskušala pozdraviti (mama je bila medicinska sestra) s čudno temno rjavo žavbo, ki ji je rekla »mikulič«, najbrž po zdravniku, ki si jo je izmislil. A tudi njen slavni mikulič ni pomagal in oče je šel kar k prof. Košaku, ki je brez obotavljanja tur stisnil, da je gnojna tekočina odtekla. »To je pa zares bolelo,« je dejal. To, da je imel prsni koš podolgem prerezan, pa najbrž ne, sem si mislila in se čudila relativnosti doživljanja bolečine, ki jo je bil sposoben moj oče.

Kakorkoli, moj oče bi moral na drugo operacijo srca, ko sem sama že delala kot novinarka. Na ušesa mi je prišlo, da je vprašanje, kako bi operacijo preživel, če bi ga operirali v Kliničnem centru. Nobenega dvoma o strokovnosti kirurgov (še vedno je srčne kirurge vodil prof.Košak) ni bilo, pač pa o slabi opremljenosti, o tem in onem, česar niso imeli v KC in kar bi lahko bilo za uspeh operacije pomembno. V tistem času sem spoznala dr.Metko Zorc. Pomagala mi je pri urejanju mnogih zadev, da je moj oče lahko odšel na operacijo v Švico v bolnišnico St.Cecile, kjer naj bi ga operiral prof.dr. Ninoslav Radovanović. Tako se je tudi zgodilo. Spomnim se, da sva se poslavljala na osmi marec zgodaj zjutraj in da sem bila popolnoma prepričana, da se bo vrnil zdrav. In se je.

Ko je prišel nazaj, je čutil potrebo, da pomaga drugim. Srečeval se je s svojimi sotrpini, bolniki, ki so bili operirani v Švici pri prof. Radovanoviću. Nič kolikokrat so sedeli skupaj in lepega dne me je obiskal z informacijo, da bodo ustanovili društvo. Povabil me je, da pridem zraven in kaj napišem o tem. Predstavil mi je odvetnika Marka Prepeluha in tako se je zgodilo, da sem se udeležila nekaj pripravljalnih sestankov in potem tudi ustanovnega zbora društva. Cilj je bil vseskozi jasen: društvo je hotelo doseči, da bi imeli

tudi v Sloveniji kliniko, v kakršni so bili naši bolniki operirani v Švici. S takšnimi standardi zdravljenja pred operacijo in po njej, s takšnim odnosom zdravnikov in sester do njih, kot so ga doživljali tam. Pripovedovali so mi, da jim je profesor Radovanović vsem razložil, kakšna je njihova težava, kaj bo med operacijo naredil, predvsem pa jim je razložil tudi, koliko tvegajo. To je tudi mojega očeta najbolj navdušilo.

Potem pa so člani društva obiskali Sremsko Kamenico pri Novem Sadu, kjer so odprli Inštitut za zdravljenje kardiovaskularnih bolezni. Glavni srčni kirurg tam je bil prof. Radovanović. Na tej otvoritvi sem bila s svojim očetom tudi jaz. In tja je potem romalo kar precej slovenskih bolnikov, ki so v Sremsko Kamenico dostikrat potovali s prof.dr. Metko Zorc.

Društvo na srcu operiranih Slovenije je z jasnim ciljem, da poskrbi za svoje sotrpine. Društvo je eno prvih združenj civilne družbe pri nas. Zanesljivo pa eno izmed najbolj vztrajnih, saj smo svoj cilj tudi dosegli. V Izoli v kliniki Medicor je bilo operiranih že več kot 600 bolnikov. Po oceni bolnikov je Medicor najprijaznejša ustanova v Sloveniji. To pa pove vse.

Milka Krapež

Katetrizacija srca

Katetrizacija srca je preiskava, s katero se ugotavlja in zdravi nekatere srčne bolezni oziroma stanja. Zdravnik vpelje dolgo in tanko žičko v žilo v dimljah ali na roki, lahko tudi na vratu, in jo žilno opornico, majhno žičnato vodi v srce. Skozi kateter zdravnik ugotavlja stanje, vendar pa je s cevko, ki prav tako pritisne plak pomočjo katetra možno tudi zdraviti. ob stene žil. Opornica ali stent lahko vsebuje tudi zdravilo, ki se

V kateter navadno vbrizgajo Kdo potrebuje katetrizacijo? potem počasi sprošča. tako imenovani kontrast, barvilo, ki Zdravniki to preiskavo priporočajo Katetrizacijo naredijo večini zdravnikom omogoča, da na rentgenu pri različnih stanjih in iz različnih bolnikov, ki so doživeli srčni napad, so dobro vidijo žile in kaj se v njih dogaja. vzrokov. Najbolj pogost vzrok pa je, imeli delno ali popolno zaporo srčnih Tako, na primer, s pomočjo kontrasta da hočejo oceniti, zakaj bolnik čuti arterij. Lahko se zgodi, da kardiologi vidijo, če se jev žili nabral poseben bolečino v prsih. Ta bolečina je lahko delajo katetrizacijo medtem, ko bolnik material, imenovan plak, ki zožuje posledica bolezni koronarnih arterij. doživlja srčni napad. V takih primerih katero od srčnih arterij (imenovanih Kot rečeno, preiskava pokaže, ali takoj ukrepajo z angioplastiko, ki tudi koronarne arterije) ali pa jo celo plak zožuje srčne žile in kje se to nemudoma izboljša bolnikovo stanje blokira. Plak je sestavljen iz maščob, dogaja. Koristnost te preiskave je, in prepreči, da bi se srce še bolj holesterola, pa tudi kalcija in še da lahko kardiolog bolezen zdravi že poškodovalo. Katetrizacijo bodo nekaterih drugih substanc, ki krožijo med pregledovanjem tako, da naredi zdravniki predlagali tudi v primerih, ko v krvi. Nabiranje plaka je nevarno, saj angioplastiko. Med tem posegom si je bolnik šele opomogel od srčnega zožuje žile in postopoma zmanjšuje skozi kateter uvede majhen balon, ki infarkta, a še vedno čuti bolečino v dostop krvi v srce. Stanje oziroma prsih; kadar je bolnik doživel infarkt, bolezen, ki je posledica tega, se ki je povzročil precejšnje poškodbe imenuje bolezen koronarnih arterij. srca; in kadar so druge preiskave, na

Zožitve in blokade v žilah je primer EKG, napovedale, da gre za mogoče videti tudi z ultra zvokom med bolezen v srcu ali pa je možna kakšna katetrizacijo. Pri ultra zvoku znanost srčna okvara, bolnik pa se pripravlja …Preiskava pokaže, v kakšnem stanju je na operacijo srca. Preiskava pokaže, v kakšnem stanju je srce in vse štiri votline v srcu (prekata in preddvora). srce in vse v srcu... štiri votline Možno je tudi, da zdravnik priporoča katetrizacijo zato, da bi videl, kako delujejo srčne zaklopke, ki odpirajo in zapirajo vhode in izhode za načrpano izkorišča zvočno valovanje, s pomočjo in izčrpano kri. katerega se ustvarja podrobnejša slika Ko kardiolog spusti kontrast v srčnih žil. Katetrizacijo srca opravljajo krvni obtok in ta kontrast, barvilo, specialisti- kardiologi v bolnišnicah. doseže srce, pokaže na rentgenu Med preiskavo je bolnik pri zavesti, tako imenovani angiogram. Preiskava vendar je preiskava neboleča. Bolnik ga namesti v zamašeno arterijo. Ko se imenuje koronarna angiografija. bo pozneje morda čutil manjšo se balon napihne, stisne plak, ki se Pokaže pa, kako dobro se krvi izčrpa bolečino na mestu, kjer je zdravnik je nabral v žili, ob stene žil in s tem iz srčnih votlin. Med posegom lahko vstavil kateter v žilo. Preiskava zelo ustvarja več prostora za pretok krvi. zdravnik odvzame tudi vzorce krvi in redko povzroči resnejše zaplete. Dostikrat potem kardiologi vstavijo tkiva. •