Dom Podbrdo - Finančni načrt 2014 by Dom Podbrdo

Finančni načrt 2014 Dom upokojencev Podbrdo

UVOD

1.1

Predstavitev zavoda

1.2

Podatki o enotah zavoda

1.3

Vodstvo zavoda

1.4

Organi zavoda

1.5

Dejavnost doma upokojencev Podbrdo

ENOTE ZAVODA

2.1

Predstavitev enote Podbrdo

2.2

Predstavitev enote Tolmin

2.3

Predstavitev enote Petrovo Brdo

NASTANEK NEDOPUSTNIH IN NEPRIČAKOVANIH POSLEDIC PRI IZVAJANJU PROGRAMA DELA

OCENA GOSPODARNOSTI IN UČINKOVITOSTI POSLOVANJA

4.1

Finančni kazalniki

4.2

Kazalniki, ki opredeljujejo sestavo sredstev

4.3

Kazalniki, ki opredeljujejo sestavo obratnih sredstev

4.4

Kazalniki, ki opredeljujejo učinkovitost

OSNOVNA IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO LETNEGA NAČRTA

METODOLOGIJA RAZPOREJANJA POSREDNIH STROŠKOV

Finančni načrt 2014 ○ Uvod ○ Enote zavoda ○ Ocena gospodarnosti in učinkovitosti poslovanja ○ Izhodišča ○ Metodologija

1 UVOD

Finančni načrt 2014 ○ Uvod ○ Enote zavoda ○ Ocena gospodarnosti in učinkovitosti poslovanja ○ Izhodišča ○ Metodologija

1.1 Predstavitev zavoda Dom upokojencev Podbrdo Sedež Podbrdo 33, 5243 Podbrdo Telefon 05 3801 840 E-naslov info@dompodbrdo.si Spletni naslov www.dompodbrdo.si Osnovna dejavnost Dejavnost nastanitvenih ustanov za oskrbo starejših in invalidnih oseb Enote zavoda Enota Podbrdo Enota Tolmin Enota Petrovo Brdo Šifra dejavnosti 87.300 Davčna številka 90097114 Matična številka 5050804 Podračun 01100-6030268970

1.2 Podatki o enotah zavoda Naziv Naslov Telefon Naziv Naslov Telefon Naziv Naslov Telefon

DOM UPOKOJENCEV PODBRDO, enota Podbrdo Podbrdo 33, 5243 Podbrdo 05 3801 840 DOM UPOKOJENCEV PODBRDO, enota Tolmin Gregorčičeva 32, 5220Tolmin 05 3801 800 DOM UPOKOJENCEV PODBRDO, enota Petrovo Brdo Petrovo Brdo 7, 5243 Podbrdo 05 3801 820

1.3 Vodstvo zavoda Direktorica: Ines Krajnik, univ. dipl soc. delavka

1.4 Organi zavoda Organi zavoda so: Svet zavoda, ki ga sestavlja 11 članov in sicer: 6 predstavnikov ustanovitelja 2 predstavnika zaposlenih 1 predstavnik stanovalcev 1 predstavnik lokalne skupnosti 1 predstavnik invalidskih organizaciji

Finančni načrt 2014 ○ Uvod ○ Enote zavoda ○ Ocena gospodarnosti in učinkovitosti poslovanja ○ Izhodišča ○ Metodologija

Strokovni svet, ki šteje 7 članov iz vrst strokovnih delavcev in sodelavcev.

1.5 Dejavnost doma upokojencev Podbrdo Osnovno dejavnost: Q 86.210 Splošna zunaj bolnišnična zdravstvena dejavnost Q 86.220 Specialistična zunaj bolnišnična zdravstvena dejavnost Q 86.909 Druge zdravstvene dejavnosti (FT, DT) Q 87.100 Dejavnost nastanitvenih ustanov za bolniško nego Q 87.200 Dejavnost nastanitvenih ustanov za oskrbo duševno prizadetih, duševno obolelih in zasvojenih oseb Q 87.300 Dejavnost nastanitvenih ustanov za oskrbo starejših in invalidnih oseb Q 88.109 Drugo socialno varstvo brez nastanitve za starejše in invalidne osebe Q 88.999 Drugo drugje nerazvrščeno socialno varstvo brez nastanitve Dodatno – gospodarsko dejavnost C 10.710 Proizvodnja kruha, svežega peciva in slaščic D 35.300 Oskrba s paro in vročo vodo G 47.110 Trgovina na drobno v nespecializiranih prodajalnah, pretežno z živili G 47.789 Druga trgovina na drobno v drugih specializiranih prodajalnah (DT) G 47.890 Trgovina na drobno, na stojnicah in tržnicah z drugim blagom I 55.201 Počitniški domovi in letovišča I 56.101 Restavracije in gostilne I 56.102 Okrepčevalnice in podobni obrati I 56.103 Slaščičarne in kavarne I 56.104 Začasni gostinski obrati I 56.210 Priložnostna priprava in dostava jedi I 56.290 Druga oskrba z jedmi I 56.300 Strežba pijač J 58.120 Izdajanje imenikov in adresarjev

Finančni načrt 2014 ○ Uvod ○ Enote zavoda ○ Ocena gospodarnosti in učinkovitosti poslovanja ○ Izhodišča ○ Metodologija

J 58.190 Drugo založništvo J 63.120 Obratovanje spletnih portalov L 68.200 Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin M 69.200 Računovodske, knjigovodske in revizijske dejavnosti, davčno svetovanje M 73.120 Posredovanje oglaševalskega prostora M 74.300 Prevajanje in tolmačenje N 77.290 Dajanje drugih izdelkov za široko rabo v najem in zakup N 81.210 Splošno čiščenje stavb N 82.190 Fotokopiranje, priprava dokumentov in druge posamične pisarniške dejavnosti N 82.300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj O 84.120 Urejanje zdravstva, izobraževanja, kulturnih in drugih socialnih storitev, razen obvezne socialne varnosti R 90.030 Umetniško ustvarjanje R 93.299 Druge nerazvrščene dejavnosti za prosti čas S 95.290 Popravila drugih osebnih ali gospodinjskih izdelkov S 96.010 Dejavnost pralnic in kemičnih čistilnic S 96.021 Frizerska dejavnost S 96.022 Kozmetična in pedikerska dejavnost S 96.030 Pogrebna dejavnost S 96.040 Dejavnosti za nego telesa S 96.090 Druge storitvene dejavnosti, drugje nerazvrščene

1.6 Zakonske in druge pravne podlage Osnovna in socialna oskrba Zakon o socialnem varstvu (Ur. l. RS št. 54/1992, 56/1992, 42/1994, 1/1999, 41/1999, 60/1999, 36/2000, 54/2000, 26/2001, 110/2002, 2/2004, 7/2004, 36/2004, 69/2005, 21/2006, 105/2006, 114/2006, 3/2007, 23/2007, 41/2007, 122/2007, 61/2010, 62/2010, 57/2012) Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013-2020 (Ur. l. RS št. 39/2013)

Finančni načrt 2014 ○ Uvod ○ Enote zavoda ○ Ocena gospodarnosti in učinkovitosti poslovanja ○ Izhodišča ○ Metodologija

Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (Ur. l. RS št. 52/1995, 2/1998, 61/1998, 19/1999, 28/1999, 127/2003, 125/2004, 120/2005, 90/2008, 45/2010, 28/2011, 104/2011, 111/2013) Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev (Ur. l. RS št. 87/2006, 127/2006, 8/2007, 51/2008, 5/2009, 6/2012) Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za izvajalce socialno varstvenih storitev (Ur. l. RS št. 67/2006) Pravilnik o postopkih za uveljavljanje pravice do institucionalnega varstva (Ur. l. RS št. 38/2004, 23/2006, 42/2007) Zdravstvena nega in rehabilitacija Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur. l. RS št. 9/1992, 13/1993, 9/1996, 29/1998, 77/1998, 6/1999, 56/1999, 99/2001, 42/2002, 60/2002, 11/2003, 126/2003, 20/2004, 62/2005, 76/2005, 100/2005, 21/2006, 38/2006, 72/2006, 114/2006, 91/2007, 71/2008, 76/2008, 118/2008, 74/2010, 62/2010, 87/2011, 40/2012) Splošni dogovor za pogodbeno leto Področni dogovor za pogodbeno leto Pogodba o izvajanju storitev zdravstvene nege sklenjena med Zavodom za zdravstveno zavarovanje ter izvajalcem storitev za pogodbeno leto Poslovanje, računovodstvo in finance Zakon o zavodih (Ur. l. RS št. 12/1991, 45/1994, 8/1996, 31/2000, 36/2000, 127/2006) Zakon o računovodstvu (Ur. l. RS št. 23/1999, 30/2002, 114/2006) Pravilnik o enotnem kontnem načrtu za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Ur. l. RS št. 45/2002, 117/2002, 58/2003, 134/2003, 34/2004, 75/2004, 141/2004, 117/2005, 138/2006, 120/2007, 124/2008, 112/2009) Pravilnik o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev (Ur. l. RS št. 45/2005, 138/2006, 120/2007, 48/2009, 112/2009, 58/2010) Pravilnik o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava (Ur. l. RS št. 134/2003, 34/2004, 13/2005, 114/2006, 138/2006, 120/2007, 112/2009, 58/2010, 97/2012) Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava (Ur. l. RS št. 115/2002, 21/2003, 134/2003, 126/2004, 120/2007, 124/2008, 58/2010, 60/2010, 104/2010, 104/2011) Zakon o javnih financah (Ur. l. RS št. 79/1999, 124/2000, 79/2001, 30/2002, 56/2002, 110/2002, 127/2006, 14/2007, 109/2008, 49/2009, 38/2

Finančni načrt 2014 ○ Uvod ○ Enote zavoda ○ Ocena gospodarnosti in učinkovitosti poslovanja ○ Izhodišča ○ Metodologija

010, 107/2010, 11/2011, 14/2013, 110/2011) Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Ur. l. RS št. 60/2006, 54/2010) Pravilnik o pripravi konsolidirane premoženjske bilance države in občin (Ur. l. RS št. 26/2003, 117/2005, 120/2007, 32/2008, 10/2009, 101/2010) Pravilnik o pošiljanju podatkov o stanju in spremembah zadolžitve pravnih oseb javnega sektorja in občin (Ur. l. RS št. 100/2004, 3/2008) Zakon o izvrševanju proračuna RS za leti 2013 in 2014 (Ur. l. RS št. 104/2012, 46/2013, 56/2013, 61/2013, 82/2013, 101/2013 in 111/2013) Pravilnik o načinu in rokih usklajevanja terjatev in obveznosti po 37. členu zakona o računovodstvu (Ur. l. RS št. 117/2002, 134/2003) Slovenski računovodski standardi (Ur. l. RS št. 118, 10/2006, 112/2006, 90/2010, 9/2006, 20/2006, 70/2006, 75/2006, 3/2007, 12/2008, 1/2010, 80/2011, 2/2012, 64/2012) Pravilnik o usmeritvah za usklajeno delovanje sistema notranjega nadzora javnih financ (Ur. l. RS št. 72/2002) Zakon za uravnoteženje javnih financ (Ur. L. RS št. 40/2012, 55/2012, 96/2012, 104/2012, 105/2012) Zakon o izvršilnem postopku (Ur. L. RS št. 20/1978, 6/1982, 74/1987, 57/1989, 20/1990, 27/1990, 1/1994, 51/1998, 72/1998, 32/2000) Delo in zaposlovanje Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS št. 21/13), Zakon o javnih uslužbencih (Ur. l. RS št. 56/2002, 110/2002, 2/2004, 10/2004, 23/2005, 35/2005, 62/2005, 75/2005, 113/2005, 21/2006, 23/2006, 32/2006, 62/2006, 131/2006, 11/2007, 33/2007, 63/2007, 65/2008, 69/2008, 74/2009, 40/2012) Uredba o pogojih in višini dodatka za plačilo povečanega obsega dela (Ur. l. RS št. 48/2006, 23/2007, 53/2008) Uredba o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence (Ur. l. RS št. 57/2008, 85/2010) Uredba o delovni uspešnosti iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu (Ur. l. RS št. 96/2008, 97/2009) Pravilnik o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Ur. l. RS št. 110/2008) Kolektivna pogodba za javni sektor (Ur. l. RS št. 57/2008, 86/2008, 3/2009, 16/2009, 23/2009, 33/2009, 48/2009, 91/2009, 8/2010, 31/2010, 83/2010, 89/2010, 59/2011, 6/2012, 40/2012) Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Ur. l. RS št. 40/2012)

Finančni načrt 2014 ○ Uvod ○ Enote zavoda ○ Ocena gospodarnosti in učinkovitosti poslovanja ○ Izhodišča ○ Metodologija

Pravilnik o pripravništvu na področju socialnega varstva (Ur. l. RS št. 128/2004) Pravilnik o strokovnem izpitu na področju socialnega varstva (Ur. l. RS št. 120/2004) Pravilnik o napredovanju strokovnih delavcev in sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive (Ur. l. RS št. 107/2000, 31/2001, 88/2001)

Finančni načrt 2014 ○ Uvod ○ Enote zavoda ○ Ocena gospodarnosti in učinkovitosti poslovanja ○ Izhodišča ○ Metodologija

1.7 Zgodovinski prikaz razvoja Doma upokojencev Podbrdo V tesni dolini Baške grape, kjer je narava še živa in zdrava, je bil začetek domskega varstva starejših na tolminskem. Pred 60 leti so namreč v opuščene prostore italijanske vojašnice v Podbrdu, po odloku takratnega Okrajnega ljudskega odbora, vselili prve zapuščene občane. To so bili začetki domskega varstva in predhodnica sedanjemu Domu upokojencev Podbrdo. Veliko povpraševanje in pritiski za sprejem, so narekovali v letu 1968 priključitev bivšega zdravilišča Petrovo Brdo. Dom stoji na lepem pobočju med Primorsko in Gorenjsko regijo. Od leta 1993 je enota Doma namenjena odraslim osebam, ki potrebujejo posebno varstvo. Po potresu leta 1976 se je pokazala tragična slika tolminskega podeželja. Posočje je še danes tista slovenska pokrajina, kjer je delež prebivalstva starih nad petinšestdeset let med najvišjimi. Mnogi ostareli so takrat ostali sami

doma na hribovitih domačijah, za sprejem v dom upokojencev pa je bilo potrebno kar malce sreče. Prav zato je bil leta 1978 s solidarnostjo vseh slovenskih upokojencev zgrajen pod Kozlovim robom nov Dom v Tolminu. Prvotni Dom v Podbrdu je še kar naprej deloval v neprimernih prostorskih pogojih, zato je bil leta 1990 na istem mestu zgrajen popolnoma nov Dom. Povpraševanje po nastanitvah je z leti naraščalo, naše zmogljivosti pa temu povpraševanju niso sledile. Tako se je v tolminski enoti že v letu 2005, iz dotedanje običajne bivalne enote, uredilo negovalni oddelek z osemnajstimi mesti. V nadaljevanju se je zaradi povpraševanja po dvoposteljnih sobah v enoti Doma Tolmin v letu 2009 zgradilo oz. uredilo lepe mansardne sobe z razgledi na okoliško hribovje.

1.8 Upravljanje z energijo V letu 2013 smo v vseh treh enotah vzpostavili učinkovit sistem nadzora rabe energije po vnaprej določenih in dogovorjenih odjemnih mestih. Ta so bila dogovorjena glede na obseg rabe energije ter možnosti, s katerimi lahko vplivamo na njeno rabo. Za vsako odjemno oz. merilno mesto so bili dogovorjeni ukrepi ravnanja ter določene odgovorne osebe. Cilj navedenega je bil vzpostavitev nadzora nad rabo energije ter ustreznejše načrtovanje organizacije dela in delovnih procesov, katerih rezultat bo tudi nižja raba energije. Po vzpostavitvi sistema nadzora rabe energije

po odjemnih mestih smo postavili mejne vrednosti rabe energije, obenem pa dogovorili časovno dinamiko doseganja le teh. Glede na specifiko dela posameznega odjemnega mesta, se cilji medsebojno po enotah razlikujejo. Za medsebojno primerjavo med enotami glede učinkovite rabe energije smo oblikovali več kazalnikov, na podlagi katerih bomo spremljali uspešnost doseganja ciljev. Cilje pa smo postavili za vse tri enote na enako raven, saj so tehnološki pogoji v vseh treh enotah medsebojno primerljivi, razlike nastajajo zgolj v obsegu storitev ter organizacijskih procesih.

Finančni načrt 2014 ○ Uvod ○ Enote zavoda ○ Ocena gospodarnosti in učinkovitosti poslovanja ○ Izhodišča ○ Metodologija

Prikaz spremljanja rabe energije Na spodnjih slikah je prikazan eden od načinov grafične ponazoritve rab energentov.

Omogočena nam je medsebojna primerjava rab po treh enotah zavoda.

Skupna poraba električne energije v letu 2013 nam prikaže najvišjo rabo v enoti Tolmin, v enoti Podbrdo je raba nižja, Petrovo Brdo

porabi še občutno manj. Enota Petrovo Brdo je pomembno manjša, poleg tega v tej enoti ni pralnice, ki je velik porabnik električne energije

Pri porabi toplotne energije prav tako vodi enota Tolmin, enota Podbrdo ima nižjo porabo, na Petrovem Brdu je poraba toplote najnižja. To so le absolutni podatki, v kolikor bi

primerjali podatke glede na velikosti enot, bi prišli do drugačnih rezultatov. Enota Petrovo Brdo je najmanjša, a ima klimatsko gledano najhladnejše podnebje.

Finančni načrt 2014 ○ Uvod ○ Enote zavoda ○ Ocena gospodarnosti in učinkovitosti poslovanja ○ Izhodišča ○ Metodologija

Poraba vode je prikazana za obdobje sedmih mesecev, na Petrovem Brdu se je poraba začela meriti v mesecu oktobru. Poraba vode

se je v tem obdobju znižala tako v enoti Tolmin kot v enoti Podbrdo.

Finančni načrt 2014 ○ Uvod ○ Enote zavoda ○ Ocena gospodarnosti in učinkovitosti poslovanja ○ Izhodišča ○ Metodologija

2 ENOTE ZAVODA

Finančni načrt 2014 ○ Uvod ○ Enote zavoda ○ Ocena gospodarnosti in učinkovitosti poslovanja ○ Izhodišča ○ Metodologija

2.1 Predstavitev enote Podbrdo Dom upokojencev Podbrdo, enota Podbrdo je namenjen institucionalnemu varstvu starejših nad 65 let. Storitve, ki jih dom zagotavlja, obsegajo osnovno in socialno oskrbo ter zdravstveno nego. Stanovalci lahko bivajo v sobah z različnim standardom. Sobe so opremljene, stanovalci pa lahko zaradi

domačnosti sobo dopolnijo po svojem okusu. Dom sprejme 127 stanovalcev, ki so lahko nastanjeni na bivalnem ali negovalnem oddelku. Sobe so dvoposteljne, triposteljne in štiri posteljne. V mansardi doma je stanovalcem na voljo 10 apartmajev.

36% standardnih pogojev

2.1.1 Dolgoročni cilji v enoti Podbrdo V navedeni enoti uporabnikom ponujamo pretežno 3-posteljne in 4-posteljne sobe, le na mansardi imajo na voljo opremljene apartmaje. Navedeni bivalni pogoji niso skladni z Pravilnikom o minimalnih tehničnih zahtevah za izvajalce socialno varstvenih storitev, saj navedeni akt zahteva izvajanje storitev v dvoposteljnih sobah z souporabo sanitarij. V dolgoročnih ciljih navedene enote bo potrebno postopno zagotoviti oblikovanje bivalnih pogojev skladno z Pravilnikom o minimalnih tehničnih pogojih, skrajni rok za uresničitev navedenega Pravilnika je leto 2021.

Zagotovitev bivalnih pogojev skladnih z navedenim pravilnikom vsekakor vpliva na število postelj, ki jih bo mogoče po uveljavitvi bivalnih pogojev še mogoče ohraniti, obenem pa je potrebno zagotoviti dolgoročno vzdržnost poslovanja. Za potrebe oblikovanja strategije reševanja navedene problematike smo v letu 2013 naročili izdelavo idejne zasnove, s katero smo preigravali dva scenarija. Po prvem scenariju smo ugotavljali spremembe, ki bi nastale v primeru, da na celotnem objektu vzpostavimo standardne bivalne pogoje, pri tem pa ostanejo prostori mansarde v delu, ki je v lasti Stanovanjskega sklada RS nespremenjeni. Po navedenem scenariju se število ležišč zniža za

Finančni načrt 2014 ○ Uvod ○ Enote zavoda ○ Ocena gospodarnosti in učinkovitosti poslovanja ○ Izhodišča ○ Metodologija

35 na skupno 92, kar pa ne omogoča več zagotavljanje tekočega rentabilnega poslovanja.

najmanj 123. Navedeno število ležišč pa že omogoča dolgoročno stabilno ter rentabilno poslovanje.

Po drugem scenariju smo v spremembe vključili tudi prenovo mansardnih prostorov, kjer bi zagotovili do 30 novih ležišč. Po omenjenem scenariju bi se skupno število ležišč zmanjšalo v celotnem objektu po dokončanju vseh sprememb za 4-5 in znašalo

Glede na navedene ugotovitve smo rešitve, ki jih je predvideval prvi scenariji opustili ter aktivnosti nadaljevali na izhodiščih, ki so bile uporabljene v drugem scenariju. Podrobneje so le te obravnavane v predstavitvi kratkoročnih ciljev.

2.1.2 Kratkoročni cilji V nadaljevanju bomo predstavili izhodišča za uresničitev rešitev po drugem scenariju. Za izvedbo navedenih rešitev je potrebno pridobiti lastništvo v prostorih celotne mansarde, za kar je potrebno zagotoviti sredstva za odkup šestih varovanih stanovanj, ki so v lasti Stanovanjskega sklada RS. Po pridobitvi lastniške pravice pa bo potrebno izvedbo celotnega projekta razdeliti vsaj v dve fazi, ki sta medsebojno povezani, vendar časovno neodvisni. V prvi fazi bo potrebno izvesti sanacijo strehe, vključno s spremembo njenih naklonov ter dograditvijo jeklene nosilne konstrukcije nad obstoječo jedilnico, s čimer pridobimo nove prostore za jedilnico oz. dnevni prostor. S spremembo naklona strehe povečamo volumen sob ter osvetljenost. Z navedenimi posegi v prostorih mansarde tako dobimo 29 ležišč, ki so skladna z Pravilnikom o minimalnih tehničnih pogojih za izvajalce institucionalnega varstva. Po zaključeni izvedbi je potrebno nadaljevati z rekonstrukcijo bivalnih pogojev v nižje ležečih nadstropjih. Z navedeno rekonstrukcijo zagotovimo vzpostavitev bivalnih pogojev, skladnih z zgoraj navedenim pravilnikom. Obenem pa se število ležišč zmanjša za 14 ležišč.

Za nakup šestih varovanih stanovanj je potrebno zagotoviti sredstva v višini 650 EUR/m2, v nadaljevanju pa zagotoviti vire za izvedbo prvega dela naložbe v višini 1.400 EUR/m2. Sredstva za nakup so zagotovljena v finančnem načrtu za leto 2014, prav tako so zagotovljena sredstva za projektno dokumentacijo. V primeru, da se z lastnikom varovanih stanovanj ne uspemo dogovoriti o nakupu, bomo aktivnosti nadaljevali po dveh različnih scenarijih. Po prvem scenariju bi Dom upokojencev skupaj s Stanovanjskim skladom RS investiral v zamenjavo strešne kritine ter izvedbo toplotne sanacije strehe. Slabost navedenega scenarija je v omejenih možnostih rekonstrukcije celotne mansarde, saj bi v tem primeru varovana stanovanja ohranilo svojo prvotno funkcijo, s tem pa ne bi pridobili novih bivalnih prostorov. Po drugem scenariju pa se Dom upokojencev zaradi neustreznih delovnih pogojev (neustrezna oprema, lesene postelje, ovirani dostopi..) odpove najemu varovanih stanovanj, v kolikor Stanovanjski sklad RS ne pokaže interesa za soinvestiranje investicije.

Finančni načrt 2014 ○ Uvod ○ Enote zavoda ○ Ocena gospodarnosti in učinkovitosti poslovanja ○ Izhodišča ○ Metodologija

Program oskrbe ŠTEVILO STORITEV REALIZACIJA 2013

STORITEV Osnovna oskrba

ŠTEVILO STORITEV PLAN 2014

INDEKS REALIZ./PLAN

46.170

45.708

Dodatek I

9.180

9.088

Dodatek II

26.628

26.362

Dodatek III

403

STORITVE OSKRBE

82.381

81.557

Doplačila bivalni pogoji

15.389

15.235

Druga doplačila - dodatne storitve po naročilu uporabnika

22.728

22.715

100

1.955

1.935

40.072

39.885

100

122.453

121.442

Oskrba IV

Dietna prehrana DODATNE STORITVE SKUPAJ

V letu 2014 pričakujemo rahel padec storitev glede na preteklo leto. Razloge je potrebno iskati v zmanjšanem povpraševanju uporabnikov. Ti se vedno kasneje odločajo za odhod v zavod. V zadnjem letu smo bili priča pomanjkanju vlog, predvsem iz matične

občine. Povečuje pa se število vlog iz sosednjih občin, predvsem Bohinjske Bistrice in Idrije. Prosilci se za namestitev v enoti Podbrdo odločajo predvsem zaradi nizke cene storitve, obenem pa so tudi zadovoljni s kvaliteto opravljenih storitev.

Program zdravstvene nege PODBRDO 2014

NEGA 1

NEGA 2

NEGA 3

REALIZACIJA

SKUPAJ ZA MESEC

NEGA 1

NEGA 2

NEGA 3

PLAN

SKUPAJ ZA MESEC

PLAN/ REALIZACIJA

Januar

685

2.468

3.163

1.000

2.350

3.370

107

Februar

605

2.292

2.944

870

2.170

3.060

104

Marec

723

2.532

3.258

850

2.350

3.200

April

701

2.519

3.220

830

2.350

3.180

Maj

855

2.545

3.401

850

2.350

3.200

Junij

940

2.443

3.386

850

2.300

3.150

Julij

961

2.513

3.474

870

2.350.

3.220

Avgust

966

2.550

3.525

880

2.390

3.270

September

939

2.462

3.426

870

2.400

3.270

Oktober

923

2.523

3.478

880

2.390

3.270

November

913

2.438

3.360

880

2.360

3.240

December

1.001

2.411

3.419

880

2.390

3.270

10.212

146

29.696

40.054

10.510

28.150

38.700

Skupaj:

Pričakovano število storitev zdravstvene nege v letu 2014 je nekoliko nižje glede na leto

2013, zaradi zmanjšanega povpraševanja. Pričakujemo tudi spremembo v strukturi

Finančni načrt 2014 ○ Uvod ○ Enote zavoda ○ Ocena gospodarnosti in učinkovitosti poslovanja ○ Izhodišča ○ Metodologija

storitev in sicer rahlo rast storitev zdravstvene nege I ter padec števila zdravstvenih storitev nege II in III. Pričakovane

spremembe so posledica restriktivnega upoštevanja Meril za razvrščanje storitev zdravstvene nege s strani ZZZS.

2.1.3 Upravljanje z energijo V enoti Podbrdo smo po vzpostavitvi sistema nadzora nad rabo energije ugotovili, da investicijski ukrepi niso potrebni, izvesti pa je potrebno še določene organizacijske spremembe ter spremembe v procesih dela. Te se nanašajo na: -

Enakomernejšo porazdelitev pranja po delovnih dnevih, s čimer dosežemo manjšo konično obremenjenost omrežja ter s tem pomembno vplivamo na strošek električne energije. Z navedenim ukrepom vplivamo tudi na zniževanje rabe vode ter detergentov, saj se pere le povsem polne in ne pol prazne pralne stroje. Izogibanje sočasnemu delovanju velikih električnih uporabnikov. Z navedenim ukrepom vplivamo na zniževanje konične moči. Uporaba tekstilij (posteljnina in posteljno perilo), ki vsebujejo manj bombaža. Le te se hitreje sušijo, s čimer vplivamo na rabo energije, ki je potrebna za sušenje perilo. Na področju rabe vode so bili ukrepi v pretežni meri izvedeni, potrebno je zgolj ozaveščanje uporabnikov o pomenu racionalne rabe vode. Na področju ogrevanja je potrebno uporabnike ozaveščati o pravilnem zračenjem prostorov v času ogrevalne sezone.

Z navedenim ukrepi želimo doseči ciljne vrednosti rabe energije po posameznih merilnih mestih:

raba skupne energije v kuhinji bo dosegla vrednost 0,338 kWh/obrok, raba skupne energiji v pralnici bo dosegla vrednost 1,00 do 1,02 kWh/kg opranega perila, raba električne energije na oddelku bo dosegla vrednost 3,23 kWh/oskrbni dan.

Navedeni cilji bodo doseženi ob predpostavki, da bomo imeli stalno zasedene postelje, v nasprotnem primeru bodo dosežene vrednosti višje od ciljnih. Za doseganje navedenih ciljev je pomembno tudi tekoče spremljanje izvajanja ukrepov, povezanih z rabo energije. Količino opranega perila smo že pomembno znižali, vendar ocenjujemo, da je mogoče z ustreznejšo organizacijo dela ter odgovornim pristopom zaposlenih doseči še nekaj napredka. Tako v letu 2014 načrtujemo, da bomo dosegli vrednost kazalnika količina perila/oskrbni dan 1,86. Učinkovitost ogrevanja bomo merili v porabljeni toploti na enoto površine, pri čemer se je potrebno zavedati, da ta kazalnik ne upošteva klimatskih pogojev, ki pa se po posameznih lokacijah precej razlikujejo. V enoti Podbrdo tako pričakujemo, da bomo v letu 2014 ohranili rabo toplote/enoto površine v višini 132 kWh/m2. Za doseganje večjih prihrankov bi bilo potrebno izvesti toplotno sanacijo strehe in ovoja stavbe.

Finančni načrt 2014 ○ Uvod ○ Enote zavoda ○ Ocena gospodarnosti in učinkovitosti poslovanja ○ Izhodišča ○ Metodologija

2.1.4 Analiza prihodkov in odhodkov enoti Podbrdo Pričakovani stroški materiala bodo v letu 2014 ostali enaki uresničenim v letu 2013. Pri dobaviteljih živil smo z javnim razpisom, ki je bil zaključen v februarju 2014 pridobili nove ponudnike, vendar se cene niso pomembneje spremenile. Stroški energije in vode bodo v primeru, da ne bo prišlo do pomembnih sprememb v ceni, nekoliko višji od uresničenih; pričakujemo nižjo rabo energije za ogrevanje, električne energije ter vode. Na rast stroška pa vpliva spremenjena stopnja DDV sredi leta 2013. Pričakovani stroški storitev bodo v letu 2014 za 1% višji glede na uresničene v letu 2013. Pričakujemo višje stroške, povezane z odvozom smeti. Pričakujemo tudi višje stroške študentskega dela. Le ti bodo porasli zaradi pričakovanega večjega števila študentov in rasti prispevkov. Pomembno rast predstavlja rast stroška za uporabo stavbnega zemljišča – nepremičninski davek. Pričakovani stroški izobraževanja so za 21% nižji od uresničenih v preteklem letu. Pričakovani stroški investicijskega vzdrževanja bodo za 2% nižji od

uresničenih v letu 2013. Pričakovani strošek amortizacije ostaja na ravni uresničenega v letu 2013. Pričakovani stroški dela bodo za 1 odstotno točko nižji od uresničenih v letu 2013 zaradi ukinitve programa pripravništva in znižanih prispevkov za prostovoljno pokojninsko zavarovanje. Druge odhodke načrtujemo v minimalnem obsegu. Načrtovani prihodki od oskrbnin v letu 2014 znašajo 1.064.261 EUR in so za 1% nižji od uresničenih v letu 2013. V strukturi vseh prihodkov delež plačil uporabnikov pada, raste pa delež doplačil občin. Nadaljevanje takega trenda pričakujemo tudi v letu 2014. Načrtovani prihodki od zdravstvene nege v letu 2014 znašajo 530.190 EUR. Planirani prihodki od storitev na trgu bodo v letu 2014 za 7% višji od uresničenih v letu 2013. Načrtovani finančni prihodki bodo občutno višji od uresničenih v letu 2013. Planirani izredni prihodki bodo manjši, nanašali se bodo na program pripravništva, ki je v zaključevanju.

2.1.5 Kadrovska politika v enoti Podbrdo V letu 2014 ni predvidenih upokojitev zaposlenih kot tudi ne povečevanja števila zaposlenih na oskrbi in v zdravstveni negi. V letu 2014 bomo prenehali z izvajanjem programa pripravništva za socialno delavko, delovno terapevtko ter zdravstvenega tehnika. Program pripravništva v letu 2014 ne bomo več izvajali po pogodbi z ZZZS, saj izvajanje

tega zahteva za zdravstvene tehnike veliko odsotnosti, tako da so pripravniki večji del na kroženju in le krajši čas v ustanovi. V bodoče bomo program pripravništva izvajali le v kolikor se bo mogoče prijaviti na ustrezne razpise za sofinanciranje njegove izvedbe. Program javnih del bomo nadaljevali tudi v letu 2014.

Finančni načrt 2014 ○ Uvod ○ Enote zavoda ○ Ocena gospodarnosti in učinkovitosti poslovanja ○ Izhodišča ○ Metodologija

2.1.6 Boleznine PODBRDO

REALIZACIJA 2013 [v urah]

PLAN 2014 [v urah]

INDEKS REALIZ./PLAN

Boleznina v breme ZZZS 90% nad 90 dni

2.629

1.840

Boleznina v breme delod. 80 %

3.791

2.654

100

Nega 80 % in spremstvo 70%

564

100

Poškodbe izven dela 80 % - delodajalec

386

193

Poškodbe pri delu v breme ZZZS 100 %

1.000

200

Poškodbe pri delu v breme delodajalca

206

8.620

5.537

Poškodbe izven dela zzzs Krvodajalstvo 100 %

SKUPAJ

V letu 2014 pričakujemo nižji obseg bolniških odsotnost zaradi boleznin, leto 2013 je bilo v dolgoletnem povprečju izjemno, zato ponovitve v tako visokem obsegu ne

pričakujemo, obenem so nekateri zaposleni v letu 2013 bili premeščeni na lažja in prilagojena delovna mesta.

2.1.7 Program varovana stanovanja V Podbrdu se program varovanih stanovanj ne izvaja. S Stanovanjskim skladom RS ima Dom upokojencev Podbrdo sklenjeno pogodbo o najemu varovanih stanovanj, v katerih izvajamo institucionalno varstvo starejših nad 65 let. Za izvajanje navedenega programa smo v preteklosti zamenjali dotrajano opremo ter prostore deloma prilagodili. Tako, da je izvajanje programa možno za uporabnike, ki ne potrebujejo ali potrebujejo malo pomoči pri opravljanju osnovnih življenjskih potreb.

V zadnjem letu se povečuje povpraševanje s strani uporabnikov, ki so v pretežni meri odvisni od tuje nege in pomoči. Le-teh pa zaradi neustreznih prostorov ne moremo namestiti v prostore mansarde. V prihodnje bo potrebno ali urediti omenjene prostore tako, da bo v njih mogoče izvajati program institucionalnega varstva starejših oseb v celoti, ali pa prekiniti najemno pogodbo s Stanovanjskim skladom ter varovana stanovanja vrniti lastniku.

2.1.8 Investicijska vzdrževanja v enoti Podbrdo V letu 2014 načrtujemo v enoti Podbrdo naslednja investicijska vzdrževanja: -

nabava novih jedilnih miz s sredinsko nogo v jedilnici, ki bodo omogočale dostop z vozičkom, nočne omarice z izvlečno polico, obstoječe nočne omarico so zastarele in slabega videza,

sobno dvigalo za dvigovanje težkih, nepokretnih stanovalcev iz postelje na vozičke, aspirator, električne postelje - obseg uporabnikov, ki potrebujejo zahtevno nego narašča, zato potrebujemo ustrezno opremo, aparat za pasivno ali asistirano razgibavanje nog in rok, sobno kolo,

Finančni načrt 2014 ○ Uvod ○ Enote zavoda ○ Ocena gospodarnosti in učinkovitosti poslovanja ○ Izhodišča ○ Metodologija

ojačan invalidski voziček za težje stanovalce, stroj za čiščenje in poliranje tal, blatex - stroj za čiščenje nočnih posod, kavomat - večkrat se kvari in največkrat

med vikendi, kar povzroča slabo voljo med stanovalci in obiskovalci, sanacija vertikalnih fekalnih vodov, v letu 2014 bo potrebno prebeliti 1. in 2. nadstropje v celoti.

2.1.9 Program tržnih aktivnosti Program tržnih aktivnosti v letu 2014 bo ostal podoben uresničenemu v letu 2013. V koliko bo osnovna šola Podbrdo nadaljevala z

ogrevanjem na lesno biomaso, se bo obseg programa nekoliko povečal, drugih večjih sprememb pa ne pričakujemo.

Finančni načrt 2014 ○ Uvod ○ Enote zavoda ○ Ocena gospodarnosti in učinkovitosti poslovanja ○ Izhodišča ○ Metodologija

2.2 Predstavitev enote Tolmin V enoti Tolmin prevladujejo standardni bivalni pogoji. Od vseh ležišč je namreč 35% standardnih enoposteljnih sob in 26% standardnih dvoposteljnih sob. Kar 28% od

vseh ležišč je nadstandardnih - sobe z lastnimi sanitarijami in kopalnico. V enoti Tolmin manjkajo skupni prostori, teh je glede na omenjeni pravilnik bistveno premalo.

93% standardnih pogojev

2.2.1 Dolgoročni cilji v enoti Tolmin Dolgoročni cilji v enoti Tolmin se nanašajo na vzpostavitev standardnih bivalnih pogojev na delih oddelka, kjer ti še niso vzpostavljeni. Ob vzpostavljanju teh bivanjskih standardov bo potrebno rešiti problem dotrajane opreme, ki se nahaja v bivalnih enotah, ob tem pa urediti

tudi sanitarije. Med dolgoročne cilje sodi še ureditev skupnih prostorov ter zunanja ureditev. Ob vzpostavljanju teh pogojev se bo uredil tudi sistem pasivnega prezračevanja, s čimer se bo doseglo izboljšanje bivalnih pogojev.

2.2.2 Kratkoročni cilji V nadaljevanju je podana primerjava med pričakovanim obsegom storitev, ki izhaja iz finančnega načrta ter uresničenim.

Finančni načrt 2014 ○ Uvod ○ Enote zavoda ○ Ocena gospodarnosti in učinkovitosti poslovanja ○ Izhodišča ○ Metodologija

Program oskrbe ŠTEVILO STORITEV REALIZACIJA 2013

STORITEV 2013 Osnovna oskrba

ŠTEVILO STORITEV PLAN 2014

INDEKS PLAN/REALIZACIJA

46.009

45.093

0,98

Dodatek I

6.952

6.813

0,98

Dodatek II

20.031

19.630

0,98

Dodatek III

331

324

0,98

4.278

4.492

1,05

STORITVE OSKRBE

77.601

76.352

0,98

Doplačila bivalni pogoji

72.277

72.096

1,00

Druga doplačila - dodatne storitve po naročilu uporabnika

23.516

24.591

1,05

Dietna prehrana

11.093

1,00

DODATNE STORITVE

106.886

107.780

1,01

SKUPAJ

184.487

184.132

1,00

Oskrba IV

V letu 2014 pričakujemo nadaljevanje trenda upadanja povpraševanja. Novih vlog je zelo malo, oskrbovanci v nekaterih primerih celo odhajajo domov. Podoben trend pričakujemo

tudi na oddelku s povečano pozornostjo. V primeru nadaljevanja takega negativnega trenda bo potrebno sprejeti ukrepe, ki bodo zagotavljali stabilnost poslovanja.

Program zdravstvene nege TOLMIN 2014 Januar

NEGA 1

NEGA 2

NEGA 3

REALIZACIJA

SKUPAJ ZA MESEC

NEGA 1

NEGA 2

NEGA 3

PLAN

SKUPAJ ZA MESEC

PLAN/ REALIZACIJA

1.103

114

2.832

4.049

977

101

2.709

3.787

947

2.575

3.617

897

161

2.346

3.404

Marec

1.000

102

2.823

3.925

950

100

2.600

3.650

April

1.023

2.683

3.754

1.000

2.600

3.650

Maj

1.025

126

2.713

3.864

900

2.600

3.550

Junij

1.017

166

2.481

3.664

1.000

2.600

3.650

100

Julij

981

162

2.736

3.879

900

2.600

3.550

Avgust

863

2.916

3.846

800

2.600

3.450

September

866

2.861

3.739

800

2.600

3.450

Oktober

854

2.925

3.813

800

2.800

3.640

November

859

2.749

3.674

800

2.800

3.650

December

885

2.760

3.735

800

2.800

3.650

11.423

1.082

33.054

45.559

10.624

802

31.655

43.081

Februar

Skupaj:

V enoti Tolmin načrtujemo za 5% nižji obseg storitev zdravstvene nege, ob tem se bo zmanjšal obseg storitev v vseh kategorijah zdravstvene nege. Razlogi se nanašajo na znižano povpraševanje, oziroma na

nezasedenost vseh ležišč. V letu 2013 smo imeli 124 postelj zasedenih s storitvami zdravstvene nege, iz pričakovanj pa izhaja, da bo v letu 2014 teh 118. V kolikor se bodo pričakovanja uresničila v celoti, bo to imelo

Finančni načrt 2014 ○ Uvod ○ Enote zavoda ○ Ocena gospodarnosti in učinkovitosti poslovanja ○ Izhodišča ○ Metodologija

pomemben vpliv na ceno storitve v letu 2015

ter izračun kadra za leto 2015.

2.2.3 Upravljanje z energijo V enoti Tolmin smo po vzpostavitvi sistema nadzora nad rabo energije ugotovili, da so potrebni tudi določeni investicijski ukrepi, poleg njih pa je potrebno izvesti še določene organizacijske spremembe ter spremembe v procesih dela. Te se nanašajo na: -

Zamenjava dotrajanega električnega sušilca perila z plinskim. Z navedeno zamenjavo bomo zmanjšali potrebo po konični moči, s čimer bomo vplivali na nižje stroške električne energije. Predvsem v poletnem času pa bo delovanje pralnice manj moteno (limitator konične moči). Zamenjava industrijskega pralnega stroja v pralnici. Z zamenjavo smo zmanjšali rabo energije na enoto opranega perila, obenem pa smo olajšali delo pri polnjenju le - teh. Zamenjava pomivalnega stroja v kuhinji. Obstoječi stroj je bil premajhen za količino umazane posode. Zamenjava mešalnih ventilov v kuhinji. Zaradi pogostih okvar na mešalnih ventilih je prihajalo do mešanja tople in hladne vode ter posledično velikih energetskih izgub. V izogib smo na vse dovode mešalnih ventilov namestili proti povratne ventile. Enakomernejša porazdelitev pranja po delovnih dnevih, s čimer dosežemo manjšo konično obremenjenost omrežja ter s tem pomembno vplivamo na strošek električne energije. Z navedenim ukrepom vplivamo tudi na zniževanje vode ter detergentov, saj se pere le povsem polne in ne pol prazne pralne stroje. Izogibanje sočasnemu delovanju velikih električnih uporabnikov. Z navedenim

ukrepom vplivamo na zniževanje konične moči ter prilagajanje pralnice delovanju hladilnih sistemov. Uporaba tekstilij (posteljnina in posteljno perilo), ki vsebujejo manj bombaža. Le te se hitreje sušijo, s čimer vplivamo na rabo energije, ki je potrebna za sušenje perilo. Na področju rabe vode so bili ukrepi v pretežni meri izvedeni, potrebno je zgolj ozaveščanje uporabnikov o pomenu racionalne rabe vode. Čaka nas postopna zamenjava obstoječih kotličkov z novimi.

Z navedenim ukrepi želimo doseči ciljne vrednosti rabe energije po posameznih merilnih mestih: -

Finančni načrt 2014 ○ Uvod ○ Enote zavoda ○ Ocena gospodarnosti in učinkovitosti poslovanja ○ Izhodišča ○ Metodologija

čemer se je potrebno zavedati, da ta kazalnik ne upošteva klimatskih pogojev, ki pa se po posameznih lokacijah precej razlikuje.

V enoti Tolmin tako pričakujemo, da bomo v letu 2014 doselii rabo toplote/enoto površine v višini 106 kWh/m2.

2.2.4 Analiza prihodkov in odhodkov enoti Tolmin Pričakovani stroški materiala bodo v letu 2014 ostali enaki uresničenim v letu 2013. Pri dobaviteljih živil smo z javnim razpisom, ki je bil zaključen v februarju 2014 pridobili nove ponudnike, vendar se cene niso pomembneje spremenile. Pričakovani stroški živil bodo v letu 2014 za eno odstotno točko nižji od uresničenih v letu 2013 ob upoštevanju smernic priprave prehrane iz konca leta 2013. Stroški energije in vode bodo v primeru, da ne bo prišlo do pomembnih sprememb v ceni bodo malo višji od uresničenih; pričakujemo nižjo rabo energije za ogrevanje ter vode. V letu 2014 pričakujemo manjšo rast stroškov električne energije, saj v enoti vsako leto raste število porabnikov električne energije. Na rast stroška pa vpliva tudi spremenjena stopnja DDV. Predvideni strošek plin v letu 2014 bo višji od uresničenega v letu 2013 zaradi zamenjave obstoječega električnega sušilnega stroja s plinskim. Pričakovani stroški storitev bodo v letu 2014 za 1% višji glede na uresničene v letu 2013. Pričakujemo višje stroške, povezane z odvozom smeti. Pričakujemo tudi višje stroške študentskega dela. Le ti bodo porasli zaradi pričakovanega večjega števila študentov in

rasti prispevkov. Pomembno rast predstavlja rast stroška za uporabo stavbnega zemljišča – nepremičninski davek. Pričakovani stroški izobraževanja so za 21% nižji od uresničenih v preteklem letu. Pričakovani strošek amortizacije ostaja na ravni uresničenega v letu 2013. Pričakovani stroški dela bodo za 1 odstotno točko nižji od uresničenih v letu 2013 zaradi ukinitve programa pripravništva in znižanih prispevkov za prostovoljno pokojninsko zavarovanje. Druge odhodke načrtujemo v minimalnem obsegu. Načrtovani prihodki od oskrbnin v letu 2014 znašajo 1.191.290 EUR in so za 3% nižji od uresničenih v letu 2013. V strukturi vseh prihodkov delež plačil uporabnikov pada, raste pa delež doplačil občin. Nadaljevanje takega trenda pričakujemo tudi v letu 2014. Načrtovani prihodki od zdravstvene nege v letu 2014 znašajo 590.497 EUR. Planirani prihodki od storitev na trgu bodo v letu 2014 enaki uresničenim v letu 2013. Načrtovani finančni prihodki bodo občutno višji od uresničenih v letu 2013. Planirani izredni prihodki bodo manjši, nanašali se bodo na program pripravništva, ki je v zaključevanju.

2.2.5 Kadrovska politika V letu 2014 je predvidena upokojitev ene zaposlene. Povečevanja števila zaposlenih na oskrbi in zdravstveni službi ne planiramo. V letu 2014 bomo prenehali z izvajanjem programa pripravništva za socialno delavko ter zdravstvene tehnike. Programa pripravništva v

letu 2014 ne bomo več izvajali po pogodbi z ZZZS, saj izvajanje tega zahteva za zdravstvene tehnike veliko odsotnosti, tako da so pripravniki večji del na kroženju in le krajši čas v ustanovi. V bodoče bomo program pripravništva izvajali le v kolikor se bo mogoče

Finančni načrt 2014 ○ Uvod ○ Enote zavoda ○ Ocena gospodarnosti in učinkovitosti poslovanja ○ Izhodišča ○ Metodologija

prijaviti na ustrezne razpise za sofinanciranje preko socialne zbornice izvedbe le tega. Program javnih del bomo nadaljevali tudi v

letu 2014, prav tako program praktičnega usposabljanja.

2.2.6 Boleznine TOLMIN

REALIZACIJA 2013 [v urah]

Bolezen v breme ZZZS 80% do 90 dni

PLAN 2014 [v urah]

INDEKS PLAN/REALIZACIJA

255

100

2.264

2.038

100

Nega 80 % in spremstvo 70%

376

100

Poškodba izven dela 80 % - delodajalec

461

415

Poškodba izven dela ZZZS 70% do 90 dni

387

348

100

3.856

3.545

Boleznina v breme delod. 80 % Krvodajalstvo 100 %

Poškodbe pri delu v breme delodajalca SKUPAJ

V letu 2014 pričakujemo malenkost nižji obseg bolniških odsotnosti kot v letu 2013.

2.2.7 Program varovana stanovanja Izvajanje programa varovanih stanovanj je v letu 2014 predvideno v podobnem obsegu kot v preteklem letu.

2.2.8 Investicijsko vzdrževanje V letu 2014 načrtujemo naslednja investicijsko vzdrževalna dela:

beljenje sob, hodnikov in stopnišč, nakup bolniških postelj (do 10), nakup pomivalnega stroja.

prodajo toplih in hladnih napitkov, prodajo energije varovanim stanovanjem, prodajo drugih storitev po naročilu uporabnikom varovanih stanovanj.

2.2.9 Program tržnih aktivnosti Pretežen del aktivnosti, povezanih s tržno dejavnostjo, se bo nanašal na: -

prodajo prehrane zaposlenim in zunanjim abonentom, prodajo prehrane uporabnikom programa pomoči na domu,

Finančni načrt 2014 ○ Uvod ○ Enote zavoda ○ Ocena gospodarnosti in učinkovitosti poslovanja ○ Izhodišča ○ Metodologija

2.3 Predstavitev enote Petrovo Brdo Enota Petrovo Brdo je enota za varstvo odraslih oseb s posebnimi potrebami. Sprejme 95 uporabnikov. V enoti Petrovo Brdo nimamo vzpostavljenih standardnih bivalnih pogojev,

ker še vedno prevladujejo štiri in triposteljne sobe. Primanjkuje skupnih prostorov, sanitarije pa so po večini skupne.

21% standardnih pogojev

2.3.1 Dolgoročni cilji v enoti Petrovo Brdo V letu 2013 smo pridobili PZI dokumentacijo za izvedbo novogradnje bivanjske skupnosti. Iz dokumentacije PZI in projektantskega popisa del izhaja ocenjena vrednost naložbe v višini 850.000 EUR. Program izgradnje bivanjske skupnosti je vključen tudi v program razvoja regij izvedbenih načrtov na področju socialnega varstva. Program se sofinancira iz sredstev EU, vendar se obdobje za pridobitev sredstev končuje v letu 2016. Glede na kratek rok je verjetnost realizacije izvedbe projekta iz navedenih virov nizka, zato bo potrebno v bodoče vire najverjetneje zagotoviti iz lastnih sredstev. V letu 2013 smo naročili idejno zasnovo preureditve obstoječega objekta v standardne bivalne pogoje. Na podlagi navedene študije

smo ocenili tudi obseg potrebnih sredstev za izvedbo le te. Študija je pokazala, da bi z navedenimi spremembami zmanjšali število ležišč za 31 postelj in dosegli kapaciteto 64, pri čemer pa bi ocenjeni stroški preureditve brez DDV znašali 1.318.000 EUR. Zmanjšanje kapacitete za 31 postelj pomeni dolgoročno nevzdržnost tekočega poslovanja, saj smo pod pragom rentabilnosti. Obenem pa se srečujemo z visokimi investicijskimi stroški preureditve, za katere nimamo zagotovljenih virov (niti lastnih, niti dolžniških). Že dalj časa se srečujemo s problematiko zamakanja na delu obstoječe strehe. Pri iskanju rešitve, povezane s sanacijo navedenega problema, smo proučevali možnosti, s katerimi bi ob sanaciji strehe

Finančni načrt 2014 ○ Uvod ○ Enote zavoda ○ Ocena gospodarnosti in učinkovitosti poslovanja ○ Izhodišča ○ Metodologija

reševali tudi neustrezne prostorske pogoje v delu mansarde (večje in svetlejše sobe). Možne rešitve, povezane z reševanjem tega problema, so se pokazale kot investicijsko zahtevne. Obenem pa so neizvedljive, saj bi vsak poseg na ravni mansarde zahteval

preureditev vseh ostalih prostorov objekta v skladu s smernicami o požarni varnosti. Glede na zahtevnost projekta, tako finančno kot izvedbeno, celovite sanacije objekta ne načrtujemo. Zagotavljali bomo zgolj tekoče vzdrževanje objekta.

2.3.2 Kratkoročni cilji Program oskrbe ŠTEVILO STORITEV REALIZACIJA 2013

STORITEV

ŠTEVILO STORITEV PLAN 2014

INDEKS PLAN/REALIZACIJA

C-1

6.869

6.935

101

C-2

15.350

14.965

C-3

608

730

100

C-4

122

C-5

11.596

11.680

101

C-6

34.545

34.310

3.278

702

820

117

Dietna prehrana

4.415

3.285

SKUPAJ doplačila

8.395

4.105

SKUPAJ

42.940

38.415

V letu 2014 na oskrbi pričakujemo manjše število storitev C-2 glede na leto 2013, kjer se predvideva za 385 storitev manj glede na preteklo leto (dolgotrajne hospitalizacije). Pri

dodatnih storitvah dietne prehrane se v letu 2014 pričakuje upad števila storitev kot posledica upoštevanja novih smernic na področju dietne prehrane.

SKUPAJ storitev Doplačila bivalni pogoji Druga doplačila - dodatne storitve po naročilu uporabnika

Program zdravstvene nege PETROVO BRDO

NEGA 1

NEGA 2

NEGA 3

REALIZACIJA

SKUPAJ ZA MESEC

NEGA 1 PLAN

NEGA 2 PLAN

NEGA 3 PLAN

SKUPAJ ZA MESEC

PLAN/ REALIZACIJA

Januar

114

389

2.381

2.884

114

399

3.208

2.821

Februar

372

2.159

2.599

359

2.093

2.550

Marec

402

2.345

2.825

102

395

2.435

2.832

100

April

422

2.306

2.824

350

2.513

2.958

105

Maj

140

434

2.367

2.941

106

360

2.403

2.869

Junij

128

412

2.293

2.833

100

370

2.350

2.820

100

Julij

139

419

2.366

2.924

105

350

2.473

2.928

100

Avgust

152

377

2.339

2.868

100

360

2.450

2.910

101

September

152

366

2.280

2.798

110

308

2.315

2.733

Finančni načrt 2014 ○ Uvod ○ Enote zavoda ○ Ocena gospodarnosti in učinkovitosti poslovanja ○ Izhodišča ○ Metodologija

PETROVO BRDO

NEGA 1

NEGA 2

NEGA 3

REALIZACIJA

SKUPAJ ZA MESEC

NEGA 1 PLAN

NEGA 2 PLAN

NEGA 3 PLAN

SKUPAJ ZA MESEC

PLAN/ REALIZACIJA

Oktober

141

340

2.406

2.887

120

376

2.433

2.820

November

107

345

2.320

2.772

320

2.466

2.884

104

December

117

356

2.378

2.851

100

305

2.344

2.749

1.432

4.634

27.940

34.006

1.248

4.403

28.583

33.874

100

Skupaj:

Na zdravstveni negi se pričakuje padec števila storitev na zdravstveni negi I in II ter rast števila storitev na zdravstveni negi III, v

skupnem pa enak obseg storitev zdravstvene nege glede na leto 2013.

2.3.3 Upravljanje z energijo V enoti Petrovo Brdo smo po vzpostavitvi sistema nadzora nad rabo energije ugotovili, da so potrebni tudi določeni investicijski ukrepi, poleg njih pa je potrebno izvesti še določene organizacijske spremembe ter spremembe v procesih dela. Le te se nanašajo na: -

Izogibanje sočasnemu delovanju velikih električnih uporabnikov. Z navedenim ukrepom vplivamo na zniževanje konične moči. Uporaba tekstilij (posteljnina in posteljno perilo), ki vsebujejo manj bombaža. Le te se hitreje sušijo, s čimer vplivamo na rabo energije, ki je potrebna za sušenje perila. Na področju rabe vode so bili ukrepi v pretežni meri izvedeni, potrebno je zgolj ozaveščanje uporabnikov o pomenu racionalne rabe vode. Čaka nas postopna zamenjava obstoječih kotličkov z novimi. Na področju ogrevanja je potrebno uporabnike ozaveščati o pravilnem zračenjem prostorov v času ogrevalne sezone.

Z navedenim ukrepi želimo doseči ciljne vrednosti rabe energije po posameznih merilnih mestih: -

raba skupne energije v kuhinji bo dosegla vrednost 0,338 kWh/obrok,

raba skupne energiji v pralnici bo dosegla vrednost 1,00 do 1,02 kWh/kg opranega perila, raba električne energije na oddelku bo dosegla vrednost 3,23 kWh/oskrbni dan.

Navedeni cilji bodo doseženi ob predpostavki, da bomo imeli stalno zasedene postelje, v nasprotnem primeru bodo dosežene vrednosti višje od ciljnih. Za doseganje navedenih ciljev je pomembno tudi tekoče spremljanje izvajanja ukrepov, povezanih z rabo energije. Količino opranega perila smo že pomembno znižali, vendar ocenjujemo, da je mogoče z ustreznejšo organizacijo dela ter odgovornim pristopom zaposlenih doseči še nekaj napredka. Tako v letu 2014 načrtujemo, da bomo dosegli vrednost kazalnika količina perila/oskrbni dan 1,86. Učinkovitost ogrevanja bomo merili v porabljeni toploti na enoto površine, pri čemer se je potrebno zavedati, da ta kazalnik ne upošteva klimatskih pogojev, ki pa se po posameznih lokacijah precej razlikuje. V enoti Petrovo Brdo tako pričakujemo, da bomo v letu 2014 ohranili rabo toplote/enoto površine v višini 168 kWh/m2. Za doseganje večjih prihrankov bi bilo potrebno izvesti toplotno sanacijo strehe in ovoja stavbe.

Finančni načrt 2014 ○ Uvod ○ Enote zavoda ○ Ocena gospodarnosti in učinkovitosti poslovanja ○ Izhodišča ○ Metodologija

2.3.4 Analiza prihodkov in odhodkov enoti Petrovo Brdo Pričakovani stroški materiala bodo v letu 2014 za 1% višji od uresničenega v letu 2013. Pričakovani strošek pralnih sredstev znaša 80% uresničenih v letu 2013, medtem ko pričakujemo rast stroškov razkužil in dezinfekcijskih sredstev ter stroškov energije in vode. V letu 2014 pričakujemo manjšo rabo električne energije in vode, vendar pa pričakovani strošek ne bo manjši. Na rast stroška pa vpliva tudi spremenjena stopnja DDV in morebitna višja cena energentov.

preteklem letu. Pričakovani strošek amortizacije ostaja na ravni uresničenega v letu 2013. Pričakovani stroški dela bodo za 2 odstotni točki nižji od uresničenih v letu 2013 zaradi znižanih prispevkov za prostovoljno pokojninsko zavarovanje. V letu 2014 ne pričakujemo izplačil odpravnin, ki primerjalno z letom 2013 pomembno zniža strošek dela. Drugi planirani odhodki bodo v letu 2014 nižji od uresničenih v letu 2013 zaradi izpolnjene kvote invalidov.

Pričakovani stroški storitev bodo v letu 2014 za 84% višji glede na uresničene v letu 2013. V največji meri k rasti pripomorejo stroški tekočega in investicijskega vzdrževanja, ki bodo višji za 197 odstotnih točk glede na leto 2013. Pričakujemo višje stroške, povezane z odvozom smeti. Pričakujemo tudi višje stroške študentskega dela. Le ti bodo porasli zaradi pričakovanega večjega števila študentov in rasti prispevkov. Pomembno rast predstavlja rast stroška za uporabo stavbnega zemljišča – nepremičninski davek. Pričakovani stroški izobraževanja so za 21% nižji od uresničenih v

Načrtovani prihodki od oskrbnin v letu 2014 znašajo 1.210.445 EUR in so za 3 odstotne točke višji od uresničenih v letu 2013. V strukturi vseh prihodkov delež plačil uporabnikov pada, raste pa delež doplačil občin, ki bo znašal 57% v celotnih prihodkih od oskrbe. Načrtovani prihodki od zdravstvene nege v letu 2014 znašajo 554.517 EUR in so za 2 odstotni točki nižji od uresničenih v letu 2013. Planirani prihodki od storitev na trgu bodo v letu 2014 enaki uresničenim v letu 2013. Načrtovani finančni prihodki bodo občutno višji od uresničenih v letu 2013.

2.3.5 Kadrovska politika V letu 2014 ne načrtujemo upokojitev, prav tako tudi ne novih zaposlitev.

2.3.6 Boleznine PETROVO BRDO

RELIZACIJA 2013 [v urah]

INDEKS PLAN/REALIZACIJA

PLAN 2014 [v urah]

Bolezen v breme ZZZS 80% do 90 dni

Boleznina v breme delodajalca 80 %

2.384

2.146

100

Nega 80 % in spremstvo 70%

243

219

Poškodba izven dela 80 % - delodajalca

351

316

Poškodba pri delu v breme ZZZS 100 %

100

1.044

835

197

177

4.319

3.793

Krvodajalstvo 100 %

Poškodba izven dela ZZZS 70% do 90 dni Poškodbe pri delu v breme delodajalca SKUPAJ

100

Finančni načrt 2014 ○ Uvod ○ Enote zavoda ○ Ocena gospodarnosti in učinkovitosti poslovanja ○ Izhodišča ○ Metodologija

V letu 2014 pričakujemo manj bolniških

odsotnosti zaposlenih kot v letu 2013.

2.3.7 Investicijska vzdrževanja V letu 2014 načrtujemo naslednja investicijsko vzdrževalna dela ter nakup opreme: -

nakup miz in klopi za dnevno sobo v prvem in drugem nadstropju, ureditev fekalne kanalizacije,

prenova hladilnice, sanacija zalogovnika za vodo, nabava klopi ali počivalnika v preddverju, beljenje sob v drugem nadstropju, nakup omare za zdravila, nakup prenosnega računalnika.

2.3.8 Program tržnih aktivnosti V letu 2014 bomo ohranili obstoječi obseg dejavnosti ( prodaja toplih in hladnih napitkov ter prodaja obrokov zunanjim abonentov).

Finančni načrt 2014 ○ Uvod ○ Enote zavoda ○ Ocena gospodarnosti in učinkovitosti poslovanja ○ Izhodišča ○ Metodologija

3 NASTANEK NEDOPUSTNIH IN NEPRIČAKOVANIH POSLEDIC PRI IZVAJANJU PROGRAMA DELA V letu 2014 pričakujemo morebitne težave v poslovanj, ki bodo nastale kot posledica navedenih dejstev: -

Sprememba stopnje DDV, ki bo v letu 2014 povečala stroške na celoletnem obdobju. Uvedba davka na nepremičnine, ki bo povečala pričakovane stroške petkrat glede na uresničene v letu 2013. Uvedba novih prispevkov pri podjemnih pogodbah, ki povečujejo stroške dela. Spremenjena delovna zakonodaja, ki uveljavlja odpravnine tudi za zaposlene za določen čas. Pričakovane spremembe na področju študentskega dela – pričakovana izenačitev stroškov s stroški dela redno zaposlenih.

Obseg uresničenih boleznin bo presegel pričakovana; problematika nadomeščanja. Problematika zniževanja cene storitve zdravstvene nege. Povečevanje deleža zapadlih neplačanih terjatev; problematika uspešne izterjave v primeru slabe likvidnosti dolžnika. Upadanje povpraševanja po storitvah institucionalnega varstva oseb starejših od 65 let ter oseb s posebnimi potrebami. Izvajanje finančnega načrta 2014 je predvideno ob upoštevanju navedenih tveganj, vendar če bodo le ta prekomerno prerasla pričakovani okvir, bo to pomenilo težave pri uresničevanju finančnega načrta ter samega programa dela.

Finančni načrt 2014 ○ Uvod ○ Enote zavoda ○ Ocena gospodarnosti in učinkovitosti poslovanja ○ Izhodišča ○ Metodologija

4 OCENA GOSPODARNOSTI IN UČINKOVITOSTI POSLOVANJA

Finančni načrt 2014 ○ Uvod ○ Enote zavoda ○ Ocena gospodarnosti in učinkovitosti poslovanja ○ Izhodišča ○ Metodologija

4.1 Finančni kazalniki Kazalniki, ki odražajo spremembe v bilanci stanja in izkazu uspeha.

4.1.1 Koeficient gospodarnosti poslovanja Koeficient kaže delež poslovnih prihodkov glede na poslovne odhodke, kaže odzivnost odmikanja prihodkov od odhodkov; večje odmikanje pomeni boljšo gospodarnost. Kazalnik sam po sebi ne daje informaciji o

spremembah kategoriji v izkazu uspeha, ki so povzročile odmike na prihodkovni ali odhodkovni strani. V letu 2014 bo koeficient gospodarnosti znašal od 1,009 do 1,005.

4.1.2 Delež stroškov dela v poslovnih prihodkih Kazalnik vsebinsko ni drugačen od prejšnjega, le bolj podrobno izkazuje »vsebino« dela podjetja. Razmerja med podjetji, kjer gre za enostavna dela in visokotehnološko razvitimi podjetji ostajajo nespremenjena. Iz vrednosti kazalnika ni mogoče neposredno sklepati o spremembah kategoriji v izkazu uspeha, ki so botrovale uresničeni vrednosti kazalnika. V letu 2014 bo delež stroškov v poslovnih odhodkih znašal od 60,00 do 61,00%. Temeljna slabost prvega kazalnika se kaže predvsem v tem, da temelji na dobičku. Doseganje le-tega ni prednostni cilj delovanja izvajalcev institucionalnega varstva starejših nad 65. let in varstva odraslih oseb s posebnimi potrebami. Presojanje uspešnosti poslovanja navedenih izvajalcev s pomočjo kazalnikov, ki temeljijo na doseganju dobička, nikakor ne daje popolne in pravilne

informacije o uspešnosti poslovanja, saj obravnava le en vidik, ki se izraža v višini ustvarjenega dobička, ne obravnava pa drugih področji poslovanja. Povezovanje navedenih kazalnikov z nefinančnimi omogoča celovitejšo presojo o uspešnosti poslovanja, saj so v obravnavo vključeni tudi drugi vidiki poslovanja izvajalca, obenem pa je mogoče s pomočjo nefinančnih kazalnikov pojasniti razloge za spremembe v kategorijah izkaza uspeha, kar omogoča oblikovanje celovite informacije o razlogih, ki so privedli do spremembe navedenih kategoriji ter njihovo vrednotenje. S pomočjo takšne informacije je mogoče soditi o ustreznosti dosežene vrednosti kazalnikov izpeljanih iz računovodskih informaciji, saj so le-te dopolnjene tudi z informacijami o doseganju ciljev na drugih področjih poslovanja, opisanih z nefinančnimi kazalniki.

Finančni načrt 2014 ○ Uvod ○ Enote zavoda ○ Ocena gospodarnosti in učinkovitosti poslovanja ○ Izhodišča ○ Metodologija

4.2 Kazalniki, ki opredeljujejo sestavo sredstev 4.2.1 Delež osnovnih sredstev v sredstvih Pri osnovnih sredstvih je potrebno upoštevati vsa neopredmetena dolgoročna sredstva in opredmetena osnovna sredstva. Upoštevati je potrebno neodpisano vrednost osnovnih sredstev, ki predstavlja razliko med nabavno vrednostjo in popravkom vrednosti osnovnih sredstev. Poslovodstvo mora vedeti, kolikšen delež sredstev predstavljajo na dolgi rok nelikvidna sredstva, kot so npr. zemlja, poslopja itd. Pri branju tega kazalnika je težko soditi o kvaliteti,

primernosti udeležbe neodpisane vrednosti osnovnih sredstvih v vseh sredstvih. Na njegovo vrednost v veliki meri vpliva računovodska politika amortiziranja osnovnih sredstev. V letu 2014 bo delež osnovnih sredstev v sredstvih znašal do 77,00% do 78,00%. Navedeno vrednost tega kazalnika pričakujemo v primeru nakupa šestih varovanih stanovanj v enoti Podbrdo.

4.2.2 Delež obratnih sredstev v sredstvih Pri pojasnjevanju izrazne moči tega kazalnika je potrebno posebej paziti na to, da se njegove vrednosti zelo spreminjajo, saj se velikost zalog ali terjatev lahko v kratkem času zelo spremenijo, kar vpliva na vrednost kazalnika. Potrebno je omeniti, da je lahko vrednost kazalnika na začetku poslovnega obdobja popolnoma drugačna kot na koncu poslovnega obdobja, četudi obratna sredstva realno ostanejo enaka, to pa zato, ker so enake zmogljivosti na začetku obdobja izražene z dosti večjo neodpisano vrednostjo in se s tem pojavlja večja vrednost sredstev.

obratnim kapitalom. Razlike med izvajalci so pomembne. Pri obravnavi kazalnika, je potrebno le-tega dodatno opisati z kazalniki, ki kažejo hitrosti obračanja zalog, terjatev ter obveznosti, kar omogoča prepoznavanje morebitnih slabosti.

Delež obratnih sredstev v sredstvih kaže na sposobnost izvajalcev glede ravnanja z

V letu 2014 bo delež obratnih sredstev v sredstvih znašal od 33,00% do 34,00%.

Zaradi navedenega smo uvedli sistem spremljanja vrednosti kazalnika na mesečni ravni, analitično po stroškovnih mestih, pri tem pa določili osebe, ki so odgovorne za odstopanja vrednosti kazalnikov od pričakovanih.

4.2.3 Stopnja odpisanosti osnovnih sredstev Kazalnik pove stopnjo odpisanosti osnovnih sredstev. Osvetljuje starost opredmetenih osnovnih sredstev in omogoča predvidevanje večjih naložb v bližnji prihodnosti. Na podlagi analize kazalnika lahko sklepamo o uporabljeni metodi amortiziranja.

Izvajalci institucionalnega varstva starejših nad 65 let in varstva odraslih oseb s posebnimi potrebami morajo v skladu s Pravilnikom o računovodstvu uporabljati enotne amortizacijske stopnje pri amortiziranju osnovnih sredstev.

Finančni načrt 2014 ○ Uvod ○ Enote zavoda ○ Ocena gospodarnosti in učinkovitosti poslovanja ○ Izhodišča ○ Metodologija

Izvajalci, pri katerih je stopnja odpisanosti osnovnih sredstev visoka, razpolagajo z iztrošenimi osnovnimi sredstvi. Takšno stanje ima lahko pomemben vpliv tudi na druga področja poslovanja, predvsem na zadovoljstvo uporabnikov ter zaposlenih. Iztrošena osnovna sredstva vplivajo na kvaliteto bivanja, obenem tudi na kvaliteto opravljenih storitev, uporabniki so zato v večji meri odvisni od tuje pomoči, saj ne razpolagajo s sodobnimi sredstvi, ki bi jim pomagala zadovoljevati osnovne življenjske potrebe. Iztrošena osnovna sredstva vplivajo tudi na delovne pogoje ter z njimi povezano zadovoljstvo zaposlenih. Presoja o ustreznosti obravnavanega kazalnika ni mogoča neposredno, za celovito oceno je potrebno pridobiti še informacije iz kazalnikov, ki izhajajo iz procesov ugotavljanja zadovoljstva uporabnikov in zaposlenih.

Obravnavo kazalnikov, ki opredeljujejo sestavo sredstev ni moč vrednotiti neposredno, temveč je informacijo o sestavi sredstev potrebno obravnavati skupaj z informacijami, ki izhajajo iz kazalnikov o usklajenosti politik zavoda s politikami ustanovitelja glede razvoja institucionalnega varstva. V kolikor izvajalec sledi danim usmeritvam ustanovitelja, ima v sredstvih visok delež osnovnih sredstev, ki je posledica dobre opremljenosti. Pri tem ne gre zanemariti vpliva opremljenosti izvajalca na zadovoljstvo uporabnikov ter zaposlenih. Visoke stopnje odpisanosti osnovnih sredstev, nizki deleži osnovnih sredstev v sredstvih ne govorijo o usklajenosti politike zavoda s politiko ustanovitelja glede razvoja institucionalnega varstva. Vrednost kazalnika bo v letu 2014 znašala od 49,00% do 50,00% .

4.3 Kazalniki, ki opredeljujejo sestavo obratnih sredstev 4.3.1 Koeficient obračanja terjatev Ta kazalnik meri, kolikokrat se v povprečju obrnejo terjatve do kupcev v določenem časovnem obdobju pod pogojem, da bi se vsi prejemki gibali preko terjatev. Tako kot za ostale kazalnike obračanja tudi za tega velja, da višja kot je njegova vrednost, hitreje se terjatve obrnejo. Izvajalci institucionalnega varstva starejših nad 65 let in varstva odraslih oseb s posebnimi potrebami imajo zagotovljene tri vire za plačilo opravljenih storitev. Ti so: -

proračun lokalne skupnosti, blagajna zavoda za zdravstveno zavarovanja Slovenije.

Roki plačil opravljenih storitev so odvisni od vrste plačnika, vendar niso daljši od 30 dni. Iz navedenega je mogoče sklepati, da je koeficient obračanja terjatev odvisen predvsem od sposobnosti izvajalca izterjati zapadle neplačane terjatve. Ta koeficient bo v letu 2014 znašal od 8,67 ; povprečni dnevi vezave terjatev bodo 42 dni.

uporabnik storitve oz. njegovi svojci,

4.3.2 Koeficient obračanja zalog Kazalnik pove, kolikokrat se zaloge v določenem obdobju (enem letu) spremenijo v

denar ali v terjatve do kupcev. Ocenjuje kako kvalitetno poslovodstvo upravlja s sredstvi v

Finančni načrt 2014 ○ Uvod ○ Enote zavoda ○ Ocena gospodarnosti in učinkovitosti poslovanja ○ Izhodišča ○ Metodologija

obliki zalog. Povečanje zalog izraža potrebo po povečanju prodaje proizvodov, akumulacija zaloge pa je lahko posledica zmanjšanje prodaje oziroma neuspešnega poslovanja. Pri izvajalcih institucionalnega varstva starejših nad 65 let in varstva odraslih oseb s posebnimi potrebami se preko sistema zalog povečini vodijo: -

živila potrebna za pripravo obrokov, čistilna sredstva, pralna sredstva, zaloge ekstra lahkega kurilnega olja za potrebe ogrevanja in priprave tople sanitarne vode (ELKO), sanitetni material potreben za opravljanje zdravstvene nege.

Razlike med izvajalci glede sistema vodenja zalog so večje. Odražajo se predvsem na ravni vodenja zalog ELKO - ja. Izvajalci, ki za potrebe ogrevanja in priprave tople sanitarne vode ne uporabljajo ELKO - ja temveč drug energent, le tega ne vodijo preko sistema zalog. Vrednostno ima zaloga ELKO - ja pomemben delež v vrednosti vseh zalog, ob tem da zaloge omenjenega energenta niso zanemarljive. Za celovitejšo obravnavo izvajalca pa je potrebno v proces obravnave vključiti še informacije o plačilni sposobnosti ter o deležu obratnih sredstev v sredstvih. Ta koeficient bo v letu 2014 znašal od 24,45, zaloge se bodo obrnili v 14 dneh.

4.4 Kazalniki, ki opredeljujejo učinkovitost 4.4.1 Mesečni strošek plače na zaposlenega Strošek dela je eden pomembnejših stroškov, ki jih imajo podjetja. Višina stroška plače na zaposlenega tako posredno kaže zahtevnost dela, s katerim se podjetje ukvarja. Za interpretacijo kazalnika je le-tega potrebno dopolniti z informacijami, ki opisujejo kadrovanje. Pri tem so pomembne informacije o številu zaposlenih, njihovi izobrazbeni strukturi, doseženih plačnih razredih ter drugimi informacijami, ki vplivajo na višino stroška dela.

Tako pripravljene informacije omogočajo primerjavo med izvajalci, vendar presoja o uspešnosti poslovanja ni možna, saj je obravnavan le en vidik poslovanja. Za presojo o ustreznosti kazalnika je potrebno v obravnavo vključiti še druge informacije, predvsem informacije, ki izhajajo iz procesov ugotavljanja zadovoljstva uporabnikov. Mesečni strošek plače na zaposlenega bo v 2014 znašal 1.755 EUR.

Finančni načrt 2014 ○ Uvod ○ Enote zavoda ○ Ocena gospodarnosti in učinkovitosti poslovanja ○ Izhodišča ○ Metodologija

5 OSNOVNA IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO LETNEGA NAČRTA Finančni načrt je pripravljen skladno z določbami Zakona za izvrševanje proračuna za leti 2014 in 2015 ter pričakovanimi prihodki od prodaje proizvodov in storitev, ki jih bomo ustvarili na javni službi kot na trgu ob predpostavki, da bomo pridobili soglasje za predlagano ceno storitev na javni službi. Pri

pripravi finančnega načrta za leto 2014 smo se tako omejevali glede na okvir, ki nam jga narekujejo prihodki od prodaje proizvodov in storitev. V izvedbo smo vključili vsa nujna vzdrževalna dela, ki jih je potrebno nujno izvesti za nemoteno delovanje. Izvajanje programov je v finančnem načrtu ostalo neokrnjeno glede na leto 2013.

Finančni načrt 2014 ○ Uvod ○ Enote zavoda ○ Ocena gospodarnosti in učinkovitosti poslovanja ○ Izhodišča ○ Metodologija

6 METODOLOGIJA RAZPOREJANJA POSREDNIH STROŠKOV Na podlagi navedene metodologije razporejamo splošne stroške po stroškovnih nosilcih. Metodologija razporejanja se je v letu 2013 nekoliko spremenila. Spremembe se nanašajo na razporejanje posrednih stroškov med stroškovnimi nosilci oskrba in zdravstvo. Le-ti se razporejajo tudi na podlagi merilnih podatkov, ki jih pridobivamo iz centralnega nadzornega sistema in nam podajajo natančnejšo sliko o rabi energije za doseganje poslovnih učinkov.

smo razporejali neposredno na dejavnost, ki je povzročila njihov nastanek. Posredne prihodke smo razporejali neposredno na oskrbo. Posredne stroške smo razporejali po zgoraj navedenih koeficientih. Osnovno izhodišče za razporejanje navedenih stroškov so deleži prihodkov, priznani v ceni storitve. Celotni prihodki od storitev zdravstvene nege pokrivajo le 1% stroškov amortizacije ter do 14% stroškov materiala in storitev. Ves ostali del prihodkov je namenjen pokrivanju stroškov dela.

Neposredne prihodke ter neposredne stroške

CELOTNA DEJAVNOST

SOCIALA

ZDRAVSTVO

Neposredni prihodki

100

Posredni prihodki

100

Neposredni stroški

TRŽNA DEJAVNOST

SKUPAJ

100

Stroški materiala

0,89

0,07

0,04

1,000

Stroški storitev

0,87

0,13

0,00

1,000

Stroški amortizacije

0,98

0,01

1,000

0,46

0,54

0,00

1,000

0,00

1,000

Izredni stroški

0,48

0,52

0,00

1,000

Prevrednotovalni odhodki

0,48

0,52

0,00

1,000

Posredni stroški

Stroški dela Drugi stroški Finančni stroški

Neposredne prihodke in stroške, ustvarjene na dejavnostih oskrbe, razporejamo neposredno po dejavnostih. Posredne stroške pa glede na prihodke, ki jih posamezna dejavnost znotraj

oskrbe ustvarja. Posredne stroške smo na tržno dejavnost razporedili s pomočjo koeficientov oz. ključev, ki so opredeljeni v internem aktu.

OSKRBA I

OSKRBA II

OSKRBA III A

OSKRBA IIIB

OSKRBA IV

DODATNE STORITVE

POSEBNE SKUPINE

Neposredni prihodki

100

Posredni prihodki

100

Neposredni stroški

100

0,5

0,02

0,13

0,00

0,05

0,01

0,28

OSKRBA

POSEBNE SKUPINE DODATNE STORITVE

SKUPAJ

0,01

1,00

100

Posredni stroški Stroški materiala

Finančni načrt 2014 ○ Uvod ○ Enote zavoda ○ Ocena gospodarnosti in učinkovitosti poslovanja ○ Izhodišča ○ Metodologija

OSKRBA I

OSKRBA II

OSKRBA III A

OSKRBA IIIB

OSKRBA IV

DODATNE STORITVE

POSEBNE SKUPINE

POSEBNE SKUPINE DODATNE STORITVE

SKUPAJ

Stroški storitev

0,56

0,03

0,14

0,00

0,05

0,01

0,2

0,01

1,00

Stroški amortizacije

0,52

0,03

0,13

0,00

0,05

0,01

0,25

0,01

1,00

Stroški dela

0,47

0,02

0,12

0,00

0,04

0,01

0,33

0,01

1,00

Ostali stroški

0,05

0,00

0,01

0,00

0,93

0,01

1,00

Finančni stroški

0,51

0,02

0,13

0,00

0,05

0,01

0,27

0,01

1,00

Izredni stroški

0,5

0,02

0,13

0,00

0,05

0,01

0,29

0,00

1,00

Prevrednotovalni odhodki

0,5

0,02

0,13

0,00

0,05

0,01

0,29

0,00

1,00

OSKRBA

Podbrdo, 10.03.2014 Odgovorni računovodja:

Odgovorna oseba:

Srečko Trojer, vodja FRS

Ines Krajnik, direktorica