OSREDNJA TEMA
Turizem v vzponu, kakovostnega kadra pa primanjkuje Slovenija v zadnjih letih beleži rekordne turistične sezone. Ne bomo se zmotili s trditvijo, da turizem cveti. A potrebno se je vprašati ali tem številkam sledita tudi kakovost ponudbe in kakovost kadra. Se zavedamo pomena besede gostoljubje? Kje, kako in kaj bi bilo potrebno v slovenskem turizmu spremeniti. O tem smo se pogovarjali z mag. Heleno Cvikl, direktorico Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor, mag. Tjašo Vidrih, ravnateljico BIC Ljubljana, Višje strokovne šole in Janezom Damjanom, direktorjem Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Bled. _JANEZ KRUŠIČ STERGULJC
C
VPIS V PRVI LETNIK JE ZA VAMI. KAKO STE ZADOVOLJNI Z VPISOM, ALI ŠTEVILO NA NOVO VPISANIH DIJAKOV NARAŠČA? ZAKAJ IZBEREJO RAVNO VAŠ ZAVOD?
VIKL: »Naša šola izvaja dva študijska programa, Gostinstvo in turizem ter Velnes. Na prvem smo imeli v primerjavi s preteklim letom do sedaj nekoliko nižji vpis, na drugem bodo vpisna mesta kot vsa leta doslej, zasedena v celoti. Glede na mnenje študentov le-ti VSGT Maribor izberejo predvsem zaradi kakovostnega nadaljevanja študija v izbrani stroki in odličnih mednarodnih povezav, ki jih omogočamo zaradi svoje aktivne vloge v mednarodnem prostoru. Izpolnjevanje in preseganje pričakovanj študentov je zaveza za nas, da s kakovostnim delom nadaljujemo, čeprav to vedno ni lahko«. IDRIH: »S podatki o vpisanih študentih po prvem roku smo zadovoljni. Interes za vpis dijakov je odvisen od generacije, saj ko je generacija srednješolcev nekoliko manjša, se to pozna vsem višjim strokovnim šolam, visokim šolam in fakultetam, enako velja, ko je večja. V vsakem primeru pa imamo pri nas na BIC Ljubljana, glede na število razpisanih mest za redni študij vedno veliko večji interes kot imamo mest in zato imamo že vrsto let omejitve vpisa. Razlogi za vpis k nam so pogosto priporočila naših študentov mlajšim kolegom (dijakom), da se naj vpišejo k nam, kar je po mojem mnenju izjemnega pomena, saj je to za nas povratna informacija o našem delu. Imamo zelo strokoven kader, veliko jih prihaja iz gospodarstva in to je tudi specifika višjih strokovnih šol, imamo dobre povezave z delodajalci, kar je pomembno tudi pri zagotavljanju dobre prakse študentom, pri različnih projektih, naše prepoznavnosti v podjetjih, v našem strokovnem okolju. Študentom omogočamo pridobivanje izkušenj, znanj tudi v tujini. Poleg tega pa študentom nudimo tudi določene nadstandardne programe, razvito imamo tudi svetovalno dejavnost, tutorstvo, karierno usmerjanje preko Kariernega centra BIC Ljubljana«. AMJAN: »Z vpisom smo relativno zadovoljni, saj je približno enak kot lani, kar je glede na upadanje števila študentov zelo dobro. Med razlogi za vpis bi izpostavil tekmovanja, dodatne ekskurzije in druge posebne priložnosti za usposabljanje, ki jih naši študentje zelo cenijo.«
V
D
C
V SLOVENIJI PRIMANJKUKJE KAKOVOSTNEGA KADRA. MENITE, DA JE V SLOVENIJI DOVOLJ SPODBUD, MOTIVACIJE, DA SE MLADI ODLOČAJO ZA POKLIC V TURIZMU?
VIKL: »V Sloveniji vsekakor primanjkuje kakovostnega kadra. Verjetno tudi zato, ker se še ponudniki dovolj ne zavedajo pomena kakovosti storitve in več vlagajo v izgled. Seveda je tudi ta 8
DESTINACIJA
\\\\ 010 \\\\
SEP 2017
pomemben, vendar je gostoljubje tisto, ki naredi razliko in pozitiven vtis pri gostu. Z gostom se je potrebno ukvarjati, komunicirati in skozi kakovostno izvajanje storitve prodati še marsikatero drugo storitev ali izdelek. Biti pozoren, a ga s svojo komunikacijo in navzočnostjo hkrati ne nadlegovati. Pri razumevanju turizma kot panoge, ki se je 'lahko igra vsak', kakovost pač ni na prvem mestu in na tem področju nas čaka še veliko dela. Dober kader, ki 'čuti' bistvo stroke, pozna strokovne podlage ter standarde svojega dela in se v njih nenehno izpopolnjuje, je neprecenljiv. Nismo vsi za vse. In kdor delo v turizmu oziroma storitvah gostoljubja, kot radi poudarjamo pri nas, razume zgolj kot službo, ne bo nikoli uspešen in za svoje delo, po njegovem mnenju, tudi nikoli dovolj plačan. Ponudniki, ki razumejo kakovost, so pripravljeni tak kader tudi finančno ustrezno spodbujati, saj vedo, da je to naložba v zadovoljstvo gostov, ki je pogoj za uspešno prihodnost podjetja. Sem pa vsekakor mnenja, da denar ni edino in v določenih življenjskih obdobjih tudi ne ključno motivacijsko sredstvo. Kadri seveda lahko sledijo vedno večjemu obisku, saj jih podjetja tako ali drugače vedno najdejo. Pomembnejše vprašanje je, ali lahko USTREZNO sledijo večjemu obisku … tu pa je odgovor največkrat povsem drugačen«. IDRIH: »Turizem so ljudje. In kakovosten kader je za razvoj slovenskega turizma nujno potreben. Žal pa se nekateri tega premalo zavedajo in najemajo kader brez ustreznega znanja, veščin, saj je to seveda možno in ugodneje. V Sloveniji je kar nekaj kakovostnega, ustrezno izobraženega kadra in tisti delodajalec, ki želi dobro delati, se tega že zaveda in tak kader tudi zaposli. Je pa res, da je delo v turizmu vseeno nekoliko specifično in dobro ga lahko opravlja le tisti, ki ima znanje, ki ima ta način dela rad, ki mu predstavlja način življenja. Slovenija je spodbudno okolje, da se mladi odločajo za poklice v turizmu, gostinstvu, hotelirstvu, saj na to kaže tudi dober vpis v srednje šole in višje strokovne šole, vsaj po naših izkušnjah, pa večina študentov v času študija kar veliko dela v turizmu, gostinstvu, hotelirstvu. Res pa je, da z vidika pogojev dela in plačil, je to zagotovo področje, ki je potrebno velikih sprememb, saj tu stanje ni ustrezno. Kadri lahko zagotovo sledijo vedno večjemu obisku turistov, vendar pa se morajo delodajalci zavedati, da morajo zato imeti tudi dovolj strokovnega kadra, saj se pogosto zgodi, da žal temu ni tako«. AMJAN: »Kadrov v gostinstvu in turizmu zaradi rasti povpraševanja primanjkuje praktično na vseh turističnih destinacijah v razvitem svetu in enako je v Sloveniji. Za vrhunsko ponudbo je potreben zelo kakovosten kader in tega tudi primanjkuje. Boljši pogoji dela in boljše
V
D