ELEKTROMAGNETNI VALOVI IN NJIHOVO ŠIRJENJE Seveda se je v okviru znanja o vzpostavljanju letalsk ih radijskih zvez nesmiselno podrobneje seznanjati s teorijo elektromagnetnih valovanj in širjenja radijskih valov. Pa vendar čisto mimo vseh frekvenc, modulacij, slišnosti in podobnega le ne moremo.
ELEKTROMAGNETNI VALOVI Če na mirno vodno površino vržemo kamen, jo ta udarec premakne - naredi valove , ki se začno od kraja, kamor je padel kamen, širiti v koncentričnih krogih na vse strani. Kako veliki bodo valovi in kako daleč se bodo širili, je odvisno od energije udarca kamna. Vznemirje ni vodni delci se premikajo navzgor in navzdol, ne pa v širino. Širi se le oblika valov, kot posledica energije udarca. Zaradi upora vodne mase valovanje z odda lj enostjo od središča slabi in se na koncu zaduši. Val opredeljuj eta amplitud a in dolžina. Amplituda se z oddaljenostjo manjša, valov na dolžina pa se ne spreminja.
r {l I :J
~ ' ~------r------T------T------/------~----~~--~~ E ca .
1
valovna dolžina
Tudi pri drugih valovanjih - zvočnih, elektromagnetnih - veljajo iste zakonitosti. Opredeljujemo jih še s hitrostjo širjenja in števi lom nihajev v enoti časa. Oboje je odvisno od energije, ki povzroča valovanje in od upora snovi, v kateri se valovanje širi. Valovi na vodi so lahko dolgi od nekaj centimetrov do več sto metrov, števi lo nihajev pa je lahko od enega v sekundi do dveh v minuti. Zvok lahko slišimo, če je število nihajev od 16 do 16.000 v sekundi, širi pa se s hitrostjo 331 metrov v sekundi (pri temperaturi O stopinj Celzija!) 267